^H "Moja mati pride po mene" ^^K^ (Poslcmnil J. Vidic) ^F Divjanje krvavoga boja se je uleglo, bitkaje bilakon&na, topovi so omolknili ^Mptet dim sta&hovitega gromeuja strelaik priprav se je taipršil na vse strani ^p^- Začelo se je zdaj iskanja ubogih ranjenceT in pokopivanje na bojičči ^Kiit vojakov. — Str&Sen iii grozovit pogled se je odprl mojim očem. Pot ^¦J6 peljala na pokopaliSSe, kder je bil ravno pogrel). Mrličev nij bilo treb» ^^TO iz daiee, ker največ padlih vojakov je ležalo na oerkveneui pokopaliSči ^Bj&DL Mrtvi 80 jiadali k mrtviin. V eerkvenem etolpu (zvonikti) je tojiova ^¦@> naredila vcliko skužiijo (lukujo). a liirovž je bil Se bolj puškoJovau. ^Kupnikovej sobi jc obtii-alo jedeaajst sovražiiikuvih krogeL Preil občiuakiiu ?»50 ¦ TOdnj&kom je stala vojaška straža, da jo nrovala še zadnji ostanek mrz]8| TOde za nboge ranjene vojake. Havnokir so dohajali pešci na cerfcreno poj kop&Iišče, nes6č svojega stotuika k pogreba. Tikouia oerkTenega zidd so fšM v grob položili, in začrtali njegovo ime na steno božj« hiše. In predno ~9 soince zatonilo zs gorami, zaertano je bilo še mnogo drngih imčn na eeisj kvenem zidu. Iz bližnje hiše prines6 še dva druga mrlifa; prri je bil nuM kristjan, a drugi mrški mubouiedan. Za mrličema sta šla dva dnhovnltd jeden pravoslaven, drugi muhoniedansk. Pokopala sta mrlira vsak po svoja9 obrčdu. — Sredi cerkvenega pokopališča je stal na levem ptostoru 'elik krir! obdan s kožatimi [ipami. V jedno teii dreves je topova krogla priletela ial mu košate veje razdrobila, ila so drolnn kosci križema po tleh ležali v zaed menje, kate HflsJfdic imajo krvavi boji. '9 V lepej in prostomej cerkvi so ležali nbogi lanjeni Tojaki tako dnfl poleg druzega, da mi je bilo posehne pozoroosti treba, da ne stopim na sjl terega iu mu njegovih skelečih ran ue pouorim. Nekateri teh siiomakov M shn ter tja čepeli po cerkvi, a drugi so ležali okoli oltarja in milo zrli v poJ dobo križanega Jezusa. Orgle in prižaico so bili a cerkve odnesli, oknij so bila razbita in vendar je bila ta liisa liožja vsem prebivalcem tega kr&u živa pridiga, iz katere jim je glasno na nšesa douelo: nPridite k meni vsi, fm ste s križi in težavami obloženi, da vas tolažim iu krepčaoi!" In res je hiSm na tem avetem kraji mnogo siromaštva, nadlog in težav nakopičeno. — T& jH ležal jeden z raaliito glavd, ondu zopet drugi z odtrganima rokama. ki sfl je zvijal v zadnjera smrtnem boji. — Zdaj pridera do podobe matere božjtl Oioli aje je Ježalo dvajset mrtvih Tojakov; aekateri 2 iiapdlu odprtinii jjn medliini očmi, ki so bila uprta v zaio podobo matere božje. Dvugi so šm držali križSeke iii mdleke v svojih mrtrih rokali; gotovo ao ti ubožčeki doj zadnjega vzdibljeja molili in t4 pred podobo matere božje svojo du8o v božjel roke izroiili. Zahajajiiče solace je nie svoje zadnje žarke uprlo na kmvo Ijojno poije, da se posioriui od tega prežalosmega kraja za meue. i Na necem vzviSenem kraji krvavega bojišča, kder so gotovo bili topovn nastavljeui, bil je topov drog zapičen v zemljo. Poleg ujega je ležal rumaoskil topničar. Ob<5 nogi mu je bila sovražua topova krogla