PRIMORSKI dnevnik (• “W izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik. PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen n» ciklostil. Od 5. do 17. ■eptembra 1944 se je ti-•kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. tnaja 1946 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla za-dnJa številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. w.. . tj ifjfflr h"° primorski JE dnevni o Poštnina plačana v gotovini Abb. poetale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL. št. 138 (11.861) Trst, nedelja, 10. junija 1 Velik poznavalec slovenske problematike STOJAN SPETIČ i> o o o Zdravstveno stanje tajnika KPI se je poštah NADAUliJE SE BERLINGIIERJEV uuJ Strogo pridržana prognoza - Ves dan so si sledili obiski vidnih političnih predstavnikov - Solidarnost predsednika republike Pertinija Tudi Slovenci ne glede na svetovni nazor z grenko bolečino spremljajo krčeviti boj Enrica Berlinguerja s smrtjo. Ko pišem, še živi, vendar se )e „ nadenj že stegnila temna senca vcčm-ga sna. To so trenutki, ko razmišljaš o pomenu osebnosti v zgodo-'j'ni človeštva, o izjemnih likih pro-“Wnih mislecev, med katere spada 8°tovo tudi Berlinguer. Prva lastnost, ki mu jo vsi priznali«, je, poleg osebne zadržanosti, ^ostren moralni odnos do politike, fepričan sem, da je odprta vprašaja naše narodne manjšine obravnavi predvsem kot »moralno vpraša-nJe« italijanske demokracije. To je, naibrž, osebna nota, ki jo je Berlin-gu.er dodal siceršnjemu načelnemu Pristopu do nas in do naših ljudi. .. “'1 je samo nekajkrat v naših kra-ri”» toda Berlinguer je tudi italijan-,sk| Politični voditelj, ki se je najpogosteje srečal z enotno slovensko de-j^Kacijo. Vsi lahko povedo, kako glo-?°ko je bilo njegovo poznavanje na-problematike, pa tudi kolikšna je mia pozornost, s katero je sledil izvajanju posameznikov. Pred dvema letoma, v trebenskem ljudskem domu, se Jo Berlinguer srečal s predstavniki številnih kulturnih, športnih in gospodarskih organizacij naše manjšine. Vsc Jo poslušal, spraševal za podrobnosti, odgovarjal natančno in prizadeto. Vse pa je najbrž tudi očaral s soojo skorajda sramežljivo spoštljivostjo, ko je obšel dvorano in se roko-'al z vsakim posebej in se mrmraje Predstavljal. Izvajanja tistega trebenskega veče-a s° mu ostala v spominu, naši ljudje 0 nanj naredili globok vtis. Tudi v letih, ko je bilo teroristično ssilje še močno, se je v naših vaseh s!«'1 varru!ga. Spominjam se, kako ~mo ga pospremili po ozkih kriških mmicah, ob radovednosti vaščanov, Ja do kulturnega doma, od koder se-se razgled na ves zaliv. Na večerji ,e Je Berlinguer komaj dotaknil ponu-una I^*>’ Paé Pa Jc zatopljen prebiral Podatke o boju Križanov za svobodo n « daljni zgodovini teh krajev, zra-jm Pa hlastno požiral cigaretni dim. Raznežil se je, ko so mu proti koncu 1 era članice dekliškega zbora zape-I? splet slovenskih partizanskih in Judskih pesmi. Pesem mu je segla P srca, hotel je vedeti za njeno vse-mo, ki jo je doumel že iz samega napeva. . Tiste dni je Berlinguer obiskal Ri-arno, Milje, Dolino in Kras. Povsod, s tnr je spregovoril ljudem, je poudarjal veličino naše narodnoosvobodilne g°rbe, krvavi davek, ki smo ga pla-, ah tudi za današnjo demokracijo, od atere moramo dobiti priznanje naših Nadaljevanje na 2. strani Ugibanja o nasledstvu . v vodstvu KP Italije PADOVA — Zdravstveno stanje tajnika italijanske partije Enrica Berlinguerja se je v zadnjih urah, če sodimo po poročilih zdravnikov, še poslabšalo. Krčeviti boj za življenje se nadaljuje in samo v prihodnjih tirati bo mogoče reči, ali ima Berlinguer v tem neenakem boju kakšno upanje ali ne. Tudi včeraj je bila padovska bolnišnica cilj romanja številnih političnih predstavnikov, ki so hoteli tako dokazati svojo solidarnost s hudo bolnim Berlinguerjem. Predsednik republike Pertini, ki se mudi do danes v Venetu, je Berlinguerja obiskal kar dvakrat in bil videti zelo potrt, ko je popoldne odhajal iz bolnišnice: »Gre za veliko izgubo za delavsko gibanje,« je dejal, »za vse delavsko gibanje.