GLAS NARODA
List slovenskih delavcev t Ameriki.
TELEFON: CHaIM* 3—1242
Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Poet Of floe at Kfw York, N. Y, mnder Act of OongTess of March 3. 1879.
TELEFON: OHeleea 3—1241
No. 92. — Stev. 92.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 20, 1937—TOREK, 20. APRILA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
UNIJA PRETI FORDU Z WAGNERJEVO POSTAVO
FORDOV URADNIK PRAVI, DA NI FORD MOTOR CO. DELALA DELAVCEM NOBENE KRIVICE
Pn zvezni oblasti je že vložena pritožba. — Ford je baje strahoval delavce. — Delavski voditelj izključen iz Delavske Federacije, ker se je pridružil Lewisu. — Zaenkrat še ni odločeno, če bodo ameriški avtni delavci proglasili simpatij-sko stavko.
Letala odločujejo v državljanski vojni
WASHINGTON, D. C., 19. aprila. — Homer Martin, predsednik Automobile Workers of Ame rica, je sporočil danes, da se začela njegova unija pogajati z National Relations Boardom. Naloga te oblasti je prejati odnosa je med delavci in delodajalci. Unija namreč očita Fordu da je kršil določ be Wagnereve postave.
Martin je dospel sem z letalom iz Detroita ter se udeležuje posvetovanj Lewisovega "generalnega štaba". Lewis in njegovi pomagači sestavljajo načrte glede svojega bodočega delovanja.
Na vprašane časniških poročevalcev, če bo res vložil pritožbo proti Fordu, je odvrnil: — Seveda. To je vendar moja dolžnost. Zveznim oblastim bomo dokaali, da je Ford strahoval delavce in kršil njihove pravice.
Pozneje je povedal, da se unijski uradniki v De-Iroitu že več dni posvetujejo s Frankom Bowenom, okranim ravnateljem National Labor Relations Boarda.
— Proti Fordu imamo precej dokazilnega mate rijala, — je nadaljeval. — Načrti za organiziranje hc 1 lt delavcev so završeni, in splošna kampa-na t- oo v vkratkem začela.
V Detroitu je izjavil Harry H. Bennett, osebni ravnatelj Fordove družbe: — Nas prav nič ne skrbi, kaj namerava Martin in drugi delavski voditelji. Radoveden sem, kakšne obtožbe bo dvignila linija. Zdi se mi, da je vse skupaj le nesmiselno govoričenje.
Iz posebnim poudarkom je dostavil: — rord Motor Company je s svojimi delavci vedno pošteno ravnala. Unijski uradniki to prav dobro vedo.
Ako bo National Relations Board zaslišal Forda bo to prvi slučaj, da se je moralo kako veliko podjetje zagovarjati zaradi kršenja določb Wagner jeve postave. Oblast naprej vse pritožbe natančno preišče in če se ji zde utemeljene, se začne baviti ž njimi.
Ko je dospel Homer Martin z letalom v Washington, je razpravljal o delavskem položaju v Detroitu.
Na konferenci, ki jo je sklical Lewis, se bo odločilo, če bodo avtni delavci v Združenih državah i astavkali iz simpatij do svojih tovarišev v Osha-wi, Ont.
Na vrsto bo prišla seveda tudi zadeva organiziranja Fordovih delavcev.
Nekateri unijski voditelji v Detroitu so mnenja, da se bodo lokalne unije avtnih delavcev naproše-ne finančno pomagati kanadskim stavkarjem in d a generalni štrajk ne bo proglašen.
Istočasno z Lewisovim odborom zboruje tudi izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije. Na posebni konvenciji, ki se bo vršila to poletje, bodo vse Lewisove unije definitivno suspendirane iz Delavske Federacije.
William Green je izjavil, da je Steven Nance nehal biti predsednik Georgia Državne Federacije, ker se je pridružil Johnu Lewisu ?n njgovemu odboru za indu8trijalno organizacijo.
Iz Kanade poročajo, da je bil ministrski predsed nik Hepburn obveščen, da so začeli Lewisovi ljudje
_____
NEMČIJA JE PRIPRAVLJENA NA VOJNO
General Ludendorff pravi, da mora složen narod stati za armado. — Obhajal je 55. obletnico svojega vstopa v armado.
m. letnico svojega ivstii-jKa porota v Brooklvnn.
Parker in njegov
MONAKOVO, Nemčija, lf;. aprila. — General Krirli Ludendorff j«* vo« 1 i 1 ni m nemškim častnikom rekel, da morajo skilieti, <la ik> za armado nio-« an in >ložen narod.
44 Današnji položaj je v marsikaterem pogledu podoben dnevom pred svetovno vojno." je rekel Lndcndorff, ki je ob-! ajal
;«a v nemško armado." Ako l»i bilo moje prizadevanje, d:i i»i poklical v armado vsakega >posobncga moža, uspešno, 1»i tedaj vnaiiji urad iiiog«*l vidc-ii, kaj prihaja, in l»i se narod postavil proti temnim >ilani in proti nam ne hi bile podam armade toliko narodov."
Vojni minister maršal AVer ner von Blomberg, štabni pol kovn i k Werner von Krit seli in drugi visoki častniki armade in vojne moniariee so obiskali t .ndi'iidorl'fa v Tuztingu. kjer se je naselil.
Vojni minister je <v svojem nagovoru rekel: ''Vaše življenje je poznalo le malo počitka. Vaš cilj jc bil in jo boj, za katerega ste bili oboroženi z močjo in pogledom v bodočnost.
PARKERJA BOSTA PRIŠLA PRED SODIŠČE
Detektiv Ellis Parker in njegov sin sta hotela zavlačevati obravnavo. Vmes pa je posegel državni pravdnik Cum-mings.
I>«*tektiv Klli> Parker in nje gov sin istega imena bosta ni j '.».•že prišla pred sodišče v (> rook I vrni, kjer ~o bili obsojeni tudi trije drugi, ki so bili v zvezi z od ved bo Paula H. Wendela. V zadevo je posegel rvezni generalni pravdnik Ho-r.er S. Cumiyings ter odredit. !;» prevzame celo zadevo veli
ITALIJANSKI MORNARIŠKI PROGRAM
Ladjedelnice bodo prišle pod vladno nadzorstvo. Rim je odgovoril na angleški oboroževalni načrt.
RIM, Italija, 1!». aprila. -Kot se j«, izvedelo iz iiekegi* zanesljivega vira, bo v poslanski zbornici iv kratkem nazna njen nov obsežen mornariški »uogram Italije.
Obenem pa j«- bila v uradnem listu objavljena odredb?, po kateri bo država dobila nadzorstvo nad ladjedieliiica-mi.
Država bo prevzela to na«1 in sta s j zerstvo s tem, da bo vstanov-' pomočjo gmernerja HcJffina- | Ijena korporaeija. ki odgovar na dosedaj uspesno borila pre-jja ameriški Reconstruction ti Cumniiiigsu, ki je zahteval, Finance Corporation, in bo
kupila nad 50 od-totkov deln?c oružl>e. ki ima najmanj pet mi
OBE STRANKI TEKMUJETA
ZA PREMOČ V ZRAKU
VALENCIA. Španska, 1 9. aprila. — Španski republikanci in fašisti tekmujejo za premoč v zraki: in katera stranka bo močnejša v zraku, bo tudi zmagala. Zadnja dva meseca so imeli republikam i veliko premoč in so tudi vedno zmagovali.
Tri dni se že vrše vroči boji < koli Teruela in republikam i so s pomočjo aeroplanov dosegli le]»e uspehe.
Na -evtru so fašisti triki a rkušali z aeroplani bornim r< i i lati Bilbao, toda ivladni aeroplani >o napadalec vedno od-gnnli. Fašisti so se zavzeli, da zavzamejo Bilbao za v-ako e--no z napadi iz zraka, s suhega i:i z morja. Do sedaj pa fašist« -e niso dosegli posebnih u>pe-hov in so bili povsod vstaivlje-ni.
RUSKA DEKLETA ODHAJAJO V SIBIRIJO
Dekleta se v velikem številu selijo iz evropske Rusije v Sibirijo.— 20,000 jih je vložilo prošnje.
da prideta pred zvezno sodišče v Xewarku prihodnji poi -<ieljek.
Zvezni sodnik .T. Whitakei 7 iiompson je v torek na Pnr'<
lijonov kapitala.
Politični list "Rclazione Tn-lernazionaliporoda, da bo
erjevo prošnjo izdal sodnijsko - novi mornariški program ob povelje, po katerem je *>ilu j j-1 vi jen pri prihodnjem zase-ivsaka tožba proti njemu pre-|danju poslanske zbornice.
povedana do aprila, ko sri* namerava Thompson sam zasipati.
Državni pravdnik John .T Quinn, ki je vedno nasprotoval Parker j it prod drudnii
Merodajni kro^i tem mornariškem odgovor Italije na irleški oboroževalni
vidijo v pro^ranni veliki au-program.
Italijanski program sicer ne bo tako obsežen kot je angle-
..	Vse zadnje fasistenc ofen-
MOSkNA, Rusija, VJ. apr	z izjomo ofcIlzive prol;
l" jMalagi. katero mesto je padlo seliti na naj|)rž0 vsled izdajstva, so bile »vstavljen«?, tako posebno pri Madridu, Teruelu, A radonu in 11 noski, in isto se je sedaj zgodilo pri Bilbao.
Republikanska vlada zatrjuje, da ima dokaze, da nemški aeroplani v velikem številu prihajajo na ftpansko. ravno tako tudi italijanski. Zračno
- N a pobih lo vla«it čele ruska dekleta Daljni Iztok v takem številu, da je železniška uprava odredila. da sta k >ihirskciuu vla-ku vsak dan priklopljcna dva i »osebna železniška voza.
