Šulvereiuska šola na Slatini. Zakaj ae brani te in vsake šulyerein- ske aole alov. ljudstvo? III. Nemške šole širijo med Slovenci odpad od naroda in od sv. vere. Slovenski otroci iz takih šol poatanejo ošabni na par nemških beaed, katere za silo lomijo; začnejo prezirati avoj materini jezik, ga črteti in postanejo pdzneje izdajice avojega naroda in tem potom žalibog tudi odpadniki od av. vere, ,,Tega naa uči več ko triatoletna skušnja, da katoliaka vera ravno v tej meri med narui omaguje, kakor ae alovenaki rod ponemčuje". (Slomšek.) Da je to resnično, pričajo naui naši Slatinski posilinemci, kateri, kakor jih poznate, imajo na sebi kaj malo krščanskega, razun da so vpisani v krstne bukve. In take ljudi vzgajajo šulvereinske šole, to je poleg nemškutaratva njik glavni namen. Weitlof, oče zloglaanega šulvereina, vedno trobi v rog očitnih zasramovalcev sv. katoliske cerkve in njenih pobožnosti; tak človek pa se ve, da ne bo akrbel, da bi se v njegovih šolah poučevalo v krščanakem duhu. Pa vsaj Slatinčani tega sami niso hoteli, zato ao se baje hrestili, da bodo, kolikor mogoče, zato skrbeli, da se nastavijo v tej šoli le taki ueitelji, ki bodo nasprotovali duhovščini, kakor se to godi žalibog tudi na drugih šulvereinskih šolah. Čegava je mladina, tistega je prihodnjost. Zato dobro ve sv. cerkev ter ai prizadeva zopet pridobiti si tiati vpljiv v šoli, kateri ji gre vsled poslanstva Kristusovga. In to tirja av. cerkev po vaej piavici, ka ti ona je prva in prava vzgojiteljica mladine, katero vodi h Kriatusu. Ona pozna pravi nameii šole: učiti otroke po krščansko modro živeti ter za čaauo in večno arečo jim skrbeti. Temu pa naaprotuje duh antikristusov — sovražnikov av. cerkve. Naši verski sovražniki hočejo popc 'noma ločiti šolo od cerkve, odvzeti ji vae pravice do šole, in zbirajo mladino krog sebe, ne da bi jo vodili h Kristuau, ampak odvračali od njega. Ali pa di to satansko delo? In ta namen ima tudi šulvereinska šola, zato svarijo pred njo ne le slovenaki, ampak tudi nemški katoličani. Da brezverske šole niso le votel strah, kažejo nam žaloatni nasledki nevernih šol. Ravno sem čital, da je v mestu Berolinu v enem leta dvainšest deaet otrok aamo si končalo življeaje. Tem zločinstvom je gotovo kriva v prvi vrati iieverna vzgoja aolake mladine. Stariši tožijo, da otroci razuzdani poatajajo v zdajšnjih šolah. Vei^ujemo njim; kajti dandanašuje šole niso take, kakor jih želi in zahteva av. cerkev. Pa otroke iz naaili šol poslati v šulvereinske, reklo bi se postaviti jih iz deža pod kap. Zato, atariši, bodite modri, ne mečite svojih nedolžnih otrok šulvereinakitn volkovom v žrelo! čaka vas radi tega težka odgovornost pred ojatrim sodnikom ! — Pa zadoati. Sulvereinske šole torej niso za naa; naši aulvereinovci bi nam ž njo storili vnebovpijočo krivico v dnaratvenem, narodnem in verakem obziru; pa livala Bogu, oatali ao na cedilu. Vrh tega postavili so šolo na ailno neroden kraj, tako nekako, kakor so stavili srednjeveaki roparaki vitezi avoje gradove. Zato, Slatinčani, le hvalite Boga, da se je aola ovrgla ; utegnil bi 8i kak otrok vaš nogo zlomiti na tej atrmini, ali roko zviniti, ali vaaj povrniti se iz šole na dom z razbitim, krvavim noaom. —r—