leto IVE številka zo*.
v uuHifld, v cetrten ID. septemurn \m.
cena Din no
SLOfENS
4*i
Bihala vsak dan popoldne, Isvaaatdl nedelja ta prasnlke. — Inaeratl: do 30 petit 1 2 D, do 100 vrst
2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insert ni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Upravnfstvo: Knallova ulica stav. 3, pritlieje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Bnaflova ulica it. S, I. nadstropje. — Telelon slev. 34.
Poštnina plačana v gotovini.
•Titti Bog, ki je ustvaril hebrejski, grffci, latinski jezik v svojo čast, ustvarit je tudi vrne druge.*
(Papež Janez VIII. L 879.
Vprašanje bogoslužja v narodnem jeziku se ima reševati prilikom kon« kordata. Naša država predlaga Sv. Sto* lici, naj dopusti na naših tleh staro« slovensko bogoslužje. Na Sv. Stolici je, da končno zavzame stališče.
To vprašanje je staro, kolikor je stara pripadnost enega dela našega naroda katoliški cerkvi. Od istoka je krščanstvo prišlo k nam kot blagovest* je miru in svobode, dajoČ čast jeziku naroda od zapada, pa je pred križem divjal tujčev meč, s krščanstvom je začelo suženjstvo, in ono je prineslo nemščino in latinščino, nepriznavajoč našemu jeziku sposobnost za bogo* služje. Po kratkih svetlih trenotkih pa« pežev Hadrijana II. in Janeza VIII. se je Rim odločil za germansko nasilje. Wiching je zmagal. Slovensko bogo* služje se je umeknilo v Primorje. A tudi tu ga je že čakal latinski sovraž* nik. Krepko se je narodni biskup Gre* gor Ninski boril za narodni jezik, a iz Rima od papeža Janeza X. straho* vani škofje so na splitskem koncilu obsodili narodni jezik. Sklep glasi:
«N ijedan biskup naše države (iz hrvatske države kralja Tomislava, ki je bil poslušno orodje papeževo v pre* ganjanju Metodijevega «krivoverstva») ne sme rabiti jezik slovenski; upotreb* Ijavati ga smejo le duhovnki nižjih re* dov in menihi. No v ne jedni cerkvi se jim ne sme dovoliti čitati mašo, sa* mo če bi nastalo pomanjkanje mašni* kov, ali tudi to samo z dovoljenjem papeževim.* A rimska intriga ni uspe« la. Kajti slovensko bogoslužje je do 16. stoletja zopet osvojilo vse Primor« je, velik del Kranjske in tudi Koroške. Reški stolni kapitelj, ki je spadal tedaj pod škofijo v Puli, je bil preko 15. sto* let j a glagolski. Se 1. 1593. se je škof Claudius Sozomenus zaman trudil, da uvede latinščino v cerkev. Leta 1627. piše analist jezuitov na Reki, da du* HovšČina ne zna latinski, ampak da zna Čitati in pisati samo glagolski...
Rim in nemštvo sta v stoletni borbi dovedla latinščino do zmage med Slo« veni in večino Hrvatov. Armenski, hebrejski, grški jezik so vredni, da jih narod čuje v cerkvi v svečanem bogo* služju, slovenski jezik, kot jezik hlap« cev, tega ni vreden.
Ob našem osvobojenju se problem narodnega bogoslužnega jezika vrača sam od sebe. Latinščina, usiljena nam v robstvu, je simbol tega robstva. Svo« bodni narod hoče kakor v svojem do* mu in v uradu svoj jezik čuti i v cerkvi. Pod strahovitim pritiskom javnega mnenja so se 1. 1918. jugoslovenski škofje iziavili za slovensko bogoslužje. A. že istočasno so zakulisno začeli boj proti njemu, češ da je bil ta sklep sa* mo pesek v oči narodu. Ko danes v Rimu naša država v imenu naroda za* hteva zadoščenje in spoštovanje na* rodnemu jeziku, se Sv. Stolica poziva na naše Škofe in duhovščino, češ da so oni proti temu.
Globoko smo se pogreznili: v tre* nutku, ko bi morali biti vsi složni v boju za narodni jezik, ko bi morala duhovščina biti v prvi vrsti, ker se je to vprašanje zelo tiče, ko bi moralo odmevati zborov, resolucij in manife* stacij za Čast slovenščine, v tem tre* nutku ne dvigne od 1300 slovenskih duhovnikov ni jeden svojega glasu za narodno čast. Nasprotno: grobno mol* čanje daje prav izdajalstvu škofov, ki na vso moč delajo, da zaprečijo sloven* sko bogoslužje! V historičnem momen« tu je izdajalski strun klerikalizma po* kazal svojo moč. Zatrl je ljubav in spoštovanje do lastnega jezika v s/o* venski duhovščini. — C. Wichingo* vim naslednikom dajo v roko svoje* mu narodu nezvesti duhovniki Slove* ni j o in Hrvatsko.
V tem bridkem spoznanju nam pri* haja v roko glasilo SLS, ki 8. septem* bra 1925 ponovno taji, da njena ideja ni od zunaj zanesena v naš narod, temveč da je «p rodukt faktične njego* ve volje*. «Integralnost slovenstva*, to je program SLS, tako trdi glasilo ljub. ljanskega škofa. Hlapci latinstva, ved* no enaki od mučeništva Cirila^ in tMe» todeja do danes, so drzni ciniki, ki nočejo <rbraniti» slovenstvo, ki mut v lastnem delokrogu izkazujejo toliko zaničevanje. V Istri se gibljejo za svoj jezik v cerkvi, v Sloveniji pa delajo proti njemu »integralni* — Slovenci.
Kje ste katoliški narodnjaki in so* mišljeniki SLS v trenutku, ko se v RU mu pripravlja odločitev glede narod*
Preosnoun RR vlade
Avdijence pri kralju. — Vesti o dacija Hrvatske zajednice.
— Beograd, 9. septembra (Izv.) S kraljevim povratkom v Beograd se pričakuje živahnejše politično življenje. Že včeraj je bilo več avdijenc. Opoldne je bil sprejet zastopnik ministrskega predsednika Marko G j u r i 6 i ć , ki je poročal kralju o vladnih poslih. Popoldne so bili v avdijenci sprejeti resorni ministri. Prva sta bila sprejeta ministra Krsta M i 1 e t i 6 in Pavle R a -d i Č. V avdijenci pri kralju je bil tudi nas poslanik na rumunskem dvoru čolak. A n t i č , za njim pa minister poste in brzojava dr. Benjami« šuperina.
— Beograd, 9. septembra. Včeraj so se vrnili v Beograd Ljuba Davidovič ter ostali poslanci njegove stranke, ki so bili 2 njim na agitacljskem potovanju. Novinarjem so Izjavili, da so na svojem potovanju dosegli velik politični uspeh in da njihovi voKlci povsod odobravajo njihovo politiko. V daviđovičevskih krogih se trdo. vratno Siri Ideja o sestavi koncentracijske vlade. Včerajšnja «Prarda» poroča, da je Hrvatska zajednica doživela popotn poraz svoje politike in da bo likvidirala (?) V Splitu bodo 13. t m. zajedničaTji in disidenti HSS skušali osnovati novo stranko, kar pa ne bo po mnenju «Pravde» imelo nobenega uspeha, ker da je Radič obdržal vse volilce v svojih vrstah.
— Beograd, 9. septembra (Izv.) Po informacijah iz radikalnih krogov vlada med radifkalnimi pristaši v narodu veliko nezadovoljstvo proti sn>orazumu s Stjepanom Radićem, zlasti pa radi preganjanja urad uikov, predvsem Srbov. Obenem se tudi naglasa radičeviska akcija v Vojvodini, kjer Je povzročila med radikali velik odpor. Mi-nister narodnega zdravja dr. Slavko M i -I e t i č je imel povodom tega v radikalnem klubu konferenco, ki ji je prisostvoval tudi predsednik kluba Ljubo Živković. Ob tej priliki se je povdarjalo veliko nezadovoljstvo med radikalnimi volilci v Vojvodini,
koncentracijski vladi. — Likvi-— Stepan Radić pri Pašiću.
ki se širi zlasti radi tega, ker so se radi-čevci v Vojvodini združili z vsemi anacijo-nailnimi in napram državi neprijateljsko razpoloženi elementi. Vojvodinski radikali so še danes mnenja, da se Radiću ne sme nikakor nuditi prilika za razširjenje strankarskih organizacij v Vojvodini.
— Beograd, 9. septembra (Izv.) Včerajšnja «Pravda» prinaša brzojavko iz Ženeve, da se v krogih naše delegacije trdovratno trdi, da bo takoj po povratku ministrskega predsednika Pašića in naših delegatov v Beograd došlo do velikih sprememb v RR vladi. Povsem se zdi. da hna priti do večje rekonstrukcije, oziroma nove vlade. AH bi bila nova vlada koncentracijska na nrmornoma novi podlagi ali pa preosnovana RR vlada. Izpopolnjena z člani nekaterih drugih strank, se ne more še doznati. »Pravdln« dopisnik pa doznava od ugledne radičevske osebe, da bi v tej novi vladi imel Stjepan Radić postati predsednik. Zato se zlasti zavzema dr. Laza Marković, ki dela tudi za fuzijo radikalne hi radičevske stranke. Kakor se do-znava je bil dr. Laza MarkcviĆ poslednje dni v stiku z Ntfkolo Pašićem, ki ga je pregovarjal, nal vendar že enkrrtt sprejme SMenana Radića. Dr. Laza Marković je Pašiću naglašal, da je izzvalo neugodne komentarje v javnosti zlasti pri opoziciji, ker je Pa&ić pobegnil pred Stjepanom Radićem, pa se trdi na podlagi vesti iz Ženeve, da bo Pašić danes ob 16. sprejel Radića v Evians les Bainsu. Poročajo tudi, da bo Pašić za tem odpotoval v Nizzo.
— Beograd, 9. septembra (Izv.) Doznava se, da se v soboto vrne v Beograd iz Crikvenice predsednik Narodne skufpšćine Marko T rlfković, ki bo spremljal kralja na njegovem potovamju po Dalmaciji in Črnigori. Kraljevega potovanja se bo udeležil tudi podpredsednik Narodne skupščine dr. Nikola S u b o t i ć.
Rnzoforanie nad MoulnsKo rartbo mi Jugoslavilo
In Avstrijo
Trgovinska pogodba stopi v
— Beograd, 9. septembra. (Izv.) Za-ključitev trgovinske pogodbe z našo državo in Avstrijo je izzvala upravičene proteste me našimi industrijskimi in trgovskimi korporacijami, ker je zaklučena pogodba spravila našo industrijo v veliko krizo zlasti v Sloveniji. Merodajni faktorji dobivajo zaradi tega od vseh strani mnogoštevilne pritožbe. Ljubljanska trgovska in obrtniška zbornica je poslala obširno spomenico vsem merodajnim činiteljem, v kateri opozarja na škodljive določbe trgovinske pogodbe. Včeraj je naš delegat Kirkić, ki je podpisal trgovinsko pogodbo, konfe-Hral s pomočnikom zunanjega ministra Markovića m mu je poročal o zaklučeni pogodbi. Kakor doznava vaš dopisnik, bodo naši merodajni činitelji skušali ublažiti težkoče. ki so nastale vsled pogodbe z našo industrijo, z avtonomnimi tarifami. Na
veljavo dne 16« septembra«
vprašanje vašega dopisnika na merodajnih mestih, zakaj je izvoz kontingenta vina omejen, se mu je odgovorilo, da je došlo do te omejitve radi tega, ker je Avstrija že prej zaključila z Italijo uvoz večjega kontinenta vina in ker ima tudi sama zelo razvito industrijo piva. Ko je opozoril na škodljive posledice trgovinske pogodbe, se mu je odgovorilo, da se ne sme gledati nanjo s prevelikim pesimizmom, ker se bo na eni strani pridobilo, kar se ie na drugi izgubilo. 5 sklenjeno trgovinsko pogodbo bo popolnoma zavarovan izvoz naših kmetijskih proizvodov.
— Beograd, 9. septembra. (Izv.) Trgovinska pogodba, sklenjena z Avstrijo, stopi v vePavo 16 t. m. in bodo s tem dnem uvedene tudi vse nove tozadevne carinske postavke.
Sestanek Pašića in Radića
Pašić proti prazni reklami« — Pašićevi nauki Radiću.
— Ženeva, 8. septembra (Izv.) Danes ob 15. se je odpeljal Stepan Radić z avtomobilom v Evians les Bains. Ob 16. je prišel s svojim spremstvom v hotel »Roval«, k'eT- s+n ga snrejela šef Paš;ćevega kabineta in šef oddelka za javno varnost. Odpeljala sta ga v hotelsko dvorano, kamor je prišel čez neka' časa Pašić s soprogo. Dr. Laza Marković mu je predstavil Radića, ki je izrazil Pašiću svoje zadovoljstvo radi njegovega zdravja. Razgovor med Pa-šićem in Radićem je trajal poldrugo uto. Dr. Marković ju je pri odVodu sktišnl fotografirati, kar pa je Pašić odbil z besedami: »To je reklama!« Vsi prisotni so se morali smejati, ko se je Pašić obračal tako, da mu fotografski aparat ni mogel posneti lica. Pašić je bil zelo dobro razpoložen, pa je na vprašanve novinarjev o poteku posvetovanja odgovoril samo: »Vse je dobro!« Kljub temu pa se je proti svojemu običaju spustil v razgovor z novinarji ter sf je dal po vrsti predstaviti vse zastopnike listov. Po poslovitvi s prisotnimi je Pašić odšel v svojo sobo, ir.edtem ko sta soproga in njegova hčerka z ostalimi odšli na teraso hotela, odkoder je lep razgled na Ženevsko
nega jezika v cerkvi? Ali ste vsi kuka* vice, ali nimate ni iskre ponosa več?
Ne morete, ne smete. Bojite se škofov, kakor psi krive palice. Pobe* ljeni ste grobovi!
jezero. Na terasi je Radić pristopil k novinarjem ter jim dejal o poteku razgovora z Pašičem nastopno: »Gospod Pašić mi je opisal, kakor še nikdar nisem čnl, potek radikalnega bo*a v prvih letih in herojsko zaječarsko vstajo, v kateri so bile 104 osebe na smrt obsojene, v ječo pa je prišlo 1800 ljudi. Za tem je z. Pašić pojasnil, kako je došlo do kraljevine SHS in opisal ves razvoj novejše politike. Jaz sem dejal, da je sporazum delo Pašičevega dTžavništva in zadržanja HSS. Avstrija nam je zasuž-njevala dušo, a Turki telo, — tako je zaključil g. Pašić.*
Ob 19. se je vrnil Stepan Radić v svoj hotel »Beau Rivage« v Ženevi.
STEPAN RADIĆ V ŽENEVI
— Beograd, 9. sefrtem&ra. (Izv.) Včerajšnje »Vreme« objavlja brzojavko te Ženeve, v kateri opisuje, da je službo božjo v pravoslavni cerkvi v Ženevi povodom prestolonaslednikovega rojstnega dne Izvršil prota Orlov tn da je bila cerkev polna občinstva. Stepan Radić je po roškem običaju preklecal ves čas. kar to Izzvalo nenavaden vtis. Pri teh odu fz cerkve so ca novinarji obkroža, vendar pa je odklonil vsake informacije brez pooblastila našega zunanjega ministra dr. Ninčlea, »Poltfica« je objavila brzojavko Iz Ženeve o nastopu Stepana Radića In njegove soproge na sejah Društva narodov. Stjepan Radić Je se-
del poleg delegata Siama, njegova soproga pa je bila na galeriji vsa rdeča od nenavadnega razburjenja §rj zadovoljstva. Na Radića je stavila otročVa vprašanja, zakaj je zborovalnica Društva narodov tako skromna, skoraj ravnotako, kakor dvorana naše Narodne skupščine. Nadalje ga je vprašala, zakaj sedi ravno poleg siamske-ga delegata. Stepan Radić, ji ni odgovoril ker ga je neprijetno zadela njena naivnost.
Povratek kralja in kraljice v Beograd
— Beograd, 9. setpembra. (Izv.) Včeraj ob 11. dopoldne so se vrnili z dvornim vlakom v Beograd kralj Aleksander, kraljica Marija, princ Pavle, princezinja Olga ter spremstvo. Na kolodvoru so spreieli člane kraljeve družine notranji minister Boža Maksimo vič, prometni minister Ante R a d o i e v i ć, upravnik mesta Ma-nojlo Lazare v IĆ in minister dvora Dra-gomir J a n k o v i ć. Ko je dvorni vlak dospel na postajo, je bila na kraljevem dvoru razobešena zastava v znak, da sta se kralj in kraljica vrnila v prestolnico. Po sprejemu na kolodvoru so se člani kraljeve družine in spremstvo odpeljali v dvor b jih je med potjo mnogoštevilno občinstvo navdušeno pozdravljalo. V prvem avtomobilu sta se peljali kraljica Marija in pricezinia Olga, v drugem krali Aleksander in princ Pavle, v tretjem pa general Hadžić s soprogo. Ob prihodu pred dvor je množica zbranega občinstva burno pozdravljala svojega kralja.
Veliki španski porazi v Maroku
Težke izgube Šnancev. — Protinapadi Ab del Krima.
— Pariz, 9. septembra. (Izv.) Iz Madrida poročajo, da je v soboto spremljal del španskega bojnega brodovja transporte španskih čet. Pri izlivu reke Lau so poskušali na videz izvesti izkrcanje. Nato so plule proti zalivu Alhucemasa. Drugo izkrcanje se je izvršilo pri Sidi-Drisu. V ponedeljek zvečer so združene Španske in francoske bojne ladje začele močno obstreljevati postojanke rifskih Kabilov na obali, na kar bi imelo slediti izkrcanje čet. To akcijo pa so omejili samo na poizkus, ki so ga takoj zopet morali opusdti, ker so pokazali Kabili izredno močan odpor in prizadeli Spancem velike izgube.
Okolico Tetuana preplavljajo španski letalci z letaki, ki napovedujejo, da bodo španske in francoske čete v prihodnjih dneh pričele z ofenzivo, radi česar naj se domači rodovi tekom treh dni podvržejo.
• — Pariz, 8. septembra. (Izv.) Obstreljevanje od strani rifskih Kabilov je bilo nepričakovano tako učinkovito, da je na španski bojni ladji »Alfonz XIII.« nastala tolika zmešnjava, da se je general Primo de Rivera s svojim štabom preselil na križarko »Jaime I.« španske izgube so baje zelo velike.
— Pariz, 9. septembra. (Izv.) Po vesteh iz Tangerja so Kabili pričeli z napadom na dveh frontah. Eno uro pred izkrcanjem španskih čet so pred Tetuanom izpostavljeno postojanko Ben-Karih napadli močni oddelki Kabilov In Džebalov. Španske izgube so zelo znatne. V vzhodnem odseku francoske fronte oblegajo Kabili Isual. Iz tega odseka poročajo od povsod o sovražnih napadih. Dne 5. in 6. septembra so francoska letala neprestano bombardirala Sešuan in njegovo okolico.