« Zdravniki pravijo, da ostaja dejavnost pljuč in srca normalna in da se krvavitev v možganih ni nadaljevala, kljub vsemu pa ostaja prognoza zelo strogo pridržana. V vrstah stotin radovednežev in komunističnih aktivistov, ki že tretjo noč preživljajo pred padovsko bolnišnico se medtem, po zadnjih zdravniških poročilih, širi dokaj pesimistično vzdušje, čeprav nihče noče priznati, da je izgubil upanje in vsi čakajo na čudež zdravnikov. Krožijo govorice o hudo bolnih ljudeh, ki so jim rešili življenje prav v istem oddelku za oživljanje, v katerem je sedaj Berlinguer. Špes ultima dea . . . RIM — Kdorkoli bo prevzel vlogo političnega tajnika KPI bo prav gotovo vedel, kako zagotoviti kontinuiteto politične linije partije, ki ima zelo globoke korenine. To je mnenje enega vidnih voditeljev KPI Alessandra Natte, ki je začasno prevzel nalogo koordinatorja tajništva, dokler se vprašanje nasledstva ne reši. Partija je včeraj vzela na znanje, da je ostala brez svojega dolgoletnega voditelja, vendar ima take vodstvene organe, ki lahko nadaljujejo dejavnost na vseh ravneh tudi v zaključku volilne kampanje za evropske volitve. Natta je dodal, da skupno vodstvo ni trajna rešitev. Novega tajnika ne bo- do izvolili, temveč ga bodo določili po skrbnem premisleku in bo prav gotovo nadaljeval politično linijo Enrica Berlinguerja. Nattove izjave so dokaj jasne: kdor je mislil, da se bo v vrstah KPI sprožil boj za nasledstvo, se je zmotil. Kdorkoli bo prevzel funkcijo tajnika, bo nadaljeval z Berlinguerjevimi smernicami, se pravi da bo zagovarjal evrokomunizem v zunanji politiki, v notranji politiki pa bo nadaljeval borbo proti Craxijevi vladi. Vprašanje nasledstva pa se bo postavilo kaj kmalu. Nihče od sedanjih vodi- NADAL JEV ANJE NA 2. STRANI Na Reki proslavili 40. obletnico Unije Italijanov za Istro in Reko ROBERTO COLESSI REKA — Italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji in slovenska manjšina v Italiji sta vedno dala svoj konkretni prispevek k dialogu, k boljšemu medsebojnemu spoznava nju in sta vedno bila proti provokacijam in proti tistim silam, ki nasprotujejo in so nasprotovale dobrososedskim odnosom med Jugoslavijo in Italijo in politiki odprte meje med obema državama, je dejal predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau na proslavi ob 40. obletnici njene ustanovitve. Sau je še dejal: »Zato tudi danes izražamo našo polno podporo zahtevam slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po pravičnem zakonu, ki bo globalno ščitil njene pravice in hotenja brez pogojevanj in diskriminacij. Zaupamo v sposobnost italijanskih demokratičnih sil, da uresničijo to, kar je ena od temeljnih pravic vseh italijanskih državljanov slovenske narodnosti ne glede na to, kje bivajo.« V Londonu končan vrh »najbogatejših« " LONDON — S sklepnim gospodarskim in tremi političnimi dokumenti se je včeraj v Londonu končal vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. »Najbogatejši« so podobno kot na prejšnjih devetih srečanjih nakazali le smernice ne pa konkretnih pobud. Predvsem glede gospodarskih vprašanj so se potrudili, da ne bi prehudo izpadle različne gospodarske strategije. Amerika je namreč ostala na svojih izhodiščih visokih dolarskih obresti in prav tako visokega državnega primanjkljaja. »Najbogatejši« pa so pokazali svojo enotnost z novim pozivom SZ, z analizo zalivske krize in s sklepom o boju proti mednarodnemu terorizmu. NA 2. STRANI Za njim je spregovoril Mitja Ribičič, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, ki je med drugim dejal, da je vsako obotavljanje pri izvajanju tistega dela osimskih sporazumov, ki govori o zaščiti manjšin v sedanjem nemirnem evropskem in svetovnem položaju, nevarno in politično škodljivo za nadaljnji razvoj odnosov med obema državama. Osimski sporazumi lahko ostanejo zgolj formalni akt, če Jugoslavija in Italija ne bosta dokazali, s konkretnimi pobudami, večji interes za njihovo praktično izvajanje. Ribičič je še spregovoril o nedavni fašistični provokaciji v Bazovici ter jih je ostro obsodil, obenem pa podčrtal odločnost, ki so jo pokazali slovenski in italijanski antifašisti s svojim dostojanstvenim odgovorom na provokacijo mračnih sil iz preteklosti. Slovenci v Italiji ganjeno spremljajo Berlinguerjev boj NA 3. STRANI S petkovo manifestacijo v Bazovici Potrjena zavzetost za mir in sožitje NA 12. STRANI Danes v Gorici poimenovanje osnovne šole po pisatelju Bevku V Gorici bo danes, ob 10.30, slovesnost ob poimenovanju slovenske osnovne šole v Ul. Vittorio Veneto po pisatelju in politiku Francetu Bevku. V veži šolskega poslopja — šola je že osem let začasno