zdrobila. Njegovi to-1 TariSi 80 mu bili tcleiSak (toruister) pod glavo položiii. Eaiie mu uijso bil»^ obvesane in su-omak je uže skoraj pojemaL Ležal je miruo pri popolnej za-TŽsti, in bilo mu je videti, kakor da bi nič ne čutil BTOjih bolečin. Jaz takfij skočifli raz tonja in mu obveiem toft rane. nAli vas mtie had6 peko ?" vprašam ga prijazno. nNt!! ttobene bolečine ne čutim," odgovori mi siromak, rAli bi morda radi svojiiu znanceni in s6rodnikom kaj sporo^ili?" vprašam ga dalje. — rMar mislit«, da bodom umrl," zajecJja ubogi ranjenec. rTega ravno ae mislim, a vi ste budo ranjeni iu gotovo pretefie dokaj č&sa, predno toliko okre-vate, da morete k svojiui domačim Ijudem !** Nato mi ranjenec prekiue besedo, rekof:: rJaz aijaem daleč od teg» kraja doma; moja mati je gotovo ažč siišaJa gromeajo top6r ia prepričan sem, da pride po mene." — Ko mu še povein, da je iz bližDJe okolice vse p(K J begnilo in svoje domovje zapustilo, je ranjenec še bolj trdil in me zagotovjjaljm da ujegova mati pride ponj, rekoč: no moja mati už6 pride po mtne, jaz tM gotovo veoi? saj mi j(; oua ž« zmironi poinagala, toraj me tndi zdaj zapustulH ^^F 61 M !„,!«_ Ko ga 5e dalje skrbno poslnš&m in opazujem, vpraša me ie je-donkrat z mflim glasom. nAli vi r« mislite, da moram nmreti?" — rN6, jega ne mislim, nego to me skrbi. ker tukaj lcžite popolnoma sami, ter mislim, ijt bi bilo bolje za vas, sko vas bi v bdlnico prenesli, kder bi imeli lehko dobro postreJbo." rKakor Bog hoče! Moja mati, to Tem, pride po mene!" olgovoril mi je ranjcnpp s pojemaj6fim glasom. Nato me prosi za pciirek hladne tode, pp kat**i'o rni je biJo treba akoraj pol ure daleč j^zditi; a vendar nni obljubira, da mu jf prinesem. Ko se pa z vodo k njemn povrneui, vidim. da je siromak Sp zadnjikrat vzdihnil, ter potem tak6j — limrl. Siromak nij Tei- potrebcval hladflu'? vo:!t\ — Za nekaj čaea viditn, nii jt^. kakur da bi bil še jedenkrat vzdihnil: rAk, da, moja m;iti pride po mene!" iu v tein trenotku ae mu lep smehljej prikaže na ustib. Umrl je knkor otrok, ki v naroCji sroje ljube uiatere sladko zaspi, ter se nikoli več ne izbutii. Ta trenotek mi je segel v dno sreii, iu zdelo se mi je, kakor da lii sanjal. Pokleknem pred urarlega vojaka t^r molint za ubozega siromaka, ti svoje matere na tem svcta nij več dočakal. Ko st? v b'5lnico povrnemt pričakovala me je ondu stara žena v slabej pa anažnej obloki. V roki je držala vctlik zvežeaj, v katerein je bila posteljna oprarft zavita. S tresočiiu ^lasom mi pripoveduje, da prida iz bližnje okolice, il» je uboga vdora, ki se s arojo hčerko težavno živi ocl pcrila. Njen sin je odiicl v vojsko, in ker je sliSala gromenje sovražuih top6e, nij jej daio poprej miru, doklfr so nij podala na ta kraj. da poizvč po svojera sinu, mislfeč, da leiSI ntujcn v vojaSkej I:i61nici. Jedino iJOsteljnt* opravo. ki jo je imeja s svojo liierko, vzcla je s scboj za svojega ljubega sina, in hferka iz Ijnbezni do svo-¦•<&. Iivata roda leii doma na trdej ^\umi. "Oboga ieniea v vcJiVib akrbfeb. za vojega sina. ifkala ga je uže na vee krajih, a zamin, ker jej nihče ne tffi [n'\cii;iii