Briand o varnostnem paktu
— Berlin, 9. septembra. Listi so objavili razgovor ženevskega dopisnika socijalno demokratske berlinske korespondence z Briandom o varnostnem paktu. Briand je izjavH, da zanesljivo pričakuje sestanek z dr. Stresemannom koncem septembra aH najkasneje pričetkom oktobra. Dejal je dobesedno: »Povejte, da bom položil na mizo svoje karte odprte in da hočem doseči mir med Nemčijo in Francijo. Mi moramo doseči končno rešitev za našo državo aH pa vsi propademo. Ko bo sklenjen varnostni pakt, se bomo tudi sporazumeli o vprašanju razorožitve in evakuaciji zasedenega ozemlja. Navzočnost državnega kancelarja dr. Luthra na konferenci bo delo posebno pospešila.«
NAJVEČJA BOJNA LADJA
— London, 8. septembra. Bojna ladja »Nelson«, spuščena v morje v ladjedelnici Armstrong, ni samo najmočnejša angleška, ampak svetovna bojna ladja. Dolga je 702 Čevlja, tonaže 352.000. Podrobnosti glede oborožitve niso znane. Najbrž bo imela 9 topov, moštva 14.000. V mornariškem proračunu je izdatkov za njo 400.000 šter-lingov na leto. Gradba ladje stane 7 milijonov šterlingov
MEIKL KAVI
mešanice za poznavalce
1091.
NAŠA SVOBODNA LUKA V SOLUNU
— Beograd, 9. septembra. (Izv.) Semkaj je došel ravnatelj naše svobodne luke v Solunu g. Božič, ki je finančnemu ministru dr. Stojadinoviču poročal o delih, ki jih je treba izvršiti za definitivno »ureditev naše solunske cone. Juga slovenska cona v solunskem pristanišču se nahaja v takem stanju, d.i more sprejeti le majhen del izvoza, a o izvozu večjega obsega ne more brti govora, dokler se svobodni pas ne razširi. Z deli za preureditev naše svobodne luke v Solunu se bo po izjavah g Božiča začelo v najkrajšem času.
GEN- GONZAGA POVELJNIK
MILICE
Rim, 8. septembra. »Asenzia Stefa ni« naznanja, da je general armadnega zbora princ Maurizio Gonzaga imenovan za poveljnika prostovoljne milice za narodno varnost. Poveljništvc sprejme te dni.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRO
Tcstoni monte frc. Postojna 'dena* 550; madrieri 75/220 od 4—8 cm. I, II, Ift frc, meja denar 575: deske pod mero 25 li 30 mm od 10 cm irc. meja denar 550; bu* kova drva 1 m d. suha frc. m. 8 vag. denar 22.50, bi aRo 22.50, zaključki 22.50; bukovo oglje praška frc. Borovnica 1 ya& denar 20, blago 20, zaključki 20.
2ITNI TRU. Pšenica potiska 77/78 frc. bčk. post 2 vag., denar 250, blago 250, zaključki 250; pšenica domača frc. Lj. denar 250; koruza slav. par. Lj., blago 220: koruza slav. frc Postojna trst. 1 vag. denar 224, blago 224, zaključki 224; oves slav. par. Lj., blago 180; krompir beli frc. nakl. post., blago 65; Laneno seme Ia, frc. Lj., denar 540; kostanji ia frc. slov. postaja, blago 255.
21*% drž. renta za vojno škodo denar 300; 7% invesr. pos. iz I. 1921 denar 77; Celjska posojilnica U. d. denar 201, blago
20- 4; Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 240; Merkantilna banka denar 100, blago 102, zaključki 100; Prva hrvatska štedionica denar 911; Kreditni zavod denar 175, blago 183; Strojne tovarne in livarne denar 80; Trboveljska premogokopna družba denar 320; Združene papirnice denar 120; Stavbena družba d. d. Lj. denar 165, blago ISO; 4V?% kom. zad. dež. bke denar 20, blago 25; 4,/-% zast. 1. kr. dež. bke de« nar 20, blago 25.
Zagrebška borza.
Dne 9. septembra. — Sprejelo ob 13. Devize: Curih 10.S1—10.88, Praga 165.40—167.40. Pariz 264.60—26«.80, NW vork 55.78—563S, London 271.46—273.46, Trst 239 54—241.94, Dunaj 0.07867—0.07967, Berlin 13.29—13.39. — Valute : lira 237.50 do 339.70.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 79;
21- 7% drž. reta za ratnu štetu 301.50—302.50; Ljubljanska kreditna 225; Centralna banka 11—12; Hrvatska eskomptna banka 128 do 129; Kreditna bauka. Zagreb. 125—130; Hi* potekarna banka 72.50^—73.50; Jugobanka 108—109; Praštediona 915—920: Slavensku banka 65—66; Eksploatacija 48—50.5; Dra* va d. d. Osijek 190; Šećerana, Osijek 495 do 500; Isis d. d. 67—70; Gutman 420 do 430; Slaveks 160: Slavonija 50—52; Trboveljska 360—365; Union, paromlin 400; Vev«
ce
120.
Inozemske borze«
Curih, 9. septembra. Borza; Beograd 9.225. Pariz 24.35, London 25.105. Newyork 517.80, Milan 21.75, Praga 15.30, Dunaj 0.007305, Berlin 1.2415.
Trst, 9. septembra. Predborza: Beosrad 42.25-4275, Pariz 111-112, London 115.25-115.75, Newyork 23.80-23.90, Curih 460-464, Praga 70.25-70.75
stran 2.
•SLOVENSKI  NAROD« dnt 10. septembra 1925
Stev. 203
Ministrstvo trgovine in industrije objavlja vsebino nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo, ki obstoji tz petih delov in sicer: splošnega dela, tarifnega deda, pogodbe o obmejnem prometu, veterinarae konvencije in pogodbe o pa3-nji. Splošni del ureja vzajemni blagovni promet, pravni položaj obojestranskih dr-žavljanov, železniški in brodarski promet. V tem dedu se obe strani obvezujeta, da si ne bosta medsebojno zabranjevali uvoz in izvoz razen pogodbeno navedenih izjem. Obe strani si medsebojno priznavata medsebojno največje olajšave.
Ta del pogodbe ureja vprašanje tranzita, notranjega obdavčenja, izvoza, pra/v-ne zaščite, uporabe prometnih sredstev zerr pravic trgovskih potnikov pri zaključevanju trgovskih pogodb. Glede na promet so v pogodbo stavljene odredbe o izenačenju državljamov, pogodbenih strank ter njihovega blaga na železnicah ter v pristaniščih pod običajnimi pogoji in izjemami. Obenem ureja medsebojno pomoč v pobijanju tihotapstva ter poravnavanju sporov, nastalih, v izvajanju pogodbe. Pogodba je sklenjena na leto dni z avtomatskim podaljšanjem od 3—5 mesecev. Na dogovorjenih principih se imajo skleniti posebne konvencije o socijalnih vprašanjih tako n. pr. o pravici naseljevanju, o prometu itd.
Pogodba o obmejnem prometu vsebuje floločbe na korist obmejnega prebivalstva glede na preskrbovanje ljudi in živine z najpotrebnejšimi Življenjskimi potrebščinami, najdalje glede obdelovanja polja v tem j mi 11 in glede dvolajstniških posestev. Smer raarvoja stremi po likvidaciji dvolastninskih posestev.
V alučajo potrebe morajo zdravniki in ▼eterinarji nuditi pomoč v obmejnem pasu druge pogodbene države.
Našim krošnjarjem Iz Kočevja in Logatca je dovoljeno krošnarjenje v Avstriji.
Veterinama konvencija omogoča promet z živimo ter navada podrobne slučaje, t katerem obsegu se smejo vporabiti uvozne prepovedi v svrho pobijanja živinsfke kuge. Tranzit se ima dovoliti pod pogojem, ako obstoji možnost, da bo destinitama dr. zava prejela dotično pošiljatev živine. Na tej formulaciji je Avstrija vztrajala.
Pri sklepanju tarifnega dela pogodba s« je z oziram na našo tarifo polagala važnost, da se nudi domači produkciji najpotrebnejša zafičita in da se kljub temu ne onemogoči uvoz potrebnega Inozemskega blaga. Skušalo se je spraviti v sklad Interese domače produkcije in državne fiskalne interese.
Bili smo s svoje strani skušali napram Avstriji doseči zmanjšanje ali vsaj vezanje carin za našo minimalno produkcijo zlasti agrarno, živinorejsko in gozdarsko, kakor tudi industrijsko, ki to predeluje, razen tega pa tudi za ono industrijsko produkcijo, kakor tudi hišno industrijo, ki je navezana na avstrijski trg. Za razne predmete, ki ee uvažajo v Avstrijo iz drugih dr-farr, smo dosegli, da so nam priznane iste olajšave.
Glede sadja, grozdja (15 zl. K za 100 leg), čebule in česna (3 zl. K za 100 kg), en hi h gob (10 zl. K za 100 kg) in hmelja (20 zl. K za 100 kg) ter glede moke smo dosegli vezanje carinskih postavk, prizna, nih drugim državam, ter dosegli stalne olajšave zlasti za izvoz jabolk ter hrušk a la rinfuse. Zmanjšala se je carina na suhe slive (na 6 im 8 zl. K), na suha jabolka In hruške (na 6 zl. K), na paradižnike (na 4 zl. K), zeleni grah in fižol (na 5 zl. K za \00 kg).
Glede goveda za klanje je nam uspelo samu vezati carino (5 zl. K za 100 kg), prt čemer se bo najbolj izplačal izvoz boljše živine, ker je v tem slučaju carina v razmerju napram vrednosti živino manjša. I stota ko x je vezana carina za lažje prašiče od 40 do 100 kg teže za 9 zl. I? od komada. Doseženo je znižanje carine za dc-b^le prašiče preko 110 kg na 3 zl. K za komad. Za delovne konje Je določena carina 60 m 30 zl. K, konji za klanje pa so carine prosti. Za zaklano perutnino se plača 15 zl. K za 100 kg, za Živo iasvzemši divjačino pa 8 zi. K za 100 kg.
Zmanjšana je carina na sladkovodno svežo ribo za 5 zl. K za 100 g in za rake na SO zl. K za 100 kg, kakor tudi za morske jastoge na 250 zL K za 100 kg.
Carino na mast, salo in slanino smo vezali (3.80 z!. K za 100 kg), a istotako za bučno olje od 25 kg višje (5 zl. K za 100 kg).
Glede izvoza vina smo dosegli kontingent 40.000 hI belega in 40.000 črnega vina v sodih pod 13 odstot. alkohola na podlagi znižane carinske postavke 30 zl. K za 100 kg, doseženo pa je znižanje carine na isto postavko za vsa vina v sodih nad 13 odstot. alkohola v neomejeni količini. Doseženo je tudi znižanje carin na vsa vina v steklenicah na 80 zl. K za 100 kg, ako imajo nad 13 ođstot. alkohola. Za slučaj izčrpnega dogovorjenega kontingenta enega vina se more na njegovo ime uvesti samo polovica količine drugega kontingenta. Carina na namizno in mineralno vodo se Je znižala na 1.40 zl. K za 100 kg.
Dosegli smo znižanje carine za zaklane debele svinje v celih komadih in polovi-cah, težkih nad 45 kg, na 6 zl. K za 100 kg.
Smatra se, da je s tem dosežena pariteta carine na meso svinj, zaklanih v naših in avstrijskih klavnicah. Istotako je doseženo znižanje carin za zdrob svinj (razen jezika) na 7 zl. K za 100 kg, ter znižanje carine tudi na ostalo svinjsko meso na 12 zl. K za 100 kg, vezali pa smo carino za goveje in ovčje meso (12 zl. K za 100 kg). Doseženo je znižanje carine na navadne klobase (20 zl. K za 100 kg) ter salamo, delano na madžarski način, na 80 zL K za 100 kg.
Doseženo je zmanjšanje carine za naše izvozne sirovine.
Znatno zmanjšanje carine je doseženo na marmelado od sliv od 20 na 5 zL K za 100 kg. Doseženo je znižanje carinskih postavk za zelenjavo v konzervah. Dosegli smo svobodni uvoz našega hrastovega m kostanjevega ekstrakta. Nadalje je znižana carina za sita in ostalo domačo Industrijo naših krošnjarjev v Ribnici, v okolici in v Kropi.
Odpravljena je carina na parjeno bukovino, znižana pa na parkete (5 zl. K za 100 kg), a vezali smo vzajemno carino na deščice križema zlepljenih furnirjev (10 zl. K za 100 kg).
Pri cementu nam je uspelo samo vezati carino (0.80 zl. K za 100 kg).
Za kemijsko industrijo smo dosegli samo delno zmanjšanje in delno vezanje carin. Najvažnejši uspeh na tem polju Je vezanje, svobodno od carine za kalijev cia-namid.
Pogodba je bila parifirana 4. septembra 1925 v nemškem in srbohrvatskem jeziku.
O sporazumu z Avstrijo ima tarifni del stopiti v veljavo v drugi polovici septembra.
vesti
= Kmečki praznik na Bledu. Včeraj se Je vršil na Bledu običajni Pucljev kmečki praznik. Udeležba je bila zelo slaba, kakor še nikdar prej. Vse udeležence cenijo poleg običajnih romarjev, ki so se poslu-£Hi ugodnosti polovične vožnje, v najboljšem slučaju na 4000 ljudi z ž«:ami in otroci vred. Dopoldne se je vršil v Zdraviliškem domu kongres Zveze društev kmečkih fantov in deklet Radičevo stranko so zastopali poslanci Karel Kovačevič, Trnjar, Šalamon, Pucelj, Kelemina in Grandja. Ob tej priliki je bilo prečitano tudi pozdravno pismo ljubljanskega mestnega župnika Janka Barleta. Kongres je vodil g. Marin-
ko, nato pa je sledilo predavanje prof. (ir. Vebra o agrarizmu kot svetovnemu nazo-, ru. O kulturno prosvetnem programu je govoril g. Šifrer, Prepeluh pa o gospodarsko socijalnem programu. Pucljevi romarji so obiskali rudi živinsko in sirarsko razstavo, ki so jo ob tej priliki priredile podružnice Kmetijske družbe. Popoldne se Je vršHo na VVestrovem vrtu zborovanje, ki ga Je otvoril g. Ažman in na katerem je prvi govoril posl. Pucelj. V svojem govoru Je napadel tudi dr. Žerjava, češ da je bila njegova politika pogrešna, ker je šel z Svetozarjem Pribičevičem, ki je po Puclje-vih trditvah oznanjal, da s Hrvati ni treba
sporazuma. Naglasa! je, da nam Srbi m Hrvati nudijo možnost sodelovanja, za kar pa Je predvsem potrebna pamet. Tem besedam so zborovala" navdušeno pritrdili. Končno je še govoril predsednik poslan-
skega kluba HSS Drago Kovačevič, ki Je agitiral za Pucljevo Zvezo slovenskega kmečkega ljudstva, na kar je bilo zborovanje po nekaterih nadaljnih govorih zaključeno z ljudsko veselico.
Sokol
Proslava 1000-lettii ce hrvatskega
kraliestua
V Zagrebu se je v ponedeljek pričela proslava 1000-letnice hrvatskega kraljestva, ki jo je prideil Jugoslovenskj sokolski savez. V Zagreb so prispeli delegati vseh sokolskih žup iz vse države. Župe je za-stovalo okoli 100 delegatov. Prispel ie tudi starosta JSS brat Engelbert G a n g 1 s saveznim načelnikom Miroslavom A mb rožiče m ter ostalimi funkcijonarji starešinstva. Ob 11. dopoldne se je vršila v dvorani Sokola I. prva seja JSS. Razmotrivala so se razna vprašanja ter so bili sprejeti važni predlogi. Med drugim je bilo sklenjeno, da JSS sodeluje z vzorno vrsto na mednarodnih gimnastičnih tekmah v Lvonu leta 1926. Na vsesokolski zlet v Prago pa se odpelje okoli 6000 jugoslovenskih Sokolov. Ustanovljen je bil sklad JSS v spo-min tisočletnice hrvatskega kraljestva in se vsak član sokolskih društev obdavči z 1 dinarjem. Obresti tega sklada se uporabijo za propagando sokolstva med zasužnjenimi našimi brati v tujini. Sprejeta je bila resolucija, da jugoslovensko Sokolstvo ne pripada političnim strankam in da je proti izrabljanju sokolske ideje v strankarske svrhe. Seja je trajala do 19., nakar so šli udeleženci v Narodno gledališče, kjer je bila svečana akademija. Gledališče ie bilo polno nacijonalnega občinstva. Akademijo je otvoril starosta zagrebške sokolske župe Ante Brozović s slavnostnim nagovorom. Nato so nastopili člani in članice z vzornimi vajami, ki so zadivile občinstvo.
Včerajšnji dan proslave.
Včeraj zjutraj se je pričelo v dvorani Sokola II. zborovanje prosvetnega zbora JSS. Ta »Savezni prosvetni odbor« je prvi od obstoja jugoslovenskega, odnosno slovanskega Sokolstva. Zbor je bil posebne važnosti, ker se je na njem odločevalo o bodočem prosvetnem delovanju 28 jugoslovenskih sokolskih žup s 458 društvi, odnosno nad 80.000 Člani.
Zborovanje se je pričelo ob 8. in ga je otvoril prof. brat Jeras, ki ie po pozdravu na navzoče ter kratkem uvodu predložil pravilnik prosvetnega dela v jugoslo-venskem sokolstvu. Po stvarni in trezni debati je bil pravilnik sprejet. Nato so sledila poročila dr. F u c h s a, dr. K r e j č e-ga in Jerasa ter poročila župnih prosv. odborov. Vsi zaključki so bili soglasno sprejeti. Zborovanje je končalo ob 11., nakar so udeelžnici odšli pred Sokolano v Bogovičevi ulici. Ob 11. je krenila povorka sokolskih delegatov s fanfarami in starešinstvom JSS na čelu preko Ilice in Mes-ničke ulice v Zgornje mesto. Pred zbornico se je zbralo mnogoštevilno občinstvo, ki je Sokole viharno aklamiralo. Delegati so nato zasedli zbornično dvorano. Ob 12. je prispel zastopnik Nj. Ve!, kralja general Uzu n-M i r k o v i č, komandant savske divizije. General je bil burno pozdravljen, godba pa je zaigrala državno himno. Bil je to svečan prizor. Za estrado staroste JSS brata G a n g 1 a so bili razvrščeni prapori, 23 po številu. Dvorana je bila gosto zasedena, galerije polne, istotako diplomatska loža. V imenu vlade Je prisostvoval veliki župan dr. Vladimir Treščec -Branj s ki, kot zastopnik Zagreba senator GušiČ, dalje zastopniki JON, UJU, Jugoslov. Matice, Jadranske Straže, Saveza dobrovoljcev, Orjune, profesorskega društva »Istra«, Narodnega ženskega Savel za, Kola SHS sestra, Jugoslovanske žene itd. Navzoči so bili vsi inozemski konzuli.
Ob 12. je starosta JSS brat E. G a n-gl otvoril svečano zborovanje. Predvsem je srčno pozdravil kraljevega zastopnika, povdarjajoč, da njegova prisotnost dale poseben sijaj in važnost proslavi. Prosil ga je, da sporoči Nj. Vel. kralju izraze najgloblje udanosti jugoslovenskega Sokolstva ter vzkliknil »Živel kralj in njegovi vzvišeni dom!« General Uzu n-M i r k o v I č, vidno gmjen, je s krepkim glasom izjavil, da bo z največjo radostjo sporočil Nj. Vel. udanostne pozdrave jugoslovenskega So-
kolstva. Naglašal Je ljubav kralja do Sokolstva, ki je bila manifestirana na ta način, da je svojega sina, prestolonaslednika Petra uvrstil v vrste sokolskega naraščaja. Spominjajoč se epohalne važnosti one dobe, ko je bil ujedinjen sijaj Tomislavove in Dušanove krone, je v kraljevem imenu pozdravil vse Sokole s krepim: »Zdravo!« V imenu vlade je pozdravil navzoče Sokole veliki župan g. dr. T r e š č e c-BranJ-ski ter jim želel srečno zborovanje, nakar je imel starosta G a n g 1 sijajen, naravnost klasičen govor, v katerem je raztolmačil zgodovino te proslave in važnost tisočletnice. Zaključil je svoj govor z vzklikom: Slava Tomislavu! Nato je pozdravil v izbranih bssedah vse navzoče in jih prosil, da i v bodoče ohranijo naklonjenost do Sokolstva. V plamtečih besedah je očrtal ideale jugoslovenskega Sokolstva, izkazal čast hrvatskemu imenu ter naglašal, da so Sokoli pripravljeni zadnjo kapljo krvi žrtvovati za dom Karadjordjeviča in za svoje ideale. H koncu je prečital pozdravni telegram, ki se odpošlje Nj. Vel, kralju Aleksandru v Beograd. Brzojavka se glasi:
Jugoslovensko Sokolstvo, proslavljajoč tisočletnico hrvatskega kraljestva, zbrano na svečanem zborovanju, enodušno pozdravlja Vaše Veličanstvo, kralja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je z zgodovinskim činom državnega m narodnega ujedinjenja ožive! sijaj krone Tomislava. Jugoslovensko Sokolstvo, proslavljajoč ta veliki zgodovinski trenotek, čuti ustvaritev teženj Tomislava in Ne'manjiča, ki so bile ustvarjene s krvjo in kulturnim trudom de-ce vseh jugoslovenskih plemen. Jugoslov. Sokolstvo, proslavljajoč ta trenotek skupne nam povesti, pozdravlja Vaše Veličanstvo in Vaš kraljevski dom, Z gromkim Sokolskim: »Zdravo!«
Končno je na prošnjo staroste imel predavanje o kralju Tomislavu univerzitetni profesor br. dr. Viktor Novak. Pevski odsek Sokola I. je nato zapel himni: »Bože pravde« in »Lepo našo«, nakar je bila slavnost zaključena.
Proslava v Ljubljani,
Vzporedno s proslavo JSS v Zagrebu je priredil Sokol Ljubljana malo intimno proslavo v svojih uradnih prostorih v Narodnem domu. Slavnostno zborovanje je otvoril starosta brat Kaj zel j, ki je pozdravil vse navzoče, uvodoma naglašnjoČ, da danes Jugoslov. Sokolstvo širom vse države proslavlja svečani dogodek tisočletnice hrvatskega kraljestva in tudi ljubljanski Sokol se je zbral v ta namen, da proslavi in vzbudi spomine preteklih slavnih dni. Starosta je nato prečital obširen ekspert br. dr. Turka o postanku in razvoju prvega hrvatskega kraljestva za Tomislava. H koncu je bil sprejet predlog, da se pošlje v Zagreb na zborovanje JSS brzojav sledeče vsebine:
Ljubljanski Sokol kot matično društvo pošilja s svojega današnjega zborovanja vsem zborovalcem, zbranim v kraljevem Zagrebu ob proslavi 1000-letnice ustanovitve hrvatskega kraljestva iskrene bratske pozdrave. V duhu med Vami. Zdravo!
Proslava v Štepanji vasi.
Sokolsko društvo v Štepanji vasi, čigar prosvetni odsek je eden najagilnejših in najmarljivejšlh, je priredilo včeraj v spomin 1000-1etnke hrvatskega kraljestva lepo proslavo, združeno s pevskimi točkami m predavanji. Prosvetar brat Kosmač je predaval o 1000-1etnici hrvatskega kraljestva, očrtajoč njegov postanek in razvoj. Predavanje je bilo zelo zanimivo ter mu je navzoče članstvo pazno sledilo. Pevsko društvo »Sava« je nato zapelo »Lepo našo domovino« in »U boj«. Prisrčna slavnost je brla nato zaključena. Pohvalno Je omeniti dejstvo, da se je proslave udeležilo razme-roma na dopoldanski čas veliko članstva.
InsPriraite v „S!o\r. Narodu"!
Sport
Ohim-Khana igre v Ljubljani
Včeraj dopoldne m popoldne so se vr-ftfle v Ljubljani prvič motorne In kolesarske Ohim-Khana igre na prostoru S. K Ilirije. Dasi je bfls prireditev novost za Ljubljano, vendar udeležba ni bila taka kot je bfclo želeti m pričakovati. Prtred'. tev s svojim pestrim programom je bila prarv lepa, nekatere točke zelo zanimive. Tako vožnja kolesarjev m motodklietov med steklenicami, vožnja s kozarcem barvane vode, pod vedrom vode, polževa dirka, slepa miš, vožnja nazaj Kd. Udeležba je bila povoljna, približno 10 motocikl tet o v In 15 kolesarjev. Pri motocifcJistih je zadi-vil publiko s svojo smelostjo ln spretnostjo znani dirkač Kopač iz Maribora, Zlasti je ugajal njegov boj z dvema dirkačema na motorjih, katerima je dal pol kroga naprej, a je v 10 krogih zmagal za cel krog. Vozil je z nenavadno hitrostjo ter tudi na ostrih kurvah ni zavrl motorja. Radi pomanjkanje prostora se omejimo samo na rezultate:
1. Dirka Juniorjev: 5 krogov, 2 km: 1. Sentca Edo (ASKP) 4 : 2S. 2. Moren Ru. dolf (ASKP) 4 : 30 Sest petink; S. Golte* Ivan (II.)
2. Dirka seniorjev: 7 krogov, 2800 m: 1. Senica Edo (ASKP) 5 : 11 8 petink; 2. Goltes I. (II.) 5 : 14 8 petink, 3. Vospernife Rihard (ASKP).
3. Handicap dirka motorjev, 10 krogov, km 4: 1. Kopač (Motoklub Slovenija) 5:10. 2 petinki; 2. Ogrtn Pr. (Motoklub Slovenija) 5 : 17.8 petink; 3. ZaJokar R. (Motoklub Slovenija) 4 : 27.8 petmk.
4. Ghim-Khana 'gre kolesarjev! 1. Za. noSkar Srečko (K. K. Sava), 2. Hvala Go-razd  (ASKP), 3. Glavič Hlnko (ASKP).
5. Ghim-Khana Igre motocikl letov: 1. Kopač (Motoklub SI.), 2. Ogrin (Motoklub Slovenija).
H koncu omenimo, da bi bilo na me. stu, da se prlTedi večkrat slične igre Id prireditve ter da se publiko zainteresira za ta eatetlCni šport.
JADRAN : RPIMORJE 1 : 5 (0 : 3).
Poročilo o potuku tekme med Jadranom in Ilirijo smo morali radi pomanjkanja pro* štora do jutri odložiti.
Včerajšnje tekme:
Zagreb: Oradjanski—Hašk 7:2 (2:1/ Oradianskl prvi polčas v mali premoči, drugi polčas absolutno prevladujoč.
Split: Hajduk— Jugoslavtja 2:0.
Dima]: Hakoah—Slavija (Praga)' 6:S (1:4). MTK—Amateure 2:2; Hertha—WSC 5:2; Admrra—VVAF 7:1; Wacker—VVeisse Elf 7:1.
Praga: SImmering (Dunaj)—Sparta 2:2
— Gloria (Reka) : Ilirija. V soboto 11 nedeljo priredi SK Ilirija prve in najbrž *> edrne mednarodne nogometne tekme več. je ga obsega v letošnji jesenski sezoni. Odigra dve tekmi s tocasno prvim reškim klubom »Glortjo«. »Gloria«, tretje Italijan, »ko moštvo, ki nastopi v Ljubljani, Je zelo Interesanten protivnik. V Subotlci je zrna. gal pred kratkim nad S. A. N. D.-om (ki velja za enakovredno moštvo -»Bački«) i nič manj kot 4 : 0, Gradjansrtel (Zagreb) Je dosegel proti njej rezultat 3 : 2 ta 1 : 1, Hajduk Je zgubil z 1 : 2. V moštvu Igra zadnje čase bdvši vratar dunajskega Ra/pi-da KShler. 1624-n
— Izlet na Šar-planino. »Srbsko planinsko društvo« priredi 12. t. m. Izlet na Šar-plan!no v Južni Srbiji. Ekskurzija bo trajala 7 dni. Izletnik! postavijo pri tel priliki na najvišjem vrhu Sar-planine LJubo-tenu železno omarico, v kateri bo knjiga »Srb. plan. društva« za posernike te gore. Poleg omarice postavijo napisno tablo z oznako višine. Ljuboten je visok 1510 m, ima torej približno Isto višino kakor Kredarica.
— Beogradska občina Je dovolila beo-radskemu klubu Jugoslavija 100.000 dinarjev za izgradnjo novega igrišča. Obenem mu Je stavila obširna zemljišča v bližini mesta brezplačno na razpolago.
— Zagrebška občina namerava prodati Gradjanskemu obširno zemljišče, na katerem je že zgradil velike moderne tribune. Obenem hoče občina dovoliti Gradjanskemu večje amortizacijsko posojilo, da bo mogel prostor preurediti v modrn štadijon.
V. L Križanovska: 45
U branu nesmrtnih
Roman.
Ta sok je začetna tvarina, kri neskončnega organizma, vsemirja, in ta kri se pretaka po njegovih frlah kakor življenjski vrelec.
Ta sok je v kozmičnih in organičnih sestavinah. Ta car plinov segreva tvarino kakor plamen in jo sili živeti. Kakor srce utriplje v središču planetov. V milijardih let ustvarja, hrani in oblači svetove. Kadar se pa pomeša z drugimi vsemimimi silami, takrat ta življenjski sok izgine, zadnji njegov vetrič se izgubi v neskončnem prostoru, vse se podira, vse gre narazen in dobiva drugačne oblike.
Ljudem in živalim, ki se na velikem nebesnem telesu neprestano rode in menjajo, gori življenjska luč zelo hitro, ker v njihovih telesih ni življenjskega eliksirja. Toda ta skrivnostni življenjski sok se da iztrgati iz kaosa v obliki čiste tekočine in v takem stanju ga lahko ljudje vporabljajo.
Ta prvobitna ustvarjajoča sila, ta najmogočnejši plin ima tisoče Čudovitih svojstev, ki jih človeštvo ne pozna, niti ne zna rabiti. Kdor zna uveljaviti vsa svojstva prvobitne tvarine, doseže veliki orkan neustvarjenega sveta in postane vladar sedmerih dobrotnikov prizme. Vsa zaporedna življenja na planetih skupaj bi toornaj zadostovala za spoznanje zakonov prvobitne tvarine. Velik je tisti,
kdor jo zna dobiti v čisti obliki iz vsemirnega kaosa. Obenem pa ostane neumen, ako ne zna izrabiti vseh neštetih sil in svojstev te mogočne tvarine. Protej prostranstva je ta sila, ki se zdaj pojavi, zdaj zopet izgine. Goljufiv in nedostopen, toda strašen po svoji uničujoči in ustvarjajoči mogočnosti, ostane večna skrivnost čudnih zakonov, ki jih še noben umrjoči človek ni spoznal.
In mimo tega velikega predvečnega življenjskega dihanja gre človek kot slepec v svoji slavohlepni omejenosti.
Kot rečeno, daje prvobitna tvarina organizmu neizčrpni vir življenja, ki je časovno enako življenju planetov.
Zato se mora smatrati vsak, kdor je okusil ta prvobitni sok in se povzpel iz večnega gibanja, za učenca velike skrivnosti, ki se pretaka po njegovih žilah in ki fc> mora spoznavati po svojih močeh, ne pa stati na enem kraju in izrabljati svoj izredni položaj samo za to, da ustreže svojim živalskim nagonom.
O človek, ti sam predstavljaš mikroskopični svet in tvoj um je sposoben za spoznavanje sve-tovja. Prizadevaj si torej in ne boš več slep! Videl boš skozi temo, ki te obdaja, in tvoje duhovno uho bo slišalo glas sfer.
Strašna sila, ki jo nosiš v sebi, bo tvoj zaveznik ali tiran. Da ti peroti znanja in prižge na tvojem čelu sedem žarkov, ali pa te poniža do živalskega životarenja in mučile te bodo večno neutešene želje. Neizčrpni vir življenja bo gorel kot čisti pla-
men in ti dajal blaženost maga, ali pa napravi iz tebe demona in te izroči oblasti demonov. Svetle trume dobrih duhov, kakor tudi legijoni teme si bodo prizadevali, da te pridobe zase. Ne pozabi, da živiš v kaotičnem svetu, kjer kraljuje zlo.
Uči se torej spoznavati velike magične simbole, zaklinjati tolpo, ki te obdaja, in sukati magični meč, zakaj — gorje ti, če boš premagan!
Uči se torej upravljati zvoke, vporabljati svetlobo in razločevati vonjave; nauči se vporabljati magnetične toke, ki se širijo iz bitij in stvari, nauči se zatirati temo s svetlobo. Tedaj boš močan in nepremagljiv, zakaj slabiči so samo bedaki in lenuhi
Velika knjiga zakonov je odprta vsakomur, kdor se hoče učiti iz nje. Kdo je kriv, da hodijo nerazsodni in slepi ljudje mimo, da se norčujejo iz znakov na njenih svetlih straneh samo zato, ker jih ne razumejo? Podobni so nerazsodni deci, ki se noče učiti abecede, dasi ji lahko odkrije celi svet znanja. Deca ne razume, da ostane človek vse življenje zabit, ako ne zna čitati...«
Supramati je pri zadnji vrstici tega kratkega uvoda nehal čitati. Tega, kar je prečital, je bilo dovolj, da se je globoko zamislil.
Ali ima dovolj moči, da izpolni ognomni načrt, ki se mu je razodel? Narajana bržkone ni bil kos tej nalogi, ker je pozabil, da je igra s silami, čijih učinek je poznal samo na pol, zelo nevarna. Padel je kot žrtev usodnega slučaja, ki ga je sam izzval, pa ga ni mogel obvladati. In tato je začelo njegovo
telo po neznanem zakonu razpadati, dasi je bilo v njem mnogo življenjskih sil.
Supramati je globoko vzdihnil. Vrtelo se mu je v glavi, ko je pomislil, da ga čaka življenje, časovno enako Življenju planetov. Bal se je samega sebe, bal se je skrivnosti, ki so ga od vseh strani obdajale in dušile.
Cisto jasno se je spominjal večera, ko se je zglasil pri njem zagonetni neznanec. Spominjal se je strahu in gnusa, ki ga je takrat zbujala v njem smrt, spominjal se je tudi, kako težko mu je bilo pri srcu, ko je gledal zdrave in srečne ljudi, ki so nemoteno uživali vse življenjske dobrote.
Zdaj je bilo v njegovih nokah vse. Vse življenj ske naslade so mu bile na razpolago, toda Čudno^ zanj niso imele več svoje vrednosti.
Sicer pa ta potrtost ni trajala dolgo. Jasni in energični um mladega učenjaka se je mračnih misli možato otresel. Pot je bila začrtana — treba je bito hoditi po nji, zakaj hotel je biti gospodar položaja in spoznati vse skrivnosti, šele po končanem posvečenju se pojavi pred svetom. Toda ne kot Narajana, ki je videl vso srečo in cilj življenja v nizkotnih strasteh. Ne, on hoče pomagati s pri-dobljenim znanjem svojim nesrečnim bratom. Svojega zlata ne bo dajal raznim Pierettam, ki jim že itak ne manjka radodarnih oboževalcev. Podpiral bo ponižane, za katere se nihče ne zmeni, njegovega bogastva naj bodo deležni siromaki, ki se jih bogatin izogiblje, ker se boju da si ne iimaže rok.
3tr-V °03.
»S L O V P N S K I   N A R O D« dne 10. septembra 1925.
Sttan 3.
Prosveta
Načela novega pouka in vzgoje
(Predavanje francoskega prof. Ferriere.)
Pri povratku z mednarodnega profesor* ritega kongresa, ki se je vršil v Beogradu, te je francoski delegat prof. Ferriere ustavil v Zagrebu in predaval v tamošnjem Ljuds skem vseučilišču o novih načelih pouka in vzgoje. Prof. Ferriere je najprvo razlngal razna vzgojeslovna pojmovanja. Navajal je a. pr. starinsko avtoritativno vzgojcs'ovje, ld je delovalo zgolj z avtoriteto in povelji. Potem je prešel na vzgojeslovje, kojega edi* ni cilj je priprava za izpite z večnimi spo* minskimi vežbami. Dotaknil se je rudi prin* cipa šablonske discipline, s katerm so neki vzgojeslovci mislili, da lahko prerode člo= veka. Končno je govoril o Tolstem in o nje* govem vzgojeslovnem načelu, po katerem se naj moralno=inte!ektiialna osebnost razvija s pomočjo svobode in ljubezni, dočim naj se zanemarja vsak sistematični napor za iz* oblikovanje značaja.
Prof. Ferriere je opozoril na poizkuse talentiranih vzgojeslovnih praktikov v raze nih državah in je naglasi! potrebo, da se ti praktični vzgojeslovci seznanjajo enako tu« di z novimi teorijami psihologije in pedn= gogike, kakor je tudi obratno potrebno, da se teoretiki seznanjajo s pedagoško prakso. Na temelju take medsebojnosti se je usta* novi! n. pr. L 1899. v Ženevi sloviti Jeans Jacques Ro"sscatijev institut, ki združuje prakso s pedagoško teorijo. Stremiienja te> ga instituta se bodo sedtij posplošila na ta način, da jih podpre tudi Društvo narodov ▼ Ženevi.
Predavatelj je opozoril na važnost štu* dija <tpod zavestne ga življenja^ ter na po« men tega življenja za vzgojo. V podzavest* nem življenju se nahajajo tajni in številni Izvori naših življenjskih sil, s katerimi mora računati predvsem vzgojeslovec. Koliko tru= da in časa se da pri vzgoji prištediri, ako so podzavestne, priroiene tvorne sile raz* umno izkoristijo za oblikovanje deške duše In za razvoj človeške osebnosti! Treba umno kombinirati razne oblike skupnega, svobodnega, individualnega in zajedniškega dela iu ustvarjanja. Marsikatera učna tva* rina se lahko bolje pojmuje in doživi, ako se učencem proži prilika, da se več tednov bavijo le z enim predmetom in ako se tva* rina izbira po faktični sposobnosti učenca m po njegovem dejanskem razvoju, ne pa po predpisanih in za vse enako veljavnih Sablrrnah.
Kar se tiče mentalnih faz in tipov, ki se nahajajo v človeški zgodovini, pa tudi v razvoiu otroka, mladeniča in tudi med odraslimi ljudmi, ločimo štiri vrste človeških tipov. Prvi tip predstavljajo senzitivni Ijud* je, ki žive popolnoma v neposredni čutnosti. Take tipe najdemo pri lovskih in nomadn'h plemenih, pri otroku, in tudi pri odraslih ljudeh, ki se tepejo za uživanje, za mate« rijalne dobrine in za denar. Med takimi aenzitivnimi tipi srečamo včasih tudi velike umetnike. Na navadne senzitivne ljudi uein* kujejo kazni in prepovedi.
