280. številka. Ljubljana, petek 7. decembra. X. leto, 1877. ENSKI Uhaja vsak dan, iivzemšl ponedeljke in dneve po nrafinicih, ter velja po po iti preieinan ta avstro-ogerske deielc xa celo leto 16 gld., xa pol leta 8 k ld ft* ciart let* 4 gld. — Za Ljnbljano bre* pofiiljanja na dom ta, celo leto 13 grld., aa četrt leta 8 gld. 30 kr., ta en meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. m Četrt lota. — Za tujo doiele toliko -;eč, kolikor poatnina isnaaa. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana aena in aicer: Za Ljubljano ca Četrt lota 2 gld. 50 kr., po polti prejeman ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od čotiristopne peut-vr^te $ kr., če ee osnuDilc enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se -v.»hi irankir*ti. — Rokopisi fo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši (*. 3 ^gledališka atolba". Opravuiatvo, na katero -iaj m blagovolijo poliljati naročnine, r^klamaoije, otnanfla, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" ▼ Kolmanovej bili. Videant consules. jSHiM 2)0 zadnjej tiskovnoj obravnavi proti „Slovencu". Gospod c. kr. državni pravdnik je v svojem govoru trdil, da toženi članek pozivlje na „boj na cesti" in na „boj z nožem", v zatožbi samej pak je povedano, da je omenjeni članek poln najhujšega sovraštva do Nemcev in da on hujska na nasilno prognanje in uničenje vseh, kateri se nehte pripoznati za pripaduike narodne stranke. Izrek porotnikov in na njega temelju sklenena oprostilna razsodba so d nije Sta to g. drž. pravdnikovo menenje proglasila za napačno, ko je zagovornik poklical sodnike in porotnike na pričo, da v okrivljenem članku to ne stoji pisano ter da more kaj tacega ondi najti samo pretirana fantazija. Tako bi bila stvar končana. — A g. državnega pravdnika besede nam vendar nikakor ne morejo iz mislij izginiti — britko nam je slišati jih-vedno. Tako postopanje, združeno z mnogoštevilnim konfisciranjem slovenskih listov, da slutiti, da je v tem nekova metoda! A to terja odločnih izjav! Narodnoj stranki ne moro biti vse jedno, ako jo organi javnih oblastništev zroirom in povsodi smatrajo za državi in posameznikom nevarno ! Ona se mora temu protistaviti! Ako se poljubi udom nasprotne nam Stranke posluževati jednacih sredstev, svobodno jim je, narodna stranka je zadosti močna, da se jim stavi v bran. Proti organom javnih oblastništev pak je naše stališče v bivstvu čisto drugo — ker imamo namreč opraviti z oblastjo samo. Narodncj stranki se nij treba sklicavati na nje patrijotizem in njo domoljubje, katero ne zaostaje za onim, s kojim se hvali nasprotna stranka. A vladni sistemi prihajajo in zopet odhajajo, in v teku let ostaneta nepromon-Ijive trdno samo — pravica in resnica! Avtoriteta, katera svojih sredstev ne zajcmlje iz teh dveh izvorov, koplje sama sebi jamo, zatorej videant consules! Junius. Telegrami. Peterburg 6. dec. (Oficijalno.) Iz Bogota se 4. t. m. poroča: Rusi so v Orhanju in VraČešu dobili velike zalogo municije, nad 10.000 vnganov ovsa in pšenice, pušk in druzih zalog. Carigrad 5. decembra. Sulejman telegratira, da so Rusi pri Kleni izgubili 11 kanonov, municije, 300 ujetih in 3000 (?) mrtvih in ranjenih. Druga ruska vojska je bežala proti Trnovemu. Rusi so bili 10 bataljonov močni in so imeli 24 kanonov. Vojska. Sulejman paša, ondan zastonj poskušavši na severnem krilu carjevičeve vojake kaj opraviti, je menda res, če se sme turškemu viru