/'veznimi sodniki, se je v -redo ;ki in lx» Italija imela mogoče odpeljal v AVashin^ton ter je lazložil svoje težnje in težko-<e pomožnemu «j^eneralneniis
Kaj vam bi bilo dodeljenih šel pravdniku MeMahouu. mnogo let za vaše delo."	| Posle<lica te«:a jt- bila, da .
Ludendorff je izrekel stari j zvečer generalni pravdni
Cmnmings naroeil Quinnn, da pre«lloži vse dokaze proti Par-kerju in njegoiveniii sinu veli ki poroti v Brooklynu.
Že lansko leto je velika po-iota v Brooklvnn proti Par-kerjema dvignila obtožnico za :adi Wen del ove odve«lbe} toda
nemški armadi veliko pohvalo. IVjal je, da je obvarovala Nemčijo, da je nadstevilni sei-vražuiki niso stisnili. Popolnega pomena velikega dela, ki g:» je izvršila armada, in razvoja v poznejši dobi še ni mogoče spoznati. Nemčija se ima zahvaliti svojemu voditelju Hit- njegov prijatelj gov. Hoffman lor ju, da je dežela zopet oboro- n» dovolil, da bi bil Parker iz-
žena in da je narod složno pri-	ročen oblastim države New
.	"v l
pravi jen na "popolno vojno.	TorK-Ludendorff zastopa stališče,
da bo v prihodnji vojni v.., KAPUCIN - INDIJSKI SKOF
nemški naro<l poklican v tvoja-	-
Ško službo.	| VATIKANSKO MESTO.
____________117. aprila. — Papež Pij je i-
imenoval danes ameriškega ka-
pucina Patricka Mulligena za
t> » t)t»7 T7 T.	| nadškofa v Delhi, Indija.
PARIZ, Francija, 1aprila.; MnIli^n je	?asa sln.
— Francoski komunisti se voz,- ?boval v ^ilmin-ton, Del., San JO v tksikabih na svoj zfoorova- FiancIsco. CaL, in v Portland, :».ia ter mahajo z zastavicami,
na katerih so napisi: — Dvi-! _____
gnite se, sužnji!"	j
Pravi jo, da jim je ceneje, če j štirje najamejo taksi kot če bi se vozili s poulično železnico.
samo 40 odstotkov anglešk« tonaže, toda s pomočjo svojega zračnega brodovja bo mo c!a vzdržati zaželjeno ravno-t«*žje »v Sr«Mlo7«»mskem morje.
V Moskvi je vlada odpri;. .»0-ebni urad za nabiranje o: klet in m hi jih ji' že vložilo prošnje. V kratkem bo samo iz Moskve o.l-lo na dan po H«» j ministrstvo pravi, da je saui » deklet. To gibanje se je razši v eni noči priletelo v Bnrirc ^ rilo t udi na druga ruska me- nemških aeroplanov. Nent->ta.	:-k" aeroplani stalno o^llete
Dekleta so .večinoma Članice | Uanovorja ob 11 ponoči ter k-mladinske komunistične zvezenad Francijo 9000 do 12.0(H) ter so pripravljene poskusitii«Vv!jev visoko, življenje v Sibiriji.	, SARAGOSA, Španska, 10
Namen te selitve je poma-a- 'Aprila. — Fašistično povelj-ti rdeči armadi iu delavcem v >{vo tnli, da je bilo na aragor-Sibiriji, da zgrade močno dr- froilti	30 aeroplanov
/a.vo za obrambo proti Japon- i ^treljenih 9 republikanskih
aeroplanov.
Toda ne priglašajo se sam<» LONDON, Anglija, 19. apri-dekleta, temveč je bilo spreje _ \oeoj OT>oinoči bodo štiri
e-
"DVIGNITE SE, SUŽNJI!"
Naročite se na "Glas Naroda'*, največji slovenski dnevnik v Z. D.
PRINCESA JUMJANA SE MODERNIZIRA
PARIZ, Francija. 11). aprila. — - Kaj seje pripetilo holandski prcstolonaslednici Julijam.' —-h j Nekdaj debela, "sftarokopitna'* j-rineesa se je naenkrat preme-i-ila t vitko, lepo, moderno oblečeno damo, odkar je poročena - lmi|l >HUar j€TV. s princem Bernhardom.	,Jo<Io mvsi{h
Na tezi je izgubila 2:? funtov kjer bf) za nje najbolj prik,a. m je široke, nizke	^mc-|ano z 02jr0m na njihov poklk,
njala z visokimi. Svoje /.lato-.
ijave lase je pristrigla, kadi i Sovjetska vlada hoče napra cigarete in rabi olepševalne Uiti iz Sibirije močno državo, liripomočke.	|ki l>o gospodarsko in vojaško
n ze vee učiteljev, zdravili kov, voznikov traktorjev,
karnarjev. rudarskih inžinir- frbali, da omeje špansko drža\ jev, krojače v, stenografov in ljansko vojno. Ravno tako bodo
države s svojimi bojnimi ladji mi pričele patrolo ob špan>ki
Naselili se iu kmetijah,
organizirati rudarje, zaposlene v zlatih rudnikih se-vernp od jezera Huron.
Organizacijska kampanja je poverjena George Andersonu, članu Mine, Mill and Smelter Workers unije.
Stara Julijami je šla in vr-:*iia se je vesela, prikupljiva mlada gospa. V svoji palači si je pustila napraviti telovadnico, kjer stalno telovadi, da e-f tane pri svoji sedanji vitkosti.
Postavljen je bil tudi dvorni izvedenec za kodranje las in s na žen je nohtorv.
Njena lepa pariška obleka je napravila na Holandskem pravo senzacijo in krojači so jo pričeli posnemati.
popolnoma neodvisna.
Selitev deklet se je pričela, ko je bilo v časopisih objavljeno pismo, ki ga je pisalo neko dekle, ki jc pred petimi leti odšla v Sibirijo. To dekle je Va-letina Hetagurova- Zarubina, ki se je poročila z nekim ma -jorjeni. Pisala je, da ima lepo družinsko življenje ter je pozvala svoje toivarišice, da pride jo na Daljni Iztok, kjer se bodo mogle poročiti z vojaki.
PERSHING NE MARA KRATKIH HLAČ
WASHINGTON, D. C., 19. aprila. — Drža>vni department je izvedel, da sta Roo^eveltava zastopnika pri kronanju kralja Jurija VI., general John J. Pershing in admiral Hugh
Rodman sklenila, da se pri kronanju ne bosta pokazala v kratkih svilnatih hlačah, temveč v svojih običajnih uniformah.
________'
na suhem "opazovalci" dr /av ob francoski in portugalski meji pazili, da na Špansko ne bodo prihajali prostovoljci »n orožje.
Anglija, Francija, Nemčija iti Italija bodo imele v španskih 1 odah okoli 60 bojnih ladij, na -uhera pa l>o okoli 500 opazo-\aloev pazilo na mejo.
Toda ladje in opazovalei ne Vodo vstavljali pošiljatev, - -temveč bodo sporočili lievmc-ševalnemu 04lboru v Londonu latera država je kršila ne-\*meseivalno pogodbo.
IZVOZ ARGENTINSKE PŠE-NICE NARASEL
BUENOS AIR RS. Argentina, 17. aprila. — Iz poročili poljedelskega ministrstva je razvidno, da je Argentina že » ksportirala skoro vse žito, ki ji je od lani ostalo. Od 1. janu-uri- 16. aprila ga je ek-por-tirala nad tri milijone tou.

wrvvi*
N<?w York, Tuesday, April 20, 1937
THE LARGEST SlfiVENF TTAILT W VJ33.
"Glas Naroda"
CA Corpora H—), Owned and Published fcy 9L0VENIC PUBLISHING COUP ANT
8mkse>, President	L.
Vine« of bnslneas of tbe corpora tl on and O« V« 181* Street, Becengh ef
of tbori officers: New Yerk atj. N. Y.
*6LAB NARODA" (Veke of Um Peepie)
leeoed Mrery Day Except Snodaje and HoUdaye
i celo loto velja ca Ameriko in K a ne «1 o •«••..»••«••••»••••«» W>00 k pol leta	$3.00
t teti 1 leta ..•••.».••••....•• $1.00
Za New York ea celo leto	$7jOC
Za pol leta............................$8.80
Za Inozemstvo sa celo teto......97.00
Za pol leta .................... $8.60
Sobscrlptlon Yearly $6.00
Notranjcf v
vanju boljših časov.
Dopisi bre* podpisa In osebnosti me ne pri obsujejo. Denar naj se bligovoU poflUJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proelmo. da se nasi tudi prejAnje bivaliOCe naznani, da bltreje najdemo naalovnlka.
__Advertisement on Agreement	_
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lzvzemA nedelj is premikov
'GLAS NARODA". 218 W. 181H Street. New ¥«rk. N. f.
Telephone: CHelsea 3—1242
osem mesecev španske vojne
Nevtralni opazovalci prihajajo do zaključka, da je državljanska vojna »v Španiji, ki jo izbruhnila piv«l osmimi meseci, prinesla deželi |>c>h*^r vseh drugih nesreč tudi ]K?t«le>et milijard pe>e* (sto pozo t jo S dolarjev) gmotne škodo. Vsak dan bratomornega klanja »tane sto milijonov pezet. Samo v Madridu, Tolodn, Malagj. Ovicdu in lrunu jo vojna uničila za -0 miljard vrednot.
\* normalnili ("asih jo jxjmladi posejanih oziroma zakajenih 'JJ milijonov hektarov špansko agrarne zemlje s sladkor-"no peso, krompirjem, tobakom, žitom in trto.
Nedavno izvršeni pregled sedanjega stanja na polju pa priča, da ni letos obdelanih niti celih 12 milijonov hektarov zemlje. Španski kmetje so prošlo jesen in zdaj pomladi posojali mnoiro manj pšenice in posadili manj krompirja kakor običajno. Pritisnil Im> torej najbrž glad.