Drugi tip tvorijo posnemalni, imitativni ljudje, kakršne najdemo n. pr. med staro* grškimi in starorimljanskimi narodi. Pri otro* ku se ta tip pojavi med šestim in dvanaj* stim letom. V teh letih se otroci radi rav* najo po roditeljih, po učiteljih ali po vzgle* du prijateljev. Odrasel človek takega tipa je rad konvencijonalen. Vzgojeslovec bo na ljudi takega kova najlažje deloval s tem, da apelira na čustvo časti.
V tretji vrsti se razvija intuitivnost. Poedmec se otresa pritiska kolektivnosti. Pri tem lahko zapade tudi v anarhijo, ki se običajno pridružuje takim pokretom tudi v zgodovinskih pojavih, n. pr. v velikih do* bah družabnih in religijoznih reform. Pri mladini se tak tip pojavi med 12. in 18. le* tom. Ko taki tipi odrastejo, radi nastopajo kot religijozni voditelji. Take tipe najlažje obvlada vzgoja, ki vpliva na čustveno ple* menitost.
Četrta racijonalna faza se v velikem obsegu še ni pojavila v zgodovini. Pač pa se javlja pri odraslih osebah, kadar prežive dobo mladostnega upiranja proti kolektiv* nosti in družbi. Tedaj se rade pojavijo tež*
nje, ki spravljajo poedinca in zahteve za«
jednice v sklad. Poedinec sc čuti solidar* nega s pravimi potrebami vsega človeštva. Napram takim tipom se nastopi z razumno uvidevnostjo. Ko človek spozna, da je ne= kaj dobro, stremi za tem, da to ostvari.
Predavatelj je povdarjal, da se v vzgo* jeslovju ne iščejo nove poti radi novotarij, ampak da se na mesto dosedanjih uspehov dosežejo novi, še boljši. V nekih državah je n. pr. dovoljeno, da sposobni in izkušeni včitelji in vzgojeslovci zapuščajo predpisa«" ne poti ter da svobodno uče po svoji no* tranji uvidevnosti. Tudi v državah, kjer ta svoboda še ni dosežena, odvisi le od spo= sobnega učitelja in vzgojitelja, da uvede v svoj poklic in v svoje vzgojeslovno delo čimveč ljubezni in pametnih novotarij. Prof. Ferriere je priznal, da se tudi jugo* slovenski vzgojeslovci prav močno zanima* jo za narodna pedagoška stremljenja. Po* sebno ga zanima Vidovičeva šola v Sara* jevu.
Na koncu je prof. Ferreire opozoril na
važnost nove vzgoje za trajen mir med na* rodi. Nad mirom pa mora zavladati pravi* ca. Mir brez pravice ni pravi mir. Nad pra* vico mora končno stati ljubezen, ker pra* vica brez ljubezni ni prava pravica.
— Razpis gled abonmaja za sezono 1925 26. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje gledališki abonma za sezono 1925/26 in sicer za abonmaje A, B, C, D, E In F. Vsak ab^nment dobi tekom sezone 1925/26, to je od 1. oktobra 1925 do konca junija 1926 po 20 dramskih in 20 opernih predstav Abonma se plačuje v 8 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok na dan podpisa abonmaja v septembru, ostalih 7 obrokov pa v času od 1—5 vsakega meseca, t. j. od oktobra 1925 do vštevši aprila 1926 pri gledališki blagajni. Cene za polno vplačani abonma so: Lože parter 8 obrokov po 465 Din; lože I. reda št. 1—5 8 obrokov po 540 Din, št. 6—9 8 obrokov po 620 Din: balkonske lože obroki po 325 D. Parterni sedeži v osmih plačilnih obrokih: I. vrsta po 135 Din, II—IV vrsta po 120 D, V—IX vrsta po 115 Din, X—XI vrsta po 100 Din. — Balkonski sedeži v osmih obrokih: I. vrsta po 110 Din, H. vrsta po 80 D, III. vrsta po 75 Din. — Galerija I. vrsta po 55 Din, II—III vrsta po 45 Din in IV—V vrsta po 30 Din. Državni uradniki imajo na zgoraj navedene cene 25 odstotni popust in plačujejo obroke ravno tako v 8 mesečnih obrokih. Priglase za gledališki abonma sprejema gledališka uprava v veži dramskega gledališča in sicer od 9.—12. in od 3.—5. popoldne od dne 9. septembra dalje. Z lanske abonente reda A, B, C, D, E in F so lanski sedeži odnosno lože rezervirane do sobote 12. t m. Od torka 15. t m. se na istem mestu in ob istem času sprejemajo novi abonenti. Priglase za abonma se zaključijo v četrtek dne 17. t. m. popoldne. Uprava prosi vse one, ki se nameravajo abonirati, da s svojimi priglasi ne odlašajo, ker se nobenemu staremu abonentu ne bo hranilo mesto dalje kot do sobote 12. septembra popoldne.
— Jugosfov. sekcija riječke izložbe.
Javljaju nam sa Rijeke, da če jug oslov, sekcija izlagati u Trstu. Rimu i Veneziji svoje radove, ko'i su ovdje naišli na osobito prijavu i priznanje. Talijanski listovi raglašuju, da se Jugosloveni odlikuju zdravom umjetnosti (u jugoslov. šoli nema ni jedne kubistoke slike), koja odsjeva u XIV. sati I. internac. izložbe na Rijeci.
— Umetnostna razstava v Akadem. 8kem domu poleg hotela Union, kjer raz-stavljata brata Kralj svoja najnovejša de-la se konča v nedeljo, dne 13. septembra zvečer. Odprta je dnevno od 10.—13. in 15.—18. ure. Prtpročamo je obitskn.
— Gledališki abonma za sezono 1925/26 se sprejema v veži dramskega gledališča od 9.—12. im od 3.—5. popoldne. Lanskim abonentom se rezervirajo stari sedeži do sobote 12. t. m. Od torka 15. t. m, se sprejemajo novi abonenti. Letni abonma se vplača tudi lahko v osmih obrokih.. Državni uradniki imajo znaten popust.
Ljubljanski oelesejei
Zadnja dva dneva. — Včeraj {e posetilo velesejem nad 20*000 oseb. — Oglašajo se že razstavljale! za prihodnje leto. — Uspeh
sološno zelo dober.
V. Ljubljanski veiesejem jc bil včeraj končan. V ponedeljek dopoldne je sicer deževalo, vendar pa je bil na sejmišču živahen promet. Kljub slabe* mu vremenu je posetilo velesejem predzadnji dan nad 6000 oseb. To so bili seve večinoma domačini, ki so ku* povali razstavljene vzorce, med njimi smo pa onazili tudi več zunanjih in inozemskih kupcev. Kupčije so se skle* nale v ponedeljek ves dan. Splošno so letos kupčije ze'o ovirali plačilni po* coii. Kupci so zphtevn'i v mnogih slu« čajih šestmesečni plačilni rok. kar je za producente pogosto nenrecenljivo.
V ponedeMek so bile večje kupčije ve* činoma zakMučene. Začela «e je raz* prodaja na drobno, ki je privabila oba zadnja dneva mnogo odiema'cev. Ne* kateri razstavljala, so raznrodaM vse vzorce. Veliko privlačnost je imela tudi zadnje dni hic?ijencka razstava. StevPo obiskova'cev te sn'ošno korist* ne ustanove te bilo zelo razveseljivo. Ist-o velja tudi o športni razstavi, ki je pokazala, da se naša javnost zelo za* nima za telesno vzgojo in da posveča snortu tisto pozornost, ki jo po pravici zasluži. Prirediteljem obeh razstav naj bo poset v snodbudo za nadaljne delo.
V ponedeljek je posetilo velesejem tu* di več Sol. Dopoldne so bili na sejmi* šču večinoma resni kupci. Dobro je delala usnjarska in strojna industrija. Iz inozemstva so bila zastopana ta*le mesta, odnosno večji kraji: Celovec, Lipsko, San Rems, Trst, Gorica, Grab* stein, Tolmin. Sv. Lucija, Strassburg, Sovodnie. Reka, Vintring, Dunaj, Sil* listria itd. Dopoldne so se sklepale kupčije na debelo, popoldne večinoma na drobno. V ponedeljek je posetil velesejem tajnik centrale industrijskih komorači j g. B 1 a š k o v i č.
Kolikor smo mog'i izvedeti, je raz* po'oženje razstavil alcev splošno do« bro. Ena tretjina je z letošnjim vele* sejmom bolj zadovoljna kot z lanskim, ena tretjina enako, ena pa nekoliko manj. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da je gospodarska konjunktura, ki jo karakterizira splošna stagnacija, kriza v industriji, pomanjkanje gotovine, na* zadovanje konzuma in drugi nenormal* ni pojavi, za velesejme zelo nepovolj* na. Vsi tisti razstavijalci. ki letos niso prišli v celoti na svoj račun, naj bi to unoštevali tem bolj, ker v gospodar* skem življenju trenotni neusneh ne sme povzročiti malodušja in resignaci* je. Značilno je pa, da je za prihodnje leto velik odstotek razstavi ialcev že zasiguran in da so se mnogi že zdaj priiavili. Samo obveznih prijavnic za prihodnje leto je prejela sejmska upra* va že nad 50. Govorice, ki jih širijo gotovi elementi menda iz navade ali pa namenoma, češ da prihodnje leto velesejma ne bo več, so torej brez vsa* ke stvarne podlage.
Včeraj je bil zadnji dan letošnjega velesejma, ki je imel z vremenom iz* redno srečo. Trije glavni dnevi, t. j. prva in druga nedelja ter včerajšnji praznik so bili lepi in to je mnogo pri* pomoglo, da število posetnikov letos prav nič ne zaostaja za prejšnjimi leti, ali pa je še večje. Dnevnih vstopnic je bilo prodano sicer manj kot lani (900 manj), zato je pa število stalnih legi* timacij znatno prekoračilo ono lanske* ga leta. Včeraj je bilo na sejmišču ves dan zelo živahno. Obiskovalcev je bilo nad 20.000. Razprodaja vzorcev na drobno je šla prav dobro.
Mnogo je bilo tudi včeraj podežel« skega ljudstva, ki je z letošnjim vele* sejmom zelo zadovoljno, ker je prišlo na higijenski in živinorejski razstavi v polni meri na svoj račun. Večjih kupčij včeraj naravno ni bilo, ker so resni kupci večinoma že odpotovali. Danes  je  sejmišče  v znamenju po*
A. G.
Ubil sem svojo služkinjo
— Da, gospod drržavni pravdnik, priznam, ubil sem svojo služkinjo, je pa tudi res, kakor stojim tu pred vami, da nisem imel namena ubiti jo. Hotel sem jo samo malo poučiti.
•  — S strelom iz samokresa?
— Da, hotel sem, da bi ji krogla zažvižgala mimo ušes. Sem namreč iz* boren strelec, bil sem- siguren. Ustrelil sem mimo, dekle se je nagnila, krogla je zadela srce. Zgrudila se je mrtva.
— Ali obžalujete svoj čin?
— Obžalujem, da sem ubil, ni mi pa žal služkinje.
— Dobro skrbite za svpjo služin* čad. Dobro in redno dobiva plače... Kakšna muha vas je pa ugriznila?
— Ni bila samo ena muha, ki me je ugriznila, gospod državni pravdnik. Podlegel sem neprestanemu zbadanju, strašnemu bataljonu muh. Če me piči ena muha, se hvalabogu še toliko ob* vladam, da ostanem miren. Celo deset muh me lahko napade, pa ne izgubim ravnotežja. Toda stotisoč muh, to je že preveč!
— Obžalujem, da sem rabil to meta* foro, ker nam zakriva dejanski položaj. Dejstvo je, da ste ubili svojo usluž* benko. Kako se boste zagovarjali?
— Gospod državni pravdnik, moja služkinja je bila iz Alzaške.
— To ni razlog.
— Če me boste motili, se bom težko opravičil, gospod državni pravdnik.
— Govorite!
Moja guvernanta je bila iz Alzaške. Rodom iz BiscbwiPer. okrai Strassburg.
Ponosna je bila na to in njena frizura je bila nekoliko ekscentrična, toda prav čedna. Služila je pri meni tri leta. Ko bi bilo vsaj mogoče ta tri leta v bodoče odšteti od dobe mojega trpljenja!
— Ne frazite, prosim.
— Sem kristjan, gospod državni pravdnik in ta nesrečni slučaj me je hočeš nočeš pripravil do tega, da mislim na bodočnost.
— Torej dobro. Nadaljujte.
— Služila je torej pri meni tri leta. Nikoli nisem poznal tako groznega de* kleta. Neprestano je pustošila moje premičnine, razbijala okna, razlivala črnilo, trgala slike in odnašala blazine z naslonjačev. Če je deževlo, je odprla v salonu okna pod pretvezo, da pre* ganja bacile. Mudila se je vsakokrat nad dve uri pri ogljarju in pripovedo* vala tam klepetuljam vse naše storije. Ni bila tako bedasta, kakor druge, to* da njena sitnost in trmoglavost ni po* znala nobenih mej. Nobene besede ni hotela razumeti. Če sem ji rekel: «Pri* nesite mi kozarec portskega!» je vpra* šala: «Kakšno bordo? Tisto, ki ima zeleno etiketo?» In če ste jo vprašali ne vem kaj, vedno je ponavljala vaše vprašanje. Cesto se je prioetilo, da je spustila na JIa kup polnih krožnikov, in ko je potegnila iz črepinj edino celo posodo, je dejala: «Hele, to je pa ime* nitno, eden je ostal cel!» To se je po* navijalo dan za dnem in moji živci so bili uničeni.
— Vrniva se k zločinu.
— To ni zločin, gosDod državni pravdnik, to je umor brez namena.
— Nadaljujte.
— Tistega  dne.  ali *v*/4« re£**n«&.
tistega večera je prišla sestra večerjat domov s hčerko in sinčkom. Ob sed* mih smo sedli za mizo in opazili, da dekletce slabo sedi. Njen nos je bil v isti višini s krožnikom. Poklical sem služkinjo.
— Pepca, sem ji dejal, mala sedi prenizko, prinesite adresar, da ji pod* ložimo.
— Koledar, kakšen koledar?
— Toda, kaj vendar govorite o ko* ledarju? Saj vam nisem rekel, da ho* čem koledar, prinesite adresar, to je debela knjiga, v kateri so naslovi. V pisarni imam dva.
— Že grem.
—. Čez hip se je vrnila z rdečim albumom, ki je bil širok komaj tri cen*
timetre.
— Kaj pa mislite, to vendar ni ad* resar! Adresar je debela knjiga z na* slovi. Beseda adresar je na zadnji stra* ni. Vezan je v sivo platno. Saj ste ga prevčeraišnjim posodila nekemu trgov* cu. Pojdite in prinesite ga, da bo de* kletce sedelo na njeni. Saj vendar sami vidita, da sedi na stolu prenizko... Naglo je odšla, tako da se je kar pobi* štvo treslo, čez pet minut se je vrnil*.
— No torej. To ie adresar, kje je? sem kričal ves iz sebe.
— Kaj, kaj? Kaj ste pozabila?
— Če potrebu i ete onega za Pariz ali pa tistega za okraj.
Pri teh \ iedah sem pobesnel. Po* tegnil sem revolver in snrožil... Zdaj na. pred in pred ljudmi, kaj bi
hV\ storili n? mo»*«an mer.tu vi, gospod d-žavni pravdnik?
— Tudi jaz bi jo bil ustrelil, je od* <*ovor»J
spravljanja in odvažanja vzorcev. — Mnogi razstavljale! so odšli že včeraj, drugi zapuste sejmišče danes in jutri, tako do se bo mogla sejmska uprava že prihodnje dni lotiti zbiranja podats kov o uspehih letošnjega velesejma.
Ti podatki, ki jih bo mogoče obja* viti v najboljšem slučaju koncem ted* na, pokažejo točno sliko dela, ki ga je izvršil V. Ljubljanski velesejem. Sploš* no lahko že danes rečemo, da je rozul* tat tega dela zelo zadovoljiv. Število posetnikov je bilo za sedanje razmere naravnost nepričakovano veliko. Po sklenjenih kupčijah in trgovskem efeks tu letožnji velesejem morebiti ni do* segel prvih štirih, toda kdor računa z dejanskimi razmerami in upošteva ve* like težkoee, s katerimi se mora boriti naše gospodarstvo, mora pač priznati, da je naš velesejem tudi 'etos v polni meri dokazal svojo eksistenčno upra* vičenost.
Kar se tiče same organizacije in notranjega poslovanja velesejma, mo* ramo priznati, da je bre hibna. Vsi razstavljavci brez izjeme so bili z orga* nizacijo zelo zadovo'jni. Ves čas se ni pripetil na sejmišču niti najmanjši in* cident. Sejmska uprava je znala s spretno roko preprečiti celo običajne žepne in druge tatvine, tako da sejm* ska kronika menda ne beleži nobenega slučaja prilastitve tuje lastnine. To je nedvomno velik plus našega velesejma. Pa tudi v vseh drugih ozirih je sejmska uprava na višku. Da je dosegel letos* nji velesejem za današnje težke čase tako lepe uspehe, je v prvi vrsti zaslu* ga njegove vodstva, ki se ne straši no* benih žrtev, da dvigne ugled Slovenije in njenega gospodarstva. Sejmsko vod* stvo, na čelu z neumornim predsedni* kom g. F. B o n a č e m, z agilnim in organizatorično zelo spretnim ravnate* Ijem g. M. Dularjem, s požrtvoval* nim in marljivim tajnikom g. E. Z o i* s om in ostalim osobjem, ki je posve? tilo velesejmu vse svoje moči, je izvr* šilo ogromno delo, za katero mu gre pohvala in priznanje. Želeti bi bilo le, da najde to delo v naši javnosti pravo razumevanje, da se Slovenija z Ljub* ljano na Čelu končno zdrami in zave, kaj pomeni za njen splošni napredek Ljubljanski velesejem in kaj bi z njim izgubili. Zdaj, ko je letošnji velesejem zaključen, si moramo pogledati odkri* to v oči in priznati, da naša javnost, zlasti nekateri pridobitni krogi, žal še vedno niso uvideli, da je Ljubljanski velesejem velevažna ustanova, ki bi jo moral svak Slovenec po svojih močeh podpirati tako. kakor podpira javnost v drugih državah slične prireditve. —. Med Čehi bi zaman iskali take, ki na* menoma ali pa po svoji zaslepljenosti izpodkopavajo ugled praških va^esej* mov. Tudi pri nas se bo treba v bodo* če v zabavljanju in kritiziranju neko* liko omejiti. Treba se bo pa tudi lotiti sistematičnega skupnega dela za po* vzdigo Ljubljanskega velesejma, brez katerega se obetajo naši industriji, obrti in trgovini še neprimerno težji časi. kot jih preživlja sedaj.
Tega dela se bodo morali poprijeti tudi tisti krogi, ki so bili napram vele* sejmu doslej indiferentni, dasi jim je mnogo koristil.
da eden par nogavic z žigom in ZJ1£mk° (fdcčo, modro ali £. 2lato)
„kBJu5"
traja kakor štirje pari drugih ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh rrodaia'nah.