verjeti, nekaj več vapeha imel na južnem krilu svojih pozicij. Tu je posrečilo se mu, Ruse od Elene odriniti in se nekaj zapleniti. Najbrž, da je z vso močjo tu udaril na po- samezen oddelek in s premočjo iznenađene Ruse za enkrat pošibil. Nij se pa menda bati, da bi ta stvar imela kake nasledke. Rusi so gotovo bitro oskrbeli za pomoč in utrjeuje južnega krila v Trnovem. Mehemet Ali je bil namenjen, da bi Osmana iz Plevne osvobodil. Ali zdaj se mu slaba godi. Uže pet dnij komaj svojo lastno kožo varuje, nikar, da bi drugo rešil. In, kakor brž mu Srbi pridejo za hrbet, moral bode še zdanje pozicije v Baba-Konaku popustiti. E r z c r u m. Glavno me3to Armenije, Erzerum, leži v jugo-iztočnem oglu lepe ravnine, v podnožji poslednjih holraov Palan-Tekek in Deve-Bojun (kjer je bila razbita vojska Muktarja in Iz-maila paše). Od daleč ima Erzerum prekrasen pogled; temne sence njegovih poslopij leže na bolj svetlih okrožajočik ga gorah in to mu daje neko posebno svojstvo. Vendar vse to zgine, če bo približamo mestu in v ničem se ono ne razlikuje od druzih turških mest Male Azije, nič ne kaže bogatBtva nje-. govih prebivalcev, da si je Erzerum najime-nitneje trgovsko mesto tega kraja, važen v administrativnem in strategičnem obziru. Prebivalcev šteje mesto okrog 90 tisoč. Trgovina lepo cvete v njem, ker tu se stekajo trgovska pota Male Azije, in razun tega vede todi pot v Perzijo. A mestni obrt nij velike cene, izdeluje se najbolj železo in med za gospodarsko orodje in deloma se tukaj izgotavlja tudi orožje za Kurde. Poljedelstvo gre y Erzerumskej okolici vspešno in ob bregovih Evfrata, ki teče kako poldrugo uro od mesta, in na ravnih travnicih raste prekrasna trava. Rogata živina je tukaj mnogo lepša in krep- Prebavljanje v želodci. Anatomija nam popisuje one organe, kateri fco neobhoduo potrebni za vzdržavanje življenja. Fiziologija, združena s kemijo, nam pa razklada predrugačenje živeža ali hrane v teh organih, in ravno ta kemični in fizijolo-gični proces fizijologi piebavljenje v organismu imenujejo. Zatorej je prebavljeuje oni del fizijolo-gije, katerega so mnogovrstni učenjaki sto in sto let studii ali in v hipotezah popisavali, dokler se jim nijso uakljuciii posamezni slučaji, ki so jim razjasnili ono temno vednost čudapolne prikazni — hipoteze. Ravno ti posamezni slučaji so jih pripeljali do vednosti, da vsa tvarina, katero organizem iz okolico sprejema, izpreminja se različno v lastnem telesu in kemično predru-gačuje. Organi prebavi j a jo svojo hrano, iz živalstva ali rastlinstva vzeto, najprvo v ustih, potem v želodci in nazadnje v črevih. Prebava živeža se prične pri živalih različno, pri nekaterih v ustih, pri drugih v želodci. Znauo je, da se pri Človeku užita hrana uže v ustih kemično in fuijologično izpremeni. Tukaj so fizijologi lehko opazovali izpremembe, ker so v vsakem trenutku lehko analizirali prežvekano hrano. V ustih se izliva iz različnih slinovk (speicheldiilzeu), katere se nahajajo na ustnicah, pod jezikom, v požrelu, itd., pomešana slina. Ona je kemičuo sestavljena iz Ptvalina (speichelstotT), beljakovine (eivveiss), Proto-plasma in mnogovrstne soli. Ta kemična spojina spremeni užito hrano, posebno beljakovine, naredi jedi opolzne in jih v okroglih grižljajih skozi požiralnik v želodec porine. Ta pomešana slina tudi še v želodcu jedi pre-bavljati pomaga. Tako so dospele jedi skozi požiralnik v želodec. Prejšnje čase, ko so učenjaki o pre-bavljeuji Študirali, mislili so, .dajo prebavljeuje mehanično in kemično. Ali temu nij tako; pri človeku je mehanično predrugačenje jedil ali užite hrane uže v ustih dognano in v želodci se samo kemično izpreminja. Mislili so pa tudi, da v želodci višja temperatura hrano prekuhava in omehčuje, ali pa mogoče, da neka specifična kislina, takozvani pepsin, užito hrano prebavlja. Natura je zopet skrbela sicer po posameznih slučajih, katerih hočem neko tukaj navesti, da je mogla fizijologičua vednost prebavo užite hrane tudi v želodci bolj na tanko študirati in prejšnje hipoteze uresničiti. Tako je opazoval tizijolog Spalanzani, ki je majhene koščke mesa na svilue nitke privezal in racam dal pozobati, da bo race v nekem Času te koščke mesa v želodci prebavile, zakaj nitke, ki jih je nazaj potegnil, bile so prazne. keja kakor kjer si bodi. Razun teg« rede tu mnogo bivolov, in čestokrat se sreča dolga vrsta teh čudovitih živalij, vpreženih v dvoko-lesne vozičke, kojih lesene osi napravljajo pri vrtenji neznansko škripanje, kar pa, kakor pravijo, je potrebeno, da priganja žival k hI« trejšej hoji. Primeri se včasih, ko vozijo ob bregu rek ali jezer, da zabredejo bivoli v vodo in se popolnem pogreznejo vanjo, tako, da iz nje mole samo črni gobci. Z gord okrog Er^eruma se spušča nekaj potočkov, ki teko po mestu, in delajo ulice pisane vsled mnogoštevilnih mostičev. Večina poslopij v meslu obstoji iz nizkih i Inatili koč, prislonjenih ena k drugej , in obrobljajočih ozke, zakrivljene ulice. Muzehnanski oddelki so sploh obdani s sivimi stenami, prorezanimi tu pa tam z malimi prodori, ki služijo za duri in okna. Vsled tesnote poslopij se večkrat pripete požari, ki iztrebijo cele oddt lke. Krovi mnogih hiš so pokriti z debelo plastjo prsti, tako, da se spomladi na njih pasd ovce in koze, po leti pa gori suše drva. Vrhnji del mesta je pa vendar obsajen z boljšimi poslopji, s hišami evropskih konzulov. Tu se tudi nahaja tržišče in gubernatorjev grad. Ulic s tlakom je prav malo, v vseh je pa mnogo blata in prahu, in jam za razno nečednost, mimo kojih se sprehaja cela čreda psov, z eno besedo — kakor sploh v turških mestih. Ker nedostaja lesa, si prebivalci pripravljajo za kurjavo snov iz gnoja in blata, kojo obdelavši v podobo opeke, sušd na solncu. Skoraj edino le taka kurjava je poznana v Er-zerumn, kakor tudi v vseh brezlesnih dolinah Armenije in Kurdistana. Pri požiganji daje ta mešanica mnogo toplote in gori počasi, a tak strašen smrad razprostira, da bi se kmalu človek zadušil. Peki in evropski prebivalci mesta kupujejo tedaj po dvajset ur daleč drva. Ker je Erzerum v strategičnem obziru velike pomembe, je turška vlada vedno porabljala vsa sredstva, da se mesto ukrepi. Zavarovano je ono z nakopom, posameznimi forti in citadelo. Forti sestavljajo glavno moč, razpoloženi so po višinah Kop-Daga in Kere-men-Daga, ki ste zelo ugodni za obrambo; raz teh višin se lehko odbijejo naskoki na tvrdnjavo s pobočnim ognjem. Nekatere iz utvrdeb imajo kamenitne, obokaste kasarne, kjer bivajo vojaki, braneči se, .zakriti pred sovražnim ognjem. Mestni zid, ki je tri ure dolg, obstoji iz 11 baštij, zvezanih s kurtiaami. Neki Montegaza je bil zmožen vsakokrat, kadar je hotel, iz želodca vreči. Užival je različno hrano, katero so pozneje fizijologi lehko kemično preiskavah in vsako pot kemično izpremenjeno našli! Še bolj je pa pojasnil Ilelm na Dunaji prebavo v želodci. Prišla je k njemu žena iz Spodnje Av?tr?53ke, katero je bil vol z rogom v žličico sunil, kožo predrl in tako želodčno fistulo napravil. Pri tej ženi je Helm opazoval, da se jedi v želodci kemično izpreminjajo. On je poskušal različno hrano, pri katerej je za vsako jed posebej potrebni čas za prebavo v želodci določil. Zavijal je različne jedi v kapsule ali luščine, jih pastil povžiti, ali zapazil je zraven, da so bile jedi vse prebavljene, kapsule pa neprebavljive izvržene. Tako je tudi Rooman v severnej Ameriki pri kanaričnem lovci, kateremu je vsled strele v Žličico želodčina fistula nastala, v različuej podobi opazoval prebavo hrane v želodci in Višina zidu meri od 45 do 6 3 metrov, debel je pa od 7'5 do 0 metrov. Širjava rovov je 77 crevljev in globočina 10—24 črevljev. Na-kopi so iz prsti, odeti z rušo. Citadela stoji v sredi mesta in obdaja jo star, kameniten zid s 13. stolpi; tu je glavni sklad orožja in vojnih priprav. Leta 1821) je feldmaršal grof Paskevič, ko je razbil na Sabanlugu dva turška oddelka Sadi- in Haki-paše, vzel Erzerum z ostalimi razbitimi turškimi vojskami. Turki so se najprej branili na višinah Kop-Daga, a potisnili so jih takrat Rusi v mesto. Bajler-bej erze-rumski, videč, da je nemogoče se obdržati, je izročil ruskemu generalu ključe od tvrd-njave, a vojska njegova se je še menila protiviti, skrivši se v citadeli, in odložila je še le orožje, ko so se Rusi pripravili k naskoku. Po drinskem miru je Turčija nazaj dobila Erzerum. Mora se pa reči, da so utrjenja v 1829. letu imela mnogo slabih stranij, da nij bilo tako trudno vzeti mesto; vse drugačne so pa utvrdbe denes, ker so se Turki močno potrudili, da so popravili napake. Sedaj Rusi zopet stoje pred Erzerumom, razbivši 4. novembra pred njim, namreč pri Deve-Bojunu, turške čete. Odrezana so uže skoraj vsa pota, po katerih bi mogla priti mestu pomoč in skoro bomo slišali, da se je udala stolica Armenije. Iz ruske „Njive". K. Zdanje notranje stanje naše monarhije. Ker bi nam valjda ljubljanski državni pravdnik ne pustil o tem predmetu svojih mislij pisati, kakor nas izkušnja tolicih konfiskacij uči, naj bralcem podamo nekatere glasove o zdanjem stanji iz nekonfisciranih listov : Praška „Politik" od vtorka piše: „Po-ložje, v katerem rešitev najvažnejših evropskih vprašanj avstrijsko-ogersko monarhijo nahaja, je naravnost žalovanja vredno. Kakor da bi 8e nenaravno dozdanjega pota maščevati hotelo, kopičijo se v tem hipu težave do velicega jeza, ki nij premagati. Nagodbe ne pečine nijso Še objadrane in za /daj se išče luka za silo, provizorium. Kaže se vendar, da, ko je nemška vlada razprave o co4u pretrgala, vedela je dobro, kaj dela, to je bil strel, o katerem ostrostrelec v Varzinu ve, da je v črno piko zadel. Dejanja kažejo, da se ne more preko tega potrdil to, kar je uže prej tudi Ilelm na Dunaji našel. Ta lovec je veliko starost dosegel, še pred desetimi leti je na mnogih univerzah prebavo jedil dal študirati, koje preiskave nijso bile samo imenitne, ampak tudi podučljive. Ti posamezni slučaji so nzijologično hipo tezo o prebavljenji jedi v želodci izpremenili v pravo vednost. Fizijolog Bardeleben je pse operiral in umetno želodčne listale napravil in tako prebavo jedi v živalskem želodci preiskaval. Vse te preiskave so fizijologe do spoznanja pripeljale, da je v človeškem in živalskem želodci kemično predrugačenje užite hrane, da je v želodci neka kislina, katera hrano, tu in tam kemično uže predelano, zopet predrugači. Opazili so tudi pr* živalih, koje so mej prebavljenjem užite hrane usmrtili, da je Želodčeva notranja stran mej prebavljenjem popolnem rudeča ali rudeče infiltrirana, o vseh drugih časih pa zmirom bleda. zadržka naprej, in kdo ve, kakšne krize bodo iz tega še nastale, da se nagodbena kriza nerešena prenaša v leto 1878. Vsezdravilo avtonomne čolne tarife se ne izkazuje, uže v prvih paragrafih se je izpodtaknilo na -lastnih nogah. Tisti krogi, katere se je hotelo z brambenimi coli pridobiti, zamečejo odločno finančne cole. Vihar peticij se proti podraže-nju vsled finančnih colov dviga." In vodilni list ustavoverne stranke nff. Freie Presse" toži prve dni tega meseca: „Zadnji mesec zadnjega leta nagodbene dobe počenja, a nahaja tako negotovost in zmešnjavo razmer, ki bi v vsakej drugej državi strah politikarjem, groza trgovcem, obupanje prebivalstva bila. Do konca meseca bodo vse postave neveljavne postale, ki vežejo obe državni polovici; trdne kolovozne, v katerih so se trgovina, promet, cirkulacija denarja premikale, nehajo; notri v državo pravne fundamente dvodržave se razteza mučna negotovost, ki se ob novem letu začne. Če ne vse, kole* dar nam kliče osorno žalostno besedo v uho, da so iz te stare in čestitljive države, monarhijo v najem, naredili." In dunajski „Vaterland" od vtorka dostavlja temu: „Ne le špekulant, trgovec, veliki industrijalec je v nevarnosti, manjši obrt-nijski stan je skoro popolnem iz svojega skromnega pa mirnega življenja vržen; staro naseljeno plemstvo se hitro razposeduje, in zadnja, najsolidnejša podloga države, kmetski stan, je v Bvojem životnem nervu ugriznen in leti v pogubo. ... To je resultat eksperimenta: to državo vladati z eno stranko, s odrezajijem jednega njenih najvažnejših udov." Dovolj so ti navodi, mislečemu politiku in dobremu državljanu še preveč. Da pa je tako daleč prišlo, nijsmo krivi mi Slovani. Avstrija in Angličanska. Ko se je začel v jugu boj za osvobojenje naših bratov Jugoslovanov izpod turškega jarma, kateri boj smo mi Slovenci in vsi nafii slovanski bratje smatrali kot svoj boj, kot boj za našo občno slovansko prihodnost, tačps smo se bali veleraočod, da bode v našej Avstriji zdaj na videz in dejansko prevladujoči magjarski vpliv veliko škodo delal. Saj je pač minister naših vnanjih stvarij cel Magjar, g. Andrassv. In znano nam je, da, ko je pO dvornih vplivih padel tujec Beust, nesrečnega spomina za nas vse in tudi za pravo-nemške Avstrijce človek (čuj zadnji glas barona Kel- Ona prebava, katera se je v ustih in želodci pričela, se končno vrši v črevesu. Tukaj se pomeša v želodci začeta prebava, tako imenovani „chymustt, najprvo s trebušno slino, ki se iz trebušne slinovke „danereas" izliva, potem iz žolčnega mehurja izlito žolčjo in nazadnje črevesnim sokom (succus entericus) Peristaltično gibanje črevesa pomika takozvari griz zmirom naprej. Tukaj sesajo srkajoče žilice hranilni sok, kateri potem v krvne žile prehaja in se s krvjo pomeša. Oni del živeža, kateri nij za prebavo ali rabo, se nazadnje kot blato (faeces) iz telesa izvrže. Ker je v praktičnem življenji tolikanj govorjenja o dobrem apetitu, hočem tudi o tej stvari nekoliko izpregovoriti. Mlada človeška natura potrebuje za svoje telesno razvijanje in vzdržavanje svojih organov mnogo različne hrane. To traje do tiste dobe, da človek popolnem doraste. Potem on ne potrebuje za telesno razvijanje več hrane, nego lersperga