Nič lepše slike ne kaže španska živinoreja. Živino »o ubijali na delielo za vojaštvo in civiliste in že danes vlada v Španiji neverjetno pomanjkanje mesa.
Tudi industrija i" trgovina imata veliko izgube. Španski rudniki so n. pr. dajali letno za 0<mi milijonov pezet rude. poteg tega so iz njih dobavljali za približno milijardo pezet jekla. Ta produkcija zdaj popolnoma počiva. Da trpi zaradi tega silno izvoz, ni treba omenjati.
Španija ne dobavlja danes nikomur več pirita, bakra, živega srebra, svinca in železne rudo. Velik del španske trgovinske mornarice miruje v pristaniščih. Znaten dol so jo tudi potopili in te izgube pač ne bo lahko kmalu nadomestiti.
Pred državljansko vojno je imela Španija zlato rezervo v znesku 2.2 milijarde pezet, daljo -rebrno rezervo 669 milijonov pezet, poleg tega pa še W)2 milijona pezet zlata <v inozemstvu.
Velik del teh rezerv jo danes skopnel. Mnogo so izdali za oboroževanje, nekaj je šlo v inozemstvo. V Španiji se nahaja zdaj morda le še polovica zlate rezervo izza čascuv pred državljansko vojno.
Državljanska vojna še ne ponehnje. Vsak dan borb med miličniki in Francovimi četami stane novega denarja. i>oleg tega računajo, da je izgubila ta nesrečna dežela «v bratomornem klanju najmanj 200 tisoč mladih mož.
Da bo t«» izgulx' prav težko nadomestiti, leži za vsakogar na dlani.
BAKEK, 7. aiprila. — Za ve-| lik o noč nam je zapadlo snega kakor najbrž nikjer drugje ne. Največ g-a je bilo med Rak 'kom in Postojno, kjer so za-tali nekateri avtobusi z izletniki. Sn« -ga ,ie bilo nad eu meter .okrog Prezida in Balbnega fpol j j na celo na poldrag meter.
Mete>, ki jo. tako nenadno zagrmi r,so Notranjska, je imel hude posledice, ki so jih občutili zlasti naši obmejni ljudje, ki se pečajo s preprodajo konj t»o skrivnih poteh. Teden pre d veliko nočjo se je spet odpravila večja skupina konjskih tihotapcev preko mejo. Ko so svoj posel onstran meje dobro opravili, so se vračali po isti pot'. Spotoma pa jim je začel naleta. vati gost sneg, za katerega jso^ tipali, da jim bo nudil varno zavetje pred obrneinimi stražniki. Ker pa je natelavalo zme_ rom .jo!i in je bila pot do d ,m:i dolg i dobrih p t ur, je po-lai sneg 7anje u-oden. Dogodila . o je /'nloigra, ki je globoko odjek-iila med notranjskim 'bivalstvom. Dva izmed r«ho-tapeov <-ta omagala v snegu, že blizu n»« je na Ostrem vrhu med! vasema Škrilje in Šmarato. Tovariši jima niso mogli več) pomagati in sta zmrznila. Bila sta to 20-let ni Stanko Sterle iz Podcerkve in 50-l^ni Stanko Žnidenšič iz Viševka Drugi I dan so ju va^čani našli. Pogreb je bil na veliki četrtek.
Mod zanimivost", o katerih se. pri nas mnogo razpravlja, sjiivda zlasti obisk ministra [Ciana. O i gospodarske pogod-j 1)0 z Italijo si obmejno Ijud-3ivo nmo^o o-beta in pričakuje v prvi vrsti poživljenja prora«. -ta in obmejne trgovine. Ljudje u» a jo v povrnitev povojne konjunkture, vendar pa so to za zdaj še samo upi, ki čakajo dejanja. Zlasti pa naši ljudje t^žko čakajo, kdaj bo izgii.il sneg da bodo lahko pričeli o rati.
V soboto zvečer je padla me<1 ljudi vest o i>ožaru. ki ga je pripravljala požigalčeva roka. Sokolsko društvo jo namreč zvečer priredilo v svojem domu plesni venček. Ob vsaki taki priliki vznemirja mirno spanje ljudi neznam požigalec, ki zažiga komolce in uživa ob tem, kako drve ljudje na kraj požara Topot je bil požigalec po naključju prepoden. Nekdo, ki je opazil pod nekim kozolcem sumljivo svetlikanje vžigalice, je sklical sosede, Nabrali so so ljudje, ki so nato
oboroženi s koli šli nad zločinca. Toda ko so prišli na kraj, jb požigalec neverjetna urno pobegnil. Orožniki so potem preiskali stopinje, po katerih- bo mogoče izsledili neznanega požiga lca.
Mod drugim pa muše mirno notranjsko ljudstvo vznemirja podiranje evharističnih kri že v. Pretekli teden je bil spodrezan križ v Gorenjem T»gatou. To je že osmi tak primer v kratkem presledku. Doslej je bil evli ari stični križ izpodžagan na Blokah, potem v Starem trgu, v Dolenjem Logatcu, v Cerknici in zdaj v Gorenjem Logatcu. Ljudje mnogo razpravljajo o tem in ugibajo, kaj bi bilo vzrok temu početju. Ne «!." se tajiti, da je gospodarska kriza, ki je zajela notranjskega človeka v precejšnji meri, povzročila versko in duhovno krizo meti našim ljudstvom. Vse bo moglo rešiti le pametno, smotrno gospodarstvo, ne pa demagogija.
Nevarnost povod nji, k" bi jo utegnilo povzročiti Cerkniško jezero, je spet izginila. Tudi voda na Planinskem polju, ki je s<*gala pri WindLschgraetzo-vem gradu skoraj tri metre r.rvi! cesto, je začela odtekati. Po gozdovih se že oglaša kukavica, kar je zelo redek pojav v »"asu, ko leži po poljih in gozdovih še precej snega.
nova nesreča v |vedo povedati, da je bilo leta
DI vrvKinrt T	ls7y v tem r'asu	Prokup^
KUUIN1KU	Ija še več snega in da je bila
V rudniku društva «Adria' L^',11". 1>,,U'm .rodovitna
Bauksit" pri Druiau se je I^i-j	."^S1''' biI" v U>]\ kn,V«
petiia huda nesreča. V rovu "
V petek sem napisal kratko zgodsbo o neobičajnem veliko-»•iMMiem obisku, ki ga je bil de-ležen moj pokojni prijatelj .Jau-
o. 1'rvi je ob noge, drugi«* , . , v ' " " . ""f"« ■» na hude rane po glavi in j'P«*'™Ici Prokuplja, k. so že
roti velika nevarrost osle- <l,avno	** «ln*#li že-
OK« nMra/.n<. ,,„1P«-1'1' .I1'1 nOSlJO Spet 1UI-
a delala v časa ni bil v obratu.
.nv začetku aprila tudi leta je eksplodirala stara mina ter ^ tu<1i takrat ni bilo sla, hudo ranila rudarja Katica in ** ll*t,m'- /an*!l sn,'-a ^ ^ Cul i no. Prxi je ob noge, drugi ?teinpemtlira	'»
ima
mu p ret........ ...______
pitve. Oba nesrečna rudarja i U z.l,e P"'''.J,.h nos,1° ,,a" rovu, ki že orecoj fJ:.	,z,atno
tem ro-j v K,,rsun,l.l,.l°» «' -*n<"g vu so bile mine, ki prej irfcJ?stal *iU"° 1,a PI;,ninab' do<Vini eksplodirale. Po prvih udarcih | J° v dollin takoj s krampom je ena taka mina eksplodirala in del rova se je zasul. Rudarji drugih rovov so imeli mnogo truda, preden
so rov odkopali in rešili oba' V vasi Gorici lil'zu Pixlgo-
rice je tolpa volkov ponoči napadla stajo kmeta Vujoševiča. V staji je bilo okrog 40 ovac,
tolpe volkov v o-kolici podgorice
ponesrečenca.
beli konji suboti-
skih fijak arjev
DENARNE POSILJATVE
_ ■ i —-
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO trn % tM _ Din.
1M
t 5 M _ Din. 2M
t m--Din. m
•11.7t--Din. SM
S2S M _ Din. 1—
945 90 _ Din. MM
V ITALIJO
Za tlM__Lir 1M
$	__Lir tm
% UM__Ur Mt
$ 57.M____Lir lMt
$112-5« _ Lir MM
9inj4 _ Ur MM
III BE CENE BEDAJ HIT BO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMEJ GOBI ALI DOLI
		V f Tfljltl	.....f
Hi—	m	) m	tltJi
fll —■	m	•1	Jliw—
f». <	•	m	____m—
	m	m	1 f«j|
9Mi	m	m	................JBIJt
tfoM ▼ al		1 kraju lipUi	file v doUrjUL
k IZTK&I	(UB	IfO PO C Al	um ram j
SCOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU* Naroda"
R T.

UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA
Vsebuje
SLOVNICO
IN KRATEK
SLOVAR
POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let » Ameriki.
295 strani. Cena $J.25 Trdo vez. — $1.50 "GLAS NARODA"
216 WEST iSth STREET
k so sc razbežale ua vs<* stra-ni. jO ovac so volkovi raztr-
Subotiški fijakerji so uvedli't,MixU' lM so vaSčni«; re-običaj, ki nima primere v dru-,s|lu 1 ° jV n',lok l>r,11K'r vo,,' l<-gili mestiii. V svoje kočije' »«»'««1« v bližini mestn. Sc vprega jo samo bele konje. To 5tre<h ZI,H"	volkov, rd-
si niso izmislili brez vzroka ali KO k,,ai ,!o	v
|KI svoji vol )i, temveč publika! u™ r'af11' Kiijetjo so nvcilli je to zahtevala. V prvih letih1 »m sv°1,h stajah ni°r,,° st!J5Ž> po prevratu je bila v Subotici Tor «lK«nJs|J» volkove z ow,-m noka bogata, razkošna svatba, a ženin je najemal za prevoz
Važno za potovanje.