Šolstvo
— Skrbite za obrtno Šolstvo v Sloveniji, Pri nas v Sloveniji Imamo obrtnikov okrog 20000 in nad 12.000 vajencev in va-jenk m le do 3000 pomočnikov. Iz tega je razvidno, da se vsako leto posveti obrtniškemu poklicu 3000 do 4000 novih vajencev. Od 12.000 vajencev in vajenk pa Je preteklo šolsko leto 1924-25 obiskovalo le 6860 obrtnih vajencev na 66 obrtnonadalje-valnih šolah in 783 trgovskih vajencev na 8 trgovsko-gremijalnih šolah; skupaj obeh panog 7643 po številu, — tako je ostalo Število 5000 vajencev brez šolskega pouka v Sloveniji. Žalostno dejstvo pa je, da v preteklem šolskem letu nismo imeli šole za vajence celo v krajih, kjer je sedež sreskih poglavarjev ln to v Laškem, Pre-valjah. Litiji in Črnomlju. Potem ni čuda, ako tudi drugod niso ustanovili obrtnona-daljevamih šol na kmetih. Če pomislimo, da v nekaterih obrtrh dela pri mojstru po eden, dva in še po več vajencev In posebno po podeželskih obratih, ki nekateri od teh obenem kmetujejo in obratujejo, delajo po večini z vajenci brez pomočnikov. Statistika nam pokazuje najbolj jasno sliko o tem hi hočemo navesti število moj-strov-obrtuikov m obenem v oklepaju število vajencev Iste stroke, ki so obiskovali obrtno nadaljevalno šo'o v preteklem selškem letu; čevlajrji 3076 (744), mizarji 1328 (670), kolarji 540 (109), tesarli 267 (60), sodarji 182 (51), krojači 1498 (898), ilvilie 937 (265). sedlarji hi jermenarji 306
(122), usnjarji m strojarji 143 (46), mesarji 814 (175), peki 347 (192), ključavničarji 250 (749), kovači 1196 (298). kleparji 156 (151), mehaniki 4x ' ^, dimnikarji 84 (16), zidarji 250 (175), .rji* ki pleskarji 250 (126), lončarji 234 (16), brivci 207 (103), skupaj samo teh je 12.113 mojstrov in samo 5134 vajencev. Manjka pa še precejšnje število drugih strok in tovarn, katere na kmetih ne prihijajo v poštev. Samo v Ljubljani je bilo na 8 šolah 1803 vajencev in vajenk, v Mariboru 9As, Celiu 3<x. in Ptuju 242, ostalih 2502 vajencev odpade na druge šole do Sloveniji Da pa je toliko obrtnega naraščaja brez šolskega pouka na kmeiiii, je krivo v prvi \rsti to, da je ravno Slovenija glede prispevkov za obrtnonadaljeval-no Šolstvo od države najbolj prezirana. Za lansko soL-ko leto je dobila Slovenija za te šole 200.000 Din, istočasno pa Srbija tQ Črna £ora 6.935.000, Bosna in Hercecov -na 350.000, mala Dalmcija 72OJD0O, Vojvodina pa 837.0001 Ako bi ne prispevala Z nica za trgovino, obrt in industrijo z j lansko šolsko leto okrog 185.000 Din, občina 250.000, zadrujre, zasebniki in društva 150 tisoč dinarjev, bi bili brez šol. Zato je nujno potrebno, da se takoj pred začetkom šolskega pouka meseca oktobra preskrb', za kritje in vdrževanje še obstoječih In na novo ustanovljenje obrtn^-nadaljevririli šol, da ne bo obrtniški naraščaj, k: je po zakonu obvezan obiskovati te šole, brez šolskega pouka.
— Državna dvora/redna trgovska šola v Ljubljani, šolsko leto 1925/2b se pr
v poneaeliek 14. septembra s. sv. m?šo >b
9. uri v Križankah. Po službi božji se zbe-ro učenci in PCCltkc v svojih razredih, da se jim razloži disciplinarni red in naznani ur nik. V torek 15. septembra ob 8. se prične reden pouk. — Ponavljahu izpiti se vrše dne 9., 10. in 11. septembra. — V. 1. deškem letniku je še nekaj mest prostih. Interesente poziva ravnateljstvo, da se Bfla-se najkasneje do sobote 12. septembra d)
10. ure. — Lanski učenci II. letnika, ki so dovršili šelo z dobrim uspehom, so Že v^i v slu?bah. — Absolventi imajo pravico aa dijaški rok. — Kdor 14. septembra ne pride v Šolo in ustmeno ali pismeno ne oprj-viči svoje odsotnosti do 10. ure dne 14. septembra, bo črtan in se soreime na nir. govo mesto drug oziroma drttca.
— Otvoritev meščanske šole v Ribniei so slavnostno praznovait preteklo aedeljo. Ribniška posojilnica ima glavno zaslugo za to lepo zgradbo, ki Je ponos in velika kulturna pridobitev za vso Ribniško dolino.
Dane — v sredo zadnji dan
„Hudožesiveniki"
v Tolstojevi drami „Mo6 teme".
Kino Ideal.
Julijsko Urojinn
—i V Baski dolini dobijo kmalu električno razsvetljavo. Zgradi jo domaČa rvrdka Štrukelj. Z električnim tokom bodo preskrbljeni kraji Slap, Idrija ob Bači, Pod-melec in Sv. Lucija.
—j Bivši avstrijski železničarji premeščeni na iug. Baje so že izdani odloki, da se vsi bivši avstrijski železničarji v Julijski Krajini premestijo v južne dežele. Zadeti bodo slovenski železničarji, ki imajo družine in ta ali oni ima malo posesti ali hišico, pa naj odide sedaj v južno Italijo! Italijanska politika proti Slovencem je vedno bolj divja.
—j Za povzdigo sadjarstva na Goriškem. V goriški trgovski zbornici se je vršilo posvetovanje, kako povzdigniti sadjarstvo v deželi. Navzoči so bili strokovnjaki in razvila se je živahna debata. Za umne sadjerejce Je odbor določil za letošnjo jesen posebne nagrade. Pripravljajo *e •> sežne akcije v korist sadjarstva.
—3 Iz Marčane v Istri poročajo, da m. fmeli lansko leto vinskega pridelka nad 2000 hI letos ga najbrže ne bo niti 100 hI. Občina bo imela tako škode okoli 400.000 lir. Koruza je propadla vsled suše. ki je nastala v zadnjem času. Tako slabih časov ne po-rmi isti ski kmet.
—j V Puli vlada mrtvilo. Brezposelnost je večja kakor kjerkoli drugje, po Korzu iw nikake gnječe več in prodajalne se zapirajo. Mnogi trgovci so odšli drugam, s trebuhom za kruhom. Govorilo se je v zadnjem času o otvoritvi fvornice cementa ali v Puli se mnogo govori, stori se pa le malo ali nič.. Popravlja se stolna cerkev, k; je bira, kakor znano, pogorela.
—j Pomagalo ie. V Kaštelvinu v Istri jc za župnika Italijanaš, ki je hotel cerkev popolnoma poitalijančiti. dasi je prebivalstvo izključno hrvatsko. Šel je tako daleč, da jc celo sv. Cirila ta Metoda v cerkvi prekrstil V Sv. Petra in Pavla. Ljudje so se pritožili in cerkev Je bila prazna, žnunik zapuščen. Sedaj pa pridiga m iroli zopet v domačem jeziku.
—j Z višine 20 m je padel pri gradb? tvornice za stroje pri Sv. Andre;u v Trstu delavec 24 letni Štefan Gustrr.čič. Obležil je mrtev. GustinČič se je pred 14 dnevi poročil.
—i PuIJščlna brez dežja. »Istarska Rfjec* poroča iz Pule: *Ču:emo, da je svuda bilo obilato kiše, aH kod nas još uvijek ni kap-l;e. Več su prošla puna dva mjeseca, dd nema te blažene kiše.c Zato je koruza prezgodaj dozorela, pa tudi sroz-dje. toda tega —j Gasilno društvo v Sežani — razpo-Ščeno. Tržaška prefektura ie razpustila prostovoljno gasilno društvo v Sežani, čes da se njegovo delovan.-e ne sklada z društvenimi pravili. Zajedno je prefektura zasegla vse imetje društva, ki Je Izročeno občinski upravi. Premoženja ie okoli 200 trsoči lir.
—J Lovska razstava v Gorici je bila
otvorjena v nedeljo. Splošna je sodba, da nudi razstava toliko zanimivosti, da jo je prHtevatJ rned prvovrstne lovske razstave, Zanimanje je veliko za razstavo, katero po-sečajo tudi številni zunanji gostj*
*tian 4
•SLOVENSKI  NAROD« dne 10 ScpiemDra 1925.
Stev. 203.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1925,
— Turistična konvencija z Avstrijo.
Trgovinski pogodbi med Avstrijo in Jugoslavijo   je priključen, kakor smo že zabeležili, tudi sporazum o turističnem obmejnem prometu. Ta sporazum določa svobodne turistične cone na ozemlju obeh držav, v katere morejo pohajati turisti in smučarji z znatnimi olajšavami in mnogo manjšimi formalnostmi, kakor pa je to mogoče v običajnem prometu potnikov. Mejo svobodne cone določa sporazum na avstrijskem ozemlju od Peči pri Ratečah (1509) do železniške postaje Podklošter, nato vzdolž železniške proge proti Beljaku,  od tu do Ledenice in po poti preko Sv. Jakoba, Bistrice na Borovlje, Glinje, Žitaroves (postaja), Sv. Štefan do postaje Pliberk in dalje vzdolž  železniške  proge so skupne meje. Meja svobodne cone na našem ozemlju se prične prav tako od Peči ter teče do Triglava vzdolž pota do Aleksandrove koče, Kredarice, R.ia-vine, na Mojstrano po potu v Dovje, Jesenice na Žirovnico,   Begunje, Tržič, Pristavo, Gorice, Preddvor, Kokro, Krvavec, Sv. Ambrož, Stahovico ter skozi dolino Podvolovljek v Luče na Travnik, na Gor. Uršulo, od tu pa po potu preko Guštanja v Prevalje vzdolž železniške proge do skupne meje. Člani obojestranskih priznanih planinskih in smučarskih društev se lahko v teh svobodno gibajo na podlagi članskih izkaznic svojih društev, opremljenih s fotografijami hi z označbo imena, poklica in stalnega bivališča.   Te izkaznice so dolžni pokazati na zahtevo carinskim, finančnim in policijskim   organom, v gostilnah in planinskih kočah na se morajo vpisati v tujsko   knjigo   s točno označbo dneva prihoda. Na zahtevo se morajo izletniki podvreči carinskemu pregledu. Preko meje morejo iti samo peš, na smučeh ali pa v vlaku na dovoljeni železniški progi. Bivati smejo v deželi samo tri dni, izleti v skupinah nad 10 oseb pa niso dovoljeni. Svobodne turistične cone se imajo   markirati, a društva morajo o tem svoje člane poučiti. Izven svobodne cone se dovoljuje uporaba železnice za prihod  in povra-tek na ozemlju republike Avstrije proga Žitaravas —- Pliberk. Na našem ozemlju je dovoljen direkten prihod iz Begunj do postaje Lesce in od Preddvora do postaje Kranj, kakor tudi uporaba proge Tržič — Žirovnica preko Kranja. Izstop Iz vlakov Tržič — Žirovnica ter Žitaravas — Pliberk ni dovoljen pri prehodu skozi Kranj in Sinčoves. Pred uporabo železnice se morajo izletniki prijaviti železniškim ali obmejnim kontrolnim postajam v   Lescah,   Tržiču, Kranju, Prevaljah, Pliberku, Železni Kaplji ali v Žitarivasi. Prihod je dovoljen na vseh postajah vzdolž svobodnega pasu, iz-vzemši postajo v Guštanju. Obe državi sporočita druga drugi imena priznanih planinskih in smučarskih društev, kakor tudi predmete in opremo, ki bi bile eventuelno prepovedane.  Dovolieno je nositi običajno športno opremo, toda ne blago, ki je podvrženo carini, kakor tudi ne orožje, fotograske aparate in risalne priprave.   Člena 7. in 8. sporazuma vsebujeta   kazenske   določbe za prestopke, člen 10. pa določa, da olajšave turističnega prometa v obmejnih conah ne veljajo za vojaške osebe, kakor tudi ne za  lokalne   organe, obmejno stražo in carinske kontrolne organe.
— Trošarina na petijot Generalna direkcija posrednih davkov je naenkrat proglasila petijot za vino in odredila najprej, da se pobira trošarina 25 Din, nato pa je zvišala na 35 Din. Ker ta odredba nima nobene zaslombe v zakonu, je posl. dr. Žerjav brzojavno protestiral pri ministru financ, zahtevajoč, da se pobiranje ustavi, pobrana trošarina pa vrne. Obenem je vložil v Narodni skupščini upit, kako je mogoče, da generalna direkcija brez zakonodajnega pooblastila uvaja nove davščine.
— Zavezniška borba proti šefu prosvete. Pod bivšo vlado je nosil napadalno zastavo proti sedanjemu vodstvu prosvete %r ljubljanski oblasti »Slovenec«, v zadnjih mesecih pa je prevzel »Sturmtrompeto« »Narodni dnevnik«. Glavni urednik tega lista išče potom »Slovenca« prič, ki naj bi idoprinesle dokaze resnice za klevete, ki Jih je ta list nagromadil na šefa prosvete, Ta ugotovitev je važna in zanimiva po politični strani. — Lahko je Časopisno obrekovati, ko pa pride obrekovalec pod nož dokazovanja pred sodiščem, je pa druga stvar.
— Iz državne službe. Imenovan je za računskega uradnika pri inspektoratu ministrstva narodnega zdravja v Liubljani višji računski svetnik v pokoju Josip Skalar; premeščen je iz Maribora k agrarnemu urad-u v Ljubljani arhivar Simon Riž-nar; od okrajnega glavarstva v Veliki Kl-kkidiji je premeščen k okrajnem glavarstvu v Malgaj vetermaT Dragotin I m f e r i.
— Učiteljske vpokojitve. Vpokojeni so: Učiteljica v Laškem Friderika C e h n e r, šolski upravitelj v Šmarju pri Ljubljani Fr. L e b a i, učiteliica v Smledniku pri Kranju Ana P et r o v i č , učiteljica v Sori pri Kranju Avgusta E r b e ž n i k, učiteljica v št. Vkhi pri Ptuju KJotflda Pir h in Šolski upravtielj pri Sv. Florijanu, oHeraj Skrvenj-gradec Ivan Cigle r.
— Nove poštne znamke. Ministrstvo pošte m brzojava je izdelalo načrt za nove poštne znamke. Klišeji za te znamke bodo Izdelani na Dunaju, znamke sam« pa se natisnejo v državni tiskarni v Beogradu.
—Sin odvetnika dr. Turne — Italijanski dezerter. Vojaški avditor v Trstu Pa-lotti je izdal proti sinu nekdanjega goriškega odvetnika dr. Turne tiralico, ker je obtožen dezerterstva. Odvetnik dr. Turna je bil roien na Kranjskem. Njegova proš-
nja za italijansko državljanstvo je bila odklon] ena, na kar je dr. Turna zapustil Gorico in se preselil v Ljubljano. Kako torej more biti sin dr. Turne italijanski dezerter?
— Nove cigarete. Uprava državnih monopolov se je odločila izdati novo vrsto I uksurf jeznih cigaret. Nova cigareta bo nosila ime »Karagjorgje«. Nove cigarete bodo v pločevinastih škatljah in sicer po 10 in 20 komadov v vsakL Cena cigareti bo Din 1.50.
i? umazano perilo namoči p^LI
Tri
-BDI
zjutraj se izkuha, z *3 majhno količino ZLA-; TOROG-terpentin mila \ opere, izplahne in perilo je
Tvornice ZLATOROG
MARIBOR
— Vreme. Vremenske opazovalnice napovedujejo za četrtek: lepo, suho, ne. koliko toplejše vreme. — Vobče je baje pričakovati lepo jesen. — V pondeljek so bile vse naše planine globoko v doiino zasnežene, sneg še včeraj ni popoln orna iz-kopnel. Včeraj je bilo skoro po vb! Evropi oblačno, jasno je bilo samo v Beogradu, Rimu Jn Insbruku. Najvišjo temperaturo so imeli v Rimu 18o, najnižjo pa v Insbru-kn 3o.
— Smrtna kosa. V državni bolnici Je umrl g. Josip Pitamic, carinski uradnik v pokoju. Pokojnik je bil doma lz Tolmina. BH je vnet narodnjak In navdušen naprednjak. Kot predsednik odbora NRS za ljubljansko okolico se je z vsem prepričanjem zavzemal za ustanovitev Narodnega bloka in je bil pri zadnjih skupščinskih volitvah eden najvnetejših agitatorjev za kandidate Narodnega bloka. Kot prijeten družabnik, požrtvovalen prijatelj je imel širok krog znancev in prijateljev, ki so ga vsi visoko cenili. Pogreb Je danes popoldne ob 17. iz javne bolnice. Bodi vrlemu možu ohranjen časten spomini — Umrl je g. Fran Florjančič star., eden najzaslužnejših naših gasilcev, odlikovan s svetinjo za civilne zasluge. Ljubezen do bližnjega je bil glavni smoter niegovega življenja. Zato so ga povsodi imeli radi in ga uvaževali. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz bolnice. Vrlemu možu bodi ohranjen hvaležen spomin! — V Ptuju Je pri vestnem izpolnjevanju svoje službe nenadoma preminil g. Leopold Breznik, montažni nadzornik družbe »Transformator« v Ljubljani. Blag mu spomin!
— Iz Amerike. Dne 28. julija je v Jol-lieru avtomobil povozil rojaka Fran Kuhlja. Obležal je mrtev na licu mesta. Pokojni je bil star 37 let, doma iz Gorenjega Križa pri Žužemberku. — V kraju Center je preminul rojak Vencel Eržen, v kraju Lloy-dell 22-letna Frančiška Svigelj. Pokojnica je zapustila moža In dva otroka. — V Ll-vingstonu Je umrla Marija Sornig, stara 55 let, doma lz Bučne na Gorenjskem. — V Plttsburghu je umrl rojak Fran Baša v starosti 37 let Rojen je bil v Smirjah na Notranjskem.
— Koledar podmladka društva »Rdečega križa« za šolsko leto 1925*26. je izdal in založil glavni odbor »Crvenega krsta (Rdečega križa) v Beogradu. Koledar nosi na čelu sliko prestolonaslednika krarjevi-Ča Petra kot pokrovitelja organizacije podmladka društva »Rdečega križa«. Vsebina koledarja, ki ie prvi te vrste v naši državi, je zelo zanimiva. Koledar priobču-je članke in poučno čtivo o cilju in namenu organizacije, lepe slike in razne poučne rečenice. Koledar obsega 160 straai in stane pet dinarjev. Dobiva se pri glavnem odboru »Podmladka društva Crvenega Krsta« v Beogradu fei Zagrebu.
— Samomor v Zagreb«. Iz svojega stanovanja v Draškovičevl ubci št. 29 v Zagrebu je s četrtega nadstropja skočil na tla bančni uradnik Blaž M. in obležal mrtev na licu mesta. Vrnil se je dan popreje z dopusta. Vzrok samomora ni znan, Samotno-rilec je staT 30 let in ni poročen. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
— Strela obila dva brata. V Fojnici v Bosni je v petek popoldne divjala silna nevihta. Med nevihto je treščilo v brata Sal-ka ki Nemana Omerčeviča. ki sta delala na polju. Obležala sta mrtva na licu mesta. Zarrirmvo je, da se v bližini stoječima Ženama in otrokom ni primerilo ničesar.