v državnem zboru) — tacaš je ranjki M a d j ar Deak dal svojemu učencu Andrassvju «elo izpovedno odvezo in ga poslal vladat na vero in nevero z vnanjimi razmerami naše •slavne monarhije. In Andrassy je šel in vladal. Mi verjamemo in vemo, da je hotel vladati ▼ magjarskem smislu. Ali kmalu je videl, da mogel nij. Vnanja naša politika je i politika naše svitle dinastije. Ta pa ve koncem, da v monarhiji stanujo i drugi narodi, ne le Magjari. Ta zdrava vnanja politika naše svitle krone nas je rešila pred zvezo z Anglijo, katere glas bi bil za nas avstrijske Slovane silno žalostno poročilo. Pač je vse kazalo, da se ■Beust močno trudi za tako zvezo, pač je bil Andrassv gotovo uže kot Magjar in torej ro jen protivnik Slovanov za zvezo z Angleži, za rešenje Turčije. Ali tu je našel odločen odpor v cesarskej rodbini. In tu je šlo vprašanje: ali ostati minister vnanjih zadev, pa delati fusorilno politiko, katero je sam cesar začel v shodih z ruskim carjem in potrdil na obedu v Košicah, ali pa iti. Andrassv je ostal, misleč: še zmirom je za mene in moje bolje, da jaz izpolnjujem to mesto, nego če bi ga drug. Lord Derbv je ondan rekel nekej deputaciji mej družim : „ Jaz bi mogel tudi opazke jednega govornika (v deputaciji) o držanji Avstrije kritizirati. Videti je bilo, da misli, da Brno bili mi kažnjivo nedelavni, da je avstrijska vlada pripravljena kaj sto riti, ko bi mi Avstrijokolikaj izpod-bujali. Jaz mislim, da smem za sebe zahtevati vero, da nij sem n ob e n e p ri 1 i ke zamudil, seznaniti se z idejami in mislimi avstrijske vlade, in da te bolje poznam, kakor kdor koli razen te vlade. Nečem se v podrobnosti spuščati, le toliko omenim, da se no skladam z mnenjem govorni-Kovno. Iz teh besedij Derbvjevih je jasno, da so si Angleži vse prizadeli, da bi Avstrijo za soboj potegnili proti Rusiji, a zastonj. Ostali so osamljeni. Nobene prilike Derby nij zamudil, da ne bi bil proti Rusiji skušal Avstrijo dobiti, ali seznanil se je tako z odločilnimi našimi krogi, da zoper Rusa nij nič pri nas. Hvala Bogu, da je tako. In upati je, da se bodo tudi Magjari in nemškutarji privadili stvari, kakor morajo biti, če radi ne, pa neradi. samo za vzdržavanje organov. — Zakaj pa tedaj stari ljudje vsi enako veliko ali malo ne jedo? To je znano, da v starosti vse peša, vse gre rakovo pot. Tisti organi, tiste tenke žilice, katere hranilni sok iz grisa, kateri se po črevih sem ter tja pomika, srkajo in vsakemu organu njemu potrebni živež prinašajo, — na stare dni več ali menj opešajo, atrofične postanejo. Zategadelj morajo oni starejši ljudje, kateri imajo večino srkavnic atrofičnih, veliko hrane v telo spraviti, da vsaj one še aktivne posamezne morejo dovelj hranilnega soka za vzdržavanje življenja izpiti. Drugi pa, ki imajo večino srkalnic še dobrih, intaktnih, še aktivnih, potrebujejo malo hrane za vzdržavanje življenja. Prvi malo pre-bavajo in veliko neprebavljivega izvržejo. Drugi pa dobro prebavajo in malo iz telesa izvržejo. Posnetek iz tega je legak. Dr. x. Politični razgled. SAtrstnJ« V Ljubljani G. decembra. „Wiener Abendpost," uradni list na Du naj i, zopet 3. t. m. izreka, da I mifra m*u se drži zveze treh cesarjev, da bode za mir posredoval le če bode Nemčija. A zdaj še stvari ne stoje tako, da bi se moglo o po sredovanji misliti. Hrlnttivi/i sta imeli 5. t. m. prvo sejo. Avstrijska je izvolila Trautmannsdorfa za predsednika. (Torej se je Schmerling res odtegnil.) Podpredsednik je Vidulich. Ogerska je izbrala Szogyanyi-ja, za podpredsednika pa Szlavyja. Andrassj je predložil budget. Na ifM<»ri*v*kv*n se Čehom glede ravnopravnosti godi kakor nam Slovencem. Ven dar malo bolje uže. V Brnu je šest nemških srednjih šol, pa vsaj ena češka gimnazija. Mi vsi Slovenci vkup pa še ene nemarno! V iisv-Tifijn C ar*',--.vo. Iz se „Standardu" piše, da so pri turškej vladi jako različna mnenja glede sklepanja miru. Dozdaj ima še vojevita stranka večino. Poslaniki se trudijo zabranje-vati razvijanje zastave prorokove. — Mahmut-Dimat-paša je zopet na čelo vojnega sveta prišel. Boje se upora v Carigradu. V tftt/ij, prodajajo se navadno drugi tuji izdelki za ileherjev. , vsaka klavijatura in tobak wa nosi njega ime; t •.»•«• đrtšfjo je jfno, tudi, ako je llellerjevo imo gori Mujtisann. Vsakemu tedaj svetujemo, da so nepoaredno-obrne do g. rlellerja v Bern. ib39—2) (ilavni dobitek ev. 375.000 mark. Naznanilo irece, Dobitke garantira država. Vabilo za udeležitev tloliitkinili iiakljuccb od države Hamburg garantirane velike denarno loterije, v katerej se bode gotovo dobilo črez H milijonov murk. Dobitki te koristne denarne loterije, katera obsoza vsled načrta samo 80.0OO srečk so sledeči: namreč 1 dobitek event. 375.000 mark, specijalno mark 250.000, 125.000, .S0.0OO, 60.000, 50.000, 40.000, ;16.000, in EoOO.lfOŠ krat po 2400, 2000 i 11 1500, 412 krat po 1200 in 1001), I-J64 krai po 500, ,100 in 250, 28246 krat po 200, 175, 150, 1.18, 124 in 120, 15.s:t» krat po 94, 67, 55, ;')0, 10 i 11 20 mark 111 do- Bpojo č oz nrkaj mesecev v 7 oddelkih do gotove odločbo. Prvo dobitkino žrebanje vršilo so bode Nlužbeno dnć 12. in 13. decembra t. 1. in velja za-nje Cela originalna srečka Banuo 3 gl. 40 kr. Pol originalne srečke . 1 „ 70 „ Četrt originalne srečke „ — „ 85 , in razpošiljam to od države garantirane originalne srečke (nikakor prepovedano proiucsoj proti IraukirHiiej pripoftiljaivi zneska ali pa proti poiilui-uiu povzetku tudi na najoddaljene kraje. Vsak udoloztnk dobi od meno poleg svojo originalne srečke zastonj tudi originalni načrt z vtisnonkm državnim grbom in po dovršenem žrebanji pripošjo so takoj vsaceinu brez salitci unju »tužbeni spisek žrebanja. Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov do interesentov izvršujem sam direktno in promptno in z najzanesljivejšim niolenujeui. ■i Vsako nu ro i-i i o more si vsak preskrbeti n poštno nakaznico ali pa priporočenim pismom. H Obrne naj se tedaj vsak z naročilom zaupljivo do mojo firmo Samuel Heckscher sen., bankirna in izmenjevalua pisarna v Hamburgu. (329—12) TiiMi. 5. decembra: Pri Slonu t MendI iz Dunaja. — Uragoviua iz Trsta. — Kobler iz Lit'je. Pri Malici: Danziii-ger iz Dunaja. — Kauka iz Brna. — lluber iz Dunaja. — Pohn Jz Gradca. — Globočnik iz Železnikov. Pri Zamorci: lleiu iz Dunaja. — Stockl iz Maribora. — Benardeto iz Peke. — Pauko „iz Bohinja. — Papič iz Št. Vida. Trboveljska Ha za kopanje preniooa. Trboveljska družba za kopanje premoga je namenjena si sledeče potrebščine: železo, kovano zreblje, Kvilne žreblj*** kositar, le*, mazilo, svečavo, posteljnino, i. t. d. za leto 1878 po pismenih ponudbah priskrbeti. Tiskan natančen popis zgoraj imenovanih rečij z natančue-jimi pogoji se dobiva v družbinej pisarni: Dunaj, I. Wallnerst rasne št. i), ali pa pri tehničnem ravnateljstvu v Trbovljem. (364—2) l/duu-1 j in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne14.