Kdor le namenjen potovali v »Uri kraj ali dobiti koea lam. je potrebno, da je pouteu » vseh stvareh. Vrtrd naio dolgoletne skuftnje Van zamoremo dati najbnljte pojaonila in tndi vm potrebno preokrbeU, da jo potovanje udobno in hitre. m m xa-opno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbino vse, bodM protaje za povratna dovoUenJa, potni liste, vizeje In sploh vso, kar je sa potovanje najhitrejšem Času, in kar jo glavne, sa najmanjšo stroHfr.
Nedriavljani naj ne odaiajt do zadnjega trenutka, ker . •e dobi Is Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en
Piiito torej takoj sa brezplačna navodila in zagoUvijaaM Vass, in udobno potovali.
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY * (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York. N. Y.
svatov samo one fijakerje, ki so imeli bele konje, Vprezeni belci so po njegovem mnenju pomenili srečo in to mnenje si je kmalu prisvojilo vse mesto. Fijakerji so hitro zamenjali svoje vrance in rjavee za belce in z<laj ima G1 fijakerjev v Subotici večinoma samo bele konje. Imajo tu*li nekaj črnih, a ti vozijo samo pri pogrebih. V Subotici samo še kak tujec sede v kočijo, v katiMo ie vprežen črn ali rjav konj.
smrt junaške 2ene
V Beograda so pokopali z vo-liikimi ča.stimi Milko Simič-Milovanovičevo, ki se kot b.^1 nir-arka Rdečega križa z največjo fjožrtvovalnostjo in jn-naš-trvom n<lejKtvovala na vseh bojiščih od h-ta 1912 do leta 1915,'ko je ran jena prišla v vojno ujetništvo. Rešila je s svojo TK)žrtvovalnostjo in skrbno nego na tisoče ranjenih vojakov. Udeležila se je tudi krvave bitke pod Jedrenom. Tam >e je skozi najhujši ogenj krogel in šrapnelov s svojimi ]>o-močnicami prebila do rova ter rušila iz njega veliko število ranjencev. Odlikovana je bila z zlato kolajno za hrabrost. Dobila je tudi najvišje o<llikovanje Rldečega križa ter zlato kolajno "Kosovska devojka", ki je bilo tudi. visoko odlikovanje Srbskega rdečega križa. Po zaključku balkanskih vojen si ni privoščila počitka. Do izbruha svetovne vojne je neumorno delovala v neki vojaški bolnišnici.
SNEG V JUŽNIH KRAJIH
Planine okrog Prokuplja so pod snegom in sega sneg celo v doline. Prebivalstvo je sneg v te i pozni dobi zelo iznenadil in tudi prestrašil. Stari ljudje pa
ker nimajo orožja.
OBUP MLADE 2ENE
V Šiški je prišlo do razburljivega prizora. V hiši št. 7. se je nenadoma začulo strahovito vpitje, nato pa se j«> ]x»ja-vila na oknu v pritličju mlada ženska, ki ji je bruhala iz velike rane na vratu kri. Za hip je postala na oknu, potem se je pa pognala na ulico. Tam je bilo precej Ijndi, ki so hitro priskočili in oil nesli brvavečo žensko nazaj v lii<o. Bila j»» 30-lctna žena knjigovodje Fani Fajdi-ga. Ljudje so nemudoma pozvali v bližini stanujočega zdravnika, ki je ugotovil, <la si je nesrečnica prerezala vrat z britvijo; rana pa ni posebno globoka. Xwlil ji .ie pravo pomoč ter ji ustavil kri. Ker je ugotovil, da ni ranjena žila odvodnica in tudi ni bil ranjen sapnik, je odredil prevoz v bolnišnico
KAKO UMIRAJO DELAVCI
Sef statističnega oddelka Siu zorja, Branimir Haberle je izdal statistiko o umrljivosti zavarovanega delavstva iz leta 1933. To leto je izbral zaradi tega ker je bila takrat gosjio-darska kriza na višku. V primerjavi s prejšnjimi leti je bila takrat umrljivost delavstva izredno visoka, bilo je pa tudi dosti več primerov smrtnih nesreč med delom in izven dela ter samomorov. Statistika u-gotavlja. da ima med delavstvom največ žrtev jetika. razvidno pa je tudi, da je bila u-mrljivost največja na področju sav&ke banovine. Med delom se je v nesrečnem letu pripetilo 370 smrtnih nesreč. Življenje si je vzelo Lz obupa 106 delavcev Ln 11 vajencev. V pregledu so opisane tudi smrtne nesreče v raznih obratih in je med njimi mnogo tudi takih, da sc človeku koža ježi.
VABILO NA
PhOSLAVO PRVE OBLETNICE
DRUŠTVA 'SLOG A" štv. 4300 Mednarodnega Delav. Reda (I.W.O.)
v SOBOTO ZVEČER (ob 8. uri) 24. APRILA
V SLOVENSKEM DOMT\ 325 IRVING AVENUE-,
BROOKLYN, N. Y. Ob tej proslavi priredi društvo zahavo in ples s programom, kateri vsebuje govornika, petje društva "Jedin-stvo'* in igranje našega novo-ustanovljenega orkestra. VSTOPNINA 35f
Opozorjen >cm bil na dej--tvo, da njegov grob o Veliko-noči ni bil zapuščen, ampak je bil na njem Šopek svežih rož, dar pokojnikove vdove in hčerke, .ki grob vsak teden najmanj < nkrat obišr-eta.
S tem naj bo« I o zavrnjena vsa suinnieeiija, da sem skušal pokojnemu ali pa 11 je go-\ini sorodnikom delati nečasl in krivico.
*
Za Miisolinijem — Hitler.
Komaj so se nekoliko polegle govorice o aferi, ki jo je imel laški ministrski predse«! nik Mussolini s franco-ko i-gralko iu pisateljico, je presenetila svet novica, da se je Hitler zatelebal v filmsko igralko -"».Ui Negri.
V zadregi je le, če nima njegova obožovanka židovske krvi v svojih žilah. Tega njegovi agenti in detektivi še niso «lo-gnali. 1'gotovili so le, da je Pola |K> očetu ciganka.
— To že še «?re, — si mis!: Hitl«T, — samo da Židovka ni.
Ženska pravi moškemu, ki ga ljubi: — Ah, kako pameten ! Koliko pametnejši si <id mene!
Pri tem si pa misli: Kako pametna moram biti š le jaz, ker ^eni lK>lj pametna !.-<»! je 011. ki .je i lost i pametnejši «>d mene.
Ženske, pa naj bodo še tako dobre prijateljice, so zelo piki« v svojih izrazih.
Živele s«> tri razposajene lepot i«-«*, in ena me«l njimi <e j-> tM»rtM*-ila.
Par te«lnov p«» poroki so se :;o|n*t sestale.
—	Mojemu možu, — je rekl i poročena, — sem vse razodehi. Povetlala sem mu, koliko ljubimcev sem imela, kolikokrat >em bila zaljubljena in sploh v<e.
—	Presneto, korajžo j»a i-mr.š, — je rekla druga.
—	Presneto imaš dober spo min. — je pripomnila tretja.
Rojak mi piše: — Kdo ve, kdo je tista prekleta ločila iz-:.ašel * Čemu vejice, pike, kli-« aji in vprašaji ' Svet bi bil či>to lahko brez njih. Jaz pišem brez pik in brez vejic, pa vsakdo razume, kaj h očimu povedati. Posobno 'vejice se mi zde brezpotrebne.
Po mojem mnenju je vejica eno naj|K>membnejšib ločil.
Včasi vejica odločuje ve-: .-misel stavka. To so vedeli že v starih časih in so izpustili vejico, če je bilo treba dati stavku «1 vojen pomen.
P red no je šel vojak na vojno, je vprašal vedeževalca, «"e mu bo sreča mila ali ne.
I11 vedeževalec mu je odgovoril (brez vejice, seveda):
—	Greš na vojno vrneš se ne um r ješ v vojni.
l'e se je vrnil, jo bilo »vse dobro, kajti vedež mu je prero koval: — Greš na vojno, vrneš se, ne nmrjes v vojni.
Ako se ni ivrnii, se je vedež opravičil pri njegovih sorod -uikih z besedami: — Moje pre rokovanje se je vresničilo.
—	Kako? — so ugovarjali. -- Saj si mu vendar prerokoval : — Greš, »vrne« se, ne umr-ješ v vojni.
—	Motite se, prijatelji. — jih je zavrnil. — Takole sem ran rekel: — Greš, vrne« se ne, um r ješ v vojni.


■ z .• t-;- . - '.ČT--
/
- .


»OL35 VAILVVZ"
New York, Tuesday, April 20, 1937
BLXZNIKOVA
Ana jo stala, vitka, suha in bhnla, na vrtu pn-tl študentom. •Edina h-pa stvar na nji so bili srvetloplavi lasje, ki so ji padali na ramcvia iu njene dolge ozke roke. V splošnem pa je bila precej okorna z dolgimi rokami in nogami ter zelo otročjegn nikov je prihajal vonj po sveži
TRINAJSTLETNA
jiili kamenitih stopnjicah navzdol ter sedla poleg potoka. Poleg nje se je sklanjala velika vrba nad vodo. Zelene veje so se gugale nad valovi ali se p<i kopale v vodi. Nad potokom je blestelo solnee in s trav-
obnašanja.
Nihče tii mogel reči, če bo kaj (»ostalo iz nje in kdaj, kajti ni je bilo mogoče prištevati nuni razumne.
Kadar je prišla iz šole, je .šla na vrt ter plezala po drevesih. S posebno naslado je jedla nezrel« sadje. Kadar je zavživala zelena jabolka ali napolzre-le robidnice, so drugi pačili o braze, a Ana ga ni pačila razen v nedeljo, ko je morala v cerkev. V duši je imela neke prazno mesto, kjer je bilo najt' pri drugih ljudi pobožnost. IV tem pa je znal« delati povsen pobožen obraz, kadar je sede la na vrtu poti drevjem ali po leti na dežju, ko je zemlja prijetno duhtcln.
Pogosto je šla 7. očHont na izprehod na na«i p. odkoder je Jrilo videti gozdove in gore.
pokošeni travi, vse okoli je bilo
mirno. Tedaj pa je Ana naenkrat vrgla glavo nazaj. Nekaj tako neumnega — poljub. Nič več se ne bom dala poljubiti.
Nato je snela čevlje in nogavice, sedla na zadnjo stopnjico ter spustila v. otroškim navdušenjem svoji nožtci v hladne čiste valove.
ČETRTINA AMERIŠKEGA KAKO DELUJE ANGLEŠKA PREBIVALSTVA V SOLI. VOHUNSKA SLUŽBA.
Iz statističnega pregleda, ki Japonci na južnem o»b-
za leto 1937
Cena
8 poštnino vred.
"Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
99
POSLEDICE ZNANJA
Z LEPO TATICO.
V nekem hotelu v Ogrskem Broku na Moravskem je stanovala pred nekoliko dnevi izredno lepa mladenka. Imenovala
"keiu letu 1 J>:*3-34 več kot	bazo so po golem naključju od-3(M^H),0(Mi učencev jjolnočasno krili britanski pomorščaki, ki pohajalo podnevne sole. !>«»- -n st- tam ponesrečili. Kasneje
datno so isti in tudi drugi v	pa se je izkazalo, <la je to 41 go-
-knpin-m številu 421,S6:> «»<«.1»	l<> naključje" priredila anglcš-
pohajali polntne šole. < ločini	ka ob vešče val ska služba, ki ni
JK.2.U00 učencev je bilo vpisa-	mogla na drugačen način pro-
nih v večerne šole, 27o,0<XI v	dreti do >kiiTuostne letalske
THE LARGEST SLOVENE DAILY W VJ5.*M.
/_ M .	L. Ganghofer:	
	Grad Hubertus	
	:: Roman ::	
ga je ravnokar izdal vzgojni rež ju otoka Formoze v popolni, ** " llofmanova In o z- izknlial. Nobenemu ; Jiiul ilepartmenta za notranje tajnosti zgradili pri mestu Ko-	za študentko iz Budejo-miem ga danes s seboj d
; t vari, je razvidno, da je v šol- šunu veliko letalsko bazo. To v'c> ? svojim nekam prosti m. "Ali ste namenjeni z;
128
Tako je bil ve-cl. da se lovec -rnjaka še dotakniti ni smel. Sani je vzel nož. da bi živ i ztrebil, in mu potem križema zvezal z jermenom zadnje noge. Ni manjkalo dosti, da bi <i bil grof Kgge .zadal plen še na pleča. Šele po dolgem prigovarjanju je privoščil loven *• vrečo', da je nesel srnjaka »lomov. "Toda, šel ii bom za petami,je dejal, 'Nlrugače se utegne zgoditi s srnjakom kakor zadnjič z ganizoin.**
Sehipper, ki si je dvignil srnjaka na hrbet, je menil, da bo najl>oljše, če te šale nič ne sliši.
(Jrof Kgge si je s šopom mahu osnažil rdeče roke. podrgnil še nekajkrat z njimi po zadnji plati svojih irhastih hlač, si prižgal pipieo in se napotil za lovecm. Tako j<» imel lope rogove vemo pred očmi.
"Ti. to ti rečem." je pretrgal molk. "čim prideva v kočo. boš takoj odžagal rogovje i;i
ga ne dam v roke. Vzu ; seboj domov.'*
zares Še danes na Huber-tovo."' je vprašal Scliipper, ki je tudi sedaj nedolžno preslišal ei kanje <v grofovili besedah. "Lovska smola je za vami in s ret* a se vam smehlja. Okoristiti bi se moral* z njo."
"Pravzaprav ne govoriš krivo. Toda jaz moram oditi. I>a! sem fantu besedo. Srnjaka imam
vedenjem je zbujala pozornost in kritiko vseh spodobnih meščanskih žena v mestu. Seveda pa so jo moški cenili malo drugače. Tekmovali so naravnost za njeno naklonjenost. Ni bilo čudno, da je lepa študentka dobila kmalu vse polno vabil najin zdaj moram izpolniti tudi obljnln)!*
Ana je delala včasih tudi pes-j<Mn,"'asile in nadaljevalne te- baze.	plesne in druge družabne prire-; "Seveda, grofa Vilija, tega inu
mi, v katerih se je po javljal\ ^ ljudskih šol in 254, nt m v;	. i'ht™- .	jlii tako se mora umakniti vse d
neznan len in čmol-is rUn,*^ i^lne vseučiIi.V„e in dopisne! »v-unska le alska baza je Ko se je potem pojavil še nje!
kMe bil Xen r L v^-aje. Po >topinii vzuol |e	P«*« ln,tanskemu zaročenec, neki inženir iz Pra- . Sln ^ kilk"	k<»
in «str'išiio intere'nntor	12-X2I.2.CHMI oseb bilo v ljudskih T^n^ongU, ki ga polagomal ge, so se tudi ljubosumno Brod- > 11r0Zati	M "trel.il ,
- ■ ■ ----- v srednjih šo.	v "»»'^nm obmor-jčanke malo pomirile. Videiifzilt <la "o™- "Za Boga. zdaj sem pa
v višjih šolah sko tn*".iavo- Teden pred Ve-j je bilo, da je zaročenec prav'zabil nož, kjer sem trebil srnjaka." otkov učencev 1,ko no'"JW ^ iraHo »"^ežko prijazen človek. Nič ni bil lju-j "Takoj greni ponj!"
manevre, pn katerih je .odelo-1 l^men na svojo zaročenko iu <N>! xajfirpj zam.sj .nijilkn v ko- (?Kl !»ro«lovje v teb vodah velike se je sam rad pogovarjal z dru- v - . '	. -' -	.<„ ,
valo 25 velikih bojnih ladij ini^l damami.1 Xeke^a večera ^ pOtliezikllll Z leV.ll. očesom. "Pred
[šolali, f»,097.000 Ana je ljubila veliko stvari, j |H|, jn 1,(),")."),()(H) v
preetvu-m očeta, prijateljice in j Približno Sf) odstotkov we ps4-. Sovražila je le uči- j jc bilo v -ol:ll| po(, javno kon
t rolo in 11 odstotkov v privatnih Šolah.
V/.li c tem uii])oiu rajoč i m po-latkom p<ivpivčni Amerilcanee
telja, ki je učil računstvo in to '/astran njegovega i »okli ca. Xt-more se reči, da jt» bila i»bjek t i vil a.
Dniffc stvari pa je ljubila in celo zelo strastno.
l.e enega človeka ni ljubila ter se ga celo bala. Tega pa ni nikomur |>ovedala. Rekla je o. sabno: 'Ne ugaja mi, to je vse.' In ravno ta človek je smatral celo stvar za zelo resno. Ana ga je že prosila:
"Ali ne morete dvoriti kaki moji prijateljici, ki vas ima rada," a on se je vedno le smejal.
Sedaj pa je staj na vrtu pred njo ter rekel z resnim glasom, ki se je nekoliko tresel.
"Sf-daj odhajam, Ana. Ali boste pozabili name!"
"Ne," je rekla Ana.
Stala je pred njim vsa trda od strahu in zadrege.
"Ali boste čakali name, da kaj postanem?"
"I)a," je rekla Ana.
"Ali vas smem poljubiti za slovo!"
"Ne," jc odvrnili
Lotil se jo je velik stran. Ker pa se ni premaknila, je položil on obe svoji roki na njeno rame ter jo nežno poljubil na usti. Zatem se je poklonil ter odšel.
Počasi je odšla Ana po majli-j
ate pač radi! Irngo."
grof — hotel -i pipo — za papu-
le dovršil !«» osnovne šolske tečaje. Wled večjega števila dijakov pa, ki pohaja jo 'srednje šole in visoke šole. se prosvetna površina Združenih držav stalno dviga. Dandanes f>.27.'!.-* M M l -oseb oziroma 7 odstotkov vseh oseb v Združenih državah v starosti čez 21 let je dovršilo visoke šole ali dobilo kak vi-sok«*šolski >podu>k. 5,ir>3.000. o-ziroma ti.S odst. je dovršilo j srednje šole in dodatno 14.2^").-000, oa i o nil a 19 odst. je dobilo kak srednješolski poduk. Ostali izrzemši 3,675,000 nepismeii-"cv (4.0 odst. v vsem prebivalstvu), jc bilo v osnovnih šolali, vsaj nekoliko razredov.
Vsakemu učencu v ameriških -olali (nlirovarja investicija nri-bližno $400 v šolski lastnini. Ceni se, da skupna vrednost šolske lastnine v Združenih državah. vštevši volila, znaša 12.050 miljonov dolarjev.
Orni'
'I
2.*),(KI0 mož. Vaje so morale j se je mlada dvojica seznanila V S(>m l,oi',,m sJ,nlVlti ' "^ je na varno/ Ugotoviti. <hlli je mogoče brani-iz bogatim kmetom iz okolice. Xdaj je menil Sehipper. da se le mora neko-ti Hongkong pred konibinirp- Mlada dama. ki je bila do nje- 'iko braniti. "Toda. <rnsp«d
mm napadom japonskega bro-'ga zelo prijazna, se je dala ra-jeeta ni več tu!" Komaj je pa imel besedo iz ................ ........... .......„J ........
dovja i n letalstva. Brodovje je. da povabiti na ogled v njegovo; nsU pa j, vi(l(.,, tla je napravil neumnost. noveli bi velel, gospod grof!" poskušalo izkrcati e-te, letala vinsko klet. Kmet je bil kar	j
pa so imela zabrani t i izkrcanje, ponosen na svoje novo znanstvo I Obraz grofa Eggeja je preletela senca, "n j "Na dan z besed..!" sle<lica manevrov je, da bodo	Pr'šel naslednji dan z na- p<>čn>i je vzel mrzlo pipo iz ust. "Ti! Fran-
igleži »lizatno ojaeili'posadko •i<'tim	^ <*lpe\}e dekle četa pu>ti pri miru! V prvi jezi sem zaradi
irel biti resen. Namuznil se je. "In zdaj, ti pre-\ erjaiiec, poslušaj, kaj ti bom povedal! Malopridnež. ki hotel zadnjič izmakniti rogljc, -i bil ti! Da, ti! In da v to reč nisem več drezal. se zahvali rogovju. V oči te je zbodlo! ' Urof V >gge se je s pipičnim ustnikom pogladit po brkih iu se zasmejal. **(*e bi bil ti gospod •n jaz lovec — misliui, da bi tudi mene -ame-«ra premagalo. Da to razumem, je edino opravičilo zate. In danes t.i nenavadni srnjak! — Stvar je opravljena. A zanaprej ti bom gledal bolj na prste."
Sehip|>er se je nasmehnil ko užaljen človek, ki nima žolča. "Milostni gospod grof se rad šali. Ne morem mu braniti. Naj bo v božjem imenu!" Tedaj j«* zapela gorska paliea in ozrl je po rebri navzdol. "Gospod grof, Patschci l-i r gre."
"Prišel je čisto v pravem času. i Mloži srnjaka in pojdi po nož!"
Sehipper j«- molče ubogal in liilro pobral stran.
Malo minut pozneje >«• j,, prikazal Patscbeid er izHi«-'l eretja. Strma pot ni mogla pordečiti njegovega trudnega, bledega obrazsi. Odkril ^e je. "Dobro jutro. g(.»-ptMl grof! <'nl sem stre', -a j leži tu. srnjak! < *e>titam !**
"Le poglej ga," j«* dejal grof Kgg«» ponosno ..n samozadovoljno. "Kakšno rogovje ima!"
"atscheider se je, kakor inu je veh-vala dol/, nost, primerno čudil lepetnn rogovju, (irnl' Kgge mu je pri tem z obširno natančnostjo pripovedoval. kako je za leze I divjačino, in lovca je iz nekega vzroka liiend-i veselilo, da je bil njegov gospod dobre volje.
Odšla sta dalje proti domu. (Jrof Kgge ji* Iiodil -predaj: srnjaka je ne-'l Pa-eheider in i/rofa je minila zdaj m^uda v-a >krl» za njega \'o rogovje.
Napravila <ta že nekaj >to korakov. Tedaj se je lov.m* previdno ozrl. in ko je vtdel, «la je steza za njim prazna, je dejal pritajen: "Nekaj
Pos An
v Hongkongu. Za utrjevalna dela je bilo letos določeno okoli 800 milijonov dinarjev.
Vendar pravijo poročila angleških agentov, da je japonski T>ritisk na jug znatno popu-til.
Vzrok temu je silno rusko oboroževanje na Daljnem vzhodu.
So v jet i imajo baje samo v vla-divoistoškem okrožju zbranih 300.000 mož vojske. Letal imajo Rusi tam 1200, podmornic pa preko 70; njih število pa stalno raste. Ta poročila so vzrok, da so Japonci postali bolj miroljubni.
na svoj dom. Ko je pa ta zve- arngih stvari ravnal z ubogim fantom krivič-cer spet odšla, je zapazila po- uo/Ali< kar ^ s<i ne ihl >},rominjati. TrMla ti sest-nikova zena. da ic iz neke	. . . m. , .„	- .
omare izginilo šost l,-,.i!, čsl. aa l'^" ',ri m,ru! Tl t,wk! 1>",J -r"f tisočakov. Orožništvo je mlado damo aretiralo, še pre<len je mogla uteči iz svojega hotela. V njej so spoznali že večkrat kaznovano phisalko iz Plznja. Nje pajda-š j«- bil T.kmI tem že pol »ognil.
"Francetu so ponudili službo, dvesto mark več na leto, kakor je imel pri na>. In. ali veste kje * Pri tvorničarju tam. ki vam je predražil
frblilejui lov."
d Ai..j k ritmi:
J A^IMTF. V "Gl.AS NARODA
AMERIŠKI BOMBNIK
BrtSA MILIJON. k*
t
UMRLA V BEDI.
V mestni bolnišnici v Budimpešti je umrja 72-letna ženica ki se je ob sprejemu v bolnišnico izdala za pomivalko Karo-lino Tibetyjevo. iz njenih listin pa so sedaj ugotovili, da je bila v resnici bivša milijonar- i ka in posestnica Lidija Šarko-nvjeva.
Bila je prvotno cirkuška ja-halka. Bogat tovarnar se je seznanil z njo in jo vzel za ženo. Poskrbel je za njeno vzgojo. tako da se je začela v njenih salonih kmalu zbirati najboljša družba. Javnost pa je često presenetila z raznimi smelostmi.
Pred 36 leti je umrl nje prvi mož, sama pa se je pozneje poročila z nekim italijanskim učiteljem jezik m* in ko z njim mudila večinoma v Monte Carin, kjer je zaigrala velik del svojega imetja. Bila pa je še vedno imovita, ko se je ločila od drugega moža. Pa svetovni vojni je izginila in nihče ni.slutil, da je delala kot revna, stara pomivalka v neki budim-peštanski palači, v palači, ki jo je bila nekoč njena la«t.
Ita2i» tuje države so naročile od Vultee Airplane Co. v Downey, Cal., štirideset bombnikov, kakršnega vidite na sliki. Zanje bodo plačale 11*: milijone petstotisoc dolarjev. Na toadbnikn je prostoia za tisoč fuptov bomb ter vozi z naglico 237 milj na uro.
Zakaj ne bi se naročili na "Glas Naroda"—največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
/
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti 2 Mayem v "Padišahovi senci** pri 44Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 l
IZ BAGuADA V STAMBUL
4 knjige, > alikuT, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mob a med £n>ma; Sanirana smrti; Na begn r Goropa; Dražba En Nner
LM
KRIŽEM PO JlITKOVKM
4 knjige. 5»8 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Ksko sem ▼ Mekko romal; Pri Samarlb: Med Jezldl
Cena ______________1.M
PO DIVJKM 5(UDISTANU
4 knjige, 6»4 strani, s slikami Vsebina:
Amadlja - Be* is Ječe; Krona sveta: Med drema ognjema	Cena__________________1£f
PO DEŽELI SfclPETABJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Alsdiija: Koča t soteski: Mirldit; Ob Vardarju	Cena _________JS§
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami. 17*4 Vsebina:
Izseljenci: Yuma fletar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treb deUb sveta:
Naročite jih lahko pri:
Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem sapadu; UeSenl milijoni; Dedi«
Cena ___________MM
V (i OR AH BALKANA
4 knjige, s slikami. 57« strani Vsebina:
Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami; V goJ-«b-tijaku; X|obuiu«iau8kl svetulz
Cena ________________LM
WIN 1.TO V
12 knjig, s slikami. 1753 strani Voebina .
Prvikrat na divjem za pa d a; Za življenje; NSo-čl. lepa Indljanka; Prokiestvo zlata; Za detektiva: Med Komančl in Apačl; Na nevarnih potlb; Wlnnetovov roman; Sans Ear; Pri Koma učiti; Winnetova smrt; Win-netovs oporoka
Ce~____S M
2 II T I
4 knjige, s slikami. 5t7 strani
Vsebins:
Boj z medvedom : Jamu draguljev ; Končno —; Rib. in njegova poslednja pot
Cw» ------------------ij«


KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.

»šara
New York, Tuesday, April 20, 1937
MI teK&WBT BWWNE VAIL J TW TJJS3<
AMA
MUZEJ REVOLUCIJE
ZA "BUS NARODA" PRIREDIL: I. H. *
oe

EJO
Ne, ni>o bile sanje, Hel^a je pri Baderjevili iskala ea-retja, abrnnibo pn<i sami sebi.
M«*d tisoč sol'/.a in boj*-v ee je odpovedala ljubljenemu možu. Natančno mu je popisala obisik njegove žene, njeno nesrečo in obup. Čutila je, da ne more iti preko tega. Gos pa Rezina je žena, ki ima starejšo pravico ob njeg-ovi strani, ki utteu njegovo ime — kaj pa je sama proti temu? Notranjo, moralično pravico ima za sobe, nepisano pravico; toda to ni odločilno. Tihih očitanj ni mogla nikdar zatreti. Pogosto je trpela pod razmerami, četudi j«- njena velika ljubezen vse iz-pn ^hilala iti {»ozabila.
Prošnjam nji»jfi»vi» ju»»«» se ni mogla upirati; pretresljivo bilo do -srca . . . Pod neenaaiim pritiskom je tedaj dala obljubo, dn Ini šla iz njegovega življenja. Neizmerno težak > bil boj mod ljubeznijo in dolžnostjo in zmagala jo dolžnost in dana beseda, četudi je »led tega ugasnilo solnce njenega rivljonja. Samo eno prošnjo ima še: naj ne poizveduje za njo; nekoliko s<- mora «;»oniiriti, j»ot«Tii pa inu bo pisala. Helija jo bala. da jo bo navzlic njeni prošnji iskal in jo bo tudi kmalu nit šel in t<«iaj bo oči v oči ž njim pozabila na vse. Iti to so ni smelo zgoditi. Hči vojaka drži dano besedo. Pri Bmlerjevih ga ni pričakovala in pri njih bo tudi mogla nekaj, časa ostati skrita. "	j
Z veliko naglico je pospravila svoje stvari. Veliki kov--čog j, spravila pri spodicijski tvndki, z' <1 veina manjšima pa je1 odpisovala k Badorjevim, k a t .-rini jt- prej pisala, da se dobra /ena vsl««d nepričak«»van<>«a prihoda no bi preveč prestrašila.
S«Nlaj pa zopet enkrat s**di v Baderjevi kuhinji, ki pal je popolnoma drugačna kot j.* bila v meatn. s tremi s evetli-! (ami obloženimi okni. Skozi eno okno jo bilo mogočo vidoti' dvorišč,, opokanie in opnzm ati celo krajino; skozi ostala | okna jo bilo mogoče videti vil in dalje na polja, ki so bila na nekateri n krajih še jNrkrita s snegom in so čakala na nov
»naprosi ov.
"Sodaj vas moram najprej dobro o-hdati, gospodični! Ifeiga. Ali ste bili bolni! Tako blodi ste iu irrepndeni," dozene Baderjcva mati prestradona.
t .	Mlo vse v redu. Bad.-rjeva mati. in pri vas
i se rada malo razvedrilu in da bi me vi tak-o malo razvadili. kot to-le m; i oko. '*
Trudno zveni njen glas. ko boža sivo mačko, ki je drzno >k«H-iIn na mizo iu se je priliznjeno drgnila ob njeno brado.
^4<>. ta priliznjenka! Pomislite, gospodična ITelga. za-r.ioiv. k se nam jo izimbil. pa som srn vendar imela v vlaku v 'vošari in vsi ljudje v vozu so imeli vesolje ž njim. Tukaj pa — naenkrat je izginil in ga ni bilo več."
''Moiroee ni mogla prenesti s volile," juiponmi TTelga. "To.ia ta le mačka je tudi prijay.ua. Kaj ne, dobri prijatelji* ii si bove?"^ ftinlrnjaje ji mačka priliznjeno pritrdi.
"Samo iloliro ostanite pri nas,, gospodična Helga. Šalilo pazile, kako naglo boste zopet dobili rdeča lica na svežem :.raku. Imamo tudi dve kozi, ki dajejo dobro mleko. Pozneje vam bom pokazala vse. Moj Bog. kaj bo rekel Jurče, Ivo bo vas videl! Prav ničt*ar še ne ve. Sole jutri se vrne. Nokaj dni je Že z gos|Wlom AVeitbivtom v Wuerahurgu. Po službenih ]>otih je zelo mnogo sodoma."
44Vi jki se tukaj dobro počutite, mama?"
"Kar ne morem povedati, kako, gospodična ITelga. In za vse to se imamo samo vam zahvaliti. Vsak dan se zahvaljujem ljul>emu Bogu, da moroino biti tukaj in da imam s oda j vse tako, kot sem si vedno želela, vrt in malo. živine. Mojega moža sploh ne boste spoznali, tako je sedaj vesel. In kako šele .Jurče! O, že dolgo ni več pri njem za šoferja, sedaj je vso," pripoveduje dobra žena s ponosom. "Dela v pitami in v opekami; gospod Weitbret ga hoče v vse vpeljati, :avno tako, kot bi bil njegov sin. Pomislite, gospodična Helga, taka nesreča — Weitbret je imel sina in hčer in sta ravno na binkoštno nedeljo ponesrečila s čolnom. Naenkrat je prišla velika nevihta in nista se mogla več rešiti. In od onega Weitbret, ki je ze lo dobra žena, vedno bolna. Mladi TVeitbret bi bil sedaj skoro toliko star kot naš Jurče Jn Jurce je pn podjetju nekaj odkril, pa to vam bo že sam povedal, gospodična Helga."
O, saj je Helga vse to že vedela in bridkost se je loti ob tpomura na ljubljenega moža.
^ "Sedaj pa vam bom hitro pokazala vašo sobo. Je malo drugačna kot takrat v mestu. Podstrešna soba, kjer boste smeli polni mir. Takoj sem jo pripravila, ko sem danes prejela vaso dopisnico. Posnažila sem jo že in obesila čiste za-etore, tako da bo za Veliko noč vse lopo."
44Velika noč!" Zopet ^boli Helgo srce. Kakšne načrte sta že napravila . . . Bolcan, Meran . . . Globoko vzdihne, zveni kot jok.
(fospa Bader v svoji uslužnosti, da bi Helgi vse pokazala, ne sliši njenega vzdiha in ne opazi, da je Helga brez vsakega zanimanja.	°
44 Ali vidite to lepo posteljo? Jurče jo je kupil Ravno tako, kot bi bil slutil, da boste prišli, gospodična Helga. Še niledo ni na njej spel. Tukaj se boste dobro počutili."
Da, ta občutek je imela tudi Helga, ki s praznimi očmi gleda okoli sebe. V zračni, svetli, prijazni sobi, v katero so padali prvi solnčni žarki, je nikdo ne bo motil in bo mogla mirno premišljevati, kako si bo uredila svoje nadaljnje življenje. Tukaj pri Baderjevih bo imela mir, da bo mogla Zbrati svoje misli in izdelati načrt za .svojo bodočnost.
Ginljivo akrtri Badei^eva mati za njo. Po kavi je morala Helga občudovati njihovo malo kraljestvo. Najprej hiša. " Otoka j je Jurčetova soba. Pohištvo — ali vidite lopo pisalno mizo iz orehovega lesa?" pripoveduje s ponosom "Vse to je dal gospod Weitbrot; stalo je v sobi za goste v vili Jun e jedohil takrat za plačilo in lepo vsoto denarja, ki ga je takoj nesel v hranilnico. Pa saj vain bo vse.povedal. Ko ne bi bilo Jurčeta, bi gospod Weitbret mnogo izgubil. Toliko jeze in razburjenja je bilo!"
_ {Dalje prihodnjimi
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
"Muzej rovolneije" se imenu i o veliko poslopje v Moskvi, v dela ruskih slikarjev i*i kiparjev zadnjih «1
lijem so v ji j set ib
vsa pomembnejša
Iz pi*etn. ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da w i« precej f nr jasnosti glede potovanja. Vrtina onih, ki se hočejo pridružiti tema ali onemu izletu. iui>li, da *e morajo z isto grupo tudi vrniti. To ui pravilno. Izlete se pripravi tuuno za tja in sieer zato, da imajo rojaki priliko potovati »kupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj »i pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa ie vit, fe je potrrbno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti rasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi »e vrnil z ist'ni partiikom, ampak si sam izbere pamik, s katerim ne bore vrniti. f'r je pa slurajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratov, dop!aea, ee izbere parnik. na katerem stane vožnja ve*. Zahteva so samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljanl pa dobe potili list samo za eno leto, torej se morajo v tem fasu vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, lil M izda tudi samo za eno leto. Pa tiidi ti potniki imajo priliko, da si
svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, ie imajo to zadostne vzroke.
Vsi oni. ki so namenjeni leto-, potovali v vtari kraj, naj si takoj /ajamrij" prostore, tla ne Ini prepozno. Za mesec junij in julij so ie Kkoro vsi prostori oddani
Na parnikih. ki so debe!o tipkani, *e vrše izleti v domovino pod
vodstvom izkušenega spremljevalca.
!« f.
KRKTANJF PARNI KOV - SHIP NEWS
Otroško delo in obvezni šolski zakon.
'.*!. aprila:
Manhattan v ^otfii Mary
m«*nt. Ratifikacija še osmih držav je potrebna, dn postane!-4- ai,ri,s«: ta amendment del ameriAkf
Havre
r Cbt-rbuurK
: I
Toliko zagovorniki kjolikor nasprotniki predlasrane spre-memlM' k fiHlentlni ustavi, ki i »i koiurr«*su podelila pravico regulirati n!i pro]K»v«-dati otroško ,Vl«», -«• ~klieuji-jo na obstojeec državne zakone o ši»!<ki obveznosti mladoletnikov. Oni, ki Zitirovarjajo amendment, poudarjajo popolno nezadostnost državnih zakonov: nasprotniki ameiidmenta ]>a na?lavajo, tla držiive same morejo odpraviti otroško ilelo. ako 1<» poostrijo svoje dol«»ebe o š«»lski olivez-nosti.
T)an«lane^ ima vsaka držiiva kak zakon, ki doloea polnoeas-iio Šolsko obveznost za mladoletnike do gotove starosti. So l>a tudi dovoljene izjeme v vsaki državi. V državah Georspa. Xorth Carolina iu South Carolina je maksimalna starost, do katere mora otrok poliajati šolo (ako ni izvzet vsletl dela ali dniireira zakonit^ira razlo-L^a), samo 14 let. V državi Virgin i ja je maksimalna starost, doloeena na 1 ~t. leto starosti. V o0 državah in distrik-tu Columbia trnja šolska obveznost do leta. v s«*dmih <lr-
ustave
ž:tvah pa do 17. leta in drugih 7 državah traja do 1M. leta.
Pohajanje nadaljevalne šole se ob raznih okolseinah in izje-| mah zalrtf'vu do Jti. leta v 14 državah do 17. leta. v ilveh tir--zavali do IS. leta v 10 državah.' V :M državah )>a ni sploh ui-; kake di'»l«u*be v obveznem poba-: jati ju nadaljevalno šole za ne-| koliko ur na teden.
n w	•	1
Kar se tiee zaposlitvenih spričeval za otroke ]hx1 lfi. letom. brez katerih otrok ne sme biti zaposlen in ki se izdajejo po zdnivniškem pregledu, so taka c«|»rieevala predpisana v 44 državah. Štiri državo sp!«ib ne izdajejo nikakih zajM»slitve-nih spričeval za otroke poti to starostjo. A' 12 državah morajo tudi mladoletniki v starosti med lfi. in 1^. letom, imeti taka sprieevala: v 20 državah pa mladina v tej starosti ne potrebuje nikakih spričeval za
delo.