— Raparski napad v vlaka. Na prvi postaj is Zagreba proti Prnjavoru sta dva
oborožena bandita v vlaka napadla spečega trgovca Ačtma Mešića in ga prisilila, da Jima je Isročfl vet denar. Odvzela sta mu 25.000 D(n m izginila predno je mogel trgovec pozvat! pomoč.
— Gospodinje vpoštevajte! Naše milo znamke »Gazela« se izdeluje iz najfinejših snov!, ki perilu he Škodujejo. Zato perete z njim brez truda ter dosežete, da je perilo res snežnobelo. 156/L
— Senzacijonalen proces v Beogradu. Pred beogradskim sodiščem se je pričela v petek zanimiva razprava proti Radenkn Petroviču, ki je umoril svojo ženo, jo zakopal pod pod, postavil nanj posteljo in tam več dni mirno spal. To je bila njegova dTu-ga žena, dočhn s prvo niti ločen ni. Obtožen je bil radi umora, radi bigamije in radi ponareja« a raznih listin. Pri razpravi je Petrovič priznal svoj zločin, zagovarjal pa se je, da ga >e Izvršil v afektu. On je svojo ženo zelo ljubil, nasprotnvo je ona bila hladna proti njemu To ga je nattralo k zločinu. Obsojen je bil radi umora na deset let ječe, radi bigamije na dve leti ječe in radi ponarejanja na dve leti ječe.
— Smrt v sled ugriza steklega psa. V selu Piano pri Bileču v Hercegovini se je dogodil tragičen slučaj. Maro in Petra Savica, brata ?n sestro, je ugriznil stekei pes. Ker ni bilo zdravniške pmoči in setjaki niso polagali dogodka nrkake pažnje, sta brat in sestra v strašnih mukah umrla.
— Smrt zloglasnega roparja. V Bilečn, neposredni bližini Mostarja, je orožniška patrulja naletela na roparsko tolpo ter jo pričela obstreljevati. V borbi Je bil ustreljen glavar tolpe, prosi ulf ropar M ujo Vu-Tjević. Našli so ga težko ranjenega. Dasi je živel še dve uri, nI spregovoril besedice. Pri njem so našli žig z napisom »Odbor za neodvisnost Črne gore«. V boju je bil ranjen še en ropar, ki pa ie pobegnil. Orož-nfkl tolpo zasledujejo. Vutfevfč je bil strah In trepet vse Hercegovine.
KINoToEAL
m predvaja od Četrtka 10. t m. naprej
Človek, ki dobiva klofute.
Pretresljiva drama v 7 dejanjih po Istoimenskem romanu Leonlda Andrejeva.   V glavni vlogi LOM CHANET znan iz filma .Grbec iz
Notre Dsme.*
Predstave od nedeljah ob H 11. dop. in ob 3.,  14 5., 6..  14 8. in 0. uri arvečer, ob de* lavnikih ob 4, H 6., H 8. In 9. uri.
Iz Ljubljane
— Nekoliko besedi o obrežjih Ljubljanice v sredini mesta. Prejeli smo nastopne vrstice, ki Jih, ker so pisane v Interesu našega mesta, rade volje priobčujamo: Spričo nedostajanja kreditov ni mogoče poglobiti to uredit! struge Ljubljanice v mestu že sedaj taiko, da bi btla izvršitev teh nujnih dei v korist higijene in v olepšavo mesta. Vse tarnanje giede te saderve ostane torej brezpredmetno dotlej, dokler ne bo na razpolago potreben denar za omenjeni namen. Različna na plavljena neena&a in visoka trava v strugi reke napravi jata slab vtisk že na domačina, kJ mu Je vaa stvar več aH mam j jasna, a naravnost neugodnega morata napraviti na vsakega tujca, ki to vidi bi mu n! znan vzrok nedovršenih del v strugi reke. In kaj naj si misli nepoučen človek o nepopisnem smradu, ki ga provzroča vsa nesnaga, kadar ni v strugi dovolj vode in se vse suši! Toda pustimo strugo, katere neurejenost Je kolikor toliko opravičljiva, ter poglejmo, ali sta obrežji na obeh -stranen reke taki, da bi lahko rekli: razmeram ustrezajoči tn zadostno urejeni sta! Kamorkoli človek pogleda, kupčki smeti tn razUčnih odpadkov, s katerimi tevestne stranke brez vsake prave potrebe, brez vesti m tudi brez kazni tako pridno zalagajo obrez J L Ta neumestna razvada se bo morala kar najodločneje zatreti. Smet! rn vse drugo, kar ne spada več k hiši, samo v mestni voz za smeti fn nikamor drugam! In dalje: aH nI že skrajni čas, da bi se odstranilo s obrežij vsako-
vrstne bodeče nese, koprive, nepotrebni bezeg in najrazličnejši plevel? V tem oslru je zlasti zanimiv n. pr. del levega obrežja od zmajskega do skoro sentpeterskega no. stu. Oh, kao bujno rasto tam navedene rastline, taiko bujno, da bi delale gotovo čast celo največji pustinji. Da imajo pod visokim plevelom seveda tudi podgane in druga golazen prijetno pribežališče. Je več kot gotovo. Toda dovolj o tem! Svetujemo: Z ozirom na olepšavo mesta bi bilo treba najprej ves zanikrni fcn nadležni plevel, ee že ne Izkopati, vsaj pokositi, ga »pravrti na kup, posušiti in zažgati, da bi se uničilo čim več semena in se zabranila nadaljna. razpioditev plevela še drugod, ter odstra niti sploh vso nesnago t obrežij. Obrežji sami pa bi se morali čimprej regulirati ni zasejati s travo. Seveda bi morala nato mestna občina tudi najstrožje prepovedati, da bi se pasla vsepovsod po obrežjih, ka kor sedaj, perutnina. O tem, kako lepo je 6 travo poraslo obrežje, se lahko prepriča vsakdo, če si ogleda del obrežja pod drevoredom ob splošni državni bolnici. Sedanje mestno gerentstvo. ki je pokazalo 2e večkrat, da je pametnim nasvetom iz Ob činstva, mnogo dostopnejše kot prejšnji gospodarji na magistratu, naj bi izvolilo naročiti mestnemu gradbenemu uradu, da to zadevo primemo uredi.
— Jubilej dela in zvestobe. § tridesetletnico svojega zvestega službovanja pri tvrdki M. Pakfč v Ljubljani (lastnik V. H. Rohrmann), ki je bila ustanovljena pred 103 leti. praznuje danes znani trgovski uslužbenec g. Martin Jenko, čvrst in čil. Pač redek jubilej. Čast takemu delu in zvestob! Še na mnoga letal
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. do 7. septembra beleži to-le: Umrlo je 19 oseb. 9 moških hi 10 ženskih. Smrtni vzroki: nalezljive bolezni 2, jetfka na so-piUh 5, rak in druge zle novotvorbe 2, vnetje možganske mrene 1, bolezen na srcu 2, driska in vnetje črevesa 1. starost 2, smrt vsled nezgode 2, druge bolezni 2. Med tem časom se je rodilo 6 otvrok, 5 dečkov in 1 deklica Naznanene nalezljive bolezni: skup. tffoz. bolezni 1, škrlatmka 2.
— Znižanje cene * kruha v Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo Je pozvalo ljubljanske peke, da v najkrajšem času znižajo cene kruhu, ker bi sicer bilo mestno tržno nadzorstvo prisiljeno ceno kruhu d 'c-tirarl. Toliko v vednost občinstvu. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 7. sept.
— »Mačka v žaklju« ne bo kupil — tako je rekel neki mladenič, star približno 20 let, srednje postave — posest.nlkovemn sinu Mati?! SeKškarju, ki je stal pred vele-sejmom, držeč v roki kolo. Mladenič se je namreč pogajal s SeltSkarjem za kolo tn ker je bil ta voljan, da je proda, je zahteval, da mu dovoli poizkus no vožnjo, iz-ustrvši zgoraj omenjeno krilatico. SeliŠkaT mu je šel na Km in mu je posodil kolo. Mladenič je sedel nanj in bliskoma odrinil. Seliškar ga ni videl več... Seda/i policija prebrisanega tatu ISče.
— Tatvine. V gostilni Cerne na Sv. Petra cesti št. 85 sta bila ukradena dva rdeča namizna prta, vredna 150 Din. — Ktrpčevalcu z živili in sadiem Franu Erk-lavcu je bfl na PogaČarjevem trsm ukraden 300 Dtn vreden voziček. — Pleskarju Vinku Remškarju z Gline je bila ukradena usnjata denarnca z manjšo svoto denara in rariimf Tfstfnaml
Pevci  Šentjakobskega  pevskega zbora
se poživljajo k pevski vaji, ki se vrel v četrtek 10. t. m. ob 20. uri zvečer v šentjakobski sobi. Po vaji razgovor o zborovfh zadevah. 1623-n
Naš oddelek na praškem velesejmu
V torek 8. t m. se v navzočnosti našega odpravnika poslov v Pragi, osobja kraljevskega poslaništva, osobja generalnega konzulata in češkoslovaških zastopnikov gospodarskih ter industrijskih krogov otvori naša izložbena sekcija na praškem velesejmu. Otvoritev Izvrši naš generalni konzul g. Svetozar M. Rašič, podpredsednik odbora za prireditev naše sekcije na razstavi. Priprave za razstavo naših izdelkov in produktov so že končane. Od glavnih razstavljalcev je treba omeniti našo upravo državnih monopolov tobaka, ki razstavi svoje produkte: tobak v listih, mešani tobak in razne vrste cigaret. Razstava tobaka bo dala izložbi poseben značaj ter bo obenem nudila sliko te vrste nase državne industrije. Poleg gotovih kmetijskih proizvodov, ki b-do zastopani, predvsem žita, sadja in prediva, je treba ome-liti tudi razstavo naše turistike, zlasti pa Jadranske, ki jo prireja naša Jadranska Straža v Prasi s sodelovanjem Jugoslo-venske-češkoslovaške lige. Odbor za prireditev naše razstav? se ni bal truda, da posveti vso pozornost naši turistiki ter upa, da bo s to razstavo mnogo pripomogel k njenemu razvoju. Naša sekcija bo postavljena poleg francoske ter bo vsled svoje raznoličnosti go*ovo vzbujala pozornost, tembolj, ker je to naše prvo sodelovanje na veliki in splošno znani mednarodni gospodarski prireditvi.
Proti odebelelostl «*»«
VILFANOV    6 A J
kar priznavajo vsi strokovnjaki   —  Dobiva »e v v»e . lekarnah in drogemah Proizvija:
Kem. pharm. laboratorij Sir. D. VILFAN,
ZAGREB,  i LICA 204 »
Iz Celja
— Celjski občinski svet !ma danes \ sredo ob pol 9. uri v mestni posvetovalnici redno občinsko sejo. Na dnevnem redu so poročila z raznih odsekov.
— Umrla je v Jurčičevi uMcI gospa Marija Tise h, roj. Putič, v 81. letu starosti. Pokojnica je bila pranečakinja nekdanjega ljubljanskega  knezoškofa VVoIia.
—c   Tečaj za stenografijo namerava prirediti Trgovsko društvo v Celhi- Teč;« se bo vršil, če se bo prijavilo zadostno ŠtevHo interesentov.
—c Tlsočletnico hrvatskega kraljestva je Celjsko sokolsko društvo prosavilo na praznik 8. sept. s predavanjem v društveni telovadnici.
—c Otvoritev Celrske koče. V nedeljo 6 t. m. se je slovesno vršila otvoritev Celjske koče pod Tovstom. K planinski pri-redrtvl se je zbralo mnogo prijateljev planinstva, bilo pa bi jih gotovo še mnogo več, če bi vreme bilo ugodnejše. Okrog 12. ure je celjski opat g. Jurak blagoslovil kočo Po blagoslovi jen ju je navzoče pozdravi! načelnfk celjske podružnice SPD gosp. Božo Plahuta ter orisal zgodovino Celjske koče Govorili so nato gg. Sirec, krt zastopnik celj. obč. sveta, ki je z županom fmel veliko razumevanje ter krepko podprl novo zgradbo koče, načelnik savmske podružnice SPD g. Kocbek ter načelnik mariborske podružnice SPD ravnatelj Zupančič. Ob sviTan:u godbe se je po otvoritvi razvila lepa planinska zabava, ki je trajala v nočne ure.
—c Tržne cene 1. septembra. (V Din V Meso: Govedina 16—18, teletina 16—18. svinjina 25^—30, slanina 29— 32, mast domača 34, amerikanska 31 prekajeno meso 30—32. — Mleko: 1 1 na trgu 2.50, na dom dostavljeno 3 Din. Kruh: 1 kg belega kruha 6.50, črnega 5.50. — Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 4, I. 3. TI. 2, hrušk 6 do 10, breskev 10 do 12, češpeflj 5, sliv 4. — Kurivo q premoga črnega 48, rjavega 24, m* trdih drv 132, 100 kg 38. 100 kg mehkih 28.
— Našla se je dolga damska verižica za uro. Pojasnila pri upravi Slov. Naroda.
za
Tabor!!
Ljubljansko prostov. gasilno In roso* valno društvo nagnan;a tužno vest, da je njegov dolgoletni vestm in marljivi član-tovariš
Franc Floriianč'č, star.
odlikovan s srebrno svetlnio za civilne zaslugo,
danes popoldne po kratki In mučni bolezni preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 16. uri lz mrtvašnice drž. splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Stava njegovemu spominu!
Ljubljana, dne 8. septembra 1925.
Odbor
ljubi lanskega prostovoljnega »n reševalnega druStva.
Specijalna trgovina perila
HED. SARC, LJUBLJANA,
ŠELENBURGO V A ULICA 5
Opreme za neveste
Pralnica in likalnicai —  Ptrilo za gospode
po meri! 3000
i
j Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad 11,000.000 Din  jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekočI račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Zahvala.
331S
Telefon štev. 9.
23L
Telefon štev.
Podpisana se najprisrčneje zahvaljujem g. FRANU ZADNIKARJU. uslužbencu Narodne tiskarne, ki /e našel in ml izročil mojo zgubljeno damsko verižico.
Ljubljana, 9. septembra 1925. h an> Petne
Elektrotnonter
z večletno prakso pri zgradbah sklopnih naprav, vodih visoke in nizke napetosti, postavljanju transformatorjev, montaži strojev in generatorjev, samostojna moč, se
išče za takoj.
Hkoiziter
za elektromaterijal, dobrovpeljan in po Sloveniji znan, dobi takojšnie nameščenje. Ponudbe z referencami je vposlati na uoravo lista pod „AKVIZITER - 3303
78
57
FW
Stev. 204
»SLOVENSKI NAROD« dne 10. septembra 1925
Stran 5.
Gospodarstvo
Vinski trg
Trgovina z vinom pri nas ni posebno frvahna. Radi splošne gospodarske krize je domaČi konzum nazadoval. Starih zalog db nove trgatve ne bomogoče razpečati. V kvanritetnem pogledu so izgledi nove letine precej dobri, dočim o kakovosti novega vina še ni mogoče sklepati. Cene norirajo V Zagorju med 8—10, v Primorju bela vina 8—10, na otoku Krku črna vina 5—6 Din, bela vina 6—7, dalmatinska 5—7 Din. V srednji in južni Dalmaciji je vino malone razprodano. Na Visu, Pelješcu in v KaŠte-lih se lahko dobi še nekaj sto hektolitrov vina. V severni Dalmaciji ga je še okrog 14.000 hI na prodaj. Cene vina so zadnje čase poskočile. Pri črnem vinu od 20 na 40 Din po odstotku alkohola, pri opolu od 35 na 45, pri belem od 50 na 55 Din. Hercegovina notira vina iz 1. 1923 Din 7, črna vina Din 5, vina iz 1. 1924 Din 6—6.50, črna vina Din 4.50.
Inozemska tržišča. Izgledi letine v Avstriji so se poslabšali glede na kakovost in količino. Količina novega vina bo tudi pri najlepšem vremenu komaj dobra. Cene burgenlandskrh in spodnje-avstrijskih vin se gibljejo med 85—90 grošev liter. Na Madžarskem je toplo vreme zadnjih dni zelo dobro vplivalo na grozdje in letina bo zelo dobra po kakovosti in množini. Kupčije se sklepajo za nova vina že po maksimalni ceni 2500 mK liter. Cene mošta se bodo gibale pri minimalni ceni 2000 mK liter, nekateri pa kalkulirajo s cenami od 1000"—1500 mK liter. Na Češkoslovaškem so Izgledi nove vinske letine povoljni. Veletrgovina z vinom počiva. Cene kažejo padajočo tendenco. Tudi v Istri so Izgledi letošnje trgatve dobri. Z izvozom iz Istre se ne more računati. Značilno za draginjo vina v Istri je, da stane tamošnji teran že pri \inogradniku 3 lire liter. Na Reki je trgovina z vimo bolj živahna. V mestu samem je v skladiščih okrog 20.000 hl sicilijanskih vin. 15—16 odstotna sicilijanska vina notiraj o 11—12 lir hektoliter. Grški se obeta zelo dobra vinska letina. Na otokih se je trgatev že pričela, kvantum ni tako velik kakor lani. Radi velikega povpraševanj je bilo vino že ob trgatvi draga Dobra bela, 14.5 odstotna muškat vina no-tirajo 30—32 holandskih goldinarjev hektoliter.
Naš devizni trg
Devizno tržišče je zadnji teden oživelo, toda na poseben način. Doslej je bilo fi-načno ministrstvo, odnosno NaTodna banka preobložena z devizami. Samo v petih dneh je bilo v Beogradu pred enim mesecem na borzi tujih deviz nad 200 milijonov. Od srede, zlasti pa v četrtek se je položaj spremenil. Spekulacija se pripravlja za napad na devizne zaloge, ki jih je zbrala Narodna banka. To pomeni spremembo taktike. PoltSka je ostala ista: na vsak način izbiti finančnemu ministrstvu micijatrvo iz rok in odpreti na stežaj vrata špekulaciji. Ali pa more fmeti špekulacija uspeh danes, če ga ni imela včeraj? Ona sondira zdaj teren. Morda mish": lahko je finančnemu ministru absorbirati čedalje večjo devizno zalogo. Dinarjev je mnogo. Toda ministrstvo naj dobavlja blago. Tega pa ni v izobilju. Naijveč za poldrugo milijardo dinarjev. Doslej smo pošiljali na denarni trg blago, ker smo mislili, da Narodna banka ne bo dajala dinarjev brez konca in kraja. Neki član uprave je hotel na zadnji plenarni seli NaTodne banke postaviti meje, do katerih bi mogla Narodna banka odkupovati tuje devize. Toda njegov predlog ni bfl sprejet. Plenum je ostal pri starem na-zdranjn, da je treba ohraniti stabilizacijo, obenem pa nadaljevati akcijo za porast dinarja v etapah. Meje intervencije se ne smejo dolorčti, pač pa ie treba utrditi načela stabilizacije in sicer z zakonom.