nastanjena v nek danjem zavodu Lenassi —- bodo odkrili Bevkov kip, delo kiparja Kalina, ob poimenovanju pa so pripravili tudi priložnostno brošuro, ki obsega, poleg drugih sestavkov, tudi podroben opis začetkov in razvoja slovenskega šolstva v Gorici. »Pesem ne pozna meja« v Doberdobu Pesem ne pozna meja — to je naslov današnje revije pevskih zborov, ki bo v Doberdobu, v priredbi moškega pevskega zbora KD Jezero. Prireditev bo ob 18. uri, udeležbo pa je napovedalo, poleg domačega zbora, še 9 pevskih skupin iz zamejstva in matične domovine, s Koroškega, prvič pa bo na tej reviji, ki ima za sabo že bogato tradicijo, nastopil italijanski zbor. To je zbor Edi Forza iz štarancana. Dokaz več, če ga je sploh bilo treba, da pesem ne samo druži Slovence v zamejstvu z matičnim narodom, ampak zbližuje tudi sosednje narode. NA 8. STRANI Uspeh zaključne prireditve v Miljah Društvo Slovencev miljske občine je priredilo včeraj zaključno prireditev sezone, pri kateri, kot vsako leto sodeluje tudi šola. Letos so se slavju pridružile tudi Škofije, s katerimi je navezalo miljsko društvo tesne prijateljske stike. Prireditev lahko označimo za uspešno tako z vidika kakow>sti kulturnega sporeda kot z vidika udeležbe občinstva. Največ navdušenja so vzbudili otroci iz miljskega otroškega vrtca s svojim nastopom ter osnovnošolci z zanimivo igrico, pa tudi otroci osnovne šole s Škofij s folkloro in glasbenim sporedom. Ob tej priložnosti je ravnatelj Stanko Škrinjar podelil bralne značke. Spored je nadalje obsegal nastop Okteta iz Škofij in Veselih godcev, ki so igrali v zabavnem delu prireditve, v uvod pa je zapel domači zbor Jadran. O pomenu prireditve ter o sedanjem trenutku naše narodnostne skupnosti pa je spregovoril Kiljan Ferluga. • Velik Evropi ni uspelo spremeniti Reaganove politike NADALJEVANJE S 1. STRANI pravic. To je povezal z mislijo, da ureditev manjšinskega vprašanja lahko veliko pripomore k izboljšanju odnosov z Jugoslavijo. »Te odnose morajo ceniti vsi Italijani«, je ponavljal in se čudil slepoti tržaškega meščanstva, ki je vse to odklanjalo, ko se je zoperstavilo osimskim sporazumom. Berlinguer je bil pri Titu doma, večkrat je dejal, da mu je vzornik. Tudi med pogovore z jugoslovanskimi voditelji, ki so povečini zadevali splet mednarodnih problemov, se je pogo-stoma vrinila problematika naše skupnosti. Ko je Berlinguer, pred nekaj leti, prišel v Trst med volilno kampanjo, ga je neka ženska med publiko pogledala in razočarano ugotovila, da je bil majhne postave in upognjenih ramen. Z bistrino misli in toplino čustev se je ta veliki predstavnik italijanskega delavskega gibanja prikupil našim ljudem, ki so ga vzljubili. Še zadnji utrinek iz spomina. V tedanji volilni kampanji je Berlinguer imel zaključni govor na Trgu Unità zbrani množici. Po trgu se je najprej razlegla slovenska beseda. Berlinguer je prosil poslanca Albina Škerka, naj mu prevaja moje besede, na katere se je nato nekajkrat skliceval. Tisti gsvor je Berlinguer skoraj v celoti posvetil problematiki slovenske manjšine in odnosom z Jugoslavijo. Razumel in vedel je, da je bodočnost Trsta in naše dežele odvisna od razrešitve teh dveh ključnih vozlov. Dan pozneje se ni mogel načuditi sporočilu, da je voditelj druge stranke preprečil vsak slovenski pozdrav. Tega ni mogel nikakor razumeti, ne o-dobravati, ker zanj predstavljamo Slovenci predvsem moralno vprašanje. STOJAN SPETIČ • Ugibanja NADALJEVANJE S 1. STRANI tel jev KPI nima podpore celotne partije, niti »stari« Natta, ki ni v najboljšem zdravstvenem stanju, niti »mladi« Zangheri, ki je komaj prišel v vsedržavno vodstvo, niti ugledni zunanji kandidat, kot bi lahko bÙ Luciano Lama, generalni tajnik CGIL, ki bi imel proti sebi dober del partije. Po drugi strani pa mora stranke kot je KPI imeti prestižnega voditelja. Zato ni mogoče izključiti nepredvidenih rešitev. Marsikdo pripisuje velike možnosti 68-letnemu Pie-tru Ingrau, nekdanjemu predsedniku poslanske zbornice, človeku, ki ima za seboj leta političnih bojev Med včerajšnjimi solidarnostnimi izjavami naj omenimo izjavo tajnika KD De Mite, ki je dejal, da je Berlinguer zagovarjal ideje, proti katerim se je KD vedno borila, da pa je človek, ki se v politiki ni posluževal zahrbtnih mahinacij. R. G. Vrh »sedmerice bogatih« se je končal le s smernicami za bodočo strategijo LONDON — