Ljubljana, sobota, 22. januarja 1955
Leto XXI.
Štev. 18
glavni in odgovorni
UREDNIK
ivan Šinkovec oreja uredniški odbor •
List Izhaja vsak dan razen P«tka. II cena 10 dinarjev
3 1955	šk	M
MUOfSkcu
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
IZPAJA
PRAVICA
»LJUDSKA PRAVICA«
USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 « MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO J P IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI r. »BORBO«
PREDSEDNIK TITO V RAZGOVORU Z NAŠIMI NOVINARJI
Povezovanje z drugimi deželami
v dosledni borbi za mir in koeksistenco
„ »galeb
•Galebu«
«. 21. jan.
(Tanjug). Predsednik Tito je včeraj na ;	jugoslovanske no\
»rt tu^cdržavi Burm° in
sprejel jugoslovanske novinarje, ki so ga spremljali v
in jim odgovoril v poldrugi
0 Pisani f1 rafS»voru na več vprašanj. Podal je svoje mnenje
v azilski _terih evropskih listov v zvezi z njegovim obiskom razvn. » deželah ter opozoril na pozitivne upe za nadaljnji hitri ““VOJ Burme in Indije.
iski
^kanski zvezi v korist
vrnore(*!5<??ii Tito °dločno za-turških •	1 nekaterih grških,
terih v<vrM	listov,	po	ka-
slabitvi	Potovanje	k
je <iejaI Bal^anske zveze. Sodim, !
t\U"an.» Mlitl^^J^orfsti "tudi' Tit° izrazil priznanje burmanski ske ,“IZav?m’ članicam Balkan-Po	u,n miru v svetu sploh,
že K Prednika Tita ka-2°Vania Ju§oslovansk€ga pove-PopolrL Z azii&kimi državami ali n*h te7» n.er.azurnevanje miroljub-Politikpni-'|U^oslovans'ke zunanje poimn,,->a 113 PoPolno zgrešenost de 2.n,. nja nekaterih krogov gle-2atfaiJS BaIkanske zveze.
"ckatpr-^i^0 tolmačimo napade Sov n’ , llstov in nekaterih krone jjj ... uB°slavijo tako, kot da alkanska zveza usta-®&lkan., 7'arat*i krepitve miru na a?reSiv„’ temveč kot instrument flanjeIn*LPol“ike’ že že ne v se-»<H1očn^nUiku- pa vsaJ v bližnji CS.Ce nekdo misli, da Zara(j; tit*1 -v ^l^ansko zvezo nov n«*	ih agresivnih name-
na težn^*51 150 morala ta agresiv-ttii „ ~ nujno propasti, ker je siaviia i ,remo Podpirati. Jugo-sednik	kor Poudaril pred-
zvezo ul1:0’ stopila v Balkansko halkg’ ° Je ^°„ to potrebno vsem fnora	državam. Ta zveza
^čne^.ati vse bolj značaj po-tie p, mvdrugega sodelovanja, v°ino	pripravljanja na
®>ore	Poudaril, da ne
si neka?.' n*ti razumeti, kako <ia krj};C.n krogi lastijo pravico,
S|°''anw2lra^° in napadajo jugo-*Ban0 ^ zunanjo politiko, ko je ’">ben’i	.soslavija ni dovolila
sHi(;r e i,\i sili, da ji narekuje Poetike. Izrazil je ^jesa -°.z izjavo grškega zu-fazpfg,.. Ministra Stefanopulosa v 2veze v ° ratifikaciji Balkanske te j,j- Srškem parlamentu. Iz teaSS"! je
čali predsednika Tita, da so stališča Jugoslavije in Burme v glavnem enotna, oziroma da so gledanja na vprašanja miru in koeksistence enaka.
Na vprašanje o notranjih razmerah v Burmi je predsednik
vladi za izredne uspehe zaradi sorazmerno visokega standarda
sameznimi kraji in v samem ljudstvu ni velikih nasprotij, da sta razvoj in raven življenjskega standarda precej izenačena, da ni niti lakote niti pomanjkanja. Zelo mi je žal, je podčrtal predsednik Tito, da nisem imel možnosti niti podaljšati svojega bivanja niti med 11-dnevnim bivanjem v Burmi obiskati vseh tistih krajev, ki so mi jih moji burmanski gostitelji hoteli pokazati. V vsakem primeru sta podoba in videz Burme, ki sem ju dobil po tem obisku, precej popolnejši, kakor sem ju imel iz knjig, iz pripovedovanja ter presegata v pozitivnem smislu vsa naša pričakovanja.
pojmovanja vloge in značaja Balkanske zveze vodijo do zaključka, da je bilo zelo pravilno, da se je Jugoslavija začela tesnejše povezovati z vodilnima azijskima miroljubnima državama, ki sta popolnoma proti vsaki agresiji, za mir in koeksistenco. Končno, je zaključil predsednik Tito, je najbolj žalostno, da so se v omenjenem poskusu vmešavanja v naše notranje zadeve znašli na isti liniji skupaj z najbolj reakcionarnimi elementi v svetu tudi nekateri socialistični elementi na Zahodu. Naše potovanje v Indijo in Burmo je dejansko veli-
gim težavam. Posebno me je presenetil, je dejal predsednik Tito
ga zapustili globok vtis veliki, topli in prijateljski sprejemi v
uspeh vlade v tem, da med po- Burmi.
GOSPODARSKI ODNOSI Z INDUO IN BURMO
kega pomena in nadvse koristno.
navzlic okupaciji, vstajam in dru-]Na predsednika Tita so poleg te- Naravnost velikanskega pomena
je za nas povezovanje z drugimi državami, izvajanje dosledne politike na mednarodnem področju, j pridobivanje somišljenikov v borbi za mir in koeksistenco. Jugo-! slovanska zunanja politika ne bo
_	„	,	.	.	j	m-j_____i *'Mogla v bodoče ostati samo pri
O nadaljnjih odnosih z Bur- gade, je predsednik Tito podčrtal, sedanji eta , temveg se ^
—--------------—— da gre pri tem izključno za ju- rala ,oWje jn ^ zo_
goslovansko oborožitev, ki jo ima Jugoslavija sama, ne pa za orožje, ki ga je dobila kot pomoč iz tujine. Ta pomoč Jugoslaviji končno niti nd tako velika, mi pa zares dobro vemo, kako je težko najti in dobiti sredstva, potrebna za ohranitev nacionalne neodvisnosti.
»■ >
Mm,," V"- J« razvidno, je dejal v bal v , Tit°> da vodilni ljudje fte delii	državah	vendarle
fiaJo ,,, "^enj tistih krogov, ki ^ napajg?1-'0 Putiko kritizirajo
®u*ma na svoji poti . v socializem
izvajanj je predam j,. £*to posvetil svojim vti-Vorom “Urtne, kakor tudi odgo-tiadflV3 ■ vPrašanja o možnosti 8^Q'bii krepitev jugoslovan-** ra»Jrnanskih odnosov. Ko sem 0yarJal z burmanskim vo-Tito ’ podčrtal predsednik *** je 'i*1 pr*Sel do prepričanja, sftier s,a Burma v socialistično ?oSnodrazv°ja, seveda predvsem ''Odi , a^*sko. Toda to neizogibno (Kilitjj Socialistični smeri tudi v
mo in Indijo je predsednik Tito dejal, da je gospodarsko povezovanje eden pomembnih elementov na tej poti, kar v prvi vrsti zanima Jugoslavijo, bo pa koristno tudi za ti dve državi. Gospodarsko povezovanje z malo državo, kot je Jugoslavija, zares lahko sprejmejo brez vsakega strahu, kar so sami videli in nam o tem odkrito govorili.
V vsakem primeru, je nadaljeval predsednik, mi je zelo žal, da tokrat nisem mogel obiskati še nekaterih azijskih držav. Pred- I vanskimi novinarji se je predsed-sednika Tita so poleg Indije in nik Tito dotaknil vpejt negativ-Burme povabili na obisk še Pa- nih odmevov v svetu glede nje-kistan, Izrael, Egipt, Siam, Indo- ■ govega potovanja v Indijo in nezija in Ceylon, vendar se te Burmo. Bil sem precej presene-želje niso mogle uresničiti zaradi čen nad reagiranjem na nase po-časovne omejitve. Rad bi bil obi- tovanje v ti dve državi, čeprav skal azijske države, je dejal! sem pričakoval, da bodo nekateri predsednik Tito, ker bi bilo to 1 odmevi negativni. To bi bilo tudi
Napačna pojmovanja
Ob koncu razgovora z jugoslo-
vati z mnogimi drugimi državami.
Predsednik Tito je obiskal poveljnika burmanske vojske generala Ne Vina
TITO V MADRASU
Poslednja etapa obiska
v prijateljskih deželah Južno vzhodne Azije
koristno in v skupnem interesu.
Ko se je povrnil na možnosti tesnejših odnosov z Burmo, je predsednik Tito dejal, da si bo Jugoslavija prizadevala okrepiti z njo trgovinsko izmenjavo ter bo proučila vse možnosti za pomoč Burmi v tehničnih in strokovnih kadrih. Govoreč o dejan
Madras, 21. jan. (Tanjug). Predsednik republike Tito je prispel davi s člani svojega spremstva v Madras, kjer so mu priredili prisrčen sprejem. V Madrasu bo ostal en dan. Drevi so visokemu gostu priredili sprejem v guvernerjevi palači. Zvečer je z rdečim vlakom odpotoval v Bangalore. Obiskal bo še Majsur in Travan-kore-Kočin. S tem bo njegov obisk v Indiji končan. Drugi del obiska v Indiji bo trajal pet dni.
Predsednikova ladja »Galeb« je v spremstvu rušilcev »Bioko-razumljivo, toda ne, ko gre za	»Triglav«	danes	dopoldne
nekatere prijateljsko nam naklo- \ odplula iz Madrasa v Kočin na njene države. Opozoril je na pi- zahodni obali Indije, kamor do-sanje enega dela tiska in na ! *Pe v ponedeljek. Tam bo eskad-trditve o dozdevnih kršitvah ob- 1 počakala na predsednika veznosti, ki jih je prevzela Jugo- njegovo spremstvo.
vije so pozdravile s spuščanjem zastavic. Natanko ob devetih je »Galeb« pristal ob glavnem nabrežju, prav ko so z obale zagrmeli streli topovske salve. Veder in. dobre volje je predsednik Tito in stopil na tla prijateljske Indije, oblečen v belo maršalsko unifor-
indijskim gostiteljem člane jugoslovanske delegacije in se z guvernerjem v odprtem avtomobilu odpeljal v njegovo rezidenco.
V dolgem špalirju vzdolž poti od glavnega nabrežja do guvernerjeve rezidence so ogromne množice predsednika Tita toplo pozdravljale s plosikanjem in za-
slavija z Balkansko zvezo ter je!	»Galeb« je izpred luke priplul	nio.
to v zvezi s primerom Djilasa in v pristanišče kmalu po osmi uri	Na	nabrežju so ga sprejeli in
 ___________  j___ Dedijera primerjal z nedovolje- zjutraj. Vse ladje v pristanišču, pozdravili guverner Sri Prakas,
ski	pomoči,	ki	jo	bo	Jugoslavija , nimi poskusi	vmešavanja v notra-	indijske	in	tuje,	so	bile	svečano	ministrski predsednik Madrasa
nudila	Burmi	za	opremo	ene	bri-' nje	zadeve.	Vsa	taka	napačna	okrašene in	predsednika	Jugosla-	Sri Kamaradž Nadar in ostali
I	člani vlade, ter visoki predstav-
niki vojaških in civilnih oblasti Madrasa, šef zunanjega oddelka Sri Kopra, indijski veleposlanik v Beogradu Dajal, jugoslovanski veleposlanik Crnobmja in člani konzularnega zbora.
Vojaška godba je zaigrala jugoslovansko in indijsko himno. Predsednik Tito je pregledal častni odreši letalcev, potem pa so mu predstavili vse predstavnike, ki so prišli k sprejemu. Potlej je predsednik Tito predstavil
ZAKLJUČNA RAZPRAVA 0 DRUŽBENEM PLANU
v odboru za gospodarstvo Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS
*t0fen; Probleme, ki imajo svoje -V starih tradicijah in
?• Taka tradicionalna Sati	ne	bodo	mogla	zma-
je bo^ . Pozitivnimi elementi, ki bolj krepijo v Burmi.
Tito je opozoril na
Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev je v četrtek nadaljeval razpravo o predlogu družbenega plana za leto 1955, nakar je predlog družbenega plama v načelu soglasno sprejel. Včeraj pa je še formuliral in sprejel predloge in pripombe k posameznim poglavjem.
Raz prana o plačah in normah
V nadaljevanju razprave o tržišču in cenah, dohodkih in izdatkih ter o plačah itn normah je več članov odbora izrazilo dvome, ali lahko n® temelju instrumentov
plačnega sklada kriti iz dobiička ionov dinarjev matnjši kakor
•	- J-T-s-i— J------------x:—	—vx;:	j>j]
in so skušala doseči čim večji dobiček; letos pa si bodo skušati kolektivi dobiti razliko s preseganjem norm im je nevarnost, da podjetja ne bodo šla z normami preveč na ostrino. Ker bo pravilna postavitev norm odločilnega pomena za izpolnitev planskih proporcev, bo treba čimprej proučiti siisitem normiranja, hkrati pa vskladiitii norme med okraji kakor tudi med republikami. O tem vprašanju bi kazalo sklicati tudi medrepubliške konference za posamezne stroke. Upoštevati je tudi, da bodo v mam,j urejenih podjet-
je
Razdelitev sredstev med republiko in okraji
Živahna je bila razprava o delitvi sredstev med republiko in okraji. Način določanja prispevkov okrajev za kritje potreb republike se po predlogu plana deloma spremeni. Odstotek prispevka se določi na podlagi planiranih skupnih dohodkov okrajev im števila prebivalcev v okrajih, izračunani odstotek pa po-
Predsednik Tito povabljen v Pariz
Beograd, 21. jan. (Tanjug). Odpravnik poslov francoskega veleposlaništva v Beogradu g. Burin des Boziers je bil danes dopoldne pri namestniku državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Alešu Beblerju. Ob tej priložnosti inu je sporočil, da je predsednik francoske republike g. Rene Goty povabil predsednika republike Josipa Bro-za-Tita v Pariz na uradni obisk.
stavicami, ko se je peljal mimo njih v odprtem avtomobilu skupaj z guvernerjem madraške države Sri Prakasom.
Čez dan si je predsednik Tito ogledal mestni muzej, razne zanimivosti mesta in veliko tovarno železniških vagonov, v kateri pravkar postavljajo jugoslovanski tehniki* žerjave.
POD LITOSTROJEVIMI ŽERJAVI v največji indijski tovarni vagonov
zveznega”diružbenega plana raču- jih laže dvignili storilnost in pre- • 80 Ile štejejo dohodki, ki so na-namo s tolikšnim no vnanjem po- 'segali norme, kakor pa tam, iejer nienjeni in ve^toeijam skladu za vprečnih plač, kakor je to pred- je že danes storilnost razmeroma samostojno razpokiganje itd. P^obnost v gledanju na 1 videno v predlogu, seveda če bodo visoka.	\	.	j^h^k	okraja	na	prebi-
Predsednik Tito si je davi z	po sistemu proizvodnje na teko-
vidnim zadovoljstvom in pono-	čem traku in vsakih šest delov-
som ogledal velike jugoslovanske	nih ur bo izdelala po en vagon.
. žerjave, ki jih je dobavil »Lito-:	Po	ogledu	raznih	oddelkov
tem velja	za	vse	leto.	Pri	ugotav-	stroj« bodoči največji tovarni va-	sta minister za promet in želez-
ljanju skupnih	d_ohodkw	okrajev	gonov v Aziji v Peramburu,1 nice in predsednik tovarne pri-
predmestju Madrasa. »Titovi za-	redila predsedniku Titu zakusko,
vodi — Litostroj«, je vrezano na pročelju teh strojev, ki so jih 11 od 24 že dobavili in montirali v veliki montažni dvorani tovarne.
Predsednik Tito je prispel v
^klicanje Ljudske skupščine LRS
^EDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS SKLICUJE OBA ZfiORA LJUDSKE SKUPSCINE LRS NA SEJO, KI BO V ČETRTEK, DNE 27. JANUARJA 1955, OB 10. URI
. Po predlogu dnevnega reda bosta oba zbora delno na *uPnih, delno na ločenih sejali obravnavala:
predlog zakona o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi ePubliškega proračuna LRS za leto 1953; predlog odloka ® Začasnem financiranju republiških potreb v januar ju 1955; Medlog družbenega plana LRS za leto 1955; predlog zakona 0 proračunu LRS (republiškem proračunu) za leto 1955 ?. proračunom za leto 1955; predlog zakona o volitvah iudskih poslancev v Ljudsko skupščino LRS na območju °’traja Koper; predlog zakona o podeljevanju Prešernovih J}aRrad; predlog zakona o obratnih ambulantah v gospodarskih organizacijah; predlog zakona o zobozdravstveni služb|; predlog odloka o ustanovitvi Sveta umetniških a*ademij in predlog odloka o ustanovitvi filmskega sveta t*ri podjetju »Triglav-film«. >
ni,k je grajala PJ^pis. nore zv«s- pnspevek je do ocen za Ljub- tovarno v Peramburu natanko ne uredbe o plačah, ki dolooa, da	[jamo	(45%) j,n	Maribor (6:> «/o).	ob n v spremstvu predsednika
se prizna 12,5 odstotm prispevek V	razpravi	se je zavzel po-	madraške viade Kamaradza Na-
za nočno delo le, ce delavec dda slanec Stefan Pavsic za to, da bi dara in svojih sodelavcev. Mtoi_ najmanj mesec dni vsako noc. la se zmanjšal odstotek prispevka sjer ^ promet in železnice cen-predpis zlasti prizadene delavke za Maribor, poslanec Avgust Bre- t , vlade Lal Rahadur Sastri v tekstilni industriji, kjer se dela zovšek pa je predlagal znižanje j^ sprSl v^okegT golta pri v turnusu v nočnih izmenah, te odstotka Zta- Ljubljano. ^ ^ elike so v h od u v tovarno. Okrašenem s izmene pa se nikakor ne morejo	tudi	potrebe	nekaterih drugih	transparentom »Dobrodošel, mar-
menjati mesečno. Odbor se je	okrajev (Novo	mesto m Muto-	gal Tit0(t ^ mu predstavil vodi-
‘ "	 "	mer). V tej zvezi je elan Izvrš-
nega sveta Zoran Polič poudaril, da sedanji sistem delitve morda fNadaljevanje na 4. strani 1
Po obisku Perambura si je predsednik Tito ogledal madra-ški Narodni muzej in galerijo slik.
Tito na
strinjal, d® je treba izposlovati spremembo tega zveznega predpisa.
Pogiarvje o družbenem proizvodu in narodnem dohodku navaja, da se zviša letos amortizacija od lanskih 25,2 na 27,9 milijarde din. To zvišanje gre predvsem na račun novih podjetij ter nekaterih nujno potrebnih in zahtevanih poviškov stopenj. Od celotne amortizacije bodo podjetja lahko porabila povprečno 76,5%, tako da bo znesek blokirane amortizacije za okrog 670 mili-
telje tovarne. Direktor tovarne
Vremenska napoved
Vremenska napoved za 22. januar:
V nižinah deloma megleno z nizko oblačnostjo, v višjih legah sončno z menjajočo oblačnostjo, ki se bo pozneje povečala. Temperature ponoči v notranjosti med —12 do —4, na Primorskem okrog +2, čez dan bo v notranjosti temperatura v splošnem še malo pod 0, na Primorskem pa do 6 stopinj, v višjih legah se bo temperatura še dvignUa.
Sadagopan je med ogledovanjem; posameznih oddelkov predsedniku pojasnjeval njih ureditev. j Tovarna v Peramburu bo iz-1 delala po 350 vagonov letno v eni izmeni in v njej bo zaposlenih 4000 delavcev. Skupaj z veliko tovarno lokomotiv v Čita-randžanu bo pomenila velik korak k osamosvojitvi indijskih železnic. Indijske železnice potrebujejo vsako leto še 670 potniških vagonov, ki jih imajo zdaj 20.000. Tovarna bo urejena
seji
Kongresne stranke
Madras, 21. jan. (Tanjug). — Predsednik Tiito se je udeležil danes svečane plenarne seje Kongresne stranke Indije, ki je bila v Avadiju, 25 km severno od _ Madrasa. Predsednik Tito je s* krajšim govorom pozdravil udeležence konference in ostale prisotne goste.
Izjava Edvarda Kardelja italijanski časopisni agenciji
Beograd, 21. jan. (ANSA). Podpredsednik Izvršnega sveta Edvard Kardelj je te dni sprejel dopisnika agencije ANSA in mu da! vrsto izjav o jugoslovanskih družbenih in notranjepolitičnih vprašanjih. Podpredsednik Kardelj je govoril o komunah, o delavskih svetih in o naši demokraciji.
Gospodarstvo moramo stabilizirati
ker sicer bi bil nemogoč prehod v sistem komun
S skupne seje okrajnega odbora SZDL in komiteja Z KS Ljubljana, na kateri je posegel v razpravo tudi tovariš Boris Kraigher
Ljubljana, 21. januarja Včeraj popoldne je bila skupna seja Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega komiteja ZKS Ljubljane. Na seji so obravnavali našo gospodarsko problematiko in družbeni plan za 1. 1955. Najprej je predsednik MLO Ljubljana dr. Marjan Derm a s tj a obrazložil letošnjo problematiko in gospodarsko perspektivo mesta Ljubljane. Za njim je diskutiralo še več tovarišev, ki so se ustavljali zlasti ob težavah v stanovanjski izgradnji na področju mesta in ob nejasnostih v novem plačnem sistemu. O problemih ljubljanske okolice je govoril Miha Berčič. Končno je posegel v diskusijo tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher. Med drugim je dejal:
V	razgovoru s tovarišem Vipotnikom sva se dogovorila, da bom prišel na Vaš razgovor o gospodarskih vprašanjih, ker se mi zdi, da bi morali na gospodarske probleme mesta Ljubljane gledati predvsem s stališča celotnega jugoslovanskega im slovenskega gospodarstva. Težave, o katerih je govoril tovariš Dermastia, so v bistvu težave celotnega jugoslovanskega gospodarstva in izvirajo iz perspektive, ki jo ima za osnovo naš letošnji plan.
Sredi lanskega leta smo ugotavljali neverjetno naglo narašča-njie cen, ugotavljali simo inf lakirne tendence in bili so potrebni resni gospodarski ukrepi za zboljšanje položaja. Začeli smo z akcijo za znižanje cen. Vsakemu odgovornemu politiku, ki se razume na gospodarska vprašanja, je seveda jasno, da kampanja za znižanje cen ne more rešiti nobenega gospodarskega problema. To je lahko samo vzporedna akcija, ki ustvarja politično razpoloženje, ki ustvarja j kasno zavest v delovnih množicah, da so potrebni konkretni ukrepi in da je treba pri tem računati tudi z določenimi žrtvami Situacija, kakršna je nastala sredi lanskega leta, se ne da reševati brez gospodarskih ukrepov, ki pomenijo določene žrtve, če ne: dobimo pomoči od zunaj.
Resen vzrok za težave, ki smo jih imeli, je bil1 v dejstvu, da je bila leta 1954 izredno slaba letina. Naše gospodarstvo je namreč še vedno izredno močno odvisno od vsakoletnega pridelka. Težave smo imeli tudi zaradi tega, ker v letu 1954 nismo mogli izvesti tiste postavke, na katero smo ra-
čunali, ko smo delali' plan za leto
1954,	namreč planiranega znižanja cen. Cene se niso znižale, ampak so se nasprotno ziairadl slabe tetine in še drugih momentov (pretirane investicije, v katere smo šli že spomladi 1954. leta in ki so pritiskale na cene) še dvigale. Zaradi tega so instrumenti našega plana delovali tako, da so se akumulirala v podjetjih, pri okrajih, republiki in federaciji sredstva, ki so bila mnogo večja od planiranih. Federacija je ta sredstva izkoriščala za čim večje stimuliranje izvoza, kar je zopet vplivalo na nadaljnje dviganje cen. Tocla federacija je bila na to prisiljena, ker smo morali iskati zadostna devizna sredstva, da bi z njimi lahko uvozili več živil' zaradi slabe letine, kot je bilo planirano. Vse to je privedlo do tega, da smo morali sprejeti določene ukrepe za stabilizacijo našega gospodarstva. Edini ekonomski ukrep, kii nam je bil na razpolago, je bil ta, da bistveno znižamo investicije. Zaradi tega je bil jeseni preteklega leta sprejet sklep, da se imobilizira 50°/o nad-planskih dobičkov iz leta 1954, čeprav so bila ta sredstva deloma že angažirana. Po bančnih računih se je sedaj vendarle pokazalo, da velik del teh sredstev še ni bil angažiran in če jih ne bi imo-biilizirali, bi vplivala na nadaljnje zvišanje cen, bi še nadalje pritiskala na trg in povečevala dispro-porce v jugoslovanskem gospodarstvu. Morali smo torej sprejeti ta ukrep, ker nam je bil edino ta ukrep na razpolago. Na to smo morali iti ob koncu teta 1954 in to je tudi ena osnovnih linij plana za teto 1955.
Omejiti se moramo na minimalne investicije, predvsem na gospodarskem sektorju
Če gledamo s stališča Ljubljane in ljubljanskega gospodarstva na te probleme, se moramo predvsem zavedati dejstva, da so taka politika in taki ekonomski ukrepi za mesto Ljubljano morda najbolj pomembni, oziroma da je problem, ki je nastal v letu 1954 zaradi pretiranih investicij, povzročal naijvečje težave ravno v slovenskih mestih in s tem tudi v Ljubljani, Zdi se mi, da se tega ne zavedamo dovolj. Mislim, da se moramo jasno zavedati, da pomeni pritisk velikih investicij na naše gospodarstvo stalen pritisk na življenjski standard, stalen pritisk na plačne sklade predvsem v tistih krajih, kjer je celotno življenje najbolj odvisno od plačnih skladov. Slovenija je gospodarsko na j,razvitejši predel Jugoslavije. Skoro vse naše gospodarsko življenje je orientirano na trg, na blagovno izmenjavo. Tu imamo na j večji odstotek delavskega in naiueščenskega prebivalstva, ki je neposredno odvisno od plač. Tu se torej ta pritisk najbolj neposredno čuti in tu imamo najmanj možnosti, da se te gospodarske težave rešujejo tako, kot jih rešujejo kmetje, ki imajo svoje živ-ljienjske potrebščine v glavnem zagotovljene in niso toliko odvisni od cen na trgu. Kmetje imajo celo dobiček od tega in ravno kmetje v Sloveniji so imeli od takega gospodarskega položaja pri nas največ koristi. Kmetje’ so lahko v tem položaju akumulirali, medtem ko je biilo mestno prebivalstvo najbolj prizadeto. To pomeni, da so mesta najbolj zainteresirana na ukrepih, ki bodo sanirali naše gospodarstvo.
Osnovna značilnost plana za teto 1955 je prav ta, da je to leto oddiha, teto premora v naši gospodarski izgradnji, leto, ko moramo čimbolj varčevati z vsemi sredstvi in se čimbolj orientirati na to, da izgradimo naš novi gospodarski sistem. To pa seveda pomeni, da bomo v letu 1955 lahko zelo malo investirali in da nam mora to biti izhodišče, ko diskutiramo o gospodarskih problemih leta 1955, ko diskutiramo
o	planu 'ix teto 1955. Omejiti se moramo na minimalne investicije predvsem na gospodarskem sektorju, ker predvsem te investicije pritiskajo na celoten gospodarski položaj. To seveda nikakor ne pomeni, da bomo stalno tako omejevali investicije. Toda gospodar-
ski položaj moramo stabilizirati in spraviti proporce, ki jih pred-staviljajio investicije, s celotnim bruto produktom v neko pametno sorazmerje. Jasno je, da se to v Sloveniji najbolj čuti in to zaradi gospodarske strukture Slovenite, drugič pa zaradi tega, ker je Slovenija zaradi potreb celotnega jugoslovanskega gospodarstva od teta 1945 do danes dajala procen-tualno največ v tako imenovane gospodarske investicije. Kadar govorimo v Sloveniji o teh stvareh, ne smemo nikdar pozabiti, koliko se je v Sloveniji od teta 1945 do danes napravilo na področju gospodarskih investicij. Če pogledamo številke za teto 1954, sem prepričan, da takih ne bi našli nikjer na svetu. Prišli smo do neverjetnih številk. V planu za leto
1954	smo predvideli za republiški investicijski kreditni sklad 800 milijonov, uporabljenih pa je bilo po odbitku konjunkturn.ih dobičkov nad 6 milijard. Ze iz tega se vidi, kakšna sredstva so bila vložena. Če pogledamo, kako so se dvignili investicijski skladi okrajev v letu 1954, bomo prišli na isti odstotek povišanja. To je moralo imeti hude posledice v našem gospodarstvi!.
Strinjam se, če tovariši ugotavljajo, da je to negospodarsko. Imamo izgube, če delo, v katerega smo že vložili velika sredstva, nenadoma prekinemo, toda to je nujna operacija in vsaka operacija je boleča. To operacijo smo morali ob koncu teta 1954 napraviti, če nismo hoteli zabresti v popolnoma brezizhodne gospodarske težave, oziroma v položaj, iz katerega bi se rešili samo, če bi se vrgli na sistem distribucije in na popoln administrativni gospodarski sistem. Ravno v Sloveniji smo torej z vseh plati interesi rani, da napravimo tak preobrat tudi zaradi celotne perspektive našega družbenega življenja v bodočnosti. Mi smo najbolj zainteresirani na ustanavljanju komun. Toda če jugoslovanskega gospodarstva ne stabiliziramo, če ne najdemo pametnih proporcev, potem je razvijanje Komun fanta -I zija. Če bi nadaljevali s takim ' gospodarskim razvojem, v kakr-
1	šnem smo bili lani avgusta in septembra, bi ne šili v komune, ampak v administrativni socializem, v distribucijo, vračali bi se na birokratski sistem. V kampanji za zni-
ževanje cen se je pojavljala v časopisih in med gospodarskimi strokovnjaki vrsta predlogov, ki so bili vsi na liniji vračanja na administrativne metode. Postavljalo se je vprašanje maksimiranja cen, urada za cene, določanja cen kot pretekla leta in cela vrsta takih predlogov. Cela vrsta ukrepov j,e kazala na to, da gremo z naglimi koraki nazaj v razvoju našega gospodarstva, To smo morali preprečiti, če smo hoteli zagotoviti normalen razvoj našega gospodarstva, normalen razvoj socialističnih odnosov v našem družbenem življenju in če smo hoteli zagotoviti razvoj komun.
Res je, kar je rekel tovairiš Dermastia, da komune v letu 1955 ne bodo razpolagale z večjimi sredstvi. Strinjam se s tem, da
bodo razpolagate z manjšimi sredstvi kot v letu 1954 in morda celo za nekaj odstotkov z manjšimi sredstvi kot teta 1953. Toda moramo se zavedati, da so okraji in republike v letu 1953, predvsem pa v letu 1954 razpolagale s sredstvi, ki niso v nifcakem proporcu z našimi kapacitetami in z našim gospodarskim položajem. Ravno zaradi tega, ker so s torni sredstvi razpolagale, smo prišli v tak položaj, kakršnega smo imeli lani avgusta in septembra. Mislim, da pri ustanavljanju komun' nikdar ne smemo delati računov o tem, kakšna bodo neposredna sredstva, s katerimi bodo komune razpolagate, in kakšne bodo možnosti sistematičnega investiranja komun. To je sicer važno vprašanje, toda najprej moramo stabilizirati naše gospodarstvo, potem pa nam bo sam gospodarski sistem omogočil, da bodo komune prišle do sredstev. Ugotoviti moramo, da je tak položaj privedel še do enega rezultata, in to je, da smo konec teta 1954 ugotavljali, da produktivnost dela ne raste, ampak v mnogih panogah gospodarstva celo pada. Nekateri radi poudarjajo, da to velja za druge republike, ne pa za Slovenijo. Vsi računi kažejo, da je tudi v Sloveniji začela produktivnost dela v letu 1954 padati (1,5%).
Zaradi vsega tega je bilo treba sprejeti ukrepe, ki nam omogoča-
jo odpravljanje teh slabosti. Se vedno imamo v našem gospodarskem življenju posebnost, da se namreč ustvarjena sredstva v industrijskih predelih kažejo v pre-| tiranih številkah, in to zaradi tega, ker imamo za mast in pšenico še vedno maksimirane cene, kar seveda ustvarja disproporce v računih. Zaradi tega so plače nominalno nižje, kot so dejansko in zaradi tega so dobički v industriji precej viš ji, kot pa so v resnici. Poteg tega je gospodarska politika, kar se tiče izvoza in uvoza, taka, da izredno ščiti industrijske artikle in daje možnost izredno visokih cen industrijskih artiklov, kar zopet daje možnost višje akumulacije v industrijskih predelih. Na drugi strani pa se Kažejo sredstva v poljedelskih predelih v mnogo manjših denarnih zneskih, kot pa je dejansko ustvarjena vrednost na teh poljedelskih področjih. To povzroča nejasnost v naših gospodarskih računih in onemogoča čisto gospodarsko planiranje in čisto gospodarsko razdeljevanje narodnega dohodka. V Sloveniji se seveda zopet kažejo ta sredstva višja, in sicer v obliki sredstev republike, okrajev, komun in podjetij, ki jih pa po celotnem gospodarskem sistemu ne moremo uporabiti drugje kot za investicije, kar povzroča visok odstotek investicij. To pa zopet vodi do tega, da postajajo investicije izredno neekonomske. De jstvo, da so se investicijski stroški v letu 1954 dvignili za 12% (za avto cesto trdijo, da so se dvignili za 20% od aprila do danes), kaže, da smo prišli v nesorazmerje z gradbenimi kapacitetami in da moramo investicije spraviti v sklad s splošnimi proporci gospodarskega življenja in z gradbenimi kapacitetami Če hočemo to napraviti, pa moramo znižaiti investicije, na čemer smo v Sloveniji najbolj zainteresirani.
Če nekatera podjetja letos ne bodo imela sredstev za nadaljnje investicije, iz tega še ne bi smeli delati zaključkov, da stagnirajo, da je v nevarnosti njihov obstoj, kot so trdili tudi tovariši v diskusiji. Strinjam se, da rentabilna podjetja morajo priti do sredstev za investicije, toda to ni vprašanje, ki se lahko ocenjuje od meseca do meseca ali ’pa od leta do leta, ampak v daljši dobi. Če nekaj podjetij v Sloveniji v letu 1955 ne bo imelo na razpolago večjih sredstev za investicije, mislim, da zarto š? ne moremo trditi, da stagnirajo ali da naša industri-za nazaduje. Kljub temu imamo namreč iz zveznih sredstev še zmerom predvidenih okoli 11 do 12 milijard za gospodarske investicije na našem področju v letu 1955. Približno polovico gre za elektrogospodarstvo, druga polovica pa za nujne objekte, ki jih moramo letos končati. Če bi jih ne dokončali, bi bila neizkoriščena angažirana sredstva, ki smo jih v preteklih letih v te objekte vložili. V celotnem slovenskem merilu gremo torej še zmeraj naprej. Na gospodarska vprašanja pa moramo gledati ne samo v slovenskem, ampak v jugoslovanskem merilu.
je, da vsak po svoji moči daje sredstva za skupnost. Če bi računali, kakšna je moč našega gospodarstva, ne vem, če ne bi na podlagi tega bil ta davek višji, kot je. Računati moramo, da dobivamo pšenico in mast po izredno nizkih cenah , da imamo ogromno industrije akumulirane v Sloveniji in da pomeni ta industrija v našem gospodarskem življenju izredne možnosti za višjo akumulacijo, kor so industrijske cene v primeri z ostalimi cenami izredno visoke. Zavedati se moramo, da bi bilo v nasprotju z linijo plana za teto 1955, če tega davka ne bi plačevali. Zakaj? Zaradi tega, ker bi v tem primeru ta sredstva nujno prišla v investicijski sklad v naši republiki in bi toliko bolj pritiskala na investicije. V letu 1954 pa se je pokazalo, da so bite investicije v Sloveniji v popolnem diisproporcu z našimi gospodarskimi možnostmi in gradbenimi kapacitetami.
Po vsem tem sicer pridejo mesta in industrijski centri v težji položaj kot ostala področja (Ljubljana v težji položaj kot Ljub-ljana-okoliiioa, Maribor v težji kot Maribor-okolica, Trbovje v težji položaj kot Krško itd.). Toda v sedanjem gospodarskem ustroju ne moremo najti objektivnih kriterijev za porazdelitev sredstev na posamezna področja, ki bi zago-
tovili pravično razdelitev. Z nam ne ostane druga metoda, obdavčitev dohodka na fftevop bival ca. To je nepra vična ob«® čitev, ampak danes druge ine . nimamo. Lahko bi edino ! . dualno računali za vsak okraj za vsako mesto, kar pa POD^. « da hi v skupščini ra-zpra^J. štiiri mesece o tem in se Parali, kdo bo dal več in £d° ®
S to lestvico pa smo k kriterij, ki je v današnjih P^rf jih mogoč. Stremeli bomo, da mo do drugega teta tuda v pogledu prišli do novih un® ,. mentov, ki nam bodo omo0, objektivnejši kriterij za ra‘z^„. ditev bremena na posamezne je, komune in podjetja. Ce se le dalo, sploh ne bomo obdavčevali komun in okrajev, awpatf£ šel ves davek direktno na dairske organizacije. Je pa 'P _ Sanje, če bomo v teku letosnj s leta mogli ustvariti pog«Je ■ e Plan in gospodarske Porsf>e^xja letošnjega leta nam na vsaik dajejo možnost, da čimprei P demo do tega, kajita to je od' * predvsem od gospodarskega . voja celotne J ugoslarvmje. 1 tudi zaradii tega smo zarn«-' rani, da vodimo v jugoslovan®
merilu ekonomsko^ politiko, K1
omogočila preiti čimprej na nične ekonomske instrumente, so v skladu s socialističnim spodarstvom.
Vso pozornost izvajanju novega plačnega sistema!
Vprašanje standarda je letos naše osnovno vprašanje, ki ga lahko rešuje le federacija kot celota
Mesta so najbolj zainteresirana na stabilizaciji gospodarstva, ker je od te odvisen standard. Vprašanje standarda pa najbolj boleče občuti delavski razred v mestih. Vprašanje standarda ne moremo reševati v komuna, pa tudi ne v republiki. Vprašanje standarda lahko rešuje samo federacija kot celota, ker tega vprašanja ni mogoče reševati za posamezna področja, ampak je odvisno od gospodarske moči cele Jugoslavije- Če smo zainteresirani na tem, da letos dvignemo standard, potem ne smemo mislita na to, kaj bomo napravili v Ljubljani ali pa v Domžalah, kajti to je vprašanje stabilizacije in ureditve gospodarskih odnosov v jugoslovanskem merilu. Vprašanje standarda je letos za nas osnovno vprašanje in zato moramo, ko govorimo o planu za leto 1955, pred- I vsem gledati, ali ta plan pomena zboljšanje življenjskih pogojev v jugoslovanskem merilu. Če pomeni, potem se bodo tudi življenjski pogoji delavcev in mestnega prebivalstva v Sloveniji izboljšali. Drugo pa je vprašanje, koliko dobimo sredstev za reševanje tistih problemov, ki so v mestu povezana z vprašanjem standarda, to je za komunalno in stanovanjsko izgradnjo, za promet itd. To pa je seveda drugorazredno vpraša-, nje. Osnovno vprašanje je zviševanje blagovnih skladov oziroma zviševanje plačnih skladov v so-
razmerju s celotnim narodnim dohodkom. To pa je jugoslovansko vprašanje. Če gledamo s tega stališča, potem ne smemo preveč boleče gledati na to, s kakšnimi sredstvi bomo razpolagali v letu
1955.	Nihče v Slovenija v letu
1955	ne bo razpolagal z velikimi sredstvi, pa tudi Ljubljana ne. Res pa je, da bo Ljubljana razpolagala z večjimi sredstvi, kot je to razvidno iz sredstev, s katerimi bo razpolagal MLO Ljubljana, enostavno zaradi tega, ker smo v našem gospodarskem življenju še zmeraj vezani na to, da moramo v Ljubljani vrsto stvari delati iz republiških sredstev. Dejansko je velik del republiških sredstev, ki so lotos na razpolago za investicije, angažiranih v Ljubljani za prosvetne, zdravstvene in druge potrebe.
V	zvezi s tem bi govoril še posebeij o posebnem davku republike Slovenije, ki ga plačuje letos za pomoč nerazvitih predelov Jugoslavije. O tem davku se govori tako, kot da je posebno breme za republiko Slovenijo. Izražen v številkah v planu se res kaže kot poseben davek. Toda, če bi pogledali, kakšni so dejanski proporci, je vprašanje, kakšen bi moral biti ta davek po resnično socialističnih načelih. Teoretično gledano, lahko rečemo, da je nepravilen in v taki obiiiki ni princip socialističnega gospodarstva. Toda princip socialističnega gospodarstva
Še nekaj besed o plačnem sistemu. Ne morem se strinjati s tem, da predstavlja plačni sistem, kot je sedaij postavljen, kazen za tista podjetja, ki so dobro delala. Ta plačni sistem še ni izdelan in še na tak, kot bi ga želeli, ker celoten gospodarski položaij tega še ne dopušča. Skušali pa bomo doseči, da bo v bodoče tak, kot je dejal tovariš Dermastia, da se ne bo treba državni upTavi vmešavati v postavljanje tarifnih pravilnikov v podjetjih. Toda če hočemo to napraviti, moramo najprej ustvariti gospodarske pogoje, ki bodo taki, da bo vsako individualno podjetje zainteresirano na čim boljšem tarifnem pravilniku. Če bi pa danes to dopustili, bi se pojavile tendence zviševanja plačnih skladov, ker podjetje nima neposredne stimulacije za to, da drži plačni sklad v pravilnem proporcu.
Da je v nekaterih podjetjih produktivnost veliko višja kot v drugih, je pa ravno eden argumentov, ki zahtevajo vmešavanje komun, okrajev in republike v odločanja o tarifnih pravilnikih. Mislim, da je politični aktiv najbolj zainteresiram na tem, da bodo tarifni pravilniki čim bolje napravljeni, da bodo norme čimbolj v skladu z normami v tistih podjetjih, ki so doslej dobro delala, da se bo treba potem čim manj vmešavati v to, da bo treba čim manj popravljati, kajti popravljanje norm bo tudi določen političen problem. Delavci bi dejali, češ ali se nam splača garati in presegati norme, če pa to privede do tega, da se zvišajo. Skratka, postavljati moramo čim boljše nonna To ne bo problem tam, kjer so že doslej dobro delali. Plačni sklad se lahko dvigne po planu za 5%, v ostalem pa se lahko dviga te na osnovi dviganja produktivnosti dela. Brž ko bodo v nekem podjetju norme presegali za 50 ali 10>0%, bo to jasen znak, da je treba norme dvigniti. Potrebno je, da se sindikalni in politična aktivisti čimbolj angažirajo pri določanju tarifnih pravilnikov in pri določanju norm. Ne norme, ampak tarifni pravilniki naj se postavljajo v okviru obračunskih skladov preteklega leta. Norme pa je treba postavljati čimbolj tehnične, take, ki čimbolj ustrezajo povprečni produktivnosti dela tam, kjer dobro delajo.
Če bi dopuščali, da bi presegali norme in zviševali plačne sklade tam, kjer so slabo delali, potem bi to dejansko pomenilo kazen za podjetja, ki so doslej dobro delala. Zato je potrebno, da se komune in okraji vmešavajo v te stvari in da sindikati gledajo, da bodo norme postavljene tako, da ne bo mogoče, da bi bila dobra podjetja kaznovana, ampak da bomo zagotovili hitro in resnično dviganje produktivnosti dela na
normalen nivo in s tem tudi gocili, da se res presegajo n zaradi večje produktivnosti^ Uredba je tata, da za dviganje produktivnosti dela zagotavij plačevanje preseganja ^orm ^ premiranje tistega, kar je jj zvezi z dviganjem produiktivn dela. Dviganjeproduktivnost^« tudi ustvarja neposredno g darsko osnovo za dviganje P nega sklada in tu ni P10 Problem je tam, kjer ^°do P<®~‘r. šali - in to bodo POsk<ufJL^ sikje — dvigati plačne skla<ie ^ dviganja produktivnosti del • ^ pa moramo preprečiti s t rose tu vmešavamo, lu F? p©, vloga sindikatov tudi v te®* *T0 gledu, da se bodo borili, da , povsod norme čim boljše čene.	.	j„	je
S tega stališča mislam, vprašanje plačnega sistema dejansko osrednje vprašanj kj_ moramo na tern vprašanju ^ iizirati vse aktiviste pffV , . najn borbo proti slabost lan, _Ki lahko v bližnji bod<x;nosta.F^ vzročate gospodarsko^«1 P k da škodo. Plačni sistem se .*** 'pobi se lahko zanesli nanj J^e
litične in socialistično	i.njli
akcije naših kadrov, sin in političnih organov. 1“ . ramo še zmeraj vmešava«, ^ naše gospodarstvo se na nlač-stopnjii, da bi bil mogoč t ^poni sistem, ki bi na osnov P _ darskih zakonov za£ j’viira'nje vilne odnose in resmeno proizvodnosti dela. ^aT, •_ s,to-piačni sistem še ni pop<>' f0 odstotno tak, kot bi ga	da
je pač zvezano z ,	še n*
celotno naše gospotairs^ ^^ na tisti stopnji, ki bi omoD boljši plačni sistem.	o-j
Nekaj besed še o izgradnji. Nek tovariš J vprašanje tako imenova fjejal gradnje. V zvezi s tem ma]o-samo to, da mislim, da -	se
gradnje sicer koristne, , „ifad-moramo zavedati, da z m ^ njami ne bomo dateč P . hočemo sistematično r('v'r„i,>,rrad-novanjsko vprašanje. »	. jjot
nje so brez dvoma ® druge gradnje, ker zahtev I “ novih investicij na f,r0 i,:7acija> roč j ih (vodovodi, k»n . r p o-etektrične napeljave	„rjoDje
menijo tudi slabo gospo^ , jcrli z zemljišči in ker v danasnj^. položaju pomenijo tud* J-junje šn ji meri individualno iz^ ^ s družbenih sredstev (*^®n pro‘* šušmarstvom itd.). ^1,st da ie malogradnjam in smatra • v današnjem položaju lagradnje podpreti. Ho ^ udariti samo to, da nw> ^pra-perspektiva iti za tem, a vrvimo dobre zazidalne na 'Oto-bainistične plane, ki_bod° . jn
vili čim racionalnejšo ffi® -v^nje
čim racionalnejše 1 grad bon ih kapacitet in
našo stanovanjsko izgra« J
FLUOROGRAFSKO SLIKANJE ODKRIVA SEBNO PRI STARIH LJUDEH VELIKO ŠTEVIL0^, POZNANIH TUBERKULOZNIH OBOLENJ,
NAŠAJO NAŠIM OTROKOM NOVA TUBfR£ g LOZNA OBOLENJA. ZATO VSI STAREJŠI NA FLUOROGRAFIRANJE.
S TISKOVNE KONFERENCE V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE
TIKE BALKANSKE ZVEZE
Trgovinska pogajanja z vzhodnimi deželami — Jugoslavija in OEEC
medsebojno kontrolo %iad oboroževanjem, pozneje pa bi lahko kori-
'lav^n^ž21' l?'1' (Tanjugi- Pred
nanje znri vj*eSa tajništva za zu- vanjem, pozneje pa jji mimo kwi dana Sni-	Branko Draškovič na stila tudi omejevanju v oboroževa
Ji tiskovni konferenci ni mo- -1*: —: U! v,sli- •***
Vlada u H	— *	'Jc' Je francoska	i>a vprašanje, an so ».aivi novi	z vziiwiiiuevrupsiwruu ucfitiaim, je
Tila n ra jH_r>ovaljila predsednika momenti glede sodelovanja med Ju- ■ Draškovič rekel, da se bodo v krat-. >	J obišče	t’1"goslavijo in Organizacijo za ev-	kem začela	trgovinska	pogajanja s
r psko gospodarsko sodelovanje Poljsko, Romunijo in Bolgarijo. Že (OEEC), je Draškovič odgovoril, da	prej je bilo	objavljeno,	da se bodo
je jugoslovanska vlada že izrazila	jutri začela	trgovinska	pogajanja s
željo in ukrenila potrebno pri včla-	. češkoslovaško delegacijo, ki je vče.
a	ministra za zuna-	njenih deželah in pri tajništvu te	rai prispela v Beograd.
tej
nju, ki naj bi ga na širšem torišču izvajala OZN«.
Na vprašanje, ali so kaki novi
je izrazila pripravljenost, da podpre ta jugoslovanski korak, pričakujejo pa še odgovor tajništva organizacije.
Kar se tiče trgovinskih pogajanj z vzhodnoevropskimi deželama, je
naj obišče Francijo, ocenil	iz-iavah	ie	pozitivno
0 Balkansk' J° blejske P°g°dbe mentu p 1 ZVezi v «rSke™ P^rla-ta govor grškeg11 - ^ presojaJ'°
nir» , j
tifikiH“ ^	'l'*efanoPu'osa ob ra-
litike tiri, P°trditev splošne poko Driur ^avezniških dežel. Bran.
bo svet — Je potrdil vest. da «
s^a ezm;,i:,StrOV, Ralka,lske zveze
iunati Z . n dni v Ankari. Ra-narodn	Si m’ da bo ludi turška
rala BalkansUkoi^e2odqyej
la svoKrt^1	V. ka,eri J’e Predlaga-
Draškn • -ne vo*‘tVe v vsej deželi, je rilnV1Č °^Sovoril: »Menimo, 'a
Zletela t“ed^?anje.. na ka,ero je
Posleri,V deklaracija na Zahodu, ke ni ])rejsnje sovjetske politi-treb,, „ na minulost pa bi bilo
učiti z r ,so,vjetske predloge pro-z vso dobro voljo«.
Pozitivno ip nranll i
organizacije, da bi imela i evropski organizaciji svojega opa- 1 zovalca.
Jugoslavija bi se z neposrednim spremljanjem dela te organizacije pripravila na nadaljnje korake za tesnejše stike z njo. Večina članic
Na vprašanje, kaj je z Albanijo, je Draškovič odgovoril, da z jugoslovanske strani ni nobenih zadržkov, da ne bi začeli pogajanj tudi
Splošna mednarodna vprašanja
na bližnji konferenci Britanske skupnosti
poslali noto SZ in ZDA. V tej noti bi baje poudarili tiste mednarodne probleme, o katerih me-
(Od stalnega dopisnika *Borbe<) o možnostih, da bi uredili stike London, 21. jan. Konferenca j med ZDA, SZ in Kitajsko. Kar predsednikov vlad dežel Britan- zadeva vprašanje Kitajske in	.
ske skupnosti, ki se bo	začela v	Formoze, bodo na konferenci	nijo,_ >da	bi jih lahko plodno
Londonu 50.	januarja,	bo po	Commonwealtha najbrže proučili	proučili	na sestanku štirih
mnenju tukajšnjih političnih njegovo ureditev na podlagi države.
krogov dokaj pomembna, ker se , predloga, naj bi Kitajsko spre- Na 1____________________________
bo ukvarjala	predvsem	s širšimi, jeli v ZN, Formoza pa naj bi	učili tudi	temelje obrambne po-
vprašanji. Po	mnenju nekaterih	prišla pod pokroviteljstvo OZN.	litike Britanske skupnosti. Zna-
listov bi utegnila konferenca j Pričakujejo, da se bo indijski '	-	--	  1
Commonwealtha pomeniti >no- ministrski predsednik Nehru za-   .JW  	   0__
vo fazo diplomatske dejavnosti, j vzel za nadaljnje napore za člani Britanske skupnosti različ-
Na konferenci bodo baje pro-
usmerjene na proučevanje mož- zboljšanje položaja v zvezi s Ko' nosti, da bi zagotovili temelje rejo, o kateri meni, da je še za koeksistenco med Zahodom,; zmeraj sod smodnika. Mesec dni SZ in Kitajsko«.	j po konferenci Commonwealtha
Časniki so posvetili posebno, bo indijski ministrski predsed
pozornost vlogi Indije in predsednika Nehruja na bližnji konferenci. Nehru bo na konferenci
s to deželo, zakaj pa se to še ni! poročal o svojih vtisih z obiska zgodilo, je treba dognati na drugi na Kitajskem. V tej zvezi bo strani. ’	baje pojasnil tudi svoje nazore
KAKO BI ZDA RADE »DOSEGLE MIR« MED FORMOZO IN KITAJSKO
a sprejem v OZN
naj bi se Kitajci odrekli Formozi
London, 21. jan. (Reuter.) Velika Britanija in ZDA sta se spo-,	—	j«;	uvcun mai preaio- razumeli, da bosta odgodili diplomatske nkrepe za ukinitev
nTknCf>Sltega min‘strskega pred- bojev med kitajsko in kuomintanško vlado, dokler položaj za
je ocenil tudi predlo-?a les i a
,	—ia
1 a koristna, ker bi omogočila
vitvf'71 ,^jnd®s'Francea o ustano Van jo 'T j1!6 agencije za oborože-
‘bibk VIS*	j« dejal,
i v Washingtonu za »poskusni ba-; Ion«:. Gre za to, kakšen bo odziv i kitajske vlade, če bi Formozo in Peskadorske otoke združili v posebno državo, na drugi strani pa sprejeli Kitajsko v OZN.
V tajništvu OZN pa poudar-
. Veleposlanika Priča m Vejvoda v Beogradu
to ne bo ugodnejši. Tako si razlagajo tukajšnji diplomatski krogi včerajšnje sporočilo Britanije, ZDA in Nove Zelandije, po katerem so odgodili obravnavanje predloga, naj bi sprožili ta problem v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov.
„	,	..	1	■	*	__jajo, da je vprašanje ustavitve
Predstavnik ameriškega zuna- govorih z generalnim tajnikom sovražnosti zefQ zamotano. Sodi-njega ministrstva sinoči ni hotel OZN Hammarskjoldom o Uatj-
nem vzhodu.
Predstavnik zunanjega mini-
komentirati vesti, da bo pred-
Bennm/i o .	3------ sednik Eisenhower zahteval od ------------------------------- -	_	,
JUso<5lmr i - ' ^an’ (Tanjug). — Kongresa odobritev, da lahko strstva Sydam tudi ni hotel od-riju	veleposlanik v Pa- uporabi ameriške pomorske in
Beograd Srlca Prispel v letalske enote za evakuacijo zuna«- ^>r^avnern tajništvu kuomintanških čet z nekaterih čajno jadeve bo imel obi- otokov vzdolž kitajske obale.
Tuttih^7anAe’	Zunanje	ministrstvo	prav	tako
veleDocio °se'danji jugoslovanski ni ničesar objavilo o sestanku, vo<ia ip ni- v Braziliji jvo Vej- ki ga je imel John Foster Dulles v Beograd. Bil je z nekaterimi parlamentarnimi
r-1. _	^	23 nnvpffa illffr.pl/MTrtV*	n.rrnlri in trn I o piri m 1 rvAirol T Tl 1 11
jo, da se na Kitajskem še bije državljanska vojna in da se kitajska vlada bori za suverenost nad otoki
nik Nehru obiskal Moskvo. Razen tega tu trdijo, da se ukvarja z načrti, da bi se sestal s predsednikom francoske vlade Mendes-Franceom in nemškimi voditelji. V vsem tem je videl >Observer< začetek živahnejše dejavnosti indijske diplomacije oziroma izredno živahno zanimanje za evropska vprašanja.
Razgovori štirih velesil niso v osnutku dnevnega reda konference dežel Britanske skupnosti. Vzlic temu pa je malone gotovo, da bodo na sestanku
na gledišča o manilskem paktu.
Zanimivo je, da tu govore o predlogu, da bi čez nekaj mesecev sklicali še eno konferenco dežel Britanske skupnosti. Razloge za sklicanje nove konference Britanske skupnosti je treba iskati v potrebi, da bi skupno presodili sadove, ki bi jih rodili stiki in proučevanje po londonskem sestanku.
Dušan Blagojevič
Nemški veleposlanik Kroll premeščen na Japonsko
Beograd, 21. jan. (Tanjug). — Zahodnonemški veleposlanik
predsednikov vlad v Londonu Jugoslaviji g. Hans Kroll je bil razpravljali tudi o možnosti, da imenovan za veleposlanika na bi izmenjali mnenja z Moskvo. Japonskem. G. Kroll bo odpato-
t A norfliAri h i n In rm o m t n n Lr n	11 A a	J	n	a	*1 - y
Po nekaterih informacijah kaže, da je treba računati s podporo morebitnega predloga, da bi s konference Britanske skupnosti
val iz Beograda najbrž konec februarja ali v začetku marca. Ni še znano, kdo bo novi zahodnonemški veleposlanik v Jugoslaviji.
. .	v	•	l	•	•	L	M	lici II UlUlvl, »v 1 8U UCl l*k.I Iti J aivC^t
govoriti na vprašanje, ali j	i ozemjja_ p0 drugi strani, poudar
na sestanku med Dullesom in ■	■	-
..a	,	.	 |	jajo ti krogi, pa pnpoznava
parlamentarnimi prvaki	-1 jsuornintanško vlado večina čla-
ki so del kitajskega dru ti krogi,
skesn" za novega jugoslovan- prvaki in vojaškimi poveljniki. ^ bo krn^35^311^53 v '-'SR Kaže, Objavili so, da je Dulles na tem KJnalu odpotoval v Prago, sestanku poročal o svojih raz-
jaškimi poveljniki sproženo vprašanje ustavitve sovražnosti v morskih ožinah pri Formozi.
Včerajšnjo izjavo ameriškega zunanjega ministra Dullesa o možnosti, da bi OZN pozvala kitajsko in kuomintanško vlado, naj prekineta sovražnosti, imajo
PETA REKONSTRUKCIJA MENDES-FR AN CEO VE VLADE
brez posebnih srememb
^9w Faure je Mendes-Francea »razbremenil« v zunanjem ministrstvu
(0D stalnega DOPISNIKA »BORBE«)
osnovan*2’ ^an‘ Mendes-Franceova vlada je bila tudi petič pre-Svoje »w	^delovanja socialistov in ni bistveno spremenila
kali, Sf> ^‘^ke formule«. Formula je v bistvu naslednja: radi-r°dni ,. ,ni republikanci (degolisti) in »neodvisni« ter še en na-stranka£ft- anec <katolik) Juglas, ki bo bržkone, kakor njegov 'sločen •' ko*ega Montelle, doslej minister za narodno zdravje, nasleflni!z Parlamentarne skupine nemara skupno s Faureovim vlado °m Robertom	'
Bironom, ki ga je nagovoril, naj stopi v
■Prav
je Mendes-Franceova dikali, ki jim pripada sam pred-
tej
Ty> 4-	'	—»»vo i. aau^cv/va umoiij iu	*r-------—---
iz vseh S	so v njej ljudje sednik vlade, in tudi ne za so-
(razen vp^^^mentamib strank cialnimi republikanci in neod-na vidp, *n socialistov), je le visnimi, ki vsak z osmimi mi-^c'jska- •re^>rezentativna in koa- nistri sodelujejo v novi vladi. Vsem ■ lzza mn°gih imen, pred- Nezadovoljsitvo teh strank s po-katiCa ^ narodnega republi- litiko vlade, bodi glede na njeno njihovp '+ona 'n Juglasa ne tiče evropsko politiko, bodi zaradi stranke. Celo ne za ra- Severne Afrike ali gospodarskih
Razgovora s poslanikom dr. slavkom zoretom
Režnje finske
Po koeksistenci med narodi
ivj v ^iubljana, 21. januarja, 'nskpm ^9sedanji poslanik Povratu1' ,^^avko Zore se je grad u,t •*? 12 Helsinkov v Beo-
sih
z vsemi državami izpolnjuje načela Ustanovne listine OZN Poslanik dr. Zore je opozoril, da je Finska vselej med prvimi državami, ki so izpolnile svoje
sPreiHS*avi^ v Ljubljani, kjer je  -----------
govoril seSa sodelavca in od- obveznosti iz mednarodnih po D? 7a n.ekaJ vprašanj. i g°db ln dogovorov.
^	Predvsem	omenil,	j	O	nekaterih	značilnostih	fin-
-v-iost finsko značilna njena ske notranje in zunanje politike s‘r°kim'Za s^var miru, in to med je dr. Zore dejal, da si Finska odgovn * .m?°žicami kakor med prizadeva pridobiti neodvisno ir Ritni	Političnimi in držav-' enakopravno mesto med država
da
Vi
reform, se nasprotno čedalje bolj zaostruje.
Kei i i mogel . vo e riade dopolniti s socialisti, jo je Mendes-France skušal oblikovati po okusu svojih nasprotnikov, da bi nevtraliziral nezadovoljneže, ko se jim že ne more postaviti po robu s solidno in bojevito skupino.
Videti je, vsaj kar se tiče narodnih republikancev, da tudi v tem oziru ni uspel. Pojav narodnega republikanca Jeana Jacque-sa Juglasa je samo še bolj razjaril Bidaultove katolike.
0
nic OZN. Zato ne kaže, da bi se OZN vmešala v odnose v zvezi s Formozo.
Boji na Jik Jang Šanu še trajajo?
Formoza, 21. jan. (Reuter). Kuo-mintanško ministrstvo obrambe je objavilo, da se kuomintanški gverilci na otoku Jik Jang Šanu še vedno upirajo kitajskim četam. Na otoku so se davi izkrcale nove kitajske sile, kitajsko topništvo z otoka Tuman pa z granatami obsipa postojanke gverilcev. Kitajske sile so začele splošni napad na ostanke kuomintanških čet.
Kuomintanška letala so bombardirala pristanišče Swatov in potopila neko britansko obalno ladjo.
Lastnik ladje je neka zasebna družba. Posadka se je rešila. Ladja je vozila na progi Hongkong—Svatov.
Peking, 21. jan. Agencija Nova Kitajska poroča, da je bilo v bojih na otoku Jik Jang Šanu ujetih nad tisoč kuomintanških vojakov. Ujet je bil tudi poveljnik kuomintanške-ga udarnega bataljona. Zaplenjene pa so bile znatne količine vojnih parlamentu dali vedeti, da se ne potrebščin.
Burmanski kmetje manifestirajo ob agrarni reformi
Nemški rudarji stavkajo
v obrambo svojih pravic v soupravljanju podjetij, še posebej pa proti novi vojski
(OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«)
Bonn, 21. jan. Jutri bodo porurski rudarji in kovinarji začeli stavkati. Stavkalo bo nad 800.000 delavcev. Sindikati bodo tako protestirali proti izjavi direktorja koncerna v Oberhausenu, da je pravica do delavskega soodločanja sad sindikalnega pritiska in da jo je treba odpraviti.
Izjava je bila samo povod za stavko, delavci pa bodo z enodnevno stavko bonnski vladi in
Konferenca arabskih
Nekaj pa je predsedniku le uspelo: sam se je znebil mini-!
strstva za zunanje zadeve. S tem ......	,	...
je, kakor pravijo v Parizu ne mmiStrSkln predSedniKOV skem soodločanju v brez zlobe, ubil dve muhi: znebil.	i	cemih.
se je dela, ki ga je preobreme-1 Kairo, 21. jan. (Reuter). Pred-
bodo sprijaznili z izigravanjem njihovih pravic, ker ravno zdaj v parlamentarnih odborih obravnavajo osnutek zakona o delav-novih kon-
delavci nimajo razlogov za stavko, ker bo novi osnutek zakona v skladu z njihovimi željami.
Protestna stavka pa ima zaradi tega le še globlji smisel in pomen. Usmerjena je hkrati proti »zmerni politiki« sindikalnega predstavnika v Diisseldorfu. Domnevajo namreč, da je predsednik sindikatov Freitag Aden-
nUIinT m nalnJil^aureiL *ki' sedniki jordanske, sirske in liba- I Osnutek zakona so v Bonnu ! auerju obljubil, da se sindikati “JS	i	nonske	vlade so prispeli danes v | sestavili skupaj z industrijo, sin- vzlic sklepu svojega kongresa ne
bo imel manj časa in možnosti,
Zn^rZrn tS1 Kairo, kjer se je nocoj začela dik?te Pa sPloh niso vprašali za bodo vmešavali v ponovno obo-gospodarskem toariscu i—t------a—— XT„ „	svet.	rožitev Nemčije. S stavko naj bi
da bi na gospodarskem laristui-—----- — «- — .   ,	t
nrijiuai -rnHiVninn vinn k Men- konferenca Arabske lige. Na njeji*veu
— razpravljajo o napovedanem vo- ]	Po nekaterih vesteh ta osnu- mobilizirali nemško ljudstvo	za
jaškem paktu med Turčijo in j tek zakona ne priznava delavcem boj proti novi vojski.
des-Franceovemu mleku«. »Vsekakor pa je dobil Quai d’Orsay voditelja, ki bo spričo ugleda, ki ga že uživa v parlamentu, doma in na tujem, znal s svojo avtoriteto zastopati koristi republike.«
Preosnova vlade ni obvarovala vlade pred udarcem v njeno Ahilovo peto, je pa po mnenju »Le Monda« »zmernim« in kato-
Irakom.	!	pravice do soodločanja v upra-
Predsednik egiptovske vlade vah novih koncernov. Tako bi bil Naser, minister za nacionalno izigran ves sistem delavskega so-orientadjo Šalah Salem in gene- odločanja v tistih podjetjih, kjer ralni tajnik Arabske lige Halek je bil že uveljavljen.
Hasun so sprejeli delegacije na vojaškem letališču v bližini Kaira. Na konferenci predsednik ira-
likor ne bo narasla Seina popla- ške vlade Nuri Said ne bo sode-teljstvo z Mendes-Franceom. loval, ker je zbolel.
Predsednik Zveze nemških in- i dustrijcev Berg je poslal kancler- j ju Adenauerju poziv, naj posre-' duje v sporu z delavci in prepreči stavko. Vlada je izjavila, da
Z VSEH STRANI SVETA -
Je onfpre<|s^avn*ki. V zvezi s	tem	mi na	svetu. Finci	so kljub iz
efcsistP *skrene težnje za	ko-	j redno	težavnim podnebnim in
vami u?° med narodi in drža- mačehovskim zgodovinskim po-^itreip 1 se b°do nedvomno še	gojem	eksistence	dosegli zelo
friani -Inimočneje razvijale,	čim, ugodno materialno	in kulturno
žen0 ;*ev “° Finska čutila ogro- I raven. Ljudstvo je zelo delavno, tuje„a C|nibolj bo neodvisna od pošteno in gostoljubno.
D' elaniVmer?^ania- Finska sicer Končno se je dr. Zore dotak-OZN, vendar v odno- n;i še jugoslovansko-finskih od-. I nosov in dejal, da so se v zad-llra>l:a	.	I njih letih zelo dobro razvili. Obe
J V vodnega ' državi sta izmenjali več raznih 3usp0darstva na Vardaru delegacij, simpatije za Jugosla-
Skonl'	vijo so na Finskem izredno žive.
Sled ^e’. 21. jam. Razgovori Tudi njihovi časniki zelo mnogo strokovS?®|ovainskimi in grškimi pišejo o naši državi, medtem ko stvo,	za	vodno gospodar- pri nas, kakor je omenil dr. Zore,
v Skoul-80 se zaičeli pred dnevi vse premalo vemo o Finski. Nji-^ l11! bodo najbrž zaklju- hove izkušnje bi nam bile v^mar-®°vor; Prihodnjega torka. Raz- 1 sičem zeTo koristne. Mogoče bo V diih™.^0 , ai° z°l° ugodno in k večjemu zbližanju s Finsko Pplnega medsebojnega I prispevalo letošnje potovanje ju-8«cije ^nja. Člani grške dele-1 goslovanske novinarske delega-0	tožili	svoJe gledišče cije na Finsko, ki bo vrnila fin-
^ardara to njegovih I skim novinarjem njih lanski v 'vi- V’ ° ureditvi hudournikov obisk v naši državi.
I Ugodno se razvijajo tudi go-I spodarski odnosi med obema de^ saj je bila lanska trge izmenjava za 100% večja
ZDA
KAKO NAJ BI REŠILI ALŽIRSKO VPRAŠANJE
GDATEMALA OBSEDNO STANJE ZARADI UPORA
Guatemala, 21. jan. (AFP). Pred-
mer j avl z letom 1950. Petletni plan, ki letos poteče, bo izpolnjen še pred rokom. Industrijska proizvodnja se bo po njem povečala za 70 •/• nasproti letu 1950.
R. Vujovič
Demilitarizacija meje med Kostariko in Nikaraguo
Washington, 21. jan. (USIS). Svet OAS (Organizacije ameriških držav) je objavil, da sta vladi Kostarike in Nikarague sprejeli predlog anketne komisije o vzpostavitvi 10 km široke demilitarizirane cone vzdolž zahodne meje med obema deželama.
Anketna komisija je včeraj odpotovala iz Nikarague v San Jose. Trije njeni vojaški opazovalci pa so ostali v Managui.
Poplava v Parizu
Pariz, 21. jan. (AFP). Stanje vo- cestah dosegla višino enega metra, de v reki Rhfine je doseglo višek V vse ogrožene kraje so poslali sku-preteklo noč.	pino delavcev, ki kljub silnim nali-
Nara«6an1e reke Seine v okrožjih v°m skušajo preprečiti, da bi voda Selne ln Oise zbuj a skrbi Veliki izpod jedi«, <**tii6^in utrnejo žarni ini v CorbelUeu so nehali obrato-	nasip«	ob.	bregu.	Številni	ka
V Ohm'	_______________________
iah itr|^neiT1 Pasu, o melioracije del
cielegaciji sta se spora- želama, saj je bila lanska trgo-slavi; ’ b°sta Grčija in jugo- vinska izmenjava za 100°/o večja lli^bQ®i(.I0dno izmenjavali svoje kot v letu 1953, je zaključil naš meteorološke podaitke. • razgovor poslanik dr. Zore.
lijarde mark, oziroma za 19 •/• več kakor prejšnje leto. Presežek izvoza nad uvozom je znašal lani 2,7 miJi-larde v primeri z 2,5 milijarde
Washlngton, 21. jan. (AFP). Pred- pre^SnJem letu-stavniik »Odbora za svobodo Severne Afrike« v ZDA Adbel Buhafa je pozval predsednika Eisenhowerja, naj I ne	podleže	vplivu	francoske vlade, I
ki bi rada preprečila razpravo o al- ----------------- —	.
žiTskem vprašanju v Varnostnem sednik Guatemale Castillo Armas je svetu OZN. Poziv je objavilo vele- razglasu po vsej deželi obsedno poslaništvo Saudske Arabije v Wash- stanje, ki bo trajalo tako dolgo, do: ingtonu. Delegacija Saudske Arabije kler ne bodo prijeti »komunistični v OZN je to vprašanje že pred dnevi zarotniki«.
predložila Varnostnemu svetu v pro-	Izjavi.l je, da so guatemalski upor-
uftitev. V pozivu navaja za razlog niki včeraj napadli vojaško oporišče varnost in solidarnost arabskih dežel. »Aurora« in skušali izvesti državni Alžirsko vprašanje naj bi uredili z udar. V tej akciji je sodelovalo ka-miroljubnlmi pogajanji.	. kih 100 upornikov. Pobudnik je bil
nekdanji guatemalski veleposlanik v VELIKA BRITANIJA	| Rimu polkovnik Francisco Consensa.
VOJAŠKA SLUŽBA PO IZBIRI JJgSSU	b‘VŠih
London, 21. jan. (Tanjug). V Lan-	rra7tttta
donu je bil podpisan britansko-dan-
ski	sporazum, po	katerem naj bi	POŽAR	NA LADJI
državljani obeh držav v primeru, ko	ri0 de Janeiro, 21. Jan. (Reuter), i	AUVt
bi po veljavnih zakonih morali od-	Na neki	brazilski ladji je včeraj eks- '	rašča ‘v ^Marmandi”* utegne"prešeči	»
služitifyojaSkl rok, lahko izbrali Dan-	piodirad	rezervoar, napolnjen z etrom,	maksimalno raven 10,30 m. Na reki	|
sko ali Veliko Britanido m deželo, Nastal je požar. Zaradi njega je iz-	položaj ni poslabšal. I
v kateri bi	vojaški	rok_odslužili. Po- gubiilo življenje	12 ljudi.	j	NeVarnost,	ki	je grozila	cesti	Li-
, boume—Bordeaux je odstranjena.
 Reka Moselle je začela padati. Stanje
IZPOLNJEVANJE	I	na	tem	področju	je čedalje	bolj	nor-
GOSPODARSKEGA NAČRTA malno.
Moskva, 21. jan. (Tass). Plan in-	Pariz,	21. jan, (AFP). Danes je
dustriijske proizvo<taje SZ za leto 1954 Seina v Parizu prestopila, bregove m _	.	,,*«•.	,	 *
Bonn, 21 jan. (Tanjug). Zahodno-	je bil izpolnjen s presežkom 13*/$ v	poplavila nekatere ceste m niže le-	vila, kreneno	plašče ^
ZKMnOA&oi KImS *»igel 22^ mi-	primeri	Tletam 1953 in 65V. v prt-	že6e mestne četrti. Ponekod je na	Kme. EvakuiraU	so	12 bolnikov. ^
vati. Neko kemično tovarno so izpraznili. Izpraznili so tudi več šol in kakih 300 drugih poslopij. V Parizu mrzlično utrjujejo zaščitni zid na reki, ki še zmeraj narašča. V okrožjih Seine in Mairne — Gornja Seina nenehno narašča in se razliva čez bregove. Poplavila je že velika področja.
Tudi GarGnne čedalje bolj na-
doben sporazum je Velika Britanija sklenila leta 1952 s Francido.
ZAHODNA NEMČIJA ZUNANJETRGOVINSKA BILANCA
mioni nenehno dovažajo pesek, vendar se voda še vedno razliva 6ez bregove. Voda je doccla izolirala medicinski inštitut na desnem bregu Seine pri železniški postaji Austerlitz. Pritličje inštituta so izpraznili, zdaj pa neprodušno zapirajo okna in vrata. Prehod prek mosta pri Louvru jo prepovedan, ker je nevarnost, da ga bo voda odnesla.
ODJUGA NA ŠKOTSKEM
London, 21. jan. (AFP). V severni Škotski se je danes začela odjuga. Zaradi snega in leda je bilo v zadnjih dveh tednih odrezanih mnogo krajev od sveta. Prebivalstvo so danes priskočili na pomoč s 6 helikopterji in 15 drugimi letali, iz katerih so jim s padali spušča-li na tla ži-
KuJturnoprosvetne ustanove in kmetijstvo
v razpravi na seji proračunskega odbora Republiškega zbora Zvezne ljudske skupščine
_	Ljubljana,	21. januarja
Odbor za proračun Republiškega zbora je včeraj nadaljeval z razpravljanjem in obravnaval predlog izdatkov za kulturno-pro-svetne ustanove. Pri razpravi sta sodelovala v imenu Izvršnega sveta tov. Zoran Polič in sekretar Sveta za kulturo in prosveto tov. Vodopivec, ki sta članom odbora dajala potrebna pojasnila.
Tako so ljudski poslanci zahtevali pojasnila v zvezi s postavko 43 milijonov, ki je predvidena za štipendije, češ da ni pravilno, da poleg okrajev štipendira študente tudi republika. Sekretar Sveta za prosveto je pojasnil, da so deležni štipendije tisti študenti, ki ne dobe štipendije od svojih okrajev, da pa bi bilo načeloma pravilno, da bi se vse štipendije prenesle na okraje. Pripravlja pa se zvezna uredba o štipendijah. Odbor za proračun pa je vendar sklenil dati Izvršnemu svetu priporočilo, da pripravi vse potrebno za prenos dajanja štipendij v celoti na okraje.
Ko je odgovarjal na vpraša nja članov odbora v zvezi z umetniškimi akademijami, je tov. Vodopivec pojasnil, da so akademije dobile zdaj enotno družbe no vodstvo. Ta družbeni organ pa bo imel nalogo pripraviti zakon o akademijah, ki bo dokončno uredil njih delovanje.
Odbor za kulturo in prosveto Ljudske skupščine je sprejel predlog, naj bi postavko »vzdrževanje kulturnih spomenikov« povečali od 8 na 12 milijonov, ker bi bilo 4 milijone potrebnih za obnovo strehe ptujskega gradu. Ker so bila Zavodu za spomeniško varstvo sredstva v ta namen v letošnjem letu proračuna povečana za 1Q0 %, je popravilo gradu njegova stvar, če je potreba nujna. Zato je odbor za proračun amandma odklonil.
KDO NAJ VZDRŽUJE LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE?
Izredno živahna je bila diskusija o dotaciji finančno samostojnim zavodom. Ko je odbor odklonil amandma, naj bi podelili dotacijo tudi slovenskemu narodnemu gledališču v Mariboru v višini 20 milijonov din, so razpravljali o tem, ali je sploh prav, da dobi gledališče v Ljubljani dotacijo in to celo v višini 109 milijonov dinarjev. V diskusiji so ljudski poslanci poudarjali, da so o tem razpravljali že lani in sklenili, naj se stvar uredi. Ljubljansko gledališče je stvar Ljubljane. Po obširni diskusiji je tov. Polič pojasnil, da še ni načelno rešeno vprašanje, ali spada gledališče v pristojnost republike, ali pa je to stvar mesta. Prav zato je bilo ljubljansko gledališče letos upoštevano še v republiškem proračunu. Ce pa bi postavko črtali s proračuna in prenesli na MLO Ljubljano, bi to pomenilo, zmanjšati proračun Ljubljane za 109 mi lijonov din, s čimer pa bi
tona Kuhlja, ki sta utemeljevala potrebo po povečanju kreditov za univerzo. Dodatna siredstva bi bila potrebna za začetek gradnje filozofske fakultete ter za opremo inštitutov filozofsko-matematič-no-prirodoslovne fakultete. 3 milijone 800 tisoč bi bilo potrebnih za adaptacijo dvorane pravno-ekonomske fakultete v čitalnico ekonomskega oddelka fakultete. Več sredstev bi bilo potrebnih za tehniško fakulteto, za medicinsko fakulteto, za izpopolnitev knjižnice ter za investicije. Brez dodatnih sredstev ne bi bilo mogoče nadaljevati gradnje inštituta za šibki tok, velike predavalnice in šolskega trakta metalurškega inštituta. Tov. Dougan je temu nasprotoval in poudaril, da je treba upoštevati celotna razpoložljiva sredstva in da so krediti letos za 17,4 % manjši od lanskoletne potrošnje. Univerza ima letos za 358 milijonov dinarjev investicij, kar je 70 % celotnih investicij, namenjenih v prosvetne namene. V razpravi je sodeloval tudi tov. Polič, ki je poudaril, da je treba trošenje razpoložljivih sredstev združiti z bitko za zniževanje cen. To bo imelo za posledico nižje dohodke in s tem tudi manjša sredstva. Rezervni krediti pa so predvideni le za najnujnejše potrebe. Tov. Polič je nakazal možnost, kje dobiti sredstva za adaptacijo knjižnice ekonomskega oddelka prav-no-ekonomske fakultete, razen tega pa je obljubil, da bo Izvršni svet, kolikor bodo sredstva še na razpolago med letom, upošteval predvsem potrebe zdravstva
Kmetijske zbornice predlagali, naj republiški proračun zagotovi dodatna siredstva: 20 milijonov din za pospeševanje živinoreje, 10 milijonov din za Kmetijsko zbornico v propagandne namene in 20 milijonov din za nagrajevanje kmetijskih strokovnjakov, ki so pri državnih posestvih preslabo plačani in zato beže iz teh služb. Odbor za proračun Republiškega zbora je sprejel amand-man naj se preventivna živino-zdravstvena služba vnese v proračun sekretariata za gospodarstvo, kateremu naj se zagotove sredstva iz rezerve. Znesek določen za to med izdatki kmetijske-
vsklaijevala svoje amandmane so glede kmetijstva sprejeli sklep praračunskega odbora Zbora proizvajalcev, ki priporoča Izvršne
ZAKONODAJNA ODBORA LJUDSKE SKUPŠČINE STA SPREJELA
OSNUTKA DVEH NOVEM ZAKONOV s področja ljudskega zdravstva
obratnih ambulantah v gospodar, skih podjetjih, ki jih je v Sloveniji m	strani odnos ten
Ljubljana, 21. januarja Odbor za zakonodajo zbora pro-— Ujiu^v, tuaipisruua izvisue- izvajalcev in republiškega zbora mu svetu, da med letom najde	Ljudske skupščine LRS sta danes
dodatna sredstva za pospeševanje	sprva na ločenih in potem na skup.
živinoreje. Glede na različne	ni seji pretresala predloge štirih no-	euj lanuua,	•*J—-•	—	-
sklepe o štipendijah sta se oba	vih zakonov, ki naj bi jih Ljudska	razvojem samoupravljanja	v gop
odbora zedinila naj Izvršni svet	skupščina Slovenije sprejela na I.	darskih podjetjih,	katerim	te a
""-------- —- .	 |	lante pripadajo. Največja^ na*
62, urejuje po eni	—----
ambulant do centralne zdravstven službe, hkrati pa, kar je najvecj^
cilj zakona,, vsklaja njihov razvoj J	„	(»nsDO
zavzame ostrejše stališče glede zasedanju.	i	iauie pnpuuuju. ™j.w—
podeljevanja štipendij in naj se Med prvimi je bil na dnevnem kar je naglašeno v prvem'J :jj upoštevajo predvsem delavski in redu predlog zakona o podeljeva- j kona, je preventivna služba, kmečki dijaki. V celoti pa naj se nju Prešernovih nagrad in predlog celotna zdravstvena služba s
RtjinPTI/Ilflf' TtlPPTtOCblA m O Alrrovrv 7olrnno /v itoIIItioR 1 nizlclrlK rvnclnn 1 7JI IPili fln CP JlolfiZIU
upoštevajo predvsem delavski in
........tki.	V	celoti	pa	naj	se	nju Prešernovih nagrad in predlog ceroma zdravstvena
prenesejo na okraje, zakona o volitvah ljudskih poslan- ^ za tem, da se bolezni oziroma
četku.
ZODO-
štipendiije prenesejo na okraje, zakona o volitvah ljudskih poslan- j za rem, aa se roi™ u»v-Filharmonija in ljubljansko gle- cev v Ljudsko skupščino Slovenije j ki bolezni preprečujejo ze dališče naj se prenese na okrajne na področju okraja Koper. proračune. Razen tega sta se od- Največ so se na skupni seji obeh
 	--------7------—*—j  bora zedinila za priporočilo Iz- odborov zadržali pri razpravah o
ga sklada, pa naj se porabi za po- vršnemu svetu naj dotacije za- dveh zakonih v cilju varstva Ijud-speševanje živinoreje. Za 10 mi- ložništvu ne deli pavšalno, tem- skega zdravja, ki jih je predložil hjonov din za kmetijsko zbornico več za posamezna dela po kvali- odbor za zdravstvo in socialno po-, Izvršni svet poišče mož- teti in pomenu. Pri dotaciji film- litiko. Tako so danes sprejeli pre nost tega kritja. ^	^	ski industriji pa naj se vodi ra- ""
Ko sta na skupni seji obeh čuna o inozemskih koproducen-proračunskih odborov odbora tih.
vzro-v za-
dlog zakona o obratnih ambulantah v gospodarskih podjetjih, ki je prvi tovrstni zakon pri nas. Zakon o
Dodatna sredstva za napredek
manj razvitih okrajev in kmetijstva
Odbor za gospodarstvo Republiškega zbora je končal razpravo o predlogu
družbenega plana
ionov na malijiardo diin. Tako naj , sveča letošnji družbeni plan ve-
hii š*lirw i7.	rLrvrJinrtnditi
Ljubljana, 21. jan. Na četrtkovi seji je Odbor za gospodarstvo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS razpravljal najprej o investicijah, predvidenih v predlogu družbenega plana za leto 1955, pii katerih izraža predlog plana težnjo, da se okrepi gradnja objektov, ki naj pripomorejo k izboljšanju družbenega standarda. Težišče razprave na četrtkova seji odbora pa se je sukalo okrog lestvice, predvidene v ekonomskih ukrepih za izpolnitev plana, na podlagi katere
ga zbora je pri današnji razpravi odklonil predlog Univerze za povišanje proračunskih sredstev, pač pa je sprejel amandma naj se sredstva za knjižnico ekonomskega oddelka pravno-ekonomske fakultete dobe iz investicijskih sredstev Univerze in naj se zato določi v proračunu nova pozicija. Pri tem pa je ljudski poslanec Skok iz Tolmina predlagal, naj bi Izvršni svet zagotovil sredstva za dograditev tistih šol, ki so jih iz republiških sredstev začeli graditi lani v pasivnih krajih, pa jih niso dogradili. Sicer ohstoji nevarnost, da bodo te šole ostale nedograjene, ker okraji nimajo sredstev.
Pri podrobnem razpravljanju o predračunu dohodkov in izdatkov ^ Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani so poslanci
. j m bilo	.	—. — *-------—
porušeno ravnovesje v celotnem I	izrazih svoje mnenje, da
proračunu. Tov. Polič je poudaril, da je Izvršni svet dobil argumente za proračun v takem obsegu in jih je tudi smatral za upravičene.
UNIVERZA PROSI ZA VEČJA SREDSTVA Sledila je skupna seja obeh proračunskih odborov, na kateri so člani odborov poslušali obrazložitve predsednika univerzitetnega sveta tov. Borisa Ziherla in rektorja univerze tov. dr. inž. An-
spada ljubljansko gledališče izključno v pristojnost MLO. Vendar so z večino glasov sprejeli predlagani predračun. Prav tako so sprejeli predračun dohodkov in izdatkov Slovenske filharmonije. Vendar pa so tako za gledališče kot za filharmonijo in koncertno poslovalnico sprejeli zahtevo, naj se v prihodnjem letu te ustanove prenesejo v proračun MLO. Pri tem so razpravljali tudi o inštitutih. Mnenje odbora je bilo, da je v nekaterih inštitutih preveč kadrov in da so te ustanove zatočišče ljudi, ki ne mara-sklicanje seje odbora za -1° na podeželje. Sekretar za ob-volitve ljudske skupSCine lrs , £o upravo in upravo je pojasnil, J J „	i da bo v teku leta podrobno pre-
Lju^eSCdsnkupS«ne°raLRSZa sk.°,c£e fedano delovanje raznih inštitu-4. sejo odbora v ponedeljek 24. ja- tov in dan Izvršnemu svetu tudi
nuarja 1955 ob 10. uri Ljudske skupščine LRS v Trg revolucije.
Predlog dnevnega reda:
1. Volitve sodnikov okrožnih sodišč;
2. Razrešitve sodnikov okrožnih sodišč in Višjega gospodarskega sodišča LRS.
Iz tajništva Ljndske skupščine LRS
.... m
prosvete.
Proračunski odbor Republiške- Plujejo okrajii in mesta prispeli današnji razpravi Tflknza, kritje republiških potreb. — •	.Poslanka	Maira	Dermastja	je
govorila o tem, da ima Ljubljana kot glavno mesto republike še posebne ruailoge (tu so mnoge ustanove republiškega značaja itd.), zato je predlagala, naj bi za Ljubljano mižali obveznost po lestvici od 45 na 35% ali pa naj bi Odbor priporočal Izvršnemu svetu, da bi ta pomagal mestu s sredstvi v obliki kredita v višini okrog 500 milijonov dinarjev.
Poslanec Miran Košimelj je sodi!, d® je res treba imeti pred očmi posebne ruailoge Ljubljane, pripomnil pa je, da to precej upošteva že družbeni plam, ker se opravljajo v Ljubljani n. pr. nekatere investicije iz republiških sredstev, ki rešujejo hkrati tudi nekatere potrebe mesta. Nadalje je tov. Košimelj govoril o tem, da sedanji lestvični sistem obdavčevanja okra jev oziroma mest po dohodku na prebivalca ni najbolj stimulativen niti za aktivne niti za pasivne okraje ter da ustvarja nesorazmerja med obveznostmi posameznih okrajev.
Podpredsednik Izvršnega sveta dir. Marijan Brecelj je v svojem odgovoru dejal, da sistem obdavčevanja okrajev oziroma mest po sedanji lestvici res ni idealen in ne upošteva specifičnih razmer v posameznih okrajih, vendar za zdaj ni boljšega predloga ter bo treba ustreznejši sistem šele najti. S predlogom poslanke Mare Dermastje, naj bi Ljubljani znižali obveznost po lestvici od 45 na 35 °/o, pa se tov. Brecelj ni strin jal.
V petek dopoldne je Odbor nadaljeval razpravo o nadaljnjih členih v predlogu družbenega plana. Dr. Marijan Brecelj je med drugim izjavil' v imenu Izvršnega sveta, da se strinja s predlogi nekaterih ljudskih poslancev iz
* fo“# J ‘I
poslopju1 predlog za novo sistematizacijo v
Ljubljani, njih.
VEC sredstev
ZA KMETIJSTVO
bi š'Lo iz teh dodatnih sredstev j Iiko skrb.
za črnomeliisko livarno 26 milijo- ! Odbor je osvojil tudi predloge nov, za dokončanje predora pod poslancev Janeza Pirnata in Ma-Panovcem 35 in za nove stauo- tevža Haeeta, da se za potrebe vanjske bloke v Novi Gorici 23,6 obnove kmetijskih poslopij zviša milijonov, za pripravljalna dela j količina poseka v nedržavnih goža gradnjo tovarne iverastih plošč j zdovih v kočevskem okraju za v Loški _ dolini 3 milijone, za ko- j 4000, v postojnskem okraju pa za vinsko industrijo 21,9 milijonov, 5000 m3, sorazmerno s tem pa se za novi hotel, bi naj bi ga začeli zmanjša sečnja v okraju Ljubija -graditi v Postojni, 30 milijonov, i na okolica (za 4000 m3) in v obraza obrat steklene bižuterije v Ko- J ju Maribor okolica (za 5000 m3),
zini 11 in za mizarstvo v Dutov- ' taiko da ostane količina za posek	---
ljiah	15	milijonov, za	tovarno vži-	J namenjenega lesa	v	republiškem | r„ Celje in	Šoštanj na	P,.ora
galnih	svečic	v Kobaridu	4,	za	merilu	nespremenjena.	j okrajnega	iniciativnega	o“ ^
tovarno pohištva v tolminskem J Odbor je nato z nekaterimi sklicala zbor odbornikov vseh ^ okraju 26,5 milijonov, za gostišče spremembami sprejel tudi zadnja ' finskih ljudskih odborov ter o na Predelu pa 4 milijone. Ta do- j poglavja predloga družbenega ! okra jnih ljudskih odborov na datoa pomoč naj bi omogočila na- plana in po šestih dnevih seje močju predvidenih komun. ča ^
končal	z razpravo	o	planu.	zborih bodo	izvolili iniciativne^
M. Z.	bore komun.
Isti cil j ima tudi Zakon o zo zdravstveni službi, ki prvič urej J zobozdravstveno službo pri nas i jo uvršča med važne dejavno zdravstvene organizacije v cilju ■ rovanja ljudskega zdravja. »•
Iniciativni odbori za predvidene komuna
Celje, 21. jan-V Celju so se danes ponovn« zbrali člani obeh okrajnih 1D1C tivnih odborov za osnovanje k0111. v celjskem in šoštanjskem ° Lj Na sestanku, ki ga je vodil zve ljudski poslanec F. Simon1'c, najprej razpravljali o dokončni torialni razmejitvi med posam nimi komunami v predvideni ce ski skupnosti. Razmejitev je . moč zaključiti, ker so se v°1. na svojih zborih večinoma ze rekli za posamezne spremembe, zen tega je iniciativni odbor up števal tudi nekatere težnje za de i katastrskih občin, ki so se p°Ja naknadno. S tem je bila f ^ zaključena razprava o tenlorl
območju celjske
delitvi komun na -
ga in šoštanjskega okraja.^
Glede na nekatere vazn®,eajh
prave za osnovanje predvi c
komun v celjskem ’n šoštanjs
okraju bosta okrajna ljudska
na prCdlOb
.	.......	.	I	.j™™™	JJmiamuil	u,
Najobširnejša diskusija se je manj razvitih okrajev, da bi po-
Itrll A	nlrl	0/1,1	nn	    _	V	.	.	•	V	1	■	vi	.	v	_
razvila o skladu za pospeševanje kmetijstva. Ker so na vče-
— J — • ■ —J | VJHZ IZ1 po-
višali pomoč okrajem Črnomelj Nova Gorica, Postojna, Sežana in
.V .	.	--- rri	m.	k_ZV, Aiam tl JU
r&jsnjem zasedanju prestavniki Tolmin od predvidenih 800 miiLi
DNEVNA KRONIKA
daljevanije gospodarskih investicij v teh okiraijih, ki 90 že začete.
Iz republiškega kreditnega sklada za investicije naj bi izdvojili za kmetijstvo 150 milijonov dinarjev namesto dosedaj predlaganih 120 milirjionov, v okrajne oziroma mestne sklade za pospeševanje kmetijske proizvodnje pa naj bi se plačevalo — po predlogu Odbora — 15% namesto doslej predlaganih 10 % od zneska dopolnilne dohodnine od kmetijstva. Na ta način bi pridobili
Na volitvah odborov SZDL v koprsfeeai je sodelovalo nad 20.000 volilnih upravičencev
Skupno so izvolili 5j?5, °dbormk®e osnovnih organizacij Socia.u zveze ter 230 delegatov, ki bodo občinskih konferencah izvoliti stva bodočih komun Kopra.
Koper, 21. ^anuaria Okrajna volilna komisija v Kopru je danes objavila volilne izide za nove odbore osnovnih organizacij SZDL. Volitev, ki so bile v nedeljo v koprskem okraju in drugih nov ©priključenih krajih nekdanje
in Pirana.	.	je
Med volilno kampanjo	«
včlanilo v Socialistično zvezo kot 6000 novih članov.
precej dodatnih sredstev za po- 1 cone A, sc je udeležilo več kot speševainje kmetijstva, ki mu po- 20.000 državljanov, članov SZDLJ.
ZAKLJUČNA RAZPRAVA 0 DRUŽBENEM PLANU
v odboru za gospodarstvo Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS
ustanove okraju svoje sklade za pospeševanje kmetijske prcizvod-
diati le 12.000 ton
rn
T-*-------------J-.-—~	|	ostali	cement	pripeljat:1	, jjje-
nje. Ustanovi se nadalje republi-! maoiije, kar bo tembolj o ški kreditni sklad za zidanje sta- j njevalo železnice, ker P” ra,b-
ce-pri'
novanjskih hiš, kamor se steka i prevozu ne bo mogoče 3% skupkih republiških sredslev | Ijaiti Specialnih ^vaigomov (300 miliiijonov diim); okraji bodo inent, ki omogočajo velfliK uporabili za zkkunje stanovaaij- i liraneik papira-aitih vreč. j-j* skih hiš najmanj 25% od s-kup-n ih sredstev za investicije (2500
Konferenca grških in jugo- sklenitvi trgovinskega in plačilnega Komisija za plače kot zvezno  1	n"'"	—A:---------*	telo	ter	republiške	in	okrajne	ko-
misije, ki bodo imenovane, bodo sodelovale pri potrjevanju tarifnih pravilnikov, nudile strokovno pomoč pri uveljavljanju norm in plačnega sistema, zahtevale po potrebi revizijo norm in proučevale plačni sistem v gospodarstvu.
ivifjiti.i(iu.fl gia&iu lit jugo-	— r-------D_
slovanskih vodnogospodar- sPorazuma- Delegacijo vodi pomoč-
skih stmknvn rakov	“lk m«n>stra za zunanjo trgovino
SKin StrOKOVnjakOV	CSR František Marek.
Skoplje, 21. jan. (Tanjug). 1 Na zemunskem letališču sta spre-
Konferenca vodnogospodarskih jela delegacijo svetnik v državnem
strokovnjakov Grčije in Jugoslavi- tajništvu za zunanje zadeve Vladi-
je, na kateri proučujejo že pet dni mir Sajčič in vršilec dolžnosti šefa
vodno gospodarska vprašanja, ki protokola državnega tajništva za
zanimajo obe deželi, poteka v du- . zunanje zadeve Vladimir Marijevič
hu tesnega prijateljstva in medse bojnega razumevanja. Grški delegati so medtem obiskali gradbišče hi-drokombinata Mavrovo in mavrov-sko jezero.
Konferenca bo končana v začet-Lj prihodnjega tedna.
Čehoslovaška trgovinska delegacija v Beogradu
Predvčerajšnjim je prispela
Obrestna mera za dodatna plačilna sredstva
| Beograd, 21. jan. (Tanjug). — Z odlokom guvernerja Narodne banke FLRJ so določene mejne obrest-j ne stopnje za kredite za dodatna
o—i------------—	obratna sredstva. Obrestne stopnje
Zvezni izvršni svet je imenoval znašajo: za industrijo in rudarstvo zvezno komisijo za plače v gospo- 7,5%, za kmetijstvo 3%, za trgovi-da: 'vu. Za predsednika je imeno- no 7,5%, za gostinstvo in turizem
Navzoč je bil tudi čehoslovaški veleposlanik v Beogradu Pithard z osebjem veleposlaništva.
Ustanovljena je zvezna komisija za plačo v gospodarstvu
milijonov), pri čemer je vračunan del dobička gradbenih podjetij, ki se porabi v ta namen, posebne sklade za zidanje stanovanjskih hiš pa ustanovijo premogovniki in vanj plačajo 15% dobička (skupaj 350 mdiMtjomov). Pri obravnavi sklada za obnavljanje in vzdrževanje rezerv rudnega bogastva se je zavzemal ljudski poslanec ing. Koželj za to, da se poveča prispevek za ta sklad od 2 na 4 % oa dobička, kair narekuje akolnoet, da je ugotovljenih rezerv rjavega premoga piri nas le za 13 let in je treba čim hitreje ugotoviti verjetne rezerve. Priporočila, predlogi in pripombe Na včerajšnji dopoldanski raiz-
Zbor * proizvajalcev
priporoča, da se izposluje F'" ved iizvoza celuloznega lc*“ na,j
• -	-	o—	  s	o	   “	***	■	1	n«	jivtv	pa	ov	U9i(vuwi
* tcuvcuiajsujmi je prispeta v van podpredsednik	Narodnega so-	pa 6%. Kredite bodo	dobivale go-	republiški sklad za pospeševanje
Beograd čehoslovaška trgovinska branja Makedonije	Nikola Minčev.	spodarske organizacije	in podjetja,	kmetijske proizvodnje, v katerega
delegacija ki se bo pogajala z ju-j V komisijo je bilo	imenovanih še	ki so ponudila mejno ali večjo	1	se steka 20% temeljne dohod-
goslpvanskimi gospodarstveniki o1 osem članov.	obrestno stopnjo.	I	nane od kmetijstva. Razen tega
(Nadaljevanje s J. strani)
nii najboljši, vendair moramo ostaja pri sistemu lestvice, ker bi se morali sicer posluževati objektivnega merila, ocenjevanja, kar Pa je zelo težavno. Lestvica nam nudii še najbolj objektiven kriterij. Zmanjšanje prispevkov ni mogoče, kajti s sredstvi, s katerimi razpolagamo, bomo letos lahko krili le najnujnejše potrebe, v ostalem pa bodo imeli vsa okraji letos več sredstev, kakor so znašali lani po osnovnem planu.
Predlog družbenega plana nadalje predpisuje okrajem minimalne in maksimalne stopn je dopolnilne dohodnine, pri čemer je ublažena progresija v koriist gospodarstev z višjimi katastrskimi dohodki. Kmečka dohodnina bo letos nekoliko večja, vendar so dohodki od kmetijstva še bolj nar asi L
Povečanje sklada za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjsik
Med razpravo o skladih je	pravi je odbor razpravljal le še
elan Izvršnega sveta Zbran Polič	o spneminjevalnih predlogih, pri-
sporocil, da bo po najnovejših j	poročilih in pribombah. Med
orientacijskih podatkih Narodne j	sprejetimi priporočili je omeniti
banke letos dohodek od anuitet, ■	priporočilo Izvršnemu svetu, da
i j\Ie- s.*f j 1° v_ republiški	se najdejo sredstva za nadaljeva-	nun ouirov	za
Krccliitnu sklad, za 230 milijonov | nje gradnje akumulacijske hidro- V besedilo 15. pogl- s0 dninarjev vecjii kakor po prvot-	elektrarne Lobnice in za nabavo	šene potrebne korekture v	zv .
nem izračunu. Zato predlaga Iz-	opreme za razširitev TE Bresta-1	povečanjem	sklada za poi»oc	(c
vršni svet, da se nastala razlika	niica. Razen tega bo treba zago-	morski, Kočevski, DolenjsK*
porabi za povečanje sklada za	toviti sredstva za nadaljevanje	-'-'--i- --	; kredi
pomoč ^ Primorski, Kočevski in	laiziskovalnega študija za razvoj
Dolenjsiki za 200 milijonov din,	elektrogospodarstva in za nadalj-
■’ i’ °!^ na 1000, milijonov diin njo preusmeritev Impola za pre-in sklad za in vestie.ijske kredite ' ’	’	' "	—
za kmetijstvo pa od 120 na 150 milijonov. Ostala sredstva kreditnega sklada za investicije v višini 545 milijonov din pa ostanejo nespremenjena.
Predpisi o skladu za obnovo gozdov in o skladu za urejanje voda ostanejo v bistvu nespremenjeni. Na novo pa se ustanovi
a izvoza	na(T.
vskladijo cene hlodovin višjimi cenami za ,vJu”. i(Sne Glede na slabo izkomcamj^^eV mase je treba pospešiti oizg j^ tistih podjetij, ki bodo n t r n_ noilneje izkoriščala le«, ,7.. ujmet pr. projektirani fcsnfl	u,reba
na Dolenjskem. Pospesuti j . v
tudi odstranjevanje	ge
tekstilni industriji, zlas1L j0ic. tiče predilnic in oplenrenj jn,(C. Odbor priporoča, da s® -^jniše resu usnjarske industrije p obvezno odiiranje praisi'cC.' • ^tC.
Lioitaciije za investicija^ J^[a, diite v kmetiijstvu je treh prej razpisati in poma|ga:“ , n.a posestvom, ki so se farm 11	^
zemlji, odvzeti po zakonu _ var. l iiiskptm rriiAiVsji.milimi. p^oU^
1 j iškem mtaiksionumu. čevanja z	lesom naj	se	‘kako*
možnosti	zamenjale	j^lc-
tudi možnosti proizvodnje nuli odrov	za gradbenustvo.	e.
\T	I«? nnrrl.	SO D	S
sklada za investicijske jeredd^^^
»iviaua za	-	pfiste»
kmetijstvu. Pri razdelitvi s povečanega sklada Z£L čLjgki 1’rimorsiki, Koičev-ski in D< 0, nmiT siPt Tvr\r’f*fTiiQf'Vf*no UT)Ost<^ia-l *n
naj se prvenstveno upasteva'1 trebe goriškega, tolmias^", ^ postonjskega okraja. ' oklad
..I____• s ir „ m„i.: „	rki	9C 5“^ _
dclavo alumiinija ter pospešiti rešitev vprašanja licenc za našo
avtomobilsko industrijo.	postonjsKega Okraja, i j-v”‘ “ 'žjclaU
Med razpravo o priporočilih slanca inž. Koželja, da bi in predlogih se je znova razvila za gradnjo stanovanj P,rj P/Tdo-diskusija o vprašanju cementa. nov.niiiiniih Tmi&nl od 15 na 20	„
Negospodarsko je, če se cement iz Slovenije prevaža v oddaljene kraje, za potrebe Slovenije pa
moramo cement dovažati iz Dal- more najn Klinja za in—— ; macije. Za gradnjo bidroelek- nastala. Iz istega razloga J trame Vuhred potrebujemo letos 17.000 ton cementa, trboveiljska . ™.™	.....
cementarna pa je pripravljena Ljubljano in Maribor.
'-tl ^	»ITI'i J AT Y'ti'*‘J I' »uh QitT
1 govniiikih zvišal od 15 na."^,,varijc bička in sklad za razIS7j 2 D1® rezerv rudnega bogastva " nc 4%, je odbor odklonil, K ^ more najti kritja za razinko, ^ niastala. Iz istega razloga.' klonil predloge, da se Mii tj stotek prispevka republu
Kako izboljšati prehrano delovnih ljudi
Zi 7 Z1V1^ Je prizadela prav posebno ljudi, ki ni-Podift t • C®a SosPodinjstva — Hrana v gostinskih J J111 je za abonente predraga — Mariborske menze nimajo niti 1000 abonentov
slabo	rC,Sno	opozoril	na	polovica	vseh zaposlenih. Teh de-
rano delovnih ljudi v lavcev ni mogoče »prisiliti« — ka-
Mariboj-u h;i j—	'	*“v>'cv	'i”1’11"-1'	—
Zavarovani	■	•	Za socla^no kor je dejal neki mož, ko so raz-
Knl- ..	etatistični	podatki O	nrovUolJ l/ n V	iTbAKčat! nroh n nr
»o pokazali, da	preveč lju-
_n.a Prfi>avilih	in za dru-	j	no hrano, ker	jim ne more nihče
boleznilTrr	podatki	o	pravljali, kako izboljšati prehrano
di k f • pokazali da ’ 1 ■	’	................
bo'uJe na preb; o*mi boleznimi ki
preveč lju- | — da bi jedli trikrat na dan kuha-
di boluje
zadostne^1^1’ k* S° Pos*e(^‘ca ne- j zameriti, če želijo imeti dostojno bilo naiviVt-	bolniki je obleko, obiskovati filmske in gle-
delo iz dm H	i	se.	voz‘j° 113 ; da-liške predstave, morda tudi ka-
kj niniain h i Jev *n samcev, di-ti — čeprav to ni nujno — in Vzrok i,. k-i ®s. ne8a gospodinjstva, imajo še druge potrebe. Izhod je vilna ni v,	odkrit	— nepra-
Za. izbo'i5anie Pre-
la Zvf^J - Mariboru takoj 2avze kati ns ,2^n h društev in sindi-U so Vi, ,.nekalcri delavski sve-Zv«a žen Tl I?IK>go razumevanja.
SCrtk,h	je	dala lan-
nje	za	ustanavlja-
J .obratnih kuhini	k=	k; aJu,,
le v pocenitvi hrane, kolikor to dopuščajo gospodarske i..ožnosti, pa se bo vsak rad pošteno najedel.
POCENITEV HRANE V GOSTILNAH ALI NOVE MENZE
več administrativni značaj, ki bi ga lahko izigravali, in bi privedlo do tega, da bi se gostinci otepali abonentov. Kdo bi z veseljem gledal abonente, če bi imel toliko več izgube pri njih, kolikor več bi jih bilo?
Najbolj realno in uresničljivo stališče so zavzeli sindikati, ki pravijo, da je najboljša rešitev v ustanavljanju novih menz. Seveda menze same ne bodo odpravile težav v prehrani, če ne bodo imele dobrega vodstva. Saj celo sedanje menze ne gospodarijo vse enako dobro. Menza Tovarne avtomobilov, ki ima najmodernejše naprave, je imela do nedavnega 19 uslužbencev za 340 abonentov, medtem ko je imela menza »Abonent« le 10 uslužbencev za 600 abonentov. Vzlic temu je v vseh menzah hrana mnogo cenejša.
Z nekdanjimi menzami nismo V dobrih menzah se delovni ljudje
bili zadovoljni, zato smo se razve-
med odmn *** knhinj, k: bi delile selili, ko so pred leti tudi gostinska
nenn	toplo,	izdatno,	a ce-	----.----1..	r;i;
lončnico	lmenovano	eno-
iičevati vT>, - at' pa so začeli pro-meljito da h*Tki prehrane bolJ ‘e-no Zboljšanje. “	PredlaSali traj-
MENZ je PREMALO
meiu i!,3?!''!1'11 je.bU° leta 1949 47 hranilo več	v katerih se je
Wsko jesen, pOre{800° abonentov-
4*meiTz^s^nrihr ?lenz’ Pa so bile j li- čeprav c P.rib'lzn° 900 abonen- 1
m<*no povečalo 2aP‘,slenih i
ostali delnv^ i- ,. Je se hranijo I 11 °vili lastna* Je? ^*i so si usta. J
podjetja sprejemala abonente. Bili smo zadovoljni, dokler cene niso preveč narasle. Sedaj pa ne gre več. Nekateri predlagajo, naj bi gostinski obrati znižali ceno hrane za abonente, nastalo izgubo pa krili z večjimi dohodki pri pijači. S tem se mnogi strinjajo; toda brez pristanka gostincev ni mogoče narediti nič. Gostinci pa imajo svoje pomisleke, ki jih ni lahko ovreči.
jesen, pred začetkom akci- : Takšno znižanje cene bi imelo pre
hranijo za približno 30 odstotkov ceneje kot v gostilnah, če je hrana približno enake kakovosti. Ce bodo pomagala podjetja, pa bo hrana lahko še cenejša. Take cene ne bi bile previsoke za delovne ljudi z nižjimi mesečnimi prejemki.
Razen nizkih cen bodo morali v novih menzah skrbeti tudi za kulturno postrežbo, ld so jo v prejšnjih menzah zanemarjali. V novih menzah se ne smejo ponavljati slabosti nekdanjih menz; te je treba preprečevati že vnaprej	P.
hri
amjo V gosti n	i.^11	,.se	v	ponedeljek	in	torek je bilo v
"ki nekateri *. obratih? Sa- tovarni dušika Ruše posvetovanje Zelc	•	vec®a	pa	se jih hrani zastopnikov elektroenergetske in elek-
^pomanjkljivo	i	trokemične industrije FLRJ. Na po-
*amei si nien’	..	.	j budo ruške tovarne so se ga udele-
‘astneea	"mogli	ustanoviti,	žili še zastopniki tovarne karbida
ločenp -	/ ° nJstva; celo nepo- i	Du?i Rat. tvomice ferolegura Šibenik,
. zenske si innnml-mi . elektrosistema Bosne in elektrokemič-rULhaJ0 same	S	,at težko	ne industrije Jajce. Obravnavali so
“ Pa še	ni ’	•	S° zaPQS^ene, po-	problematiko nove uredbe	o tarifni
vania r	.	aJ°	ustreznega slano-	POliiiški z ozirom	na specifične znanci.’ . os^nski obrati	čilnosti podjetij. Med drugim so ugo-	Glede	higiensko-tehnične zaščite	dela
^ sebmh jedilnik™	*	nimajo	tovili, da tudi nova uredba kot prejš- j pa so ugotovili, da podjetja često
temveč dni *	Za	afronente,	nJa ne upošteva dovolj specifičnosti I	izvajajo navodila lokalnih oblasti
dnevna P J° hrano	ki ie na	elektrokemične industrije, zlasti si- j	mimo	zveznih predpisov. Predlagali
,ern jedilnem listu	1» on a	stem norm in akordov. Zato so pred-	so, naj delavski sveti posvetijo	več
°tkov popustn u ’	.	lagali, da se uvedejo kolektivne nor- pozornosti temu vprašanju. Posveto-
* potrehn* i. F SO	cene viso-	me, individualne norme in akord pa
^rano	at>onent	za skromno tam* k^er se latLk<> učinek indiividu-
Če	•	do 6000 din meserno	alne Proizvodnje	prilagodi	razmeram
. fioce jest;	*ri-v.	.	mesečno,	v podjetjih.
Blni teca j iriKrat na dan. Mno- Primerjali so tudi skupna delov-** ..............................................................................
POSVETGMJE ZASTOPNIKOV ELEKTROENERGETSKE IN ELEKTROTEHNIČNE INDUSTRIJE
gospodinjstva ali se :
postavk z ozirom na kvalifikacijo še nova, peta, postavka, ki naj ima višjo obračunsko postavko, kar bi omogočilo pravilno nagrajevano e visoko kvalificiranega osebja. Menili so tudi, da še vedno ni urejeno vprašanje industrijske kvalifikacije v primerjavi z obrtniško, tako da so industrijski delavci, ko gredo v pokoj, kljub težjim delovnim pogojem, na slabšem kot delavci v obrtniški dejavnosti. Glede higiensko-tehnične zaščite dela
$eČn;
njihovi me-
hranoPtoIuTokri fau° naj izdaJ’° M Varn> ki 7 i S? e tekstilnih to-
k(>t 7000 din9Z'r°., mesečno manJ "najo ni/feo . dl mn°gi moški riborskih t PreJemke. V vseh ma-Zen Tovam»VmSkih Podjetjih, ra 0(lstotkov » avtomobilov, ima 6 din mesefn nih man.i kot 6000 'n>a celo di’’ ?lan' kot 8000 din pa ° 44 odstotkov, to je skoraj
na mesta z ozirom na kvalifikacije in dosedanje tarifne postavke. Pri tem so ugotovili, da sedanja uredba stimulira podjetja s primitivnejšo organizacijo in ne upošteva podjetij z napredno organizacijo dela. To se odraža v tem, da podjetja, ki imajo veliko nekvalificiranih delavcev, lahko plačajo visoko	kvalificirane
strokovnjake mnogo bolje kot tista, ki zaradi naprednejše organizacije in višje proizvodnje potrebujejo mnogo več višje kvalificiranega osebja. Zato so predlagali, da se uvede razen obstoječega sistema štirih obračunskih
Najemna blagajna je dala 610 posojil
l.,si—,-. .
jernU* v Marii-S Podružnici »Me- Takšna vsota zadošča za nakup mamj-blacaj-T?™ ustanovili Vza- ših stvari za gospodinjstvo, za nakup iina Va sed.-)t ^ i tremi leti. Ta obleke ln drugo. Lani je dala Vza-v,* svoje člane samostojno in jemna blagajna 610 posojil v skupni fla vSmna b]ai»ai„ začetku je imela vrednosti 2,000.000 din. Nekateri Člani jih » lahko	premalo sredstev, so vzeli posojilo po dvakrat, saj jih
5oVranov m??5?}3 Potrebam svo- '	...............-	  ”	“
»srn® Je le wlečna članarina po uS1’ Na	n®ra®čala	v večjo
Sori ,Sa Podjetla in «le. priskoClla kl J1 Je posodila že	blagajna je to
lik?, «0.000 din ? fi?-vrazen te5a pa Jo ^?e Je nab^-ai ^ sredstev. To-bo	zvi«ai?	12 članarine, ki so
Zna5 .3010 lani na i00 din meseč-so fala 227 oon h; v!>Iačana članarina «xaS°,?n- Tlstim članom, ki v^n? *2wSall o?^?etJa- Pa ^ bla-Pom ^ svoipifa P: (i din, kolikor so leko601’ da e ?, Mstva vplačali. To Vrste hrnC,i? ?mr>a blagajna tudi °16. Vpiaj^Mca, ki izplača vse if~, 6 Večio	račun	članarine.
svS?* blaSi1ni0g0 3e odigrala Vza-2«aš	ern posojil
je vseh le približno 500. Vsak član ima namreč pravico zaprositi novo posojilo, ko prvo odplača. Posojilo pa lahko dobijo le člani. Poslovanje Vzajemne blagajne v »Metalni« je lep primer, kako si z majhnimi sredstvi lahko ljudje mnogo pomagajo.	P.
pozornosti temu vprašanj vanje so zaključili z ugotovitvijo, da bi podobni skupni sestanki lahko tudi v prihodnje mnogo kortstili.
Mariborski sindikati za 10. obletnico Zveze sindikatov Jugoslavije
Sindikalne organizacije v Mariboru in okoliškem okraju pripravljajo velike proslave za 10. obletnico ustanovitve Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije, ki so se pozneje preimenovali v Zvezo sindikatov Jugoslavije. Za obletnico I. deželne konference, ki je bila v Beogradu od 23. do 25. januarja 1945, bodo imeli v Mariboru več akademij. Okrajni sindikalni svet v Mariboru je pripravil centralno akademijo, ki bo v soboto, 22. januarja, zvečer v veliki Unionski dvorani. Na akademiji bodo nastopili združeni pevski zbori in Železničarska godba »Angel Besednjak«.
Nekatere večje sindikalne organizacije pripravljajo samostojne akademije, ki jih bodo imele v soboto ali v nedeljo. Na njihovih akademijah bodo nastopile kultumo-prosvet-ne skupine »Svobod« ter skupine posameznih sindikalnih podružnic. Sindikalne podružnice, ki ne bodo mogle sestaviti dostojnega kultu iti ega programa za akademijo, pa bodo imele svečane sestanke, zborovanja in predavanja. Tudi letošnji letni občni zbori sindikalnih organizacij potekajo v znamenju proslav 10. obletnice Zveze sindikatov Jugoslavije. P.
17
TEKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE«
Po trasah jadranske proge
V negibnost zimskega dne zaplula je ladja: kot fant ob slovesu strme gledal za njo je osamljeni breg.
In ladja je plula čez sneg na grebenih potopljenih gora, izgubila se v temnih oblakih v zrcalu voda ...
Ribič spet dvignil prazne je mreže, o, dvignil jih tisočkrat teže, kot če bi polne bile.
Na razprostrtih, prosečih rokah v vodo potopljenih dreves ladjo so vrane pričakale, zletele,
hripavo zakrakale v negibnost zimskega dne...
(Skadarsko jezero, januar 1955, iz cikla pesmi »Z novinarske potit)
Bil sem pač zadnji izmed sedmero otrok im, čeprav je moja zibelka tekla v skromni kmečki hiši, sem vendarle kot najmlajši imel neke prednosti. Res je sicer, da sem že s petim letom bil pastir, vendar so mi ves čas mojega pastirovan-ja gledali skozi prste in dopuščali so mi celo, da sem zjutraj poležal malo dlje, kot je bilo to dano mojim tovarišem. Ta, na kmetih nenavadna prednost »na j-mlajšetga« mi je nekako prešla v značaj, tako da se še danes imam za malega junaka, kadar moram ob »rani uri — zlati uri« zapustiti toplo posteljo.
Za takega malega junaka sem se imel tudi te dni, ko sem ob prvem, jutranjem svitu s kovčkom v roki hitel na železniško postajo v Titogradu, da ne bi zamudil vlaka za Skadarsko jezero.
tudi sam ni mogel najti mesta, da bi se vsedei.
Rahlo, komaj opazno sem se začel dolgočasiti. Potniki so jedli, pili, prepevali in kadili, izstopali in se spet vračali v vagon, vse to pa brez one nestrpnosti, ki je tako značilna za ljudi, ki potujejo in ki žele nekam priti.
Minila je že dobra ura, izstopil sem tudi jaz in poiskal sprevodnika, ki je slonel ob leseni ograji onkraj železniških tirov, ter ga pobaral za odhod vlaka.
»Ko bo lokomotiva pripravljena,« mi je vljudno odgovoril sprevodnlik, »čez kake pol ure morda.«
In res, čez pol ure, s poldrugo uro zamude, je vlak odpeljal.
Od Titograda do Skadrskega jezera je sama ravnina, z neznatnim padcem, toda vlak, tudi v
na,'«	P°soJHa	lahko
ie Sf*vBa looon^i? Plaža prosilca, ^el>a v	' odplačati pa ga
stih mesečnih obrokih.
prosilca,
jVovo vzdušje Soriški meji
Vii^,railh 0k „ v°i način odraža tudi OH? , dvolast,!^ zahodnl meji. Ste-žicl Vat sv^i ^ hodijo dne\mo PrS *° neriv polia onstran mejne Pa J 150 snSf^hno najbolj občutijo.
tvjjj? Jim r>rv1tmS*mo na nilve- lani
ppo<Jntke (P^k-rat dovolili obiskati
itaj 1*01‘kih tetihV°Jce v start Gorici. saiiJaftskl i« so si na Silvestrovo Cesti W‘;mui naši obmejni organi j- . roke ter sl Izmenjali
m* Moštvo *Sarlla-
je biia°,Ttneea društva »Zelez-Vo5ietna enaijS? Jugoslovanska no-vj6 gostovih03’ W je po koncu Na^hkah Dri?. v ItaHJl. Nastopili so
proti Alriini A C! D/\nnV»i
•j __	fc.,	1*1	J	—	•	J."
(5-1	««	zanim	eklP‘	A.	S. Ronchi.
,.*a	toliko	izid tekme
Spoj
Koristen tečaj za dekleta
V četrtek, dne 20. januarja se je bodo razen rednega pouka poslušale začel v prostorih osnovne šole v I tudi predavanja tamkajšnje Ljudske Podbočju enomesečni tečaj za dekle- ' univerze o poljedelstvu, vrtnarstvu,
ta iz oddaljenejših vasi občine Pod- ; bočje, katerega bo obiskovalo 25 mladink. Na tečaju bodo predelali , spored zdravstvenega tečaja RK, precej časa pa bodo posvetili splošnim izobraževalnim predmetom. Mnoge Izmed tečajnl-c so bile v povojnih
živinoreji, svlnjereji, perutninarstvu ln vinarstvu, katerih se bodo rdele-p.i 11 tudi ostali prebivalci. Ob nedeljah nameravajo na izlete na vzorna kmetijska posestva oz. na gradišča industrijskih objektov.
Internatski način tečaja bo tako
Pogled na Skadrsko jezero
omogočil udeležbo dekletom, ki so
zato so se zda,i z veseljem vKljuciieu  	,	.	.	_	,	...____
v tečaj. Ponovile bodo to in ono ko- ! hekatera oddaljena od šole tudi po ristno znanje iz slovenščine In ra- uro in več hoda. Sola jim je dala čunstva, seznanile se bodo z organi- , ha razpolago tri prostore, postelje žarijo naše ljudske oblasti, pa tudi pa jim je iz prijaznosti posodil «Gra-štvanje in pletenje bo v njihovem . dls« iz Podloga. S takim izobraževa-pouku. Same si bodo kuhale In se njem deklet so zelo zadovoljni tudi pri tem naučile, kako tudi iz domačih starši^ saj je izobrazba prav v krajih
hranil lahko pripravimo okusno.! tečno in zdravo hrano. Tako bodo Imele vsestransko pester tečaj, na katerem bo poskrbljeno tudi za branje knjig in časopisov, poslušanje radia ln podobno. Dvakrat na teden
pod Gorjanci mladini nadvse potrebna. Tečaj so podprli materialno OLO Krško, Okrajna zadružna zveza, okr. odbor RK in Zveza borcev, ki bo prispevala zlasti za otroke padlih borcev.	-k
Prišel sem ob pravem času. Kupil sem si listek, poiskal prostor za kovček in mirno čakal odhoda.
Zdi se mi, da po svoji naravi ne sodim med nestrpne ljudi, vendar sem se čez kake pol ure čakanja domislil, da bi vlak najbrž že moral oditi. Obrnil sem se na svojega na j bližjega sopotnika in ga vprašal, kdaj bo vlak odpelial.
»Ko se bo nabralo dovolj ljudi,« se je nasmehnil stari čiča, ki
OD VSEPOVSO
SENOVO
Cesta Veliki kamen—Senovo, ki bo občutno skrajšala pot ljudem z Malega In Velikega Kamna na Se-
5D“ za	toliko	Izid	tekme	,	novo,	pa tudi sicer olajšala promet
5^rtn%’ 151 sn » at„,kot prisrčen \ v tem delu, bo v kratkem gotova '
S®*	rt„J^osometa,	prijatelji,
Gr^ki dpi<J°* ga bUi novogoriški so	v Italiji. Ze v stari
2naL1iubitelii Vdušeno sprejeli šte-„'9«C1 -iJrCelJl noeomptn nriintelil.
funkcio-vso pozor-
Dolga desetletja so jo nekdanji oblastniki v času »volilnih golažev« obljubljali in ponujali ljudem, ob vsakih volitvah pa tudi malo prekopali, a je delo vedr.o zastalo. Zadnja leta je bila cesta s precejšnjimi
tekmovanj. Kolektiv senovškega rudnika bo ta dan prost, ker bodo ru-' darji že v nedeljo pred praznikom opravili svojo dolžnost, da se bodo lahko v celoti udeležili proslav občinskega praznika.
VIDEM-KRŠKO
Okrajni ljudski odbor Krško jei te dni izdal odredbo, s katero je določil roke za zamenjavo oz. izdajo novih delovnih knjižic na območju'
težavami vendarle dograjena in upa-	v^	iospodarske	in	družbene
jo, da bo te dni odprta za promet, okraja, vse gospoaarsKe ln družbene
toliko rja,, a bili > Kali; lušeno ta “Ogometa,
HcJ^ter jim^S1 »Portni
PrS.Pootmi azovali vso PozoT-sr«S^tka Prl Rdeči hiši. To hif^ijn tnoiu, z	ttalijanskim nogo-
»stai^dnje	111 kot upajo, ni
« v nkrt. pralcem Železničarja Organizacije, člani društev, od-za .^enda S Prtietnem spominu, bomiki občinskega ljudskega odbora £a	alkaSilfl^do	^5	fe
k-otlnrne-1o	l?u tud! razgovori	in občinski odbor SZDL so začeli pn- brUaria l955 vložll nrilave	za	fidi?o
& fean pv* suis	I ;* ssk	k	gsjS
S^aanr ss i	t
r,-„Saro GrJifk<lai gospodarsko težili 5e več borbenega poleta v kraje pod 3L n,arca i955-..KeT Je v okraju še n'<vn,lrm	ln jo preskrbovali z Bohorjem. 8. februarja zvečer bo
organizacije, uradi in zavodi ter zasebni delodajalci morajo poskrbet!,
torek zvečer v dvorani »Partizana« v Krškem. Priredil ga je mestni odbor SZDL, poslušalo pa ga je več ko 90 ljudi.
*
Na Velikem Trnu pri Krškem je bilo v nedeljo predavanje o komunah. Udeležilo se ga je kakšnih 50 gospodarjev; videlo se je, da marsikomu osnovni pojmi o komunah še vedno niso znani, mnogi pa tudi nočejo ali pa ne morejo razumeti bistvenih vprašanj o razvoju našega gospodarstva. Bilo je precej živahnega razpravljanja, v katerem so razčistili ta in oni pojem o naši stvarnosti. Ponovno se je pokazalo, da so taki sestanki potrebni in da ljudje radi zvedo kaj novega.
■/mi	30	preskrbovali z Bohorjem, s. leDruarja zvečer uo PJpncev kt ntmaio ripJo^ih kndJ.ie
drvS, tljsklmi proizvodi, živi- slavnostna akademija v šoli, 9. fe- !®encev,	j™a j °	dok^mprn n v z a
• bavijao™rivtem ko jim je mesto bruarja pa bo po svečani seji občin- nlso uredili vseh dokumentov za
Pteb^ej^g^™isko blago. Uredi-oeuV.?;1’ Rtari Gorici p
skega
nov
le in nagel razmah Bospodarshe dejavnosti.
ljudskega odbora odprt
notranjosti v celoti opremili. Po "	_	"	‘ ovil
Kujundžičeve »Slepce«, bo pa tudi več drucih zanimivili prireditev in
Izdajo teh knjižic, naj jih podjetja, ustanove, uradi in zasebni delodajalci
Er?bivSlei«eia	prometa "bF* zitofej	obCmski'dom, ki so ga medtem tudi	“™“ ^o^žno^
________ prinesla	v notranjosti v celoti opremili. Po-	opozorijo	na to dolžnost.
Gorici pa še po-	poldne bodo igralci Svobode ponovili
Predavanje o pomenu obiska maršala Tita v Indiji la Burmi je bilo v
BREZVESTNI ŠOFER
Alfonz Podroka iz Volč se je Ifi. t. m. vračal peš iz Tolmina. Malo pred Volčami jo privozil za njim osebna avto. menda last nekega podjetja iz Tolmina, ter ga zadel in ga vrgel v o-bcestni jare-k. Podreka se je liudo ranil na glavi in po nogah. Brezvestni Šofer pa se je odpeljal, no da M mu nudil pomoč. Za njim poiavedujojo.
svoji največji hitrosti, ni vozil več kot deset kilometrov na uro. Potniki so se pozdravljali z ljudmi, ki so delali na polju ali stali na hišnem pragu, z vozniki na cesti, ki gre večkrat vzporedno s progo, so se malo manj kot razgovarjali.
»Tamle bo šla Jadranska proga,« mi je mlad mož pokazal z roko na nasip, ki se je začel vzpenjati nekje sredi ravnine in se izgubljal v megli v smeri proti jezeru.
»Eh„ to bo vražja brzina!« se ie v pogovor vmešal fant kakih dvajsetih let, s katerim sem se seznanil že na postaji, »iz Titograda do Bara, na morje, bomo prišli v pol ure, zdaj se cijazimo cel dan.«
»To ne bo za nas, seljake,« se je v kotu vagona oglasil stari čiča, ki se je že nekaj časa prav potrpežljivo trudil, da bi si ob kresilnem kamnu prižgal svojo na pol prazno cigareto, »to bo vse prehitro in ...«
Modrovanje starega čiča je uglušii smeh, ki se je tedaj oglasil v našem vagoniu in se čez minuto dve združil s smehom, ki so ga kmalu bili polni ostali vagoni. Mlad fant je namreč skočil s prvega vagona, vzel dekletu, ki je že nekaj časa teklo ob vlaku, ne prav majhno culo, ter se z dekletom in njegovo prtljago vrnil na vlak, čeprav v zadnji, četrti vagon.
Prešli smo most in presekali nasip za novo progo in naša majava železniška kočija je zaplula v vode Skadarskega jezera. In tako je tik nad vodno gladino po-qpsi drsela nekaj kilometrov do
postaje in malega pristanišča Do-nja Plavnica.
Potopljeni gozd z golimi vejami, štrlečimi v sivo nebo, ali počivajočimi na gladini jezera; temna, dolga in ravna senca nad vrsto vinske trte, ki jo je prekrila voda; vrbe s plavajočimi vejami pod vodo in na njeni gladini, motni in polni drobnega, trohnečega lesa, trave in slame, ki jih je voda pobrala v gozdu in dvignila z njih in travnikov — vse to je za tujca lepa, za domačina žalostna podoba grabežljivega jezera, ki sleherno jesen poplavlja velike površine dobre in plodne zemlje ob svojem severnem bregu.
Nekoč — ljudje upajo, da ne čez dolgo — se bo moralo tudi Skadarsko jezero vrniti v svoje staro korito; zdaj so čez njegove vode speljali nasip.—
*
V Don ji Plavnici smo se vkrcali na malo motorno ladjo in po enourni vožnji smo pristali v Vir-pazaru, malem mestecu na nasprotnem bregu jezera.
V meiglj, in drobnem pršenju dežja sem se v dolgočasju prvih popoldanskih ur odpravil po trasah Jadranske proge proti sedem kilometrov oddaljeni Sozini planini
Inženir Gavriio Mihajlovič mi je razkazal dela v predoru, nekaj nad pol kilometra globoko pod hribom.
Predor vrtajo v živo skalo, spočetka je delo napredovalo počasi, dnevno so prevrtali komaj meter in pol, danes prevrtajo v enem dnevu do pet in pol metra.
Gledal sem ogromne stroje, ki so edini te vrste pri nas, in če bi imel kaj smisla zanje, bi se z inženirjem o teh strojih razgovoril in zdaj bi se o njih razpisal v vzneseni, dolgi reportaži, tako pa sem jih le molče gledal in se čudil...
»To bo doslej najdaljši predor v Jugoslaviji, dolg bo 6.170 m. Konec prihodnjega leta bo skozenj stekel prvi vlak...«
Dlje časa kot v predoru, sem se ustavil na gradbišču, se raz-govarjal z delavci in se zanimal za njihovo življenje. Med njimi sem se počutil bolj sproščenega, bolj domačega kakor pri strojih v predoru. Gradbišče je v dveh letih, odkar so v vznožju Sozine planine postavili prvo barako, postalo že majhno mestece: ima svojo ambulanto, kopališče, restavracijo in gostilno, stanovanja so udobna in prostorna, okrog 20 delavcev ima na gradiiišču tudi svoje družine, z lastnim stanovanjem in samostojnim gospodinjstvom. In še vedno, od časa do časa, se kdo izmed delavcev na gradbišču poroči in pripelje v barako svojo mlado nevesto. Pravi značaj mesteca pa dajejo gradbišču otroci; nekateri, najmlajši med njimi, so se v teh barakah tudi rodili in v njihove rojstne liste so zapisali: Rupa pod Sozino planino...
*
V Virpazar sem se vrnil v večernem mraku, pripeljali so me s kamionom. Pri »baibi« Stani, kjer sem našel prenočišče, sem si posušil obleko in pozno v noč poslušal njeno življenjsko zgodbo, zgodbo, podobno mnogim, ki sem jih že slišal na svoji poti: v prvi svetovni vojni je izgubila moža, v zadnji vojni dva sina. ostali so se raztepli po svetu, zdaj je sama in se preživlja s tem, da oddaja svojo edino sobo — kadar je hotel zaseden.
Preden sem legel, mi je postregla s črno kavo, s črno kavo mi ie postregla tudi zjutraj; pred odhodom, za malico, pa mi je ocvrla dve jajčki in klobaso in mi narezala sira; ker ga nisem pojedel, mi ga je zavila in spravila v kovček. Ko sem jo vprašal, koliko ji dolgujem, mi je preprosto dejala:
»Sto štirideset din za prenočišče.«
»In hrana?« sem se začudil, »saj morate vendar vse kupiti.«
»Hrana?« se je začudila tudi ona. »kakšna pa bi bila, če ne bi človeku, ki pride v mojo hišo, dala jesti?«
»Pa vendar ...« sem sramežljivo vztrajal in ji ponudil tri stotake.
Ni jih hotela sprejeti, tudi dveh ne. »Ce bi jaz prišla k vam. v Slovenijo, mar bi vi meni ne dali jesti?«
Na to poslednje ji nisem odgovoril, pogoltnil sem slino, plačal prenočišče in se poslovil. Ko sem bil že zunaj, na cesti, se je starka j nagnila skozi okno in mi v po-, zdrav zaklicala:
| »Ce pridete še kdaj v Vir-s pazar, glejte, da prenočite pri j meni.«
; »Bom,« sem ji obljubil in čutil sem, da sem le malokdaj v življenju obliubil kako stvar s takp trdnim prepričanjem kot tokrat.
Ciril Zlobec
KULTURNI OBZORNIK
'N.
J
ZGODBA 0 NEKEM ZAKONU
Gostovanje tržaškega SNG v Mestnem gledališču v Ljubljani
Štefka Drolčeva in Jo&ko Lukež nastopata ves čas sama. Od začetka do konca popolnoma sama. H ar to go-va drama »Sopotnika« odvija pred postane po enajstih letih zakona tem- in dramatična, polna domislekov in eledalci življenje v povprečnem me. peramentna dama, ki je v letih nje- prizorov, hvaležnih za oba igralca in »Canskem zakonu od poroke do smrti govih največjih uspehov — ne kri- za publiko. Za režiserja Jožeta Ba-obeh zakoncev. Zakonsko življenje z tik njegovih del, ampak sodnik nje- biča, kakor tudi za oba igralca je bil vsemi raznovrstnimi radostmi in gove človečnosti. Obvlada ga — no problem prav tako težak, kakor je preizkušnjami, s krizami in ljubezen- z zvijačo in ne s pridigovanjem, am- v bistvu preprost. Dosežena je bila
velika razgibanost in pestrost. Videli smo mnogo lepih domislekov, odigranih gladko in virtuozno. Tenkočutno izoblikovani detajli, vse maj-
skimi vzhičenji, drama čustvene plit- pak s preprostim in jasnim pogle-vosti pa vendar tudi človečke glo- dom. Tudi njej se zgodi — da se b*116.	takole pri petinštiridesetih zaljubi
On je sicer pisatelj, celo slaven nekam drugam. V mladega pesnika, pisatelj, doživlja uspehe, na stara ki ji je posvetil zbirko pesmi, v ne- hne značilne geste, ki se od slike do leta pa ga pohabijo, nihče ga več kega »smrkavca«, ki njenemu možu ; slike — primerno s časovnim obdobne bere, frazer je, sebičnež, domi- »preseda«. Zdaj je on tisti, ki jo ob- jem — vedno bolj bližajo starčevske-Aljavec. Njegova nezvestoba je poza, vlada. Na stara leta, ko se njuna lju- mu drgetu. Vse se naravno in prist-je smešna in histerična. No in z bežen spet pootroči, doživljata naj- no spreminja od načina hoje do gla-vsemi temi napakami obremenjena večjo tragedijo: ostala 6ta sama. su in ljubkovanja, od načina prepira ljubezen je vendar po svoje topla Imata dva otroka, ki nikoli ne 1 do medsebojnega razumevanja. Igral-in iskrena, v starosti pa se celo dvi- stopita, na oder, sta pa skoraj ves i ca obeh vlog sta pri tem pokazala ga, postaja vse silnejsa in globlja čas prisotna, večen predmet njunih raznolikost svoje kreativne sposob-
najraaličnejšo publiko — od kulturne inteligence v središču Trsta, do še več ali manj zaostalega kmečkega prebivalstva. Premostiti mora nekatere težke strankarske razpoke in v svojem avditoriju mora združevali občinstvo najrazličnejših političnih teženj. Vse to seveda narekuje poseben repertoar. Poleg tega je to morda naše najboljše potujoče gledališče in danes že razširja področje svojega delovanja na Goriško in vse tiste slovenske kraje, ki so ostali pod Italijo. Danes že uprizarja tudi po dve in več predstav v raznih krajih. Sar mo na področju Italije lahko eno predstavo uprizori do štirinajstkrat.
Po sporazumu med Itailijo in Jugoslavijo se zdi, da se bodo pogoji njegovega dela izboljševali in da bodo kmalu začeli z gradnjo nove gledališke hiše, kulturnega doma, ki bo vojni nosti. Medtem ko smo pri Lukežu ob- j vsaj deloma nadomestil škodo iz časa
v obratnem sorazmerju z njegovo debat in prepirov. Sin je pisateljsko kariero, ki pada, pada, ubit, hči se poroči ...	1	čudovali	virtuozno	izpeljan vzpon vseh
dokler nihče več noče sprejeti njo-, Hartog nam pravzaprav nič po- mogočih odtenkov sebičnosti, domi-
šljavosti, ljubosumnosti, frazerstva, pa tudi temu primerno plitve, čeprav zanj resnične ljubezni, očetovske za~
govih	rokopisov.	sebnega, nič	novega ne	razodene	in
Ona — v začetku otročja, mladost- njegova drama bi bila lahko zelo
no zaljubljena, čisto rahel, skoraj ne- dolgočasna in pusta podoba vsakda-	_	.	.	_________
zaveden	kritik njegove sebičnosti, njosti, če bi	ne bila tudi	duhovita	skrbljenosti in nekoliko smešne pri-
stranosti — nekatere prizore preveli Z NAŠIH KINODVORAN	Va Iahla ir<xnija meščaaskega, zakona
. — do starčevsko nebogljene, a sub-«	y,	jektivno velike * energije propadlega
W f i m n /f D /91 f	"tl /V//	Pisatelja, smo pri Štefki Drolčevi vi-
|/tf/ /tideIi Prav tako tenkočutno zaigrane
podrobnosti od prve noči v zakonski postelji, do topile materinsko« ti in padca ljubezni, od poskusa ločitve do starčevske zaljubljenosti.
Tržaško gledališče je s to predstavo (ta drama je že napravila pot od Now Yorka preko zapadne Evrope v Italijo!) ponovno dokazalo, kako trdno in umetniško visoko stopnjo j jo doseglo. Zdaj deluje že v svoji
»Deshonra«. Režija: Daniel Ti- ljive« človekoljubnosti, s katero nayre. V glavnih vlogah: Fanny operirajo avtorji zlasti v zaključnih Navarro, Mecha Ortiz, Jorge Ri- prizorih, je vendar v vsem skupaj gaud. Produkcija: Interamericana. iv malo človeško prepričljivega in Podjetje za izposojanje filmov t uihološko verjetnega. Nestvarnost Zagreb.	i	življenja, kakršnega nam prikazuje
j film, se kaže v banalni skonstruiira-. *Zeni morja« še eno slabo i nosti oseb in odnosov, v brezčutni srečanje z argentinsko filmsko pro- poenostavljenosti psiholoških ter ču-fre skopali samo po teh ; stvenih konfliktov, ki so tu samo zavod	i?«?	J1?611 *Kal.rJth ra<*i napetega vnanjega dogajanja in
♦	* argentin-| so zato brez vsake smiselne in člo-
i i nvfr^a! /1°' veške vrednosti, iz česar lahko skle-rio ii	nacionalnih	del	ter	|	pamo le na njihovo neresničnost,
nileosvobajaEdino-.kar. utegne biti pozitivno v
fašizma. Obisk na.ražča, zlasti obisk slovenske mladine in z vsem tem skupaj narašča splošno zaupanje, da slovenska kultura v Trstu ne bo zašla v pasivnost in apatijo. Vodstvo gledališča, gledališča, ki zdaj životari izključno samo od podpore občinstva in nekaterih ustanov, izraža upanje, da bo prišlo tudi do oficiel-ne državne podpore, podobno kakor jo je že vos čas deležno tudi italijansko gledališče na Reki.
BORIS GRABNAR
PRAZNOVANJE PREŠERNOVEGA TEDNA
Slovenski narodnoosvobodilni svet je dal pred desetimi leti z odlokom, naj se poslej praznuje dan Prešernove srn kot kulturni praznik slovenskega naroda, dragoceno PoD za prihodnost: opozoril je na pomen kulturnih VI'etl““.. življenju naroda, na pomen napredne kulturne traa in na pomen kulturnih dejanj.
Po osvoboditvi je prišlo praznovanje Prešernovega ne in tedna po vsej Sloveniji v navado, toda inars_r;st samo s spominskimi proslavami kakor z dejanji v k prosveti in kulturi oz. s prireditvami, ki bi pomenu , vsakem kraju osrednjo in najpomembnejšo kulturno p reditev leta. Zato naj se poslej ob prireditvah Prešerno v g tedna še bolj kakor doslej izrazi spoštovanje do vse napredne kulturne dediščine in naj se pokaže se v v J meri zanimanje ter skrb naše družbe za prosveto,^ zn in umetnost, skratka za vse, kar oblikuje in pospesuje kulture delovnih ljudi.	...
Prešernov dan naj postane poslej povsod dan vo i kulturnim ustanovam in društvom ter dan nagrad in.P?“, kulturnim in prosvetnim delavcem. Letošnji kulturni e bodi namenjen predvsem ljudskim knjižnicam in ci a cam, njihovi ureditvi in obogatitvi. Knjižna akcija 4 za to dovolj možnosti in ugodnosti. S pomočjo ysen “ , benih činiteljev, ki razpolagajo z denarjem, naj bo položen temelj za stalen in neprekinjen razvoj lju j'V-knjižnic. Tako naj postanejo te knjižnice ob stalni s^r vse naše družbe v vsaki občini poleg šole temeljna p svetna ustanova, vsem dostopen in bogat vir znanja, ševne obogatitve in lepega razvedrila.
IZVRŠNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE
SPET BOMO LAHKO SLIŠALI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR
Umetno prirejena slovenska narodna pesem
V ponedeljek zvečer bo v Ljub- pripravljati. Vodilnim živečim slo- skladateljev (E. Adamič, deseti sezoni, ocenilo je svoje sile ljani spet nastopil Akademski pevski venskim zborovskim skladateljem so vin, France Marolt). Od ose	o
ITI f Aft n /\ /v/l	A	mvm	mm	2««	rt	TT	r-K	i	»	—	  H	.	w	   ...	i	_ _ _ - . • _ Jf	Jlll
ne!e osvoba!a raznih slabih tujih tej lažirašiho&Ski drami le niena , ,-T/-	,	velLKl unionsm dvorani, pevce bo
vplivov, potem bi iahko upravičeno, obrobna tendenca prott nečloveškim , °.kollšč.inah “ sovoda ne more eksP®- vodil njihov dolgoletni dirigent prof. podvomili v umetniška prizadevanja metodam v kaznilnicah, njeno za- rimentirati kot nekatera, gledališča Radovan Gobec.
HrPPrlrin?^in iktvo ri nlomr	rtn	’	^	I
in točno odredilo svojo smer in svoj zbor »Tone Tomšič«. Koncert" bo v i razposlali vabila, naj pošljejo po eno i skladb, ki bodo izvajane, ^ namen. Deluje v povsem drugačnih veliki unionski dvorani, pevce bo ali dve originalni priredbi naših na- slišali osem v prvi izvedbi- ^
rodnih pesmi. Odziv je bil precejšen, skladatelj bo zastopan _1i®Sn)cJ ,jo-
argentinskih ustvarjalcev. Tako pa moremo le obžalovati, da imajo v naši nakupovalni kinematografski politiki za zdaj še prednost tisti filmi, ki nam kažejo argentinsko filmsko ustvarjalnost s slabše ali tudi negativne strani.
Film »Omadeževana« je tako po vsebini kot po obdelavi presenetljivo podoben mehiški kriminalki »Zapor za žene«, katero smo gledali lani. Pravzaprav je to čisto verna ponovitev »Zapora za žene«, le z malce zasukano vsebino. Dejanje se godi v ženski kaznilnici in nas prepričuje o nesrečni usodi po krivem obsojenega dekleta, ki je žrtev spletk svojega zločinskega ljubimca. Dogajanje je polno preračunanih napetih scen, v njem prevladuje grozljiva atmosfera umorov, grobosti ‘ in človeške pokvarjenosti. A četudi je kot protiutež temu v filmu tudi dovolj »gan-
ci nastopili s popolnoma novim pro-
vendar ne tolikšen, da bi lahko APZ i skladbo, tako da bodo poslušalci^ nastopil samo z novimi skladbami, j živeli lepo revijo naših z
V prizadevanju za izvajanje original- j del v tem žanru.
fcon-
predno zapadno kulturo, kakor si je	gramom,	ki ga je zborovo vodstvo	nih skla-db Je APZ zvest tradicijam j	Kdor je bral lanske ocen^>0	^o-
to marsikdo želel. Pred soboj ima	že pred	enim letom začelo skrbno	svojega predvojnega predhodnika, ki 1	certa v Ljubljani, gotovo ne
pod vodstvom Franceta Marolta tel zamuditi letošnjega
— m z
Kulturne beležke
V Londonu so že objavili celotni Skam ustvarjanju evropskih narodov, program predstav zagTeb&ke Opero in Otvoritve razstave so se udeležili
i
MALA GALERIJA
Razstava Vere Horvat
i Od četrtka zvečer razstavlja v i Mali galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov akad. slikarka Vera Horvat, ki službuje na gim-| naziji v Murski Soboti. Po rodu je j iz Brežic. Študirala je na ljubijan-] skl Akademiji za upodabljajočo umetnost pri pro£. Gabrijelu Stupici in prof. G. A. Kosu. Pred vojno je študirala na slikarski akademiji v Firenoi pri prof. Feliee Carreniju in pok. Mariu Baroholliu. Do sedaj je razstavljala razen v Murski Soboti, kjer deluje že sedem let, še v Ljubljani in v Mariboru. V Mali galeriji Rabindranat Tagore	razstavlja slike, olja in akvarel, por-
(K članku o indijski književnosti) trete in pejsaže ter ©no tihožitje.
vzemanje	za človečnost ravnanja z	pri nas — ne more, žal, vršiti tiste	Na letošnjem koncertu bodo oev-
iztirjenci,	vendar pa se ta tendenca
v celotni	kriminalni zgodbi močno	vIt>se posr&aova!oa med našo m na-
izgubi.
Priznati je treba, da je »Omadeževana« v obrtniškem pogledu izvrsten film. Igralsko je na solidni višini, režijsko pa temeljit In dobro skovan; dejanje se napeto odvija po presenetljivih ovinkih in dosežena je uspela tesnobna atmosfera, ob kateri brez dolgočasja vztrajamo do konca.
To je seveda precej in v neki meri tudi upravičuje zanimanje, ki ga je film deležen. Toda ko se vprašamo,
čemu vse to zakaj sploh ta zgodba Baleta na tri,tedoSkem~"go^tovinju I predsta^i““dtpromltsk^a	narave	P00 ^as.ovom »umetno pn-	rosiaimc
£l'k« ČZ ^e,sa^rnaU& V	X-	21	slovenska narodna pesem«. nstanovnJ čIan Prešernove
T prazno naoetostio cta smo STr I	24	Vr*ist*^-	^	sicer	|	tiska.	Ker	od	živečih skladateljev ni do- «SianOVIU L*««
s prazno napetostjo, da smo sicer u predstaiv »Kneza Igorja«, po štiri	•
dve uri nanetn eledali na nlatno da 1 ~_________________ .m__V	, ¥l
/»aigreb^ka. založba »Školska knjiga« j© te dni iadala tudi tretjo knjigo »Zgodovine glasbe«, ki jo je napisal prof. Josip Andreis. V tej knjigi so na več kot 700 straneh obdelane smeri, osebnosti in problematika moderne glasbe. Prof. Andreisa jo za njegovo delo nedavno nagradila Zveza skladateljev Jugoslavije.
dve uri napeto gledali na platno da ! predstaiv6 >Ero a onega sveta« in pa je bilo to tudi vse in nam je estal ^ iGlumajčev« z >Lectovim ercemi in je nezdrav občutek. Milo rečeno, je baletom »Borneo in Julija« bodo na. ‘° ^ hr,Si31 stopili trikrat, dvaikrat pa z »Vrazom sl kar oddahne, če si po tem varlU- na	v Veliki Britaniji bo go-
vem filmu za spremembo ogleda cu- stovaj ^^0]	246 ljudmi,
dovite »Rimsike počitnice«.	1
S. K.
prav tako težil k spodbujanju skla- j	APZ	že s svojim imenom -	jja<jo-
dateljev, da bi obogatili našo zborov- ;	nom	svojega dirigenta Pr° •	raven
sko literaturo in je nato tem sklad- j	vana	Gobca jamči za viso
bam s kvalitetno Izvedbo utrl pot	in izreden umetniški užitek.
k večkratnemu izvajanju.	_____________________
Letošnji program bo spet stilne	_	,	•	j|i
narave pod naslovom »Umetno pri- Postanite podpOr
volj ustrezajočih skladb, je vodstvo družbe! zbora poseglo tudi po delih že umrlih ___________________
Med največje dogodke letošnje V t zagrebškem Muzeju za mnet- '
Indijski časnik »Statesman« je objavil članek z naislovom »Uspehi jugoslovanske filmske industrije«, v
katerem poudarja, da je le-ta dosegla	.	  _
pomembno uspehe. . Časnik tudi pfio. j nost' i^ob^^tav^^vo^a^la vedani koncert'orkestra Bamberšiih da so lam v Indij, predvajali jugo- mLaxli karamik	Kičfn	Kritfka	simfonikov ki ga je Koncertna di-
slovanski film »Kekec«, ki ga je ra- poudaj-j. X »	i:r	rek<>iJa Slovenije vključila v svoj
V^čSnM? ^Lrfdi Tfi6'3- '	šaibkmakemn	I	-odri.	abonma«	.25.	januarja	v	veliki
organizacija
Bamberški s'mfoniki v Ljubljani^
povoljne kritike zlasti iz «»mogo^j Bamberškira simtonikom „iošč, snemanje več gramofona* . prii°a.
industrije.
3ugosio\an«Ke rumsKe na globne moderne obli-ke.
Časnik »Times of India« je priobčil članek predsednika jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti Ajidrije Štamparja, z naslovom »Znanost v Jugoslaviji naglo napreduje«. V članku je opisan zgodovinski razvoj znanstvenih inštitutov v Jugoslaviji, pa tudi organizacija in delo najvišjih znanstvenih inštitutov v posameznih ljudskih republikah.
Bamberški simfoniki je — vsaj
r po svojem imenu — še mlad orkester.
m  v, ,	.	.	.	.	Sicer je res večina njegovih članov
iA	Ju!	iz	Gvineje,	^ pre(j vojno tvorila jedro bivšega
i?«	■ naslovom »Murama- nemškega filharmoničnega orkestra v
.	sebmo je vzel iz neko staro Pragi, vendar je to danes popolnoma
legende, ki jo je slišal v svojem rodnem kraju. V filmu nastopajo izključno afriški domačini. Delo je zanimivo tudi zaradi elementov narodne folklore.
*
Italijansko potniško ladjo »Dante« preurejajo v plavajočo knjižnico, v
kater; bodo imeli samo knjige o pomorstvu. Ta svojevrstna ladja —
V Bonnu so odprli rasstavo reprodukcij fresk iz cerkrve Bogoro-,	.	__	___________ ____
dice Ljoviške v Prizrenu. Jugosio- knjižnica bo prihodnje poletje" odšla vanski veleposlanik dr. Mladen Ive- na krožno potovanje. Ustavila se bo kavič je poudaril v pozdravnem go- v vseh važnejših italijanskih prlsta-voru zanimanje zahodnonemških kul-	miščih,	kjer si	bodo	ljudje	lahko	iz-
tumih krogov za jugoslovansko	posojali	knjige	ali	pa	obiskovali	či-
umetnost in vlogo le-te v umetni-	talnico	na ladji.
nov instrumentalni ansambel, ki si je v kratkem času pridobil ne samo evropski, temveč svetovni sloves. Orkester je po začetnih težavah — manjkali so mu instrumenti in notni material — pridobil nekaj odličnih dirigentov, ki so dirigirali prve 6imf. koncerte. Med temi dirigenti lahko omenimo imena Hansa Knapports-buscha, Eugena Jochuma, pokojnega Cl. Kraussa in Hansa Rosbauda. Za-
Italijo, Francijo in A.v«‘r Francije s® povoljne kritike zlasti iz * wnogoi^. Bamberškira simfonikom „iošd. snemanje več gramofon®1*	pri*0®,
katerih je ena dobila re. »Gran.„ njo francoske Akademi] .^jjunj® prix du disque«. Izvrstnim P v ^0« sledilo povabilo za, gos,?, ^lico, ZDA/j riki v lanskem letu ^ opr^j Vse te turnejo jo .orkf„ r;lem(!,.lS pod vodstvom dirigenf® , t. diri-Kraussa, ki je pred neka J konc6rfa giral tudi v Ljubljani dva Dunajskih simfonikov. kraussa v Po smrti Clemensa.	^'ta pToi-
prevzel mesto stalnega dir g v0Jno Josef Kellbcrth, ki «„žofifhar»on1j" dirigiral bivšo	eden
v Pragi. Josef Keilbertfi. ^ je vodilnih evropskih	f0nikov
koncert Bamberških s^>foki obseg® Ljubljani pripravil, spored- * (img Mozartovo simfonijo v v
jxrmu»sa in jaansa itosoauoa. £a- Mozartovo	*	-	me
nje jo koncert s še neznanim orke-1 novano »Simfonija
en«eW‘
strom predstavljal veliko tveganje. Začetni uspehi in priznanja dirigen-I tov samih ter kritik pa so orkestru »odprli pot najprej po Nemčiji, nato
Straussovo simfonično K^',-nSpn sele dogodivščino. in Brahmsovo 1. simfonij
V	najstarejših indijskih književnih delih »Mahabharata« in »Ramajana« na hajamo malone vse vrste poznejše indijske književnosti: razen epske pesmi, lirično pesem (že bogato zastopano), pripovedko, dramski dialog, iz katerega se bo polagoma razvila drama, in elemente romana. »Mahabharata« in »Ramajana« sta višek epske poezije v Indiji. Za njima daleč zaostajajo vsa epska dela poznejših stoletij: Kalidasini epi o Rami in o bogu vojne (6. stoletje), ep o Prithi Radžu, delo Canda Bardaia (navdihnjeno z bojem proti muslimanom v 12. stoletju, ko je bil ta ep tudi napisan), romantični in napol zgodovinski ep Malika Muhamada »Padumavati« (16. stoletje), ep Tulse Dasa o Rami (16. stoletje), da omenim samo najboljše v tej zvrsti.
Pripovedko so gojili v Indiji v prvih stoletjih z velikim uspehom in takrat (najpozneje v 5. stoletju) Je nastala »Pančatantra«, ki je po vsebini in obliki (s svojimi okvirnimi pravljicami in skladnim vznikanjem pravljice iz pravljice) redka umetnina | te vrste na svetu. Manjši je književni j pomen »Hitopadeša«, ki je pravzaprav j večidel kopija »Pančatantre«, veliki Somadevni zbornik in budistične zbirke. In tja do Tagoreja v tej zvrsti ni bilo del, ki bi bila tako pomembna kakor Pančatantra. Tolikšnega pomena niso imela niti prozna dela takšnega pisatelja, kakor je Ramohun Roi, ki je pisal v začetku 19. stoletja in se je kot socialni in verski reformator zavzemal za odpravo kast.
Do Tagoreja na področju romana ni bilo pomembnejših ustvaritev, čeprav je bilo že v klasičnem obdobju odi 6. do 12. stoletja neka] poskusov«)
VRSTE INDIJSKE KNJIŽEVNOSTI
Takratni romanopisci Dandin, Su-bandhu in Bana nislo mogli napredovati dlje od slabega pustolovskega in fantastičnega romana. Nekoliko več sreče sta imela Tagorejeva rojaka, bengalska pisatelja 19. stoletja, Čandra Catarčl in Bankin Čandra Catopad-hiaja. Toda šele Tagore je z romani, kakor sta »Dom In svet« In »Brodolom«, dvignil to književno zvrst na višino, ki, če že ne dosega evropske, vsaj ni daleč pod njo.
Prvi indijski dramski pisatelj je bil Ašvaghosa (najbrž iz 2. stoletja našega štetja), prvi veliki dramski pesnik pa Bhasa (najbrž iz 4. stoletja). Njegova najboljša drama »Vasavadata« je iz dvornega življenja. Bhaso je posnemal S ud rak a (najbrž Je živel pred klasično dobo), ki je napisal slovečo dramo »Voz iz žgane zemlje«. Toda šele v klasičnem obdobju je dobila Indijska dramska poezija svoja na j večja predstavnika Kalidaso in Bhavab-hutio. Kalidasove drame so: Dikla-morvašlja (v kateri Pururava s krepostjo doseže nimfo Urvaži), »Mala-vika« ln »Agnimltra« (v kateri je obdelana dvoma spletka) ter tudi v Evropi sloveča »Sakundala«, ljubavna drama v izredno močno prikazanem okolju ln z bogatim lirskim vzdušjem. Bhavabhutijeve drame so: »Ma-latl in Madhava« (drama, ki jo često primerjajo s Shakespearovo tragedijo »Romeo in Julija«, čeprav Ijubavne muko v njej — po indijskem običaju
—	nimajo tragičnega konca) la dva
drami manjše vrednosti lz Raminega življenja.
Na koncu klasične dobe se je kot dramski pisatelj odlikoval Visakha-data (z dramo »Mudrarakšasa). Potem pa sledi obdobje naglega in popolnega padca indijske dramske poezije, ki se spet dvigne šele v 19. stoletju v bengalskem jeziku. Takrat je Rama Narajana Tarkaratna (1856) napisal dramo proti bramanom (duhovnikom), Dinabanduhu Mitra (1860) pa proti angleškim industrijskim uspehom. V istem času se pojavijo — skoraj z izključno starimi motivi — tudi drame v Hindustanu. Toda te drame so v umetniškem oziru globoko pod boljšimi klasičnimi. Do klasičnih se dvigne in ostane v njihovi tradiciji Rabindranat Tagore s svojimi dramami »Pomladni krog«, »Kralj mračne sobe«, »Žrtev«, »Pošta« ln »Citra«.
Na splošno rečeno je indijska dramska poezija v največjem delu svoje razvojne dobe dvoma poezija in v tem je glavni vzrok, da nikoli ni mogla doseči višine grške drame, ki se je obračala na množice in iz njih črpala svojo moč. Naloga indijske dramske poezije je bila, zabavati kneze in njihovo najbližjo okolico, takšne gledalce pa so mikale kraljevske svatbe, ženska lepota, lepa oblačila in Ijubavne pustolovščine. In to so glavne teme Indijske dramske poezije.
Lirika je področje, na katerem so se Indijci najbolj odlikovali. Tu so bili močni že v najstarejših časih, ko i
imen pesnikov sploh še niso zapisovali. Lirična pesnitev o »Savitri« na pr. (epizoda lz Mahabharate), je vsekakor eno najlepših del, kar jih je ustvaril indijski pesniški genij. V klasičnem obdobju pa so bila ustvarjena tudi lirična dela neminljive lepote. Tu je treba omeniti predvsem Kali-daslnovo »Meghaduto«, eno najlepših pesnitev, ne le v Indiji, marveč tudi na vsem svetu. V nekaj besedah, Id Jih Izgnanec zaupa v vlaku, je izražena vsa lepota Indije in vsa globina človeškega hrepenenja ln žalosti.
Manjšega pomena, vendar pa umetniško zelo lepo izoblikovano pesnitev »Letni čas« so nekoč pripisovali Kalldasi, zdaj to velja za delo neznanega pesnika.	I
Drugi ugledni indijski lirik klasične dobe je Bhartrihari, ki je (po legendi) nenehoma omahoval med asketskim in razuzdanim življenjem.
V	vrsti kratkih in sugestivnih pesmi je pel o mladostnem veselju, o težnji po slavi in radosti in modrosti in naposled Je izrazil starčevsko spoznanje, da je vse skupaj vendarle nič. Amaru, tretji veliki liirik klasične dobe, je napisal sto erotičnih, verskih, didaktičnih in destruktivnih pasmi. Kot velikega umetnika in odličnega poznavalca žensk so ga proslavile kratice, samo eno kitico obsegajoče erotične pesmi. Proti koncu klasične dobe v 11. stoletju je živel v Kašmiru pesnik Bllhana. Njegova »Caurinova elegija«, obsegajoča BO
kitic (ki jo poje dozdevni pesnik Caura pred odhodom na morišče, ko se spominja svoje plahe skrivne ljubezni do lepe princese), velja za eno najslavnejših del indijske ljubezenske lirike.
Ob koncu klasične dobe je pisal pesmi Džajadeva, avtor »Gitagovlnde«, lirične melodrame, v kateri je bog Krišna prikazan kot nežen mlad pastir, čigar lepota Je očarala mnoge pastirice. Le-teh je toliko in tako lepih, da dolgo ne ve, katero bi si izbral. Naposled se je odločil za Radho, najlepšo med njimi. Kmalu pa sta se ločila. Bolest ločitve in obojestransko hrepenenje sta prikazana v izredno močnih slikah. »Gitagovin-da« spominja na židovsko »Pesem nad pesmimi« in je kakor le-ta dobila mistično tolmačenje. Neki zahodni pisatelj pravi, da visoko prekaša Teokritove ln Vergilove idile ter vse druge zahodne stvaritve te vrste. ,
Po klasični dobi se Je držala lirika bolje, kakor katerakoli druga zvrst književnosti, toda tu ne moremo spremljati vsega njenega poteka. Poudarimo lahko samo tri najvažnejša Imena: Candidasa, Kablr in Rabindranat Tagore.
Candidasa, bengalski pesnik, ki je bil leta 1403 že zapustil nad tisoč pesmi, je obdelal isti motiv kakor Džajadeva, toda v drugačnem smislu In ponekod z večjo umetniško silo. Kablr iz Benaresa, pisatelj 15. stoletja, je hotel odpraviti razliko ne le med kastami, marveč tudi med vero I
in sektami. Njegova svobodolj ^ in zares
brezmejni humanize . največji vrednosti njegovem
škega dela.	..-teliš	s0-
Tagoreja, največjega P ga pe-dobne Indije, kakor tudi	priK®"
snika Je v nekaj besedah te jjUdi,
zati. Hotel je prikazovati ne gore
marveč tudi tisto, kar b r m T° in oblaki povedali tem Uu . ^teše mu Je posrečilo kakor m ^ remu drugemu pesniku.	glo-
seda Je preprosta, toda zme ž „je-boka ln pretresljiva. Ko Pre JIoVeK-gova dela, se veseliš, da ® ^eje« Pesnik pravi o sebi, da je sjCriv' in to njegovo čustvo se neka« nostno prenaša tudi na bra c
Mnogi pesniki prikazujejo ^ ^[0. stvo nasproti človeku kot str,,a sam ledeno, sovražno, človek se Z gjunl10 v sebi, da bi izginil pred n g()reJu udarcem, ki ga bo strl. Pri eI(>veica Je to nekaj, kar navezuje na ns-
 __________________  ne*"'
in na kaT človek navezuje -
na enotnost. To seveda ne	^ in
da Tagore ne čuti bolečin — *	za
drugih, toda noče jih razg	pcd
večni smisel in cilj življ®	vrSto
zvezdami. Zato sodi Tagore	^jni-
redkih največjih pesnikov- ( stov. Rekel Je, da ima vzS”	od
■ni.
:gaja«
vico samo, kdor ljubi. Bil ie ^vanJa slehernega utilitarnega P°J	Ta-
poezije, pač pa je ljubil	uSi-
gore Je pesnik, ki ga čutimo
telJa'	poeziJ0
Zato doživljamo njegovo P &ar.
—	čeprav ima starinsko lnd ^(]a un*" vo, ki je ne ovira, da ne bi jjj-a-verzalna, saj Je brez siehernCj ^ j, Jevnega ali časovnega obe
tudi mi kot svojo.	niatH
Vojislav DJU‘
Tri kulturne prireditve v Ajdovščini
netil c	.	-	imaj°	dober pevski zbor, ki je prese-
in A JrlPe«em	poslušalce doma, v Novi Gorici
zbor c-	Ys.cini.	Tudi	v Ajdovščini bi lahko imeli tak
’ aJ	ipajo dobre	pevce, če bi le znali bolj ceniti
prizadevanja zborovodje, ki ga imajo
lia,r tri kulhfr^i ^ v Ajdovščini nem delu dosegel s tem nastopom “ttjek ie eo5t„„.,p lre.f.tve- V pone- lep uspeh. Zbor predstavlja krepak, J“°ian« iz zaiooo J"?®151 Pevski zbor glasovno bogat in kultiviran materi-Maroltovih »Jf “nba s koncertom al, kar je tem bolj presenetljivo in ’ ie gostovalo on	in četrtek hkrati razveseljivo, ker Zali hrib ni
' Primoria = ~r ee s]°vensJie- kak večji kraj. S tem programom
iStlrv — -	^	i.	Im	PVPri	O.TT/-V	„ TV /r 1 o. T\ /T 11 :	   .	J	-1	».	v,,-.
n j a, mlačnosti in nasprotovanja s strani nekaterih negativnih elementov, namreč v Ajdovščini, kjer je v službi, ni mogel »postaviti na noge« pevskega zbora, čeprav je tudi tu mnogo nadarjenih pevcev. Zato se .ie vozil tudi večkrat na teden v 13 km oddaljeni Zali hrib. Menda so
C	SPOHI	IM TBIESHB VZSOJB	J
Mariborske telovadnice so pretesne
V krogu ljudi, ki jim je v Maribooru zaupana skrb za telesno vzgojo mladine, že nekaj mesecev razpravljajo o zboljšanju telovadne dejavnosti v šolah. Malodane vsi so si edini v tem, da bo mladi rod dovolj dobro telesno razvit, če se bo začel telesnovzgojno udejstvovati že v prvih letih obveznega
T J0 Pred soriii* • J »Mia-
»Metežem«. vu>h	*	l in Brakovim	v Ajaovscmi, ampajs. je	prej v
rt111 Ajdovci	prireditev so	lem hribu in Novi Gorici doživel	lep
jvorana Dri	^veseli’ zato kino	odmev med občinstvom,	ki skorajda
gr*jeti vsehkErtu, ni, mogla niti ....................................
dvorana na i V?asilna Sledald-^Polnjena.	tuc^	obakrat
*aPel p^nai^0^	*z	^^eSa hriba je
S? fe bfi ni?+ar2}tovih	<kon-	 „_____________
JSfetaice nlPPnJnPočastitev j pomembnosti svojega kulturnega po-
v Ajdovščini, ampak je prej v Zalem hribu in Novi Gorici doživel lep odmev med občinstvom, ki skorajda verjeti ni moglo, da lahko zraste tak dovršen zbor tudi med njimi, zunaj na deželi. S tem programom bodo lahko fantje gostovali tudi drugod po Sloveniji. Zal, da se morda pevci, člani tega zbora, ne zavedajo dovolj P«ca««ev ; pomembnosti svojega kulturnega po-o&n^vo Tvvsfns^.	ki	jih	je	;	slanstva,	saj	bi	menda	sicer ne prišli
Srh2 Izrednim zani ° .prve do zad~ do tako nespametnega sklepa, da bo-
J2 °. Zbor iP	Aim^n]em	111 zavze-	j	do denar od prvih treh prireditev v
aail profesor	Pomladi;	celoti zapili. Profesor Matičič je na-
nlme’ vodia mS?«Matičič	iz Ajdov-	!	šel v tem zboru hvaležen pevski majskega zbora	mla.dinskega	terial, čeprav je moral, da ga je iz-
ob v7.trai«iS?v??e Sinmazdje,; oblikoval do take dovršenosti, žrtvo
je Iefq ioq- & ruvanja, pln* tedani t * ; or8anizjrala sku. namen «« pudsli€ pravice. V ta SZI)L žP Pri 0krajnem odboru V s k ™en.ova'i pripravljalni od-šeluvali ’jair>i, ki so že začele
Pred n]nv,ye ^odo imel; ves teden bodo dnm t Pros'avo- Tekmovale sk«pine V ’ Pevske in folklorne 211 Ljmnm„Pro1svelnih domovih bližje n,?, * slavnostne aka-*lva že <;a,i ? se Prosvetna dru-sedaj pripravljajo.
Pol<ine vpm.gIavne Pr<>slave bo do-s‘kev p.. ,la. Parada štajerskih oa-valo Drihli-V aJ°. da bo sodelo-teilcev : zno 3.000 uniformiranih Mujskeoa gasilk iz soboškega, Proslavo n domačega okraja, za Sasrilcj inP® s®. ze,° zanimajo tudi sr°diSe e ci medžimurskih s|°Pila bnrl°VC.a Varaždina. Na-^ruštva	mnoga gasilska
Taltoi n ruS'h krajev Štajerske. P° Paradi bo v Parku pr-
NEZGODI
PROMETNI
Sne?u. ~~ JeVi8~i,v s'ovenjegraškem Oh % oviral ’	hudo snežilo in
>vtn m fasu ^vtomobLlski promet, rudnika	se srkala osebni
4l),a Gap v XH-Lin torvorni P°d-
n, vozili zadein <	•	Šoferja sta
efl avtmni^Jf1	tak;o nastalo
sKoae. avt°mob,ilih za 120.000 din
šofer Božič
avw?tlicu Pri	brzine	zavozU
K 'ZTrL ,TE UKRADEL
'^skM610 okrahi PraPr°tnef>a v Vr^^nja 15 m ,P,^e n^kdo ukradel 1(1^5 ^-OOO Sn <S-S e'ektriCni kabel, ^ Svarimo	je.	det>el 1 cm
1JUdi pred naikupom.
^ Martč SI JE ZLOMIL NOGO SSL ko ^v^arii so se razve-°eriti»i' 4^ePrav	začelo	pošteno
Prv0	snAJ®	padlo	le	nekaj
tcWnev med xje že zahteval » T5negamsffprjl- .®»vko Po-^ogo.	1 Je Pn smučanju
111 ^ Han ju
Vi\d? 0PekJ^eluW tovarni” 'je 'dobil
>K.ko ip .. . PO obeh rolcah In ola-
Skroba
koncertu pevcev iz Zalega hriba odprle oči in upamo, da so spoznali, da ne gre zametavati dobrega in vnetega zborovodje, če živi in dela v njihovi sredini, pa je celo voljan narediti za ta kraj nekaj dobrega in koristnega. Sedaj bi lahko Ajdovščina imela dober pevski zbor, v katerem bi našel duhovno razvedrilo marsikateri vnet pevec. Tako pa zaradi neresnosti in malomarnosti obstoji le dober mešani mladinski pevski zbor ajdovske gimnazije, ki ga vodi profesor Matičič; moški zbor »LIP« pa je propadel prav zaradi omenjene neresnosti in malomarnosti, ker ni imel pravega umetniškega vodstva in ker se je zadovoljil le s tem, da je tu in tam zapel na kaki proslavi ali veselici, programa pa ni študiral.
Gledališče Slovenskega Primorja se je s svojimi obiski v Ajdovščini že močno uveljavilo. Ljudstvo si vedno bolj želi, da bi gostovalo pogosteje, zlasti še, ker v Ajdovščini ne deluje nobena dramska skupina. Igralci iz Kopra najdejo v ajdovskem občinstvu vselej dobre poslušalce, ki vedo ceniti in spoštovati ne samo njihove izredne napore (gledališče pač izmed vseh slovenskih poklicnih gledališč največ gostuje), ampak znajo vrednotiti tudi umetniško dovršeno igro. Zlasti z zadnjima dvema predstavama je koprsko gledališče presenetilo, k čemur sta pripomogli seveda tudi deli sami, ki obravnavata sodobne zanimive probleme. »Mladost pred sodiščem« je našla pri ajdov-.	skem občinstvu globok odmev, nič
silci. Gasilci iz ptujskega okraja bo- | manj pa Budakovo delo »Metež«, ki do v narodnih nošah izvedli vaje z iijja na nekaterih mestihi več toplih, .	.	.	1	,	•	xi	•	občečloveških in nacionalnih poudar-
rulami in letvami, člani iz videm- ( kov Ne bi se spuščal v oceno posa-
skega področja bodo nastopili s meznih igralcev, kajti priznati mo-simboličnimi vajami, Križevčani in ramo, da so nas igralci navdušili.
v . v j 1 1.	Zato si Ajdovci želimo, da bi nas
Verzenci pa bodo poslali v parado koprsko gledališče češče obiskalo.
se Ajdovcem vsaj ob tem uspelem ’ šolanja. Vendar je vse to v precejšnji meri odvisno od števila šolskih telo-
Vztrae, oDiiKovai ao iaKe aovrsenosu, ic.ii.vu-idjnem in požrtvoval- vati dokaj časa. Zaradi nerazumeva-
y ljutomerskem okraju se ze pripravljajo na proslavo
veliijoLsi“to.meru bo 5	-	  -o_______________D„
!>ico os v ob (»i rVCZan° Z	!	litično	zborovanje,	popoldne	pa
kteo j	unve in 20-lpfniPn Voli. ! k/uln nnutntvili	T>oVcl/i	7^n
junija letos ■ vega slovenskega tabora veliko po-
dernonst't' n ^"^e*n'co veli-j bodo nastopili združeni pevski zbo-! Sa je Int., in!,. '11^3 zborovanja, ri, godbe na pihala, telovadci in ga.
četo konjenikov.
V. P.
OD VSEPOVSOD
ivniT? QTf A SOROTA niki se izpopolnjujejo tudi 61ani pod-iVl U IluiV A	j oci5ora združenja rezervnih oficirjev
\t Mnnov; crvKnfi i« i^iln nrva 1 v Lendavi, ki so v ta namen organi-
vTl.ka GleilalSiega ISstafv njem | »Jrali soleči te^aj^ki	«e
opisana posamemia raadobja gle nančno podp-,-! tudi 'okrajni LO v
vadnic, igrišč in rekvizitov. Prav to je tisto, česar v Mariboru primanjkuje.
MALO TELOVADNIC IN IGRIŠČ V OSNOVNH ŠOLAH
Najprej nekaj besed o stanju v osnovnih šolah. Teh je v mestu 17 in jih obiskuje približno 6200 učenk in učencev, ki sestavljajo 177 oddelkov.
Ker pa ima Maribor le 4 urejene in 5 zasilnih osnovnošolskih telovadnic, ima vse pogoje za redno vadbo 55 oddelkov s 1966 učenci (33 % vse osnovnošolske mladine), možnosti za pomanjkljivo dejavnost ima 53 oddelkov s 1800 učenci (30%), a 69 oddelkov z 2215 učenkami in učenci (37% vseh obiskovalcev osnovnih šol) nima svojih telovadnic.
Še slabši so pogoji za letno telesnovzgojno delo. Niti ena mariborska osnovna šola namreč zaenkrat ne razpolaga s primernim igriščem. Zato se učenci in učenke poslužujejo šolskih dvorišč, ki pa nikakor ne morejo odtehtati, saj niso opremljena s prepotrebnimi telovadnimi napravami.
Dokaj bolje je v srednjih šolah.
Dijakinje in dij-aki petih gimnazij sicer nimajo svojih telovadnic in so zato gostje sosednih šol, med katerimi je osem srednjih z dobro urejenimi in opremljenimi telovadnicami. Dijakinje in dijaki studenške in pobreške gimnazije telovadijo v skrbno vzdrževannih telovadnicah TVD »Partizane, oddelki tezenske gimnazije pa se poslužujejo zasilnega telovadnega prostora.
Spričo tega se udejstvujejo r dobro opremljenih in urejenih telovadnicah 103 oddelki s 3735 dijakinjami in dijaki (57 •/© vse srednješolske miadine), v zasilnih telovadnih prostorih vadi 14 oddelkov s 455 srednješolci (6*/»), v telovadnicah sosednih šol pa gostuje 73 oddelkov z 2426 dijakinjami in dijaki (37 •/•
številka Gledala&kega lista. V njem so opisana posamezna raad _	„
dailiške dejavnosti v Soboti in sploh v Prekmurju. Tehtno družbeno politično analizo da članek »Obrisi gledališkega življenja v Prekmurju mod obema vojnama«. Več strani je posvečenih drami »Mladost pred sodiščem«. Med drugim je v listu tudi Članek »Prispevek soboškega dijaštva k splošni gledališki dejavnosti« ter nekaj spominov na soboško gledališče. Na koncu je še nekaj kulturnih novic iz Sobote. Upamo, da bo prihodnja 5 e vilka gledalifikeka lista prinesla tudi nekaj kritičnih^ pogledov na sodobno gledališiko živiljenje v Soboti.	Z.
LENDAVA
Sekcije DPD Svoboda so se v zadnjih mesecih zelo razgibale. Med najdelavnejše se uvrščajo orkester ter slovenska in madžarska dramska skupina. Se posebno omembe vredno je, da so vse sekcije vključile v delo tudi precej novih članov, med njimi mladino, kar je predvsem opaziti pri orkestru in madžarski dramski skupini. Slednja bo že nastopila s trodejanko v nedeljo, 23. jan., slovenska dramska skupina bo dala svoje delo na oder marca, nato bo imel samostojen nastop orkester. DPD Svoboda v Lendavi pa se pripravlja tudi na 10. obletnico osvoboditve Prekmurja, kjer bo sodelovala s svojim programom.
•
Lani se je v lendavski občini precej dvignilo število naročnikov na časnike. Konec minulega leta so zabeležili, da je na področju občine vsak osmi prebivalec naročnik, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti vsekakor uspeh. Seveda so pri tem všteti vsi časniki: dnevniki, tedniki, humoristični listi itd. Med dnevniki sta najbolj razširjena Ljudska pravica in Slovenski poročevalec, vendar pa je 180 naročnikov še vsekakor premalo z ozirom na številna podjetja, ki zaposlujejo na področju občine 2700 delavcev. Ker je tu pretežni
SE JE OPEKEL
wiv^,JuaoVjt	JS7UU	delavcev,	rvcrr je iu pictciiu
hurtski	delavec	v	Ma-	del	prebivalstva	madžarske	narodno-
w de oDrif,ksttlni tovarni	n	sti,	sprejemajo	tudi časnik v madžar-
Je v to?,? obeh rokah in gla-®ill ambui» *rnl kuhal škrob. Iz Peij^o TSS3««*. kjer so mu nu-
1’eiiaV, Pom«* ’	so	n«	nu-
<U1 v b?Wn’i,S° ga mora’1 Pretiho;,' rri'zarin „	~ Branku Ko-
Prst^' ^ pri,iEn »Opremi« v Ma-lavoS levi	str°j	odrezal	dva
ho-vrt? Pri Rrart? *■ — Ivan Sulj, de-»ega je mla rt^nem P°dJetJu »Ob-,°<Jra . delom padel z gradbe-bajniv ^ogi Je dobil poškodbe na e » ba> ie	nakladanju	bom-
v j,,vi delavo„ težje poškodbe So „„ar'-boi;. Podietja »Transport«
ščlni »Magyar szo« (Madžarska bese' da). Med tedniki je najbolj razširjen Obmurski tednik. Tudi zagrebški »Vjesnik« ima 33 stalnih bralcev, ob sredah pa še več.
Soboti.
-Jo
VELIKA DOLINA
Zadnjo soboto so imeli vaščani Ribnice in Podgračenega lepo slavje — prižgali so si električne luči in postavili petrolejke v kot kot spomin na nekdanje čase. 31 hiš je dobilo električno luč, v občini Velika Dolina pa so s tem začeli elektrificirati tudi še preostali ravninski del občine. Letos in v prihodnjem letu bodo na vrsti še ostale vasi, kot so Brezje, Ponikve, Laze, Cimik in Kori Ino, nakar bo občina v celoti elektrificirana. Sestanka se je udeležil razen občinskih odbornikov tudi predsednik OLO Krško, ljudski poslanec Tone Zupančič. — Za napeljavo elektrike v gornji dve vasi je okraj pomagal vaščanom s posojilom 750.000 dinarjev, občinski ljudski odbor pa s 150.000 dinarji. Sami so opravili precej prostovoljnega dela in prispevali drogove, kar je tudi vredno nad 660.000 dinarjev. Tako napreduje elektrifikacija krškega okraja iz meseca v mesec. Načrt o elektrifikaciji vsega Spodnjega Posavja se po prizadevnosti vaščanov in s pomočjo ljudske oblasti redno uresničuje.
GORNJA RADGONA
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Gor. Ragdoni se še ni dovolj razraslo v obmejnem mestecu; v njenih vrstah je zelo malo delavcev, prevladujejo pa uslužbenci. Sindikalne organizacije so se dosedaj vse premalo zavzemale za to, da bi se njihovi člani pridružili delavskemu društvu. V nekaterih podružnicah celo težijo za tem, da bi imeli prireditve samostojno, mimo Svobode. Društvo pa bo moralo posvečati mnogo več pozornosti splošno izobraževalnemu delu in prtrejali poljudna in zanimiva predavanja, ki bodo vabljiva tudi za preproste ljudi. — Društvena dramska
5*^
izkoriščenosti malodane vseh osnovnošolskih, srednješolskih in drugih telovadnic v Mariboru skorajda ni pravega izraza. Primer: v telovadnici Vlil. osnovne šole vadi 35 oddelkov dveh osnovnih šol, 17 oddelkov VII. gimnazije in 15 j oddelkov društva >Partizan< — torej vseh obiskovalcev mariborskih srednjih i skupno 67 oddelkov, katerih vadbene šol).	'	’	"	------
Med težave, ki občutno ovirajo zadovoljiv razvoj telesnovzgojne dejavnosti v mariborskih srednjih šolah, sodi tudi okoliščina, da je na področju mesta Maribora samo eno primerno urejeno šolsko letno telovadišče. Poslužujejo se ga lahko le obiskovalci dveh šol. Pomemben del ostale srednješolske mladine gostuje na igriščih društev »Partizane in športnih klubov, ki pa štejejo toliko članic in članov, da o ncdovolj-nein izkoriščanju njih vadbenih in tekmovalnih prostorov skorajda ni več mogoče govoriti. Kljub temu je v prvi vrsti kriva precejšnja oddaljenost telovadišč in igrišč, da se jih dijakinje in dijaki desetih mariborskih srednjih šol med rednim poukom ne morejo posluževati.
PRED TEŽKO NALOGO Toda če za razpoložljiva mariborska telovadišča in igrišča trdimo, da so vsaj zadovoljivo zasedena, potem za mero
ure narasejo na povprečno 17 dnevno! Ta primer je res najbolj kričeč, vendar telovadnic, ki so pozimi zasedene tudi po 16 ur dnevno malodane brez^ prekinitve, je v Mariboru več. Spričo tega sta se zračenje in čiščenje v marsikaterem telovadnem prostoru uvrstila med razmeroma precej kočljive težave.
Za zaključek pa še ugotovimo, koliko prebivalcev posameznih predelov mesta odpade na eno telovadnico. V najugodnejšem položaiu — ena telovadnica na vsakih 4000 prebivalcev — v središču Maribora. V Studencih odpade ena telovadnica na 8000 prebivalcev, na Pobrežju na 7000, v predelu Tabor pa na 12.500 ljudi. Vendar v najslabšem položaju so na Teznu, kjer 7500 prebivalcev nima niti ene urejene telovadnice.
Vse to zgovorno priča, kako malo so v predvojni Jugoslaviji storili za naraščaj delovnih ljudi tako imenovane mestne periferije in kako veliko bodo v prihodnjih letih morale popraviti komune.
Vj. K.
Premagala jih je utrujenost
San Lorenzo — Crvena zvezda 5:0 (2:0)
Buenos Aires, 21. jan. Argentin- su. Zmagovalci so pokazali izredno
sko nogometno moštvo »San Lorenze« je sinoči premagalo beograjsko Crve-no zvezdo z rezultatom 5:0 (3:0). Tekmi je prisostvovalo 35.000 gledalcev. Sodil je angileški sodnik Turner. V gostujočem moštvu so nastopili: Pr-vulovič, Stankovič, Zekovič, Tasič, Spajič, Djajič. Valok, Mitič, Toplak, Kostič, Živanovič.
Zmaga domačega moštva je docela zaslužena. Jugoslovani so bili videti siilno utrujeni in so se le s težavo gibali po igrišču, bržkone zaradi prevelikega števila tekem, ki so jih te dni odigrali; v nedeljo v Buenos Airesu, v tarok v Montevideu in sinoči vnovič v Buenos Aire-
Ob 50-letnici obstoja atletske organizacije v Berlinu je bil v Športni palači velik telovadi in športni nastop. Med dragimi je tekmoval tudi Heinz Futterer, ki ga vidimo pred zmago na 50 m
KOLESARSKA DIRKA »PO EGIPTU«
Petrovič padel na deseto ^ mesto v skupni razvrstitvi
Udeleženci kolesarske dirko po Egiptu so danes tekmovali na progi Poert Said—Ismailia (80 km).
Dvajset kilometrov pred ciljem sta prišla iz večje skupine v vodstvo Britain in Bermelen. ki sta se kosala, kdo bo prvi privozil na cilj. V sprintu je zmagal Britain.
Danos Daigard je bil tretji. Za njim so se razvrstili: Hoar (Anglija), Shepens (Belgijal), El Savi (Egipt), Taher (Libija), M uradi jan (Libanon), Toghami (Libija), Vranken (Bedgija), Cazon (LibijaO. Anguelov (Bolgarija), llajev (Bolgarija), MeteLko (Jugosla-xr-'n\ T*<v»v*l{v+H ^mnAiin). TTirr>hin-
nagLo in ofenzivno igro, ki so ji, kakor na prejšnjih tekmah, izvrstna obramba Beograjčanov ni mogla postaviti po robu.
Crvena zvezda odpotuje jutri z letalom na zahodno obalo Južne Amerike — v Santiago do Chile. V Chilu bo odigrala že v soboto naslednjo tekmo na turneji.
Hokej na Jesenicah šport številka 1
Letos jeseniški zimski športniki niso imeli sreče. Planiranih prireditev niso mogli izvesti. Nekoliko so uspeli le smučarji z mednarodnim tekmovanjem na Pokljuki.
Še najbolj zadovoljni so hokejisti, ki imajo na razpolago umetno drsališče, kjer je te dni zelo živahno. Vsa moštva (A in B ter mladinsko in pionirsko^ pridno tronirajo. Kljub temu, da so jeseaiiški hokejisti letos oslaibljen-i (7 igralcev služi rok v JLA), so vseeno kandidati za osvojitev slovenskega prvenstva in tudi v nadaljnjem tekmovanju bodo skušali čim uspešneje zastopati svoje društvo. Takoj po republiškem prvenstvu bodo Jeseničani odpotovali na 10-dnevno turnejo po Avstriji, kjer bo prvo moštvo odigralo nekaj tekem z avstrijskimi klubi.
Za letošnje uspehe »Jesenic« v hokeju na ledu ima zasluge predvsem, avstrijski tremor Reinhold Egger, ki jo večkrat igrali za nemško in avstrijsko državno reprezentanco. Njegovi
vi ja), Borolotti (Francija), Kirpbin	____
gia3 (Libanon), Stefu (Romunijai), | naaveti in izkušnjo bodo jeseniškim Sandru (Romunija). Dinutrescu (Ro- hokejistom gotovo pripomogli, da bo-
mur-ija) Rusev (Bolgarija), Tovorov (Bolgarija) itd.
PRED DRŽAVNIM PRVENSTVOM V SAHU
Končane so priprave
Novi Sad, 21. jan. (Tanjug. Končane so priprave na deseto šahovsko prvenstvo Jugoslavijo, ki bo od 1. do 26. februarja v Novem Sadu. Sestavljen je že častni odbor, v katerem so predsednik Izvršnega sveta AP Vojvodine Geza Tikvicki. predsednik pokrajinskega odbora SZI)L PaAko Komac, predsednik šahovskega odbora AP Vojvodine Jovan Beljanski m prodsednik ljudskega odbora Novega Sada Todor Jovanovič.
Na prvenstvu bo sodelovalo 19 ša-histov; velemojstri Pirc, Trifunovič in (Higorič, mednarodni mojstri; Ra-bar, Matanovič, Milič, Ivkov in Puc, mojstri; DjuraiŠevič, Janosevič, Bogdanovič, Trajkovič. Bertok in Ka-raklajič ter pet mojstrskih kandidatov. Sodila bosta Žarko Popovič in
bo tudi letos dosegli lope uspehe na prvenstvu države, kakor tudi na mednarodnih tekmovanjih.
Danes in jutri I. republiško prvenstvo v judo in judo-do
Težkoatletska zveza Slovenijo bo sl. republiškim prvenstvom v judo-venstva j© poverjena novosadskemu J in judo-do, ki bo danes in jutri v šahovskemu klubu, ki je bil ustanov- j veliki dvorani na Grabnu, vključila
ti dve panogi v svoj redni program ! prireditev in tekmovanj. Za to prven-| stvo jo prijavljeno že tlepo število j tekmovalcev. Danes ob 18. uri so na Študenti-šaMeti Akademskega ko- programu predtekmovanja, jutri do-legija in Študentskega naselja so poldue j>a bodo finalne borbe, odigrali šabovski dvoboj. Na obeh straneh je nastopilo po 15 šahistov. ki so tekmovali po brzopoteznem sistemu vsak z vsaikim. Zmagal je Akademski kolegij s 114:111 točkami.
Pri zmagovalcih sta bila najuspešnejša Njegovan s 13 in Kos A. z 11,5 točke, pri zastopnikih Študentskega naselja pa Kos Karl z 11 točkami.
ljen pred 33 leti.
Šah med študenti
OBVESTILO Akademski športni odbor sklicuje
ustanovno skupščino Akademskega športnega društva v ponedeljek, dne 24. januarja ob 19.30 v fizikalni predavalnici Univerze (vhod lz Gosposko ulice;.
Delo med člani Ljudske tehnike lepo napreduje. Seveda med najbolj delavnimi je radioamaterska sekcija, ki deluje že od lanskega oktobra. V tem kratkem razdobju pa so dosegli precejšnje uspehe. Sami so sestavili dvocevni amaterski koncertni aparat,
P	t	*----■--j« -j,iai.ayu.v. delajo pa trocevni sprejemnik za
korali , u Kristl, prepeljati kratke valove, ki bo služil pri spre-v bolnišnico.	jemanju in oddajanju vesti. V teh-
Kdo je ponesrečenka?
progi Beltinci—Ver- črtami. Okrog pasu trna rdečo na-Je , v^k UarJa okrog 7. ure po- glavno ruto. Na sebi ima še tenek Bo TSot°viia rfnano žensko. Komisija pulover, rjav žametast jopič brez 2aai?vi strani Je neznanka šla peš rokavov in karirasto bluzo sivozelene 'ak? v tiinn, proEe in da Jo je vlak barve. Pokrita je s temno modro ža-hUcia ',*■ Ta poškodba je bila metasto ruto. Obuta je v visoke po-5l^0tako-i r, -n Je po mnenju zdrav- nošene rjave čevlje in navadne, dolge
sj1 let E,ocUenla. Zenska Je stara nogavice. Zdravniška komisija je še (j0v,ifuPIo je dolgo 147 cm, ugotovila, da ima bta.T’ dole s	razvito, ima okrogel	samo	zoba podo&r
sta,?,0- La4 “Pičast	nos in šptčasto	je pa	ji manjkajo. Kdor bi kaj vedel
«rr,„leVe. nK, ,a d°lge in temno ko- o identiteti te ženske, naj javi naj-5. ? Donosi	,ena	Pa Je v tanko, |	bližji	postaji Ljudske milice ali naj
0 oblpiir0	pod njim pa ima J	se pa	osebno oglasi na Tajništvu za
rjave barve s tankimi notranje zadeve v Murski Soboti.
sekcija Je odprla letošnjo sezono z Miroslav Sonc iz Novega Sada Da uprizoritvijo komedije italijanskega bi bi-lo tekmovanje kar najbolj kva-pisatelja Alda de Benedettija »Dva iiitetno, so sklonili, da bo po vsakem ducata rdečih vrtnic«. ReZirala je tretjem kolu prost dan, ko bodo tov. Beltramova. Njej ln igralcem je igrali samo že drugič prekinjeno treba dati priznanje, saj je predstava partijo. Sredi turnirja bo prost dan za radgonske razmere prav dobro za vse udeležence.	.
uspela.	* Organizacija tega jubilejnega pr-
VEST! IN DOGODKI
Sposobno moč
Za tehnično oblikovanje dnevnika sprejmemo za
tehničnega urednika
Plača in ostali službeni pogoji po dogovoru.
“Liuri ^,n^eres°nti naj se osebno ali pismeno javijo uredništvu aske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III.
HOKEJ NA LEDU
Začele so se finalne borbe za naslov prvaka Slovenije
Jcsenlce, 21. jan. Po zadnji tekmi v predtekmovanju med Krko (Brežice) in Železničarjem (Mrb), ki se je končala s 5:5, sta se v finalno tekmovanje plasiraili mo«tvi HDK Celje in 1‘apirničar (Vevče).
Danes je predsednik Zveze za hokej na ledu in umetno drsanje dr. Gogala svečano otvoril VII. republiško prvenstvo v hokeju na ledu, takoj nato pa se je pričela prva tekma, v kateri sta se pomerili moštvi HDK Celje in »Ljubljane«. Obe moštvi sta igrali borbeno, vendar se požrtvovalni Celjani niso mogili uspešno upirati vigranemu moštvu »Ljubljane«. Teikma se je končala z rezultatom 6:1 (2:0, 1:1, 8:0) za Ljub-
^anŽa HDK Celje je bil uspešen Jenko za »Ljubljano« pa so dajli gole Čuiek 2> AljaniiJ, Volkar, Prosenc in Janeži« pa po enega.
Tekma Papirničar (Vevče) — Jesenice ob Sasu poročanja še traja.
2.
ATEUKA
»France Soir« o Mihaliču
Pariz, 21. jan. (Tanjug). Pred velikim mednarodnim krosom v Mesi-donu (Francija), ki bo jutri, in na katerem bodo 6odelovaili najbolj znani evropski dolgoprogaši iz Anglije, Madžarske. Belgije, Jugoslavije, Španije in drugih dežel, francoski tisk že nekaj dni poudarja, da jo Mihalič eden izmed naj več ji h favoritov. Nocojšnji »France Soir« piše, da bodo »zvezde« tega teka nedvomno Angleža Pirie in Norris ter Jugoslovan
zlahka porazil svojega rojaka Pirieja. Casnii pa tudi poudarja, da je jugoslovanski rekorder po povratku iz Sao Paola v slabi fizični kondiciji, vendar da to no zmanjšuje njegovo prave vrednosti.
Kegljanje v Tolminu
Pred dnevi so v Tolminu gostovali kegljači iz Radovljice, ki so st) v prijateljskem dvoboju pomerili z domačim klubom. Moštvi sta tekmovali v borbeni igri v narodnem slogu. Po razburljivi igri so zmagali gostje z rezultatom 349:326. Badovlji-čani so si zagotovili zmago še le v zadnjem setu, ko so podrli 96 kegljev, kar predstavlja odličen rezultat.
Spet neodločena tekma Egipta
Kairo, 21. jan. (AFP). V tekmovanju za sredozemski pokal sta danes v Kairu igrali nogometni reprezentanci Egipta in Grčije neodločeno 1:1.
V Monte Carlo je prispelo 72 tekmovalcev
Monte Carlo, 21. jan. Po pregledu kontrolnih seznamov so ugotovili, da je v Monte Carlo prispelo 72 udeležencev rallyja »Monte Carlo«, in sicer: iz Aten 12, (štartalo 150. iz Palerma 5 (50, Glasg0Wa, 74 (96), Stockholma 29 (31), Miinohna 41 (44), Osla 13 (130, Lishone 31 (36), Monte Carla 66 (79).
KOŠARKA
Prva tekma — uspeh
Pariz, 21. jan. Košarkarska ekipa BSIC jo na svoji turneji po
Mihallič. Časnik sodi, da bo zmagal | odigrala prvo tekmo v Metzu. BSK Mihaliči ker je nedavno premagal v jo premagaJl domače košarkarsko mo-Lillesu Norrisa, le-ta pa je zatem, I štvo »Mesin« z rezultatom 98:45 (38:22).
Vabilo na naročbo Znižane cene
EDENI SPLOŠNI TEHNIČNI LIST PRI NAS
(ustanovljen leta 1947) so od novega leta dalje naprodaj po znižani ceni 10 dinarjev za izvod Format in obseg lista sta ostala enaka kakor prej.
»TEHNlCKE NOVINE« imajo 16 strani in izhajajo vsakega 1. in 15. v mesecu.
Nova znižana naročnina znaša:
letno . . . 220 din polletno . . 120 din
Naročnino za »Tehničke novine« pošljite založniku: ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE
»TEHNIČKA KNJIGA«
BEOGRAD — 7. JULIJA 26/1 —
Poštni predal 307 — Tekoči račun 101-T-314
NAROČILNICA
S tem naročam __________ izvodov vašega lista »Tehničke
novine«. Znesek letne — polletne naročnine sem nakazal na
Vaš tekoči račun 101-T-314 v znesku ............ din.
List; mi začnite pošiljati od    .......................
na spodnji naslov.
Ime in priimek _________________________________________
Kraj ---------------------------------------------------
Ulica in številka
(podpis naročnika)
(Naročilnico izrežite, nepotrebno prečrtajte, čitljivo izpolnite in pošljite na naslov založnika.)
7196
Ustanovna skupščina Zvezne gradbene zbornice. Z odlokom Zveznega izvršnega sveta R. p. št. 422 z dne I). oktobra 1954 se ustanovi Zvezna gradbena zbornica. Na podlagi tega odloka bo ustanovna skupščina Zvezne gradbene zbornice 9. in 10. marca v Zagrebu. Pozivamo vse gospodarske organizacije: gradbena podjetja, organizacije za gradbeno projektiranje, industrijska podjetja za proizvodnjo gradbenega materiala, gradbena obrtna podjetja, podjetja za geološka in geomehanični. raziskovanja, institute in laboratorij, kakor tudi strokovna združenja teh podjetij, ki želijo prisostvovati ustanovni skupščini Zvezne gradbene zbornice, da zahtevajo material (načrt »Statuta« in »Poslovnik o delu skupščine« ter obrazce za prijave delegatov) od Udruženja gra-djevinskih preduzeča FNRJ, Beograd, FranSe d’Eperea br. 1. Prosimo zainteresirana podjetja, da prijavijo delegate najkasneje do 5. febr. 19551 zaradi pravočasne oskrbe prenočišč v 1 Zagrebu. — Iniciativni odbor.
Odlok o obveznem fluorogroiiranju
Na podlagi 23. in 118. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS št. 19-90-52) ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-528-51) je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. novembra 1954 sprejel odlok o obveznem fluorografiranju (rentgenskem slikanju) prebivalcev na območju glavnega mesta Ljubljana.
1. člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluoro-grafiranje vseh prebivalcev mesta Ljubljane, ki na dan, ko se začne fluorografiranje, dopolnijo ldt leto starosti.
2. člen
Fluorografiranje se opravi brezplačno.
3. člen
Svet za ljudsko zdravstvo Mestnega ljudskega odbora Ljubljana se pooblašča, da za izvajanje tega odloka izda potrebne ukrepe ter odloči čas rentgenskega slikanja na območju mesta.
4. člen •	I
Z denarno kaznijo do 3000 din se
kaznuje, kdor se ne udeleži fluoro-grafiranja, čeprav je k temu obvezen, ali kdor sicer ovira ali preprečuje izvrševanje ukrepov na podlagi tega odloka.
5. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku* in v »Uradnem listu LRS«.
Predsednik MLO:
Dr. Marijan Dennastia
Pripomba: Slikanja se mora udeležiti vsak obveznik, četudi ne prejme poziva.
Slovenska filharmonija vabi glasbene umetnike in skladatelje, ki žele I nastopiti v sezoni 1955/56 oziroma žele, I da bi njihove skladbe bile izvajane I v prihodnji sezoni na koncertih Slov. filharmonije, da pošljejo svoje prijave z navedbo skladbe in minutaže najpozneje do 9. februarja 1955. Kasnejših prijav Slov. filharmonija ne bo mogla upoštevati.
FLEX — FLEX — FLEX gre od ust do ust. Cisti idealno vse madeže masti, olja, smole, znoja itd. Dobi se v vseh drogerijah.
KONCERTI
Prvi dirigent Finske Tauno Han-nikainen in odlični dunajski pianist Jorg Demus sodelujeta na koncertu za zeleni abonma v ponedeljek, dne 24. jan. ob 20.15 v Filharmoniji. Na sporedu Bach-Hannikainen, Preludij v e-molu; Beethoven, 3. koncert za klavir in orkester; Sibelius, V. simfonija.
Nedelja, 23. jan. ob 16:	Goemer:
»Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava;
ob 20: P. Budak-L. Filipič: »Klobčič«, veseloigra. Izven.
Večerna predstava.
Torek, 25. jan. ob 16: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem m plesom. Popoldanska predstava.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. Zaradi velikega zanimanja in navala bo gledališče prihodnji teden uprizorilo od torka dalje vsak dan popoldne ob 16 pravljično igro »Pepelka«.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke
Resljeva cesta 28 Sobota, 22. jan. ob 15 in 17: Gostovanje v Mariboru.
V »BIKINI BARU«
na No vinarskem plesu 5. II.
V vseh prostorih »HOTELA UNION« v LJUBLJANI bodo obiskovalcem na razpolago izvrstni proizvodi znane tvrdke »MARASKA« iz Zadra. S svojimi proizvodi pa bodo na Novinarskem plesu sodelovala tudi podjetja: TOBAČNA TOVARNA v Zadru, tovarna kemičnih izdelkov »ILIRIJA« v Ljubljani ter tovarna čokolade in bonbonov »SANA« v Hočah. Pri opremi prireditvenih prostorov bo sodelovalo Lesnoindustrijsko podjetje »SAVINJA« iz Celja.
Za ples bodo na prireditvi igrali štirje orkestri: zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, plesni orkester Srečka Dražila, ciganska kapela pod vodstvom primaša Miška Baranyja ter gorenjski kmečki kvintet »Štirje fantje in eden«.
O vsem ostalem bo občinstvo pravočasno obveščeno.
Umrli so v Ljubljani
Zajc Emil, podpolkovnik v pok. Pogreb bo danes ob 15.30 na Zalah.
V neizmerni žalosti javljamo, da nas je nenadoma zapustila naša ljubljena mamica
Frančiška Kopecky
Pogreb bo v nedeljo 23. januarja 1955 ob 14.30 uri iz Frančiškove vežice na Zalah.
Globoko žalujoči otroci: Dolfi, Fanika, Vilko-Ibro in Ivica v imenu ostalega sorodstva.	»
Upravni odbor zavoda za rehabilitacijo invalidov LRS
javlja, da je nenadoma preminul njegov delovni član
Franc Petrič
Zvestega in priljubljenega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Upravni odbor zavoda za rehabilitacijo invalidov LRS
GLEDALIŠČA
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA
Sobota, 22. jan. ob 20: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Izven.
Nedelja, 23. jan. ob pol 11: Golia: »Princeska in pastirček«. Izven; ob 16: Golia: »Princeska in pastirček«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 24. jan.: Zaprto.
Torek, 25. jan. ob 20: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. Izven. Znižane cene.
Jutri, v nedeljo, 23. jan. bo uprizorila Drama Golievo mladinsko igro »Princeska in pastirček« dvakrat, prvo dopoldne ob 10.30 in drugo popoldne ob 16. Vstopnice so v prodaji za obe predstavi danes v Operi od 10.30 dalje.
OPERA
Sobota, 22. jan. ob 19.30: Donizetti: »Lucia Lammermoorspa«. Abonma red B.
Nedelja, 23. jan. ob 19.30: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Izven in za podeželje. (Lucia — Sonja Hočevarjeva.)
Ponedeljek, 24. jan.: Zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Sobota, 22. jan. ob 20: Jan de Har-tog: »Sopotnika«. Gostovanje SNG Trst. Izven.
Nedelja, 23. jan. ob 15 in 20: Jan de Hartog: »Sopotnika«. Gostovanje SNG Trst. Izven. Mladini priporočljivo.
Ponedeljek, 24. jan. ob 20: Jan de Hartog: »Sopotnika«. Gostovanje SNG Trst. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom
Sobota, 22. jan. ob 20: P. Budak-L. Filipič: »Klobčič«, veseloigra. Premiera. — Red A. Razprodano.
ZAHVALA
Družina Ceme iz Fabce pri Grgarju na Goriškem se- tem potom zahvaljuje vsem, zlasti predstavnikom ZB NOV in drugih množičnih organizacij iz Grgarja, ki so darovali številne šopke cvetja in vence ter spremljali našo nepozabno mamo in staro mamo
JOŽEFO ČERNE
na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki so jo tolažili in ji stali ob strani v njeni težki bolezni.
Fabca pri Grgarju, 21. jan. 1955. Žalujoče družine: Černe, Perat, Krt in Lalotar.
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za soboto, 22. jan.
Poročila: 5.05 , 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled trska — 6.35 Štirje fantje in Avsenikov trio vam igrajo za prijetno jutro — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 11.35 Edvard Lalo: Koncert za čelo in orkester — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Svoje skladbe za harmoniko izvaja Martin Malovrh (Prenos iz Maribora) — 12.45 Zabavna glasba, vmes j reklame — 13.00 Okno v svet: Gospodarsko politični razvoj Malaje — 13.10 Opoldanski koncert — 14.00 Iz Urad-, nih listov — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Tečaj esperamtskega jezika — 16. lekcija — 15.40 Hrvatska narodna glapba (Prenos iz Zagreba) — 16.00 Glasbena medigra — 16.10 Utrinki iz literature: Pesmi Daneta Zajca — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Pesmi za naše male — 18.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.40 Igra tamburaški orkester — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Pisan sobotni večer: Posnetki javne oddaje: Malo mi — malo vi — 22.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet — 22.30—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m.
22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
CELJSKE VESTI
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 22. jan. ob 20:	Hoffmann
Hamisch: »Admiral Bobby«. Izven. Nedelja, 23. jan. ob 14:	Norman
Krasna: »John ljubi Mary«. Gostovanje v Topolšici.
VESTI Z JESENIC
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 22. jan. ob 19.30: J. B. Priest-ley:	»Nevarni ovinek«. Prvič v
Sloveniji. Red premierski.
Nedelja, 23. jan. ot 19.30: J. B. Priest-ley: »Nevami ovinek«. Red I. Režija in scena: Bojan Čebulj.
VESTI IZ MARIBORA
Mestni odbor Rdečega križa spo- | roča, da bo žrebanje loterijske tombole RK v nedeljo, dne 23. jan. 1955 f točno ob 14 v dvorani Ljudske pro- \ svete (Union). Žrebanje je javno in ! mu_ lahko prisostvujejo imetniki ■ srečk. Vendar pa to ni nujno, ker bo celotna lista izžrebanih srečk ob-javljena v časopisju dne 24. jan. 1955. Dobitki se bodo izdajali že takoj po izvršenem žrebanju na Mestnem od- j boru RK, Maistrova ul. 5 in nato ! vsak dan od 8—12 in od 15—16 isto-tam. Opozarjamo vse tiste, ki so kupili srečke Rdečega križa, da bo izdaja dobitkov zaključena 6. februarja 1955. Kdor do tega časa dobitka ne bo dvignil, zapade v korist Rdečega križa. Cisti dohodek loterijske tombole je namenjen za Mladinsko kuhinjo RK na Rotovškem trgu 2, Mestni odbor RK se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k čam-večjemu uspehu, prav tako se zahvaljuje tudi tistim, ki so kupili srečke. Srečke so že skoraj vse prodane in jih terenski odbori RK nimajo več, pač pa se še lahko nabavijo samo pri prodajalcih pred izložbo s pohištvom »Merkur« na Partizanski cesti, kjer so tudi razstavljeni glavni dobitki loterijske tombole. — Nekaj srečk ima še v prodaji Drž. loterija v Gosposki ulici. Mestni odbor RK želi vsem imetnikom srečk pri žrebanju mnogo sreče. Vsi tisti, ki ne bodo imeli sreče pri žrebanju, naj imajo zavest, da so pomagali ustanoviti šolsko kuhinjo in da bodo za njihove prispevke, ki so jih prispevali z nakupom srečk, prejemali brezplačno hrano socialno najšibkejši otroci mesta Maribora.
Dežurna lekarna v soboto, dne 22. januarja 1955: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12.
KINO
PARTIZAN: Angleški film: »Popolna žena«.
UDARNIK:	Francoski barvni fiilm:
»Grof Monte Christo«, II. del. POBREŽJE: Ameriški film: »Samotna zvezda«.
STUDENCI: Francoski film: »Zgodba neke ljubezni«.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Sobota, 22. jan. ob 19.30: Lope de Vega: »Vitez čudes«. Premiera. — Izven in za premierski abonma. Nedelja, 23. jan. ob 15: Lope de Vega: »Vitez čudes«. Izven in za abonma podeželje;
ob 19.30: Donizetti: »Kapljice za ljubezen«. Izven.
KINO »UNION«
Ameriški film
ob
»Rimske počitnice«
in tednik »Obisk maršala Tita v Indiji«, III. del. — Predstave 15, 17.30 in 20. — V glavni vlogi Gregory Pečk in Audrey Hepburn-Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje.
KINO »SLOGA«
Avstrijski film
»Dva v avtu«
^^Pr^VWo|15^||
in Hans Moser. Ob 10 man ^ istega filma. Prodaja vstopni 0 9.30—11 in od 14 dalje. Za mat pa od 9 dalje.
KOMUNALNO USLUZiNOSTNO PODJETJE »IZOLA« v reorganizaciji v »GRADBENO PODJETJE« nujno potrebuje
več tehnikov gradbene stroke in delovodje
z večletno prakso. Proašnje je treba vložiti na upravo podjetja z navedbo kvalifikacije oz. z označbo dosedanjega dela v gradbeni stroki. Podjetje^ po potrebi preskrbi družinska in samska stanovanja.
DROBNI OGLASJ
MESTO UPRAVNIKA LEKARNE razpisuje Upravni odbor okrajne le-1 kame Šentjur pri Celju. Plača po 1 uredbi. Nastop službe takoj.
KMETIJSKA ZADRUGA KOMENDA ! pri Kamniku razpisuje naslednja I delovna mesta: mesto upravnika zadruge; pogoj: končana srednja j kmet. šola in najmanj 1 leto pra- I kse ali nižja šolska izobrazba z I večletno prakso: mesto poslovodje trgovine z mešanim blagom in odkupi; pogoj:	potrebna strokovna |
izobrazba in najmanj 5 let službe; mesto poslovodje obrata »Mesarija«; pogoj: mojstrski izpit in najmanj 5 let prakse: mesto upTav-nika Zadružnega posestva; pogoj: končana srednja kmet. šola in najmanj 1 leto prakse v samostoj-
nem vodenju kmet. obrata, ali nižja kmet. šola z najmanj petletno prakso. — Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja je poslati na upravo zadruge najkasneje do 28. jan. 1955. Nastop službe takoj ali po dogovoru.	235
OPREMLJENO SOBO nujno potrebujem za dobo dveh mesecev. Kdor bi mi sobo odstopil ali preskrbel, mu nudim za nagrado izredne usluge. Ponudbe v upravo LP pod »Izredne usluge«.	825
PROSIM VSAKOGAR, ki kaj ve o ukradeni psici ovčarki črne barve, ki sliši na ime »Cista«, naj jaivi Gvidu Počivavšku, Trbovlje. Svarim vsakogar pred nakupom. Najditelj dobi nagrado.	T	22
iiiiiMiuiiniiiiiii
VICKI BAUM
	
311	
58
Yenov sin se ni rodil v hiši prednikov, marveč v bolnišnici tujcev. Ker je bila Jasmin zdaj poročena, so jo sprejeli v bolnišnico, ko je napočila njena ura; doktor Li sam je skrbel zanjo in stregli so ji dobro. V tem času je opravljal Yen najtežja dela, kar jih je bilo. Pobiral je velike lonce s človeškim blatom in nočno nesnago in nosil ta smrdljivi tovor na polje, kjer se je kopičil gnoj v lesenih uticah. Smrad njegovega dela se ga je držal, ko je prišel v bolnišnico, da bi videl svojega sina. Bil je lep, močan sin z gostimi šopi črnih las, in že tretjega dne se je skušal smejati. Dala sta mu ime Saileong.
Ko je tuji doktor videl Yenovo ponižanje, mu je ponudil, da bi vzel Jasmin z otrokom spet v hišo. Tam bi lahko dobila hrano in stanovanje in bila bi koristna. V zameno pa je moral Yen privoliti, da bodo njegovega sina krstili in vzgajali kot kristjana. Yen je razmišljal globoko in napeto. »Ali to sinu ne bo škodovalo?« je vprašal Jasmin neštetokrat. In smeje je vsakokrat odkimala z glavo. Vid/eti je bila vesela in zadovoljna, da se je doktor Li pobotal z njo. Nekega večera, ko je prišel Yen k njej, je sedela tuja gospodarica pri njeni postelji, držala sina v naročju in mu pri-v»ovala okrog vratu srebrn križec. »Da bo varen pred hudobnimi
duhovi,« je dejala Jasmin, in Yen je bil zadovoljen. Ko je zapustila bolnišnico in se vrnila v hišo tujcev, ga je sprejel doktor Li v službo kot nosača stolov. Ponoči je smel spati pri ženi v izbici in imeti sina pri sebi. Podnevi je postopal z drugimi kuliji po dvorišču in čakal, kdaj bo treba odnesti kam gospoda ali gospo. Da so tudi njega krstili za kristjana, je komaj opazil.
V Yenovem življenju so bile ure, ko mu je bilo zelo hudo, da nima več družine, tako da ga je vsakdo lahko imenovl psa brez gospodarja. Navzel se je bil malenkostnega napuha meščanov nasproti neumnim kmetom, toda skrivaj je bilo njegovo srce polno hrepenenja po poljih. Vonj zemlje, mirno cmokanje prežvekujočega bivola, zamolklo padanje zrelih hrušk v travo, veter nad gostimi riževimi stebli, to mu je manjkalo.
V septembru, ko je trušč mlačve riževih snopov prodiral do mestnih ulic, je postal ves nemiren. »Saj nisem kuli,« je mrmral včasi ponoči, ko ni mogel spati. Slišal je gong nočnega čuvaja, obhod za obhodom, pasje lajanje, vnete udarce, s katerimi je ti-skalnica tiskala denar za duhove. »Nisem kuli,« je mrmral v majčkeni, topli šop sinčkovih črnih las. Jasmin ga je tolažila kolikor je le mogla. »Kogar nosijo na stolu, je človek,« je dejala, »in kdor nosi stol, je tudi človek.« To je bila stara, dobra beseda.
Skrivna zborovanja v kmečkih bajtah, v nočnih garažah, v kleteh in povsem javna na vogalih. Podžigajoči govori govornikov, pritisk od zgoraj, kjer so vladali vojskovodje in brezvestni uradniki, kričeča, gola beda spodaj, kjer je živelo ljudstvo. Novi nemiri so izbruhnili, nove tolpe so preplavile deželo, zdaj vojaki, zdaj banditi, da si jih komaj razbral. Na jugu je že spet divjala vojna, bližala se je; okna niso žvenketala od grmenja in viharja, marveč od daljnega bobnenja topov. Magistrat je obžaloval, da je dal podreti mestne zidove. Luč, tuji izum strele, je odpovedala,
KINO »TRIGLAV«
Angleški film
»Skrivnostni profesor«
in tednik. V glavni vlogi Leslie Howard. Predstave ob 16, 18 i® Prodaja vstopnic od 15 dalje.
20.
KINO »ŠIŠKA«
[iiiiiin
Ameriški film
»Francis v velemestu«
V glavnih vlogah Donald 0’Connor, Ivet Dagi in Jean Režija Arthur Lubin. — Predstave ob 16, 18 in 20. P1 vstopnic od 14 dalje.
KINO »UNION«: Ob 22.15 premiera, nemškega filma: »Strup v žival-1 skem vrtu«. Distributer ZagTeb-! fi-lm. V glavnih vlogah: Irene von j Meyendorf in Cart Raddatz.
KINO »KOMUNA«:	Premiera meh.
filma: »Ukradena sreča«. Brez ted- | nika. Predstavi ob 15 in 17. — V glavni vlogi Mery Duglas in Arthur de Cordova. Ob 19 in 21 pa se predvaja argent. film: »Omadeževana«. Brez tednika. V glavni vlogi Fanny Navarro in Mecha Ortiz. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan.
Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje.