Predla sani amendment k ustavi bi pooblastil kon«rre=. 44da sme omejiti, reumlirati ali prepove«lati delo oseb |x d st;i-rostjo let." Osemindvajset držav je že odobrilo ta amend-
zatvoritev sta-rega rudnika
lie de Vrani* v Havre Con te di Smola v (ieuoa
-T. uprila:
Kuropa v '»reiccu
apr'la:
Noriujunlle v Ilavre Ai|uilania r CLerbrmrt
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Polej; naslorn Je .a..lr1iio <ln *-«lnJ linatJ pla.ano ».^rf^nino. Prva fiti-viiiiu |M»nifui lues«*«*, ilnca dan in tretja re leto. I »a nam prihrani.e Dc|Nitrtliriepi ilela iu Ntroikov. Vas |<ro«iiuo. «la skušate naročnl-n<> pravi^asne |M<ruTuatL 1'ošljite naročnino ni.ravnost nam ali jo (ia plavajte našeiun za.«toi»niku v Vasem kraju ati pa katen-uiu izmed castopikov. Wojili IniMtm so tiskana t debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nafiib rojakov naseljenih.
Kakih 2»M> let so eksploatirali rov«« premogovnika '•Liuš'' pri! 1'nnjaltiki. /da j pa so delo ustavili. ker so rovi popolnoma izčrpani. Vse doslej v tem rudniku za|K)sIene rudarje so po-| »dali na tlelo v rudnik na Ha-j kovaekib Barab, ki je tudi bli ' zu Ranjke Luke in je y.aeel obratovati pr<-«| dvema letoma. Ta ko ho odslej ta rudnik oskrboval vse ]»odjctnike in privatnike > premoarom namesto opu-s«*eiioira nidnika. Oba nnlnika sta držarvna last in je bile v njih zaposlenih blizu ."»♦hi ruda rji-v.
1. ujnja : Satu ruša t Tm;
4. maja : Pari« v Itarre JSerrDgaria r t*berlM>urg
ISrndt-ii r llr^mt-n \Vaslii.i^t<>u v liurr«
maja :
Queen ilarj
R. maja : Itex v lii'Doa
v {'berboura
Mož s pobarvano brado.
z
EMLJEVIDI
VEČINA TEH ZASTOPNIKOV LMA V ZAIjOGI Tl'DI K01.EDAKJE IN trRATIKE; ('E NE JIH PA ZA VAS NAROBE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA. ČE KAJ POTREBUJETE
CALIFORNIA:
San Francbfco. Jacob Laushln
COLORADO:
Pueblo, I'eter Cull C, A. SaCUC Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianaitolia, Fr. Zupaoflt.
'LLINOIS: Chicago, J. Hevt-lf. J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cb to
in llllooia)
Jollet. Mary Bambicb La Salle, J. SpeUcb Muscuutab, frank Augustln Nortb Chicago. Joe Zelene
MARYLAND: Kitzmiller. Fr. VodopIv«e
MICHIGAN: ix*tn»it, Plankar
MINNESOTA:
Cblabolm, Frank Goals
Ely. Job. J. Peshel Eveletb. Louis Gouie	*
Gilbert, I»als Vessel Hibbing, JoL.i PovSe Virgin a. Frmnk Brvatlcb
UONTANA:	*
Roundup, 1(. If. Panlan Wasboe, L. Champa
^
XEBRASKA:	i
Omaha. P. Broderlck VHW YORK: Gowanda, Karl Uttla Valla,
% k
OHIO:
Barter t on, Frank Tram Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Karl linger. Jacob Rejnik John SlanniV Girard, Anton Narode Lorain, Louis Balant, John Knp*> Youngstown. Antra KikeU »REGON: Oregon aty, Ore^ J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Itessem«'r, John Jevniki*
Broughton, Antra Ipavec Conemaugh, J. Brezovce
Covenlale in okolica. Mrs. Ivana Rupnik
Export. Louis SopanHi Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kamlo Greensburg, Frank Novak Johnstown. John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUocb Midway. John Žurt Pittsburgh in okolica, J. Poga^ar lu Philip Progar
Steelton. A. Hren Turtle Creek. Tr. 8cMfrar Weat Newton, Joseph Jovau WISCONSIN : Milwaukee. West Allia, Fr. St A Sheboygan. Jaaeph Kake« WYOMING: Roek Springs, Louis Tanehar DlamradTiUe, Joe Rollcb
ara
ta, katera Je prejel.
DPKATA ULtt NAlOOr
Berlinska kriminalna policija je jn) dolgem zasledovanju 7>rijela ženitvenega in dru-iniene vivte sle] ia rja, ki si je s svojimi triki in kozmetičnimi j spretnostmi v teku časa 4<za-služir* nad 20,000 mark. To je! fiO-letni Alfred Denbel, ki je na berlinskem jus^ozajkkIu dolsroj časa živel dvojno živi jen je. i Izdajal se je za solidnega tr-j ffovca. ki je prodajal armature iu sestavne dele za vodovodne napeljave. Primerna napisna tabla na njegovi hi*i ga je legitimirala kot takšnega.
Vedno znova se je mož približeval ženskam, k? bi se rade omožile, lovil jih je z oglasi v listih in jim je svoje trgovske polsle opisoval v tako bujnih barvah, da so mu lahkotvernice večinoma že po kratkem času oddajale svoje prihranke. Nekaterim ženskam, ki niso kazale voljo za poroko, je obljublja' namestitev v svoji trgovini. Izmišljal si je vedno nove izgovore, da mu ni bilo treba vra-l čati prihrankov in da se mu| ni bilo treba poročiti.
Da bi pred mlajšimi ženskami delal še dober vtis, si je svoje lase in sivo brado pobarval lepo rjavo. Razen sleparij te vrste je prakticiral tudi to, da je ljudi pregovarjal k temu, da so svoj denar nalagali v njegovo podjetje. Seveda je denar porabljal za svoje osebne namene. Nazadnje si je "izmislil tudi poseben sistem za stave pri dirkah, po katerem naj bi bilo ljudem, ki so mu šli na lini, zagotovljeno, da bodo pri teh stavah samo dobivali.
Spočetka je svojim žrtvam,, ki so pri njem stavile, res izplačeval manjše dobitke, potem pa se je začela zanje dolgotrajna *4smola." Končno se ni mogel več umakniti pobližjim stikom z oblastmi, ki bodo sedaj poskrbele, da nm bo rjava brada postala zopet siva.
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na imunem papirju s platnenimi pregibi ............"M
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija-30
Dravakm Banoviua........... -30
CANADA
.................40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .................*0
MALI ....................15
NOVA EVROPA
................ .60
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas, Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky. Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana. Missippi. Washington, Wyoming .............25
Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin. Went Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40
Karotllom Je priložiti denar, bodi al r gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali ! centa. Če po&ljete gotovino. rekonuuxH-raj te pi
KNJIGARNA 'GLAS NARODA" 21f W. 18 Street New York, N. Y.
12. maja :
Atjiiltania / Cherbourg 14 ma la:
lie de Franee v Havre
Lur»|ia t Bremen 15. maja :
C« >ii te di Sta vola » Genoa
maja: .Nurraaodie ▼ Havre
Manhattan r Havre JI. maja:
Nen-ngarla r Cherbourg
2L meja:
Bremen v Bremen
maja: It»ma v Genoa 25. maja:
Lafayette ? Havre 28. maja:
Qu.-en Mary t Cherbourg
1*8. maja: Paria v Havre
maja: Kex v Genoa
L Junija :
Kuri»|ra v Rremen 2. Juniju: NOKM.WDIE v HAVRE
Aquitania v Cherbourg Washington r Ilavre 5. junija:
Vulennia t Trst 'J. junija:
Qneen Mary v Cherl>ourc J«. Junija :
Bremen r Bremen
12.	junija:
Chatuplain v Harre Con te «li Savoia r Genoa !C. junija: Manhattan t Ilavre Aipiitania v Cherbourg Norma m lie v Ilavre '.H. junija :
r.uropa r Bremen
13.	junija :
lie «le Franee v Flavre BKKENGAKIA v CHERBOURG Katumia ▼ Trst • junija:
Queen Mary v Cherbourg '.ti. junija:
Itex v Genoa -"J. junija:
Bremen v Bremen I .a fa yet te v Ilavre n. junija: NORMANDVE v HAVRE AQCITAMA v CHERBOIYG Wa-liinyton v Havre
X julija :
Con te <li Savoia r Genoa Berenjraria v Cherbourg Champlain v Ilavre I. julija: Kurofta v Bremen julija:
Queen Mary v Cherbourg . lie <le France v Havre
0.	julija : Vulcan ia v Trat
14.	julija:
Normantlie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 7. Rex v Genoa Bremen v Bremen
1.	Julija:
Berengaria v Cherbourg
julija: EUROPA r BREMEN
4. julija : Saturnia v Trat Champlain v Havre S- julija: Washington ▼ Havre Queen Mary v Cherbourg ■9. JuUja:
He de France v Havre :i. julija: Conte dl Savoia v Genoa
NAROČILA
a MOIIORJEVE KXJIGE ir. vNJIOE VODNIKOVE DBU-jBE za leto 1938 sprejemamo, /ni, ki nam pošlje za Mohorje *e knjige $1.25 ali $1.25 za Vo-miV^ve, bo dobil knjige iz do-novinfe naravnost na svoj naslov.
Za vsa pojasnila glede petnih listov. cen in dragih podrobnosti se nbrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 21« W. IStta SU New York
Posebna naj hite oni, ki vajo potovati meaetm Julija, kajti za ta dva na vseh parnikih skoro ia