Koliko dinarjev lahko spravi špekulacija v borbo proti stabilizaciji: Morda eno, v nobenem slučaju pa ne nad dve milijardi, ker nima toliko gotovine. Dunaj sicer lahko prodaja dinarje, ki jih nima ali ki jih upa sčasoma dobiti toda lanska špekulacija s francoskim denarjem je dunajske finančnike spametovala. To se že kaže. Dunaju ne diši nov eksperiment. Spekulacija brez Dunaja pa ni izključena. Toda v tem slučaju bi bila še slabša. Špekulanti, ki mečejo danes na denarni trg dinarje in kupujejo tuje devize, zlasti zagrebški, so slabo računali. Dunaj še ni opustil svojega namena, da eskontira porast dinarja, kadar se pojavi. Dotlej bo pa mirno čakal b jemal od svojih dinarjev 4 do 6% obresti, ki mu jih plačujejo naše bar.ke, dasi drže brez kakršnihkoli obresti pri NaTodni banki makne eno milijardo dinarjev. Poleg tega je nastala tudi ovira. Največji del povpraševanja v Ženevi je nastopil radi odkaza kreditev v italijanskih lirah, ki so jih dobile naše banke od italijanskih po Mussolinijevi naredbi. Zato je povsod veliko povpraševanje po lirah, da bi bilo mogoče vrniti kredite. Mnogi Italijani, ki so obrnili liri trenotno hrbet m se zatekli k dinarju, odnosno vojni odškodnini, se vračajo zdaj oazaj, ker so že inkasirali dobičke. Dinar stopi kot granitna skala, kakor je dejal finančni mrnister dr. Stojadinović. In stal bo, dokler bo toliko pameti, kolikor sredstev za stabilizacijo.
*
—g Kaj naj stori hmeljar v jeseni?
Ko je hmeljar obral svoj pridelek, ga posušil, pobasal in prodal, potem se naj vrne zopet na hmelijšče m ga naj pripravlja za prihodnje leto. 1. Predvsem je potrebno hmeljevko smukati raz droge; pri tem delu •e pa hmeljske trte naj ne odrežejo od ko-renike, nego se naj zvijajo v klobčiče, da dozorevajo. Ob tej priliki se namreč steljo rezervne žrvilne snovi te trt v koreni-
ko, kjer čakajo do prihodnje vegetacije. 2.) Dozorela hmelj evka se odreže in spravlja na velike kupe ter se sežiga z vsemi drugimi ostanki in odpadki, s tem delom se uniči vsa zalega mnogih hmeljskih škodljivcev. To sežiganje naj bi bilo za vse hmeljarje obvezno. 3.) Hmeljski drogi se naj postavljajo v priramide — pa tako, da jih potem ne podere vsak vetrič. 4.) Med goldingom zasajeni pozni hmelj se globoko izkolpje in se pusti iama potem čez zimo odprta. 5.) Grebeni v hmeljnikih se cdoravajo in v nsatale brazde se polaga pravilno ali hlevski ali umetni gnoj. Prvi se naj potepta in pokrije z zemljo, drugi pa lahko ostane nepokrit — ali se pa rudi j rahlo pokrije z zemljo. 6.) Skrben hmeljar že jeseni naroča potrebno množino hmeljskih drogov za prihodnjo spomlad. 7. Moder hmeljar vporablja letošnji obilni dohodek na pameten način; tvori si namreč zaklad za slabo leto, katera sigurno sledijo dobrim. On ne pijančuje z ženo in otroci cele nočin po raznih gostilnah, kakor se je to — žallbog — zgodilo L 1923.      A. P.
—g 31. poročilo o hmelju. Nurnberg 7. sept. 1925. Dovoženih 400 bal — zelo malo razpoloženje — pri malem prometu za 20 M nižje.
—g Hmeljarsko društvo je razposlalo inozemskim strokovnim časopisom sledeče poročilo: Žalec v Savinski dolini, dne 7. 9. 1925. Obiranje hmelja je končano in je množina pridelka nekoliko manjša, kot se je cenila. Hmelj je večinoma lepe zelene barve in je najboljše kakovosti — le morda 10% Je rjavkaste barve, kar ga je peronospora napadla. Kupčija je bila zelo živahna in hmeljarji so radi oddajali svoj pridelek. Vsega pridelka je skoro 90 % že prodanega po cenah do 130 Din za 1 kg. Danes je nekoliko mirnejše. — Društveno vodstvo.
—g Najnoviji broj «Bankarstva^ za m je« sec septembar izašao je i u njemu, pored ostalog nalazimo slijedeći biran sadržaj: Ljubomir St. Kosicr: Nas finansijski polo* žaj; Dr. Lazar Marković: Ekonomskosfinan* sijski program Narodne Radikalne Stranke; Dr. Milan M. Stojadinović: Akiuelna finan* sijska pitanja; Dr. Djuro Šurmin: Nase fi* nansije; Košta Todorov: Ekonomska bu* dućnost Kraljevine Srba Hrvata i Slovenj ca; Miloš S. Moksovljević: Dr. Stojadinović i njegovi finansijska politika: Nikola Ber* ković: Nekoliko riječi o našoj opštoj finan* sijskoj i valutnoj situaciji; Conte Volpi di Misurata: Les relationes ćconominues entre L'Italie et Yugoslavie; Dr. Vlada T. Mar* ković: Iz državnog gazdinstva; Oskar Weiszmayer: Moje mišljenje o radu Mini* stra Finansija dra. M M. $tojadinovića; Alojzij Tvkač: K finančnemu položaju Kra* ljevine Srba, Hrvata i Slovenaca; S. D. AIc« xander: Finansijska politika i naša industri* ja; Dr. O. Franges: financijalna politika i poljoprivreda; Nikola Stanarević: Zakon o nepeserdnom porezu i akcionarska društva; Dr. Gustav Gregorin: Porast dinarja z oja* rom na naše državno gospodarstvo; Dr. Stevan Popović: Industrijski krediti; Ing. Djordje Sokolović: Državno dobro Bclje; Dr. Franjo Pavlić: Mir moneta — mir sveta; Dr. Pero Mitrović: Aktuelna ipanjn našeg pomorstva naročitim obzirom na Sjeverni Jadran; Košta P. Mirosavljević: Privredne teškoće Vojvodine; Marko Bauer: Osvrt na rad Ministra Finansija dra. M. M. Stcjadi* novića: Dušan Uzelac: Sadašnji kurz dina* ra i sadašnja životna skupoća; Dr. Milan Ulmanskv: Finansijalna politika i sadašnja životna skupoća; Dr. Milan Ulmanskv: Fi* nansijalna politika dra. M. M. Stojadinovi* ća; Ing. Rade Lah. Finansijska politika naše vlade. Hronika i drugo. — Ova revija od* lično ured ju je, broj saradnika popeo se na blizu dvije stotine. — Godišnja pretplata 200 dinara. — Glavna Administracija «Ban* karstva» nalazi se u Zagrebu, Marovska 30.
—g Jugoslovenska naročila v Škodovih tovarnah. Po informacijah iz Prage so dobile škodo ve tovarne na letošnjem velesejmu večja naročila za ureditev električne centrale v Crnobranu (?) in klavnice v Ljubljani Za nadaljnja naročila se vrše pogajanja. Na našem velesejmu je prišlo torej do veljave eno največjih čeških podjetij, kar je posebno važno za naše bodoče trgovinske stike s CSR odnosno za razmerje med češko industrijo in Ljubljanskim velesejmem.
—g Za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Beogradska industrijska zbornica je poslal včeraj svojim članom sledeči komunike. Začetkom oktobra se prično trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Pred začetkom pogajanj predlože delegacije ena drugi liste svojih želja, da se dobi takoj spočetka točen pregled o medsebojnih zahtevah. Kakor vse druge korporacije, predloži tudi zbornica delegaciji naše države listo želja naših industrijalcev Predlogi industrijalcev naj bodo opremljeni z dokumentalnimi podatki iz sedanjih tariinih postavk in onih, izpod katerih ne moremo skleniti pogodbe, kakor tudi o produkcijskih stroških za naše in češkoslovaške fabrikate, v čeških izvoznih cenah itd. Opozarjamo tudi naše gospodarske korporacije odnosno trgovsko in industrijsko zbornico v Ljubljani, da se zavzamejo pri predstoječih pogajanjih za to, da interesi slovenske industrije in trgovine v trgovinski pogodbi s ČSR ne bodo prizadeti tako, kakor so bili deloma pri pogodbi z Avstrijo.
—g Dovabe. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave raznih vijakov; do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dobave elektromotorja in različnega elektromateri-jala, glede dobave raznih tiskovin; do 18. septembra t. 1. ponudbe glede dobave hrastovih plohov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 15. septembra t. 1, pri direkciji dTžavnih železnic v Subotici glede dobave plinskega kot-
la; pri direkciji državnog rudnika Breza glede dobave 1000 ks olja za mazanje. Dne 25. septembra t 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakovic za pločevino (Blechnieten). za sode (Eass-nieten) in bakrenih zakovic (Blechnieten aus Kupfer) Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt ia industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do "10. septembra t. L ponudbe glede dobave vodokaznega stekla, glede dobave raznih čopičev, glede dobave karbida v kosih, glede dobave ste-arinskih sveč in loia: do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dbave gorilnega oVa, glede dobave kopalne gobe; do 18. septembra t. 1. ponudbe glede dobave svinčenih zalivk, glede dobave blaga za zavese, glede dobave snažilnih rutic. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije dr-
žavna železnic v Ljubljani. Vršile se bodo
naslednje ofertalne Hettactje: Dne 22. septembra t. 1. pri mariborskem vojnem okrugu v MaTfboru in pri komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave mesa. Dne 23. septembra t. 1. pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju glede dobave mesa. Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah in v pisarni intendanture dravske divizijske oblasti v Ljubljani. — Dne 28. septembra t, 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raznega materijala (ščetke, kamena soda, platno, krpe za čiščenje, sukanec, klel, usnje, ter« pentln itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave plinskih cevi; dne 29. septembra t. 1. pa glede dobave bronca. — Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogltd.
To in ono
Goreči petrolejski vrelci v Romuniji
Dnevno zgori 300 vagonov petroleja.
V Moreni, v neposredni bližini Ploeste v Romuniji gori že več tednov močan petrolejski vrelec in požara skoraj ni mogoče udušiti. Ogromni stebri dima se dvigajo na mestu, kjer so dnevno uničene zaloge petroleja milijonske vrednosti. Ogroženo ozemlje je obdano od straže, če postane vetrovno, napolni dim vse ozračje In skoraj onemogočuje dihanje. Človek se lahko približa do 200 metrov ogenj bruhajočemu žrelu. Velikanski oblaki dima se vale iz žrela, v slučaju ugodnega vetra je videti tudi ogromne zublje, čijih odsev rdeči nebo.
Do sedaj še ni znano, kako je ogenj nastal, po mnenju nekega inženjerja pa vsled vrtanja. Povodom vrtanja tega petrolej skega vrelca je nastala silna erupcija .močnejša kot običajno. Pritisk je bil tako silen, da je poleg kamenja zletelo v zrak vrtalno orodje. Kos jekla je priletel na kamen, ki je dal iskro in v tem hipu so se vneli petrolejski plini. Nekaj minut nato je bilo že vse v plamenih. Sicer so lokalni požari v petrolejskem ozemlju na dnevnem redu, vendar se jih je do sedaj posrečilo vedno lokalizirati. To pot Je zavzel ogenj vsled silne erupcije take dimenzije, da na gašenje sploh ni bilo računati.
Izračunalo se je, da ogenj požre dnevno okoli 300 vagonov surovega olja v vrednosti enega milijona lej. Petrolej je last ameriško-remunske petrolejske družbe in ta se je sedaj obrnila na vojno ministrstvo za pomoč. Iz Bukarešte je bila odposlana cela baterija, ki je bombardirala vrelce, ho-teč jih zasuti z zemljo. Toda zgodilo se je ravno obratno. Dva možnarja sta vrelec obstreljevala in posledica je bila, da se je žrelo še bolj razširilo. Goreči petrolej je sedaj z elementarno silo bruhnil na dan. Prizor je bil naravnost romantično grozen, ko so ognjeni zublji segali skoraj do neba. Od dneva bombardiranja je nato poteklo 10 dni, vrelec je gorel dalje, dnevno uničevanje ogromne zaloge petroleja. Sedaj so zasnovali drug načrt: V daljavi 40 metrov so v globini 5 metrov pričeli graditi predor. Če se posreči predor izgotoviti, potem bo od spodaj navzdol tekoči petrolej tekel v tunel in tako bo ogenj omejen. Zopet je preteklo deset dni, tekom katerih so gradili tunel. Čim so bili delavci oddaljeni samo še dva metra od vrelca, se je tunel napolnil z petrolejskimi plini in dela niso mogli dokončati. Odprtino predora so zaprli z jeklenimi vrati. Nakopičeni plini pa so povzročili eksplozijo, pri kateri je bilo več oseb ranjenih. Eksplozija pa je imela mal uspeh: Petrolej je pričel vreti skozi predor in tako se dnevno reši 2 do 3 vagone petroleja, kar pa je le neznatna množina v primeri s količino, ki dnevno zgori. Petrolejska družba je sedaj razpisala 1 milijon lej nagrade onemu, kateremu se posreči požar udušiti. Družba je prejela ne-broj fantastičnih načrtov, ki pa so večinoma neizvedljivi. Sedaj gradijo nov tunel v globini 10 m in oddaljenosti 50 m. Če se tudi ta poizkus ponesreči, potem je raču.-nati, da bo trajal ogenj še leta dolgo.
Žalostna kronika
Umor očeta. — Umor moža.
V mestu Senta v Vojvodini se je v četrtek dopoldne odigral krvav dogodek. Komaj 18 letni Josip Parti je že več let živel v prepiru s svojim očetom. Mladenič ni mogel gledati kako je oče mučil vso rodbino. O veliki noči je oče napadel mater, nakar se je zavzel sin zanjo in jo branil. Oče ga je nato pognal iz hiše. Sin je nato vstopil v službo ter se preselil k sorodnikom. V sredo je izvedel, da se v četrtek zjutraj njegov oče pelje v Cantavir. Sin je izkoristil očetovo odsotnost ter šel domov, odšel pa je na željo domačinov že ob 8. zjutraj cd tam, da se ne bi srečal z očetom. Odšel je na polje s trdnim namenom, da odstrani očeta s sveta. Pri sorodnikih je ukradel sekiro ter se skril v koruzno polje poleg ceste. Ko se je njegov oče pripeljal mimo i nriskočil ter zadal nič hudega si*' tečemu očetu 7 udarcev s sekiro po glavi. Vsi udarci so bili smrtni. Konji so se spla-šili in zdrveli z vozom dalje do hiše, kjer se je voz zvrnil, truplo pa je padlo v cestni prah. Morilec se je nato sam javil orožnikom.
Sličen zločin, se je odigral v selu Poljane pri Novi Gradiški. 57 letna starka Andja Stojanovič je s sekiro umorila svojega 66 letnega moža Gjura Stojanoviča. Slučaj je zelo zagoneten in še niso odkrite vse podrobnosti. O njem poročajo tako-le: V petek opoldne je bilo v Novo Gradiško javljeno, da leži v hiši Gjure Stojanoviča na smeteh popolnoma okrvavljeno truplo. Na lice mesta je takoj odšla sodniška in
zdravniška komisija Ko so prispeli tja, se jim je nudil grozen prizor. Starček Gjura Stojanovič je ležal na trebuhu ves okrvavljen. Tekom preiskave je komisija ugotovila, kje se je odigralo krvavo dejanje. Najverjetnejše je, da ga je žena med spanjem udarila s sekiro po glavi. Rana je vodoravna in ker je Stojanovič velik človek, njegova žena pa nasprotno zelo majhna, je sklepati, da ga ni mogla ubiti v prepiru, temveč, da ga je umorila v spanju. Orožniki so ženo prijeli baš ko je hotela sesti na zagrebški vlak. Bila je takoj prepeljana v zapor. Pokojni Stojanovič je bil svoje-časno v Ameriki, kjer si je pridobil precejšnje premoženje, katero pa je vse prepisal nase. Zato so se doma vedno prepirali in sin Sava je očeta večkrat pretepel. Dne 30. t m. bi se morala proti sinu vršiti razprava, ker ga je med prepirom s sekiro udaril po roki. Iz te okolnosti se sklepa, da je zločin izvršil sam sin, da pa je mati krivdo vzela nase.
Jesensko Mogo
za obleke najnovejših vzorcev
Drago Scbwab, Ljubljana.
Melike je molčal tudi pred sultanom
Mohke se je mudil kot stotnik okoli t 1830. v Turčiji. Dne 19. januarja 1837 ga je sprejel v avdijenci takrat vsegamogočnl sultan Mahmud II. Avdijenca se je izvršila v kiosku ,s katerega je bil diven razgled po vsem morju. Turški samodržec je ponosno sedel v sijajni obleki na naslonjaču, podobnem prestolu, ko je Moltke vstopil. Moltke se je priklonil po predpisanih odredbah, nakar ga je sultan nagovoril. Hvalil je pruskega kralja in prusko armado. Moltke je razumel le malo turško, zato mu je sultanov govor prevedel njegov drago-man. Navzoči dostojanstveniki so gledali na pruskega oficirja z veliko napetostjo, pričakujoč odgovora. Toda Moltke je bil molčeč človek že takrat in se je samo prav vljudno prikloni. Sultan se ni dal motiti po tem brezbesednem odgovoru, marveč je pripovedoval Moltkeju o svojih delih in je izrekel upanje, da ostane Moltke dolgo časa na dvoru in da mu bo pomagal. Moltke se je zopet priklonil. Prinesli so šatuljo, v kateri je bil izredno cenjeni red »Nišan«. Moltke je pustil etui zaprt, ga držal k prsim, nakar je sultan zaklical: Pokažite mu ga in vprašajte ga ,ali mu je všeč? Sultan je mislil, da spravi tako Mol tke j a do govora, pa se je motil. Ko je imel Moltke krasen red na vratu se je pojavil na njegovem obrazu samo prijeten smehljaj in zotep se je dvorljivo priklonil. To je bilo vse in tako je ostalo do poslovitve. Turški sultan pa ni bil morda nevoljen na Molt-keja, marveč ga je naprosil za potovanje po Bolgariji in Romuniji in svoji okolici je rekel :*Srečen bi bil, ako bi imel na svojem dvoru ljudi, katerih jeziki so tako molčeči in katerih oči tako glasno govore.c
Strašna osveta ljubosumne žene
Pred gubernskim sodiščem v Moskvi so imeli pretekli mesec rešiti nenavaden slučad: grozno maščevanje ljubosumnih žena. V skurigunsko bolnico je bila svoječas-no prepeljana mlada žena *z sela Maslov, ki je imela strahovito ožgan ves spodnji del života. Nesrečna žena Marija Alješinova je v bolnici podlegla poškodbam, pred smrtjo pa je izpovedala, da je postala žrtev treh ljubosumnih žena, Sadikove, Prusove in Suvorove, ki so jo iz osvete polile z azo-tovo kislino.
Alješinova je tri leta stanovala pri zakoncih Sadikovih. Zadnje čase je pričela Sadikova sumiti, da ima njen mož ljubavno razmerje z Aiješinovo. Sum je rodil prepir, grožnje, pretep. Alješinova, videč da je v hiši odveč, se je pred vedno bolj agresivno Sadrkovo preselila k drugemu seljaku. Zdelo se ji je, da je na ta način zadeva zanjo najbolje rešena, ko se ie nekega lepega dne nenadoma pojavila v »jeciem stanovanju Sadikova ter jo nasiloma izvlekla iz hiše, rekoč: Pojdi, pojdi lepotica na ulico, moram s tabo obračunati.
Pred hišo sta bili prijatebici Sadikove, Prusova in Suvorova. Prusova je zagrabila Aiješinovo, jo vrgla na tla in jo čvrsto držala. Suvorova je izročila Sadikovi steklenico z neko tekočino in vse tri so pričele z nesrečne žrtve trgati obleko. Sadikova je nato odprla stekleničico in je Aiješinovo polila po nogah in trebuhu. V steklenici je bila azotova kislina. Alješinova je vsled strašnih bolečin pričela glasno kričati, nakar se ie zbralo vse selo. Nihče pa ni pri-
stopil, da bi nesrečno Ženo iztrgal iz rok
bestijalnih Žena. Vse selo se je očividno naslajalo na tem pogledu. Na sodišču je neki starejši seljak dogodek pojasnil takole: »Mislili smo, da je to navadni prepir in pre« tep med ženskami«.
Sodišče je spoznalo obtoženke krivim b obsodilo vsako na pet let ječe v samotno celico. Z ozirom na dejstvo, da nobena izmed obsojenih žena nima nobene izobrazbe, je bila Sadikovi kazen znižana na dve leti, Suvorovi in Prjsovi na eno leto Ječe. Kazen bodo obsojenke nastopile šele v novembru, ker je bila za časa obravnave ba$ žetev.
Ameriške roparice
»Chicago Tribune« poroča, da se razvija delavnost ameriških banditk vedno hujše. V Zedinjenih državah so izvršile skupine organiziranih žensk v mesecu avgustu 230 drznih roparskih napadov in tatvin. Ena izmed voditeljic je stara šele 20 let. je zelo lepa, močna ženska in ie absolvi-rala vseučilišče. Pravijo, da se le vrgla med zločinke samo iz nagnjenja po izrednih doživljajih. Pred kratkim je prišla v neke banko v malem mestu države Ilinois in tam potegnila revolver ter ustrelila blagajnika, ki se ji je približal. V bližini so bili policijski funkcijonarji, toda njej se je posrečile z dobrim plenom zbežati. Policija ne ve več, kaj storiti, zato se organizira, kakor smo že poročali, privatna obramba proti zločinstvu. Zveza prodajalcev draguljev v Chlcagu je razpisala nagrado 70.000 lir za vsakega tatu, ki bo ubit zasačen pri tatvini v prodajalnah. Bankirji so ponudili 10C tisoč lir za vsakega tatu, ki bo ubit v bančnih poslopjih. Pred nekaj dnevi le bile napadeno posestvo Francoza Roberta Mau-rerja. Člani njegove družine so odšli v Chicago in on je ostal doma s tremi služabniki. Prihrumela je tatinska banda na konjih, obkolila posestvo in poglavar je zahteval, da naj se Maurer uda. Ta ni hotel tega storiti, nakar se je pričel boj. 8 oseb iz skupine tatov je bilo ubitih in težko ranjenih, preostali pa so premagali Mau-rerjevo obrambo, ubili gospodarja in dva služabnika ter izropali posestvo. Dognalo se je, da so izvršile to ženske roparice. ★    * ★
* Smrt pod vlakom. V Italiji jc zadnje čase mnogo slučajev, da se obupani ljudje mečejo pod vlak, ki je razmesari. Te dni je počakal na vlak pri Vidmu v Furlaniji 511etni znani obrtnik Francesco Gervasi ter se zagnal pod stroj. Truplo je bilo grozno razmesarjeno.
* Angleški potnik potopljen. Iz Havra poročajo, da se je pripetila na krovu an* gleškega parnlka aCourcet*. eksplozija, ki je razbila parnik na dva dela. Paraik je začel goreti in se je potopil. Nekaj oseb se je rešilo.
* Zapustil štiri Številke za loterijo. V pokoje"! sodnijski pisarniški uradnik Kajetan Atori v Fžrenzl se je obesQ. Pokojnina je bi<la majhna in prodajalnfca z likerf, ki Jo je otvor?!, je šla slabo. Zapustil je pismo fri napisal svojcem štiri številke, katere nai stavijo v loterijo. One o obešencu ne smejo pozabiti.
* Z vžigalicami sta se igrala dva dečka
v vasi Kirchvveih pri Inomostu. Stala sta pri oknu blizu senika in metala drug drugemu prižgane vžigalice. Vnelo se je seno, pihal je veter, kmetje so bila okoU vasi po svojih poslih zaposleni Sn tako se je ogenj lahko z naglico širil, zajel je vse bfse in končno je pogorela cela vas.
* Nesreče na gorah. Po visokih planinah se dogajajo sedaj v poletnem času dan na dan nesreče, ki zahtevajo človeške žrtve. Te dni sta bili v francoskih Alpah dve težki nezgodi. Na Col des Egrins je padlo šest turistov čez petdeset metrov visoko skalno steno. Vsi so se ubili. Na Petit Mon Blanc se je ponesrečila neka dama.
* 14 avtomobilskih nesreč na en dan. Pariški listi so beležili v sredo 14 avtomobilskih nesreč, ki so se pripetile 1. t. m. v Parizu in na deželi. Pet oseb je ubitih, 39 težko ranjenih.
* Splošni kongres za dete. V Ženevi je Ml otvorjen v pondeljek splošni kongres za dete. Udeležujejo se ga zastopniki iz 58 dežel. Kongres je otvoril v navzočnosti 600 delegatov švicarski zvezni svetnik Haeber-letn. Naglašal je, da bodo juridične in zakonodajne odredbe, s katerimi se ima baviti kongres, učtnkovašle le takrat, ako se uvelja-v#o v vseh obmejnih državah ali po celem svetu. Istočasno je bila otvorjena mednarodna razstava za skrbstvo dojenčkov. Razstava podaja nazorno sliko o razvoju skrbstva za dojenčke v najvažnejših evropskih deželah.
* Proti porokam z Evropejka ml. Siam ski kralj je Izdal na sja/nske dijake v Angliji poslanico, v katere jih svari pred porokami z Evropeflcami. Pravi, da je bilo že mnogo porok Siamezov z belmri ženskami, pa ti zafieoni niso bili nikdar srečni. Razmere v naši deželi so različne od evropejsklh in Evropejke, ki so se poročile s Siamezt, ne morejo nikdar premagati želje: Vrniti se v rojstne kraje. Siamski kralj pravi dijakom, da naj nikar ne omalovažujejo domačih žensk m naj se spominjajo, da ne Evropejec in ne Siamez. ki spoštujeta samega sebe, ne poročita nikdar žene drugega ple« mena.
* Klub grdih žensk. Dobiti ženeke, ki bi priznale, da so grde, ni tako lahka stvar. Vendar pa se je v Ameriki ustanovil pred kratkim klub grdih žensk, ki šteje baje že precej članic. Za vstop v ta klub nd treba baš, da je ženska na poseben načm grda, marveč zadoščajo navadne telesne ne rednosti. V khrbu so tega mnenja, da marsikatera grda ženska prekaša s svojim duhom in inteligenco lepo žensko. Treba pa, da si z eleganco, finim obnašanjem, lepim glasom m z visoko inteligenco nekako zakrijejo svojo nelepoto obraza in končno si pridobj v družbi še večjo veljavnost nego fizična krasota. Balzac je rekel, da je grda ženska ljubezni vse hujše dostopna kakor krasotica m da se da ljubiti tako. <U se kar izgubi v ljubezni.
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD« One 10 septembra 1935.
Stev. 203
JI ■]L-'i -LJUbim -JUH .lUbi -IUUULJUIUIIjJ
GraHUeno podjetje \fr vestnega m spretnega knilfiovoUjo ali kiUiaovoainjo
Prednost imajo knjigovodje penzionisti uradov.  Znanje strojepisja potrebno.  Nastop službe takoj. — Ponudbe na upravo lista pod; _^Knjigovodja - 3302.
Aprovizacija direkcije drž. željeznica n Zagrebu
potrebuje cea.
500 vagona ogrijevnog drva I-a bukove cjepanice.
Ponude najkasnije do 15. septembra o. g. sa naznakom cijene ab vagon tovarna stanica poslati na upravu gornje aprovi-zacije, Petrinjska ulica 38. 3238
/I
NAJBOLJŠI BRHSKI BLflGOVI
spocljalol predmeti brez konkurenco
blago za gospoda in dama, Z7SL zajamčeno   ls  čiste volne
čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvomiško skladišče sukna
SIEGEL • IMHOF, BRNO,
Palackeho tflda 12. Vzorci gratis In franke. lato tuđ! privatno.
sa* a s£| s
Obnovite naročnino!
3C
9
Naznanilo preselitve.
Cenjenim odjemalcem, kakor tudi vsemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se s svojo trgovino na sv. Petra cesti st 95
preselil v renovirani In zelo povečani lokal
v lastni hiši v
MT Komenskega ulici St- 369 (H
in gospodom čevljarskim mojstrom javljam, da bom v par dneh prejel vse čevljarsko orodje iz inozemstva, ter po najnižjih cenah čevljarske potrebščine. Tudi sem že prejel velikansko zalogo raznih inozemskih podplatov vseh vrst in veliko navadnega gornjega in galanterijskega usnja po najnižjih cenah.
Za do sedaj iskazano mi naklonjenost se vsem cenjenim odjemalcem najtopieje zahvaljujem ter se priporočam za nadaljnja cenjena naročila, aH cenjene obiske na kar beležim z odličnim spoSt
mm debelo i    Matevž Turnar   na drobno i
Strojna mizarska delavnica
v bližini Ljubljane se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v najem oziroma se PRODA. Poizve se pri ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresn' trt? 3. iss-l
• trgovina usnja in čevljarskih potrebščin — LJubljana, Semenskega ulica št. 30.
3304
Nafnovefil epohalni izum, petrolejska plinska fevetiljUa
,AIDA' i kg žarnico
200-500
sveč moči. Krasna bala k*.
Neznatna poraba petroleja
Sve.l kakor elektrika!
„AIDA"
se rsb! za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, šol. eprkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prosnekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma
t 157-l
8VARC i drug
ZAGREB, Preradovileva ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike. —
— Zahtevajte takoj prospekte! —
Razpis
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
a."
v mestni klavnici in sicer preuredilo prašičje in
klavnice z vsemi pri
zidki, napravo konjoke klavnice, nove kuielije, pred«
hladilnice, hladilnice, stroiarne, kotlarne itd.
Vse potrebne podatke je dobiti proti vrnitvi nabavnih tros-kov od dne 9. septembra 1925 dalje med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Logarjeva ulica St. 1 ./III. levo.
Ponudbe je vložiti najkasneje dne 22. septembra t. I. do 12. ure v mestnem gradb. uradu.
V LJUBLJANI, dne 5. septembra 1925.
3S1C
Mestni magistrat ljubljanski, j)
i!
igo
r
Modna trgovina
A. Šinkovec nasl. K. Soss
Ljubljana« Mestni trg 19.
[jesenska prodaja
i
po znatno zniianih cenah.
Svila a
Crep de Chine sir. 95cm, m jnjl D 68,    D 56
»t
85
„ Ia težka nova kvaliteta „ „   „    preje       D 138
i*
»t
»i
,. 76 ,. 98 „118 „160 64 80 „100 .. 69
n
f, najfinejši „ „ 198
Pongis pralna svila Sir. 90 cm, preji 72
90 116
Surova svila, m......
Otoman svila za damske plašče! Velika izbira raznih crepov in svil — najnovejši vzorci!
Baržnn:
Velour Chiffon,  Panne, Pannette, modni baržun in nakit za modistke!
Rokavico i
tricot zimske glace švedske nappa
Nogavico i
svilen flor . .
kvaliteta prvovrstna
D 19
„ 58 vi 69 n 98
19
BTozo:
jumper svilen, že po.....D 68
bluze Opalbatist „Kazak* dolga .   „ 98
.    iz pralne svile 9        „   . .   „ 188
iz surove „    , „198
Velika izbira platnenih jopic in telovnikov
— najnovejši vzorčil
Za otroke:
perilo za novorojenčke, nogavice, rokavice, pletene jopice po znižanih cenah!
Razprodala otročjih obloko ia vsako spro>mJjlvo oeao! "VI
Za gospode i
srajce barv. z 2 ovrat. lefaj D 79 pjgjj D
m .... w    98 n
9    bele s pique prsi .   .   f , nogavice modne ......
rokavice trikot zimske.   .   .   , ,
. glace.......
9 nappa
. švedske
naramnice že od......
modni pleteni telovniki  .  . . ,
»t
»1
»I
m
84 115 90 19 22 96 100 110 10 238
Oglejte si brezobvezno zalogo!
Zahtevajte vzorce I
PoSilja se po pošti i
j
		
1   Mali oela.i. hi sinili o v ■ posredovalna In »ocial-■ ne namene obeln.tve, ■ vsaka beseda BO par. 1   najmanj*! znesek Oln 0.	ItiHLI 0GLHSI	Zenltve, deolsovanle ter oala.l strogo trpov •kep. zn.čala, v.aka besede Din 1*-. Ra|m.n|il znesek Din 10
Blagajničarka
j ena tudi vseh pisarni*
SUh del — išče službo v mestu ali na deželi. — Dopisi pod cBlagajničar« k a 3262» na upravo «3L
Naroda*.
Gospodična
izurjena v mešani trg o* vini — išče mesta na de* želi. — Ponudbe pod »Trgovina/3277* na upra* vo «S!ov. Naroda«.
Šivilja za perilo
se priporoča in pride na dom. — Ponudbe pod •Šivilja/3317* na upravo aSlov. Naroda*.
Absolvent
trgovske šole, vešč slo* venskega in nemškega jezika — išče službo. — Ponudbe pod »Absolvent 3310» na upravo «Slov. Naroda*.
Deklica'
17 do 20 let stara, zdrs* va, snažna, lepega vede« uja — se sprejme za po* spravljanje boljših so!j in vajena mora biti tudi pri otrokih. — Naslov pove uprava cSlov. ^Ja* rada-o. 3308
Postrežnica,
poštena, ki je že služila kot hišna — se sprejme pri manjši rodbini za čas od 7. do 16. ure — proti dobri plači in hrani. — Predstaviti se v Puh ar je* vi ulici 14, I. nadstropje (za Narodnim domom).
3321
l
prodam |
Proda se salonska garnitura
posamezno ah* skupno — radi selitve. — Dopisi na upravo «Slov Nar.» pod •Garnitura/3264*.
Starinska peč
lep«, okrogla, bela — se proda. — Naslov pove uprava *S1. Nar.*. 3307
Enonadstr. hiša
35 minut oddaljena od glavne poŠte — se pro* da. Kupcu je takoj na -azpolago stanovanje 2 sob in kuhinje. Ponud« be pod »Ugoden nakup 3266% na upravo «Slov. Naroda*
r^tanov^
Vdova
s sinom išče stanovanje ene sobe s kuhinjo. Pla* ča dobro. — Ponudbe na upravo *S!ov. Naroda* pod cVdova/3278*.
Stanovanje
s tremi sobami se v naj* krajšem času odda. — Naalov pove uprava *S1. Naroda*. 3320
Dijak (-inja)
se sprejme na hrano in stanovanje. — Ponudbe pod Dijak/3313 na upra* vo «Slov. Naroda*.
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče orožnik; event. tudi v bližini Ljubljane. — Po* nudbe pod aStanovanje takoj /3312» na upravo •Slov. Naroda*.
Kateri hišni gospodar
bi odstopil starejšemu gospodu sobo m kuhinjo ali vsaj prazno sobo v mestu; plača za par let vnaprej. — Ponudbe na upravo aSlov. Naroda* pod  Sredina mesta/3305
Posojila
20 do 30.000 Din dam dotične mu, ki mi rres^r* bi stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. — Dopisi pod •Posojilo/3267* na upra* vo «Šlov. Naroda*.
30.000 dinarjev
posodim podjetju, Id mi preskrbi stalno službo; event, vstopim kot dru« žabnik. — Ponudbe pod «Posoiilo/3314» na upra* vo «Slov. Naroda*.
V privatni pouk
gosli sprejmem tri učen* ce. — Ponudbe pod «Si* guren/3258»   na upravo Slov. Naroda*. 3258
Kleparski vajenec
se sprejme proti dogovo* ru. — Stanko Kezele, ga* lanterijsko in stavbno kleparstvo, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 3.
3246
Učenka
15 let stara, močna, želi vstopiti v trgovino v mestu ali na deželi kot vajenka, — Ponudbe pod *Vaienka/33ll» na upre* vo tfSlov. Naroda*.
Pouk jezikov:
francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine, srl*o*hrvaščir»e v tečajih in privatnih urah — po direktni metodi. Poučuje sanro kvalificirano osob* ie. Isto tam točno preva* i*«EJe v omenjene jezike. — Pojasnila in vpisova* nje do 20. t. m. v Bect* hovnovi ulici 7 (zgradba čekovnega urada) pritličje, levo, od 5.—6. po pole dne. — Prof S. Jeras.
3306
l
£okali
]
Trgovski lokal
po možnosti da je poleg gostilna ali restavracije v mestu ali na deželi v večjem industrijskem kraju — se išče v najem. — Pismene ponudbe pod •Prometni kraj/3288» na upravo «Slov. Naroda..
Hrana!
Suffet univerze »Dvorec priporoča okusen oben it večerjo za 15 Din dnev no. 1651
Blagi
ajne
•Wertheim» in JEKLF NE DENARNE OMA RE za vzida vanje — pri poroča Ljubljanska ko merdjalna družba. Ljub Ijana, Bleiweisova c. 18 1021
Suhe gobe
M GERSAK, Ljubljane Kongresni t-g 10.   129 1
Največja zaloga
in najcenejša dvokole motorji, otroški vozič: Šivalni   stroji, pnevmat ka  Ceniki franko. Pro daja na obroke »Tribu na*    F. B   L., tovarnH dvokoles in otroških vo-ričkov, Ljubljana, Kar lovska cesta 4. 160»l
Redka prilika!
Da zmanjšam veliko za* logo čevljev, prodajam od danes naprej vse v* ste, posebno pa ostanke,
pod lastno ceno, toda *a* mo toliko časa. dokler traja zaloga. Nikdo naj ne zamudi te izredno ugodne prilike za nakup čevljev. — Hinko Seljik, Prešernova ulica 52 (n** sproti glavne pošte. 3243
03EEE1E1EIE:
se UR
hitro in bogato
poročiti,
ne pozabi inserirati v
„Slov. Narodu"!
............. MMIMlitl
80 komadov
Ia hrastovih sodov
200—380 Ht. v brezhibnem stanju, deloma enkrat deloma dvakrat rabljenih, se odda po zelo nizki ceni. — Vpraša in ogleda se lahko
pri tvrdki
„ALKO" 3289
veletrgovina Zganja družna z o. z. LJUBLJANA, Kollzej.
se priporoča, da si ogledajo razstavo v pa vil ionu I sVt, 024, kjer je razstavil« tvrdka: F. In I. GoHčnr „PH Ivanki'« Ljub-
ltana. Sv. Petra cesta 29. predmete damske koniekaie lastnega Izdelka In sicer: plašče, bluze, oblek ce, velike in male predpasnike itd. v krasni izbiri. — V tet trgovini se dobi tudi razno moško in žensko perilo po najnižji ceni. — Za trgovce posebno nizke cene.
Geslo tvrdke Je: .Mali, a tem gostejši dobiček.* iss-l
Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jeseriek. — Za inseratni del IMu Oton Christof. — Vsi v Ljubljani
I
aTaral
06