KINO »SOCA«:	Nastop dresiranih
slonov in artistov. Predstavi ob 17 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 15 dalje.
KINO »LITOSTROJ«:	Finski film:
»XV. oliimpiada«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
JESENICE: »RADIO«: Angleški film: »Smeh v raju«. Predstavi ob 18 in 20. — »PLAVŽ«: Italijanski film: »Uigaro«. Predstavi ob 18 in 20.
CELJE:	»UNION«:	Francoski film:
»Grof Monte Christo«. I. del. Pred-
stavi ob 18 in 20. — film: »Popolna žena«. Predstav 18.15 in 20.15.	barv-
KRANJ: »STORŽIČ«: Angleža 0 ni film:	»Melba«. Tedna* 20<
ob 20. Predstave ob 16,/° mraČ' PTUJ: Angleški film: »Vidim
nega tujca«.	_
PRODAMO
5 do 6-tonsko prikolico
ali zamenjamo za 10-tonsk z doplačilom.
AVTOPREVOZNlSKO
PODJETJE — POSTOJNA^
PODJETJE
»MIL0JE ZSKie« v kruševcd
razpisuje natečaj
z a
INŽENIRJA KEMIJE za tehničnega direktorja
VEČ STROJNIH INŽENIRJEV za konstrukcijski biro in za pomočnika direktorja podjetja
PRAVNIKA za pravnega referenta
Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno s kratkim podatki o dosedanjem delu najpozneje do 15. februarja 19
Plača po sporazumu. — Komfortna stanovanja zagotovljena KRUSEVAC — TELEFON 113	7J67
»iiiiinniii
le rikše
,* 60
iznenada so bile ulice temne, niti luna ni sijala, in ■*«- *- ci\obe-imele majčkene, nihajoče svetilke, ki so dajale nekaj sV vjso]cj Noč za ropanje in plenjenje. Ob deželnih cestah so stali v ^ drogovi z vmesno žico, po kateri so uradniki lahko pošilja ročila na okraj. Večkrat si lahko slišal žico > mrmrati, nik nisi razumel besed.	„
v, vetf0
Cez dva dni so prišli vojaki — ne razcapane, od vsen	g
zbrane vojske posameznih vojskovodij, marveč čedni mo ^ puškami in v zahodnjaških uniformah; korakali so ta se^ ^ mikali natanko tako hitro kakor tujci. Ljudje so govorili. ,g jih izvežbali tuji hudiči, in nihče ni mogel presoditi, ali \ ^ kuomintanški polki dobre ali slabe namene. Novi razglasi ^ vratih, bobnarji so hodili po mestu in razglašali, da je treb^rtiii praviti red in mir. Navsezgodaj so na dvorišču kaznilnice us ^ štiriinšestdeset ljudi. Mesto je povsem utihnilo, in obrazi s zmračili, ko je jelo regljanje strelov naraščati.	,
rnefl
Iznenada je nebes potemnel od dima, potem pa P°rU in pordel od odseva plamenov. Pri severovzhodnih mestnih tam, kjer je še stal zadnji del utrdb, je bil izbruhnil požar-teri so mislili, da je neki fant, vajen samo hladne luči s vrgel svojo laterno v slamo; večina pa je menila, da so &sei mesto roparji, da bi laže plenili. Spet drugi, ki jim je prin^i veter na uho najnovejše vesti, so šušljali, da so zažgali PrI ‘ j. vlade, da bi pregnali kuomintanške vojake. Naj bo že kako požar se je razširil, zajemal zmeraj nove okraje, si uiir^ skozi ulice, preskočil slamnato streho reveža in se vgnezd^ tramovi velike hiše. Jedki, grizoči vonj je zapiral saip° 111 joni3li vodo v oči gasečih, dokler niso bili ko slepci. Medtem so vojaški signali in zmeda je bila brezmejna.
* Voziček na dveh kolesih za prevažanje gospode, pa tudi t°v
Razpis
obrtov* podlagi. 90- Člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in Kosrwi r f-uP ^s u j e Komisija za razpis mest direktorjev negamestaL®r^nizaciJ Mestnega ljudskega odbora glav-
mesto direktorja
PRI
tovarni gradbenih polizdelkov
V	LJUBU INI
Praw!9?J'i: ^onomska ali gradbena fakulteta z 10-letno letnn rJ i fios^>odarstvu, ali Ekonomska srednja šola z več-p Pfakso v gospodarstvu.
deinvn^I103^ ,Pla'i0 kandidati s poznanjem stroke, ki je st podjetja ali njej sorodne stroke.
strokovn0^311^ prošnje 2 življenjepisom, dokazili šolske in dostaviti<i'rZ^ -fzl>e *er opisom dosedanje zaposlitve je treba Mesija k mStvu 2,3 gospodarstvo MLO — Ljubljana, —
Zadnji rok za vlaganje prošenj je 1. februar 1955.
271
MBB.NA PODJETJA!
Odstotek vrnjenih praznih cementnih vreč v papirno industrijo je spričo vse večjega pomanjkanja papirja še vedno premajhen. Zato vas prosimo, da s primernim ukrepom zagotovite, da se prazne cementne vreče na gradbiščih ne bodo uničevale, ampak naj jih zbira vaš pooblaščeni delavec in odda naši najbližji odkupni postaji.
^AGRAnR1P°ROCAMO’ DA ZBIRALCE VREC PRIMERNO cemp^ite’ sorazmerno Z ZBRANIMI KOLIČINAMI
Rentnega papirja:
p0 10 d?1??8!*? ce?nentTle vreče (tudi raztrgane) plačamo U dinarjev za kilogram franko naše skladišče!
»ODPAD«
PODJETJE ZA PROMET Z ODPADKI
LJUBLJANA — PARMOVA UL. 33
TELEFON 32-664, 33-732
Razpis
°brtov	90-	d-	Uredbe	o ustanavljanju podjetij in
en*r, j r a z P is u j e Komisija za razpis mest direktorjev
gOSrvvq	~	1,4	j	^	naz-pis	mesi,	u.ixeis.tcu	jev
np., ^kih organizacij Mestnega ljudskega odbora glav-mesta Ljubljana
toesto direktorja
PRI LESNEM PODJETJU OZZ Ljuhljana-okolica
gQ2C3 °0o^i; Ekonomska srednja šola z večletno prakso v s vu in vodenju lesno industrijskih obratov.
stroko°lk°Vane prožn^e z življenjepisom, dokazili šolske in vl°.;yVne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je treba Odbo ^ ^jništvu za gospodarstvo Mestnega ljudskega ra Ljubljana, Kresija, soba 25/1.
Zadnji
rok za vlaganje prošenj je 1. februar 1955.
255
ZDR A
Ijoi^jka-rcntgenologa, zdravnika za očesne zdr62nl' zdravn»ka za uho, nos in grlo ter Qvnika za otroške bolezni
^Ogoj • v
zveznosti in plača po pogodbi, končan zdravniški staž ter obvezno terensko delo.
195
'•'■n,
•m.,
••••••
****••••••••••••••••••••••••••••«•••••■•••••••••••<
'"■■■■■I
•SLflžBEflCA
** Posle socialnega zavarovanja
sprejmemo takoj
^lača
pfedi
in terenski dodatek po tarifnem pravilniku. nost imajo oni, ki so v tej službi že delali.
Podjetje za inženirsko tehnične gradnje
»TEHNOGRAONJE«
VUZENICA — VUHRED
250
<>r'!M|Ml!t!liltlllil!Hi:]IIUIHIllilBinffiffilUIHItHllimilllU«tUIIIUUiltUt Sprejmemo
SPOSOBNEGA KVALIFICIRANEGA ZIDARJA
sposobnega za krovska in jamska dela.
Po možnosti mlajšo moč!
Klinar Stanko, drž. obrtni mojster, Maribor, Ulica talcev 20
II:,   ...il.it rul,;|ll!ill|||HlilHIIMMilMMiii	•	•	•	•	..H?*'"
Upravni odbor
MLINSKEGA PODJETJA — »MARIBOR«
razpisuje
mesto računovodje
Potrebna je srednja strokovna izobrazba in najmanj 5-letna praksa kot računovodja. — Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe najkasneje 1. aprila 1955. — Ponudbe sprejema uprava podjetja do 28. januarja 1955, in
mesto samostojnega strojnega ključavničarja
z znanjem varjenja. — Plača po tarifnem pravilniku. —
Nastop službe takoj, do 1. februarja 1955.
Ponudbe sprejema uprava podjetja
M 116
TOVARNA KONSTRUKCIJ IN STROJNIH NAPRAV
»METALNA« — MARIBOR
sprejme
dva pomožna laboranta
za preiskavo materiala (delo z izotopom na montaži).
Pogoji: 4 razrede srednje šole ali Delavski tehnikum. —
V	poštev pridejo tudi osebe brez prakse. Nastop službe takoj.
248
INŽENIRSKI BIRO USNJARSKE, OBUTVENE IN GUMARSKE INDUSTRIJE, ZAGREB, HEINZELOVA 69
razpisuje natečaj za
IN2ENIRJA-TEHN0L0GA ZA USNJE
Pogoji: osem- do desetletna praksa v usnjarski stroki.
TEHNOLOGA ZA GUMI
Pogoji: najmanj desetletna praksa v gumarski stroki. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega dela v stroki pošljite neposredno na Inženirski biro — Zagreb, p. p. 57, do 15. februarja 1955.
249
PAPIRNICA VEVČE
takoj sprejme
VSTVENI DOM V ŠIBENIKU
Razpisuje natečaj
za specializante, in sicer:
VELETRGOVINA Z ALKOHOLNIMI IN BREZALKOHOLNIMI PIJAČAMI
»VINO - KOPER« — KOPER
sprejme takoj mlajšo
STEN0DAKTIL06BAFHM0
z dokončanim enoletnim administrativnim ali trgovskim tečajem.
Ponudbe je poslati na naslov: »VINO-KOPER« — KOPER
PODJETJE V GRADNJI
ŽELEZARNA »DORIS KIDRIČ«
NIKŠIČ
potrebuje
dva strojna inženirja
za mehanično delavnico in montažo opreme z najmanj desetletno prakso,
poslovodjo
za mehanično delavnico.
Plača po sporazumu. — Komfortno stanovanje za poročene in samske zagotovljeno v novih stavbah.
Ponudbe s krajšim življenjepisom in podatki o dosedanjem delu (službi) je treba poslati do 10. februarja 1955.
7136
RAZPIS
Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-424/53) razpisuje komisija za imenovanje direktorjev Ljudskega odbora mestne občine Kranj
mesto direktorja
podjetja »GORENJSKI TISK«
Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolniti enega od naslednjih pogojev:
Novinarsko-diplomatska visoka šola, pravna ali ekonomska fakulteta s prakso v novinarstvu ali grafični stroki.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, potrdili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve se morajo vložiti pri Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LO MO Kranj, Titov trg 1.
Skrajni rok za vlaganje prošenj je 5. februar 1955.
251
dva strojna tehnika
in
dva elektrotehnika
Vsaj krajša praksa zaželena. — Plača po tarifnem pravilniku — Reflektanti naj prošnje z dokazili strokovne izobrazbe in navedbo dosedanje zaposlitve naslove na upravo
PAPIRNICE VEVČE — p. LJUBLJANA — POLJE
ali vlože osebno v tajništvu podjetja.
247
Ljudski odbor mestne občine Piran
RAZPISUJE
NASLEDNJA DELOVNA MESTA:
EKONOMISTA
z ekonomsko fakulteto
FINANČNEGA REFERENTA
s popolno srednjo šolo in prakso v finančni stroki
PRAVNIKA
s pravno fakulteto
PLANERJA
z ekonomsko fakulteto ali srednjo šolo s prakso
REFERENTA ZA STATISTIKO
s popolno srednjo šolo in prakso v statistični stroki
STEN0DAKTIL0GRAFK0
s strokovnim izpitom
GRADBENEGA TEHNIKA ali GRADBENEGA INŽENIRJA
z diplomskim strokovnim izpitom
KNJIGOVODJO ADMINISTRATIVNEGA INŠPEKTORJA
s srednjo šolo in prakso
Ponudbe je treba poslati na Tajništvo ljudskega odbora mestne občine Piran do 15. februarja. — Prošnji je treba priložiti prepise spričeval. — Nastop službe takoj. Stanovanja preskrbljena.
263
iii:»!»Hiiin!ii«iKimM!imi!Riiimiiiiiiiniim:iimnniiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iniuiiiiiiiiiini[ii[niiiimiiiiiniiiiii)miiiiniiiiiiiiiBiiiiiii)imiiiiiiii!iiiii,iiii^uiiiiiiiiiiiiuiii»
Upravni odbor Tovarne usnja, Miren pri Gorici
razpisuje
MESTO RAČUNOVODJE
Pogoj: Samostojen računovodja z večletno prakso v industrijskem podjetju in potrebno srednješolsko izobrazbo. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.
Nastop službe takoj, najkasneje 1. marca 1955.
162
INDUSTRIJA USNJA — VRHNIKA
razpisuje mesta za:
Šefa prodajnega oddelka
Pogoji: ekonomska fakulteta ali trgovska akademija z znanjem enega tujega jezika.
Samostojno administrativno moč
Pogoji: trgov sita akademija, znanje strojepisja in stenografije ter obvladanje vsaj enega tujega jezika.
Korespondentko
Pogoji: trgovska akademija, znanje stenografije in strojepisja.
Prednost lmalo osebe z daljšo prakso. Stanovanje oz. prevoz Ljubljana—Vrhnika zagotovljeno. Pismene ponudbe pošljite na Upravo podjetja najkasneje do 27. januarja 1955.
*	A	/*	/
Obvestilo
Z ODLOČBO LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE S I S A K (štev. 14749 z dne 29. decembra 1954) je
Lesno-indostrijsko podjetje Sisak
V	SISKU
Z DNEM 1. JANUARJA 1955
PREŠLO V REDNO LIKVIDACIJO
Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da v roku 30 dni po objavi tega oglasa prijavijo likvidacijski komisiji s sedežem v Sisku svoje terjatve oziroma dolgove.
Likvidacijska uprava je v Sisku v Ulici Maršala Tita št. 13.
LIKVIDACIJSKA UPRAVA LESNO-INDUSTRIJSKEGA PODJETJA SISAK
184
e*On s*8 “opisno založniško podjetje »Ljudska pravica*. Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6/IIL, telefon St. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon 5tev 21-613 in Kulturna rubrika
*	21-887,	Nazorjeva	ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri
NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo
Tiralice so prihajale od vseh strani
(Nadaljevanje in konec).
in naposled so naši kriminalistični organi spretna sleparja razkrinkali
Preiskovalni sodnik je pazljivo da hodi pravi Diri po dunajskih ( policijo v Parizu. Obveščene so poslušal izkušenega »reporterja« ulicah. In mož je pripovedoval,; bile tudi posamezne evropske po-in čedalje bolj se mu je zdelo, da da je potoval po raznih deželah licije. Beograd je čakal na prva ima opraviti s spretnim slepar- | in trgoval v glavnem s kolonial- j poročila. Preiskovalni sodnik je jem. Njegov pajdaš Szandor je j nim blagom. Zaslužil je mnogo, i bil prepričan, da se ne moti. In celo ponudil ček in kavcijo — Tako je lahko nastopal kot peti- 1 res so začele kmalu prihajati svoj avto in 3000 dolarjev, da čen turist. Nekega dne se je zna- brzojavke mednarodne policije, bi ga izpustili. Tedaj pa je prišlo | šel v Neaplju in pozneje se je I Levitas Abrams je bil znan tudi za oba sleparja glavno presene- napotil na otok Capri. Iz Neaplja pod lažnim imenom John Grave, čenje. Njuna potna lista sta bila 1 je odpotoval v Bolzano, kjer se jej trgovec z Dunaja. Leta 1949 je ponarejena zelo spretno, toda j seznanil s Szandorjem. Skupajj bil v Belgiji obsojen na dve leti naši strokovnjaki so kmalu ugo- ' sta potem odpotovala v Turčijo j strogega zapora zaradi tihotap-tovili zanimive podrobnosti. Vsi j in pozneje še v Ženevo. Dirija je j stva ponarejenih ameriških do-podatki Alfreda Dirija, razen vleklo v Španijo. Prek Marseilla larjev. Belgijske oblasti so tudi imena, so bili ponarejeni in tudi sta odpotovala v Andaluzijo. Po- j ugotovile, da sta mu pomagala fotografija spremenjena. Ko so tem je Szandor odpotoval v Bel- • neki Ernest Steinfeld in njegova položili Szandorjev potni list pod gijo, Diri pa v Zagreb. Ko sta se i ljubica Izabela Wum.
ultravioletno luč, so prebrali novo 1 znova srečala, tokrat pred hote-ime: »August Ju...« Tedaj je , lom »Esplanade«, je imel Szandor bilo kriminalistični službi jasno, že krasen avto. Rekel je, da ga da sta »dunajska turista« v res- je kupil od nekega diplomata v nici mednarodna sleparja in po- Anversu. narejevalca. Toda kako ugotoviti,1
kdo sta?	BRZOJAVKE MEDNARODNE
Ko so pokazali Biriju lažni,	POLICIJE
potni list, je s tihim glasom pri-j
znal, da vse drži in da se piše	Naša kriminalistična služba se
Levitas Abrams. Pripomnil je še, je obrnila potem na mednarodno
m
M
Sneg je zapadel tudi v Angliji in priljubljeni severni medvedek »Queenie« iz edinburškega živalskega vrta se ga je še zlasti razveselil. Ves iz sebe od radosti se valja po snegu in igra s starim avtomobilskim plaščem
Premis il si je
Japonska zaljubljenca, 21-letna Tedaj si je študent dokončno pre-natakarica Etsumi Endo in jetični mislil. Jel je kričati in mahati z študent Satoru Takayanagi sta se robcem, dokler ga it is o opazili tu-ondan prijela za roke in skočila v risti, zbrani okrog žrela. Cez nekaj žrelo ognjenika Mihare. Padla pa ur so oba potegnili na vrh. nista v žarečo lavo, kjer bi bili nju- j ni telesi v nekaj sekundah izhlapeli, marveč sta obtičala na skali tik nad dnom. Študent je imel v žepu nekaj tablet uspavalnega praška.
Ker niti njega niti njegove izvoljenke ni mikalo skočiti v žarečo lavo mano Volpitl se je kot samouk na na dnu, sta si premislila, zaužila učil v treh letih japonski, ne da bi
Tudi policija Zahodne Nemčije je imela zbranih mnogo podatkov o tem sleparju. Levitas Abrams je bil že v mnogih seznamih mednarodnih kriminalcev. Nemška policija ga je zasledovala, ker je osleparil več nemških tvrdk za kakih 6000 mark. Ko so ga v Hamburgu zaprli, je položil v gotovini veliko kavcijo in predložil potni list s pečatom avstrijskega vicekonzula v Lodzu. Policija ga je izpustila, toda že drugi dan jo je popihal in zaman so ga iskali s tiralico. Mož je bil medtem že v Neaplju.
V PENZIONU FOLADORI ROSE
Da bi zaslovel kot »petičen tujec«, ki plačuje samo s čeki slovečih svetovnih bank, je sta- j noval slepar v najlepših hotelih. Seznanil se je z nekaterimi boga- | timi ljudmi in jih gostil po barih. ’ Nekega večera je pozvonil na vratih penziona Foladori Rose, j znane neapeljske hiše. Govoril je angleški. Seveda so ga rade volje j sprejeli, misleč, da imajo opraviti i z bogatim in uglednim tujcem. I Gospe Foladori je natvezi^, da I se mu obetajo zelo dobri trgovski j posli, da pa mu manjka nekaj > denarja. Rekel je, da bi ji dal kreditno pismo, če bi mu denar posodila.
Ljubezniva gospa se je samo nekaj trenutkov obotavljala, potlej pa je šla v spretno nastavljeno past. Prav tedaj se je pripravljala na pot v Švico, pa ji je manjkalo nekaj dolarjev. In tako je posodila sleparju 700.000 lir. Zdelo se ji je, da dunajskega veletrgovca ni treba preverjati. Ko pa je prispela v Ziirich in šla po denar v Kreditno banko, so ji povedali, da Alfreda Dirija sploh ne poznajo. Tako se je drugim tiralicam pridružila tiralica iz Neaplja in pozneje še iz Trsta.
Mladi reporter Ladislav Szandor pa se je medtem ukvarjal s podobnimi posli in v spretnosti ni dosti zaostajal za svojim pajdašem.
Potlej so ga obsodili zaradi tihotapstva ponarejenih ameriških dolarjev, in sicer skupaj z Izabelo Anno, sleparsko ljubico Alfreda Dirija. Sleparja se torej nista seznanila slučajno, marveč sta bila ves čas čvrsto povezana.
Tudi lažni reporter je bil že večkrat obsojen. V Stuttgartu ga ' je obsodilo ameriško vojaško so-i dišče, pozneje pa so ga civilne oblasti izgnale. V Izraelu so ga večkrat obsodili in izgnali zaradi ; sleparij in tatvin, j Tako so naši kriminalistični organi izsledili dva prebisana pustolovca, sleparja, ponarejevalca in tihotapca, ki ju bo doletela zaslužena kazen tudi pri nas.
Predsedniku Titu na čast so med njegovim bivanjem v K» ^ priredili tudi balet po Tagorejevi drami »Shyama«. Predsta bila v Radž Bavanu.
KRALJ NYLONA UMRL
Ameriška družina Au Pont značilen primer bogatitvein moči denarnih mogotcev
Deček, ki se je som naučil japonski
Rimski dijak, štirinajstletni Ro-
Vzlic poskusom, da bi prikril
tablete in se skušala medsebojno zapustil Italijo. Nekega dne Je slu- PraY° 'me 411 da bi ljudje mislili, zadaviti.	j	čajno naletel na japonski tekst, ki je
Njune moči pa so pod vplivom	v njem vzbudil željo, da bi se naučil
tablet in dušečih plinov, ki so se	govoriti po japonsko. Ze po trimeseč-
dvigali z dfia ognjenika, tako ope-	nem učenju je napisal nekemu tokij-
šale, da sta se kmalu onesvestila, skemu časniku prvo pismo v japon-	_	________________ __________ _____
Šele drugi dan se je študent ovedel. Sčinl. Uredništvo tega časnika je po- gj.e 7iS mednarodnega ponareje-Njegova izvoljenka je še trdno spa-	zvalo japonske otroke, naj mlademu	valca,	so	bile točne.	Szandor	je
la. V spanju ji je padel na desno	Volpitiju pošljejo razno literaturo v j bil	že	leta	1950 v	Parizu	obsojen
nogo velik kamen in ji jo zmečkal, japonščini.	•	zaradi	kršitve zakona o tujcih.
SPET Z IZABELO ANO
da je res reporter, ki potuje po svetu in piše novele, mu je kriminalistična služba v Zagrebu in Beogradu prišla na sled. Domneve preiskovalnega sodnika, da
Približno četrtina vseh Ijud; na svetu uporablja zdaj nylon v tej ali oni obliki. Le redki pa pomislilo na to, da sloni to za 20. stoletje značilno moderno vlakno na patentu, pripadajočem eni sami družini, ki spada med najbogatejše in najmogočnejše na svetu. Le kdaj pa kdaj pride v javnost njeno ime, kakor se je zgodilo nedavno, ko je umrl poglavar družine Eugen Du Pont de Nemours. Umrl je v svojem gradu Nemours v državi Dela-ware v ZDA, star 81 let. Ta grad, ki so ga videli doslej le redki tujci, je ameriška kopija Versaillesa. Na pogrebu starega Du Ponta se je zbralo 632 sorodnikov tega imena. Bodočnost družine teh mogotcev je torej zagotovljena. Sedanji poglavar družine pa nima tega imena. Gre za nečaka pravkar umrlega Du Ponta, 51-letnega Crasvforda Greenewalda. predsednika upravnega sveta tvrdke Du Pont, ki je že zdavnaj prekosila Forda, Rockefellerja in druge denarne mogotce in ki je zdaj največja na svetu.
Ta denarna dinastija, ki živi in bogati v Ameriki že 150 let, izvira iz Francije. Ime zveni zelo plemiško, v resnici pa gre za pariško meščansko družino. Njeni predniki so bili večinoma urarji in pisali so
ZA DOBRO VOLJO
»O, Franci, zdaj pa vidim zelo dobro.«
se Dupont. Ti priimki so v Franciji zelo pogosti. Ko je bil Samuel I Dupont, ustanovitel j sedanje denarne dinastije, leta 1739 v Parizu j krščen, se je pojavilo na krstnem listu ime Du Pont, kar se je zgodilo ! iz slavohlepja njegovega z neko plemkinjo poročenega očeta. Ta Samuel je bil leta 1789 izvoljen v francosko narodno skupščino in v njej je deloval pod imenom Du Pont de Nemours. To ime je dobil po svojem bivališču, da bi se razlikoval od svojega soimenjaka, iz departementa Euer izvirajočega Du-ponta.
Tako je nastalo sedanje po plemstvu dišeče ime. Du Pont se je leta 1800 z ženo in otroki preselil v Ameriko. Skupaj s sinom, ki je študiral pri slovečem francoskem kemiku Lavoisieru, je zgradil tovarno smodnika. Ta tovarna, od katere je bogatela Du Pontova družina celih 100 let, je bila za zgodovino ZDA odločilnega pomena. S smodnikom iz Du Pontove tovarne so Američani leta 1812 odbili zadnji večji napad Angležev na njihovo neodvisnost. S tem smodnikom so pregnali Indijance, z njim so hodili na lov na divjad, ki jim je dajala dragoceno krzno in z njim je Ameriški Sever dosegel v državljanski vojni od leta 1861 do 1864 zmago nad Jugom, z dohodki od smodnika so gradili Američani železnice, ceste rudnike in celo Panamski prekop. Iz te tovarne je prišlo še med prvo svetovno vojno kakih 40% vseh količin razstreliva in streliva, kar so ga porabili zavezniki.
Odtlej pa je tovarna izdelovala tudi čedalje več drugih kemičnih izdelkov. Po letu 1918 je znašalo premoženje Du Pontov že 250 milijonov dolarjev in družina je lahko kupila večino delnic velike avtomobilske tovarne »General Motors«. 2e več let izdelujejo v svojih tovarnah tudi avtomobilski lak Ducs, znano umetno vlakno nylon, dalje celofan, umetna gnojila, razna druga umetna vlakna, znano sredstvo proti mrčesu DDT, sintetični kavčuk, fluorescenčne snovi za radar in televizijo itd. Novi poglavar družine Greenesvald ni le veletrgovec, marveč tudi dober kemik, ki sam vodi mnoge laboratorije.
Deset let se je ukvarjal S preden so v laboratoriju i nylon. Zdaj izdelujejo 'D’10"	i0
varne v 50 deželah in vse m plačevati Du Pontu velike pa prispevke.	.
Tvrdka Du Pont ima zdaJ ih' obratov, v katerih je zapos I £5.000 delavcev. Eden izmed	^
: gih direktorjev zasluži na f i našem denarju do 100 m> IJ. Delničarji te tvrdke spravijo	^
! v žep preračunano v naš oena 300 milijard, ne da bi ganm * stom. Zadostuje, da pridejo	«jj0
! lančno sejo in poslušajo P	(]L
o poslovanju tvrdke v minu e	er
Tvrdka Du Pont je značilen P	^
, kapitalistične bogatitve in m ! narnih mogotcev.
križank*
Vodoravno:	1. dravska h jntilO’
trala, 9. žila. 10. neumna,	£
12. bolezenski izrastek, H.	v
medmet, 16. odprtina, »• roja®*® val, 21. reka v Nemčiji. jz gTSW j poveljstva. 25. TantaJova	jj^a,
mitologije, 27. sladkorna giovm01' športne jadrnice, 29. zev v 30. izseljenci.	^odni.
Navpično: 1. negotovost. so0fi t 3. električno nabit delec vana<hJ' simbol za kemični Lnmetrij8^.1 pie 5. eksotična žival, 6-Se	Gvn.°L
i 7. otočje zahodno od Nove^ 6e
I (etimološko), 8.	teorij0’
| ukvarjajo . z Darivmovo «^ ^ kazalni zaimek. J4.	prebij
117. konica, 19. n,SdaJei0vno ®f|Le
rimsko pokrajine, 20. dei	kem.1*®
' 22 izrastek v mišičevju,	jn ijb
spojine, 24. začetnici pr (»zlatar!®; na hrvaškega P|satc,U medmet P zlato«), 26. umik, "• m smejanju.
	
PO PRIPOVEDOVANJU 1ANE7A KLEMENC^* SRODAR IN JEZERNIK
117.	Hitro so odmetali preostali sneg. Zadnjo plast so odstranili z rokami. Previdno so dvignili ponesrečenca iz jame in ga položili na tla. »Saj ga ni niti preveč zdelalo,« je ugotovil Cene. »Samo nogo ima zlomljeno v gležnju. Seveda je popolnoma izčrpan in brez zavesti.« Trajalo je skoraj pol ure, preden so ga spravili k zavesti. Ponesrečenec se je zganil in tiho zastokal. »Vse bo v redu,« se je oddahnil reševalec, ki ga je ves čas napeto opazoval. »Samo čim hitreje ga moramo spraviti v bolnišnico.«
118.	Za silo so mu naravnali zlomljeno nogo in namestili opornice. Potem so ga položili v čoln in ga začeli previdno spuičati po bregu. Dva reševalca sta držala čoln ob straneh, Cene pa je hodil zadaj in ga z močno vrvjo držal nazaj, da ne bi prehitro drsel. Eden od reševalcev pa je v nagli vožnji drvel naprej, da poskrbi za čimprejšnji prevoz v bolnišnico. Strmina zdaj ni bila več tako huda. Reševalna ekipa se je v počasni vožnji približevala cesti. Potem so štirje možje dvignili čoln na rame in se v enakomernem koraku pomikali naprej.
119.	Niso še prehodili pol pota, ko jim je prihitel nasproti rešilni avto. Obzirno so preložili ponesrečenca na nosila in jih porinili v avtomobil, ki je naglo obrnil in odpeljal. Reševalci so si oddahnili, »če bi ga dobili pol ure kasne-
!e, bi bilo verjetno prepozno,« je rekel Cene n pomembno pogledal činča. Ta ga je motril s svojimi temnimi očmi in pomahal z repom, kot bi hotel reči: »Saj ga sam ne bi mogel rešiti. Vi ste pomagali meni in jaz sem pomagal vam.« Ko je utrujena skupina prispela nazaj v Kranjsko goro, se je že mračilo.
120.	Miha in činč sta večerjala, P. ,jano. ^ ujela zadnji vlak in se odpeljala v_Lju J |<maiu vagonu je bilo prijetno toplo in oba g sta zadremala. Ura je bila že okoli P°,.?0I ' «ta "a v Ljubljani skočila iz vagona. P°hl,® a j3| psa postajo Ljudske milice, kjer je Miha P peš1?' dežurnemu miličniku. Za slovo ga J® . se le dil po glavi, potem pa odšel. DeI.u „gov®(' medtem zapletel v dolg telefonski P .0 do Činč se je tiho izmuznil iz sobe. P/1. .	Ta*11
dobro znanih vrat in pritisnil na ko Nc4|jšn? v kotu na postelji je spal miličnik je stopil tja ter povlekel z zobmi za jušefl° ličnik se je zbudil in oba sta se n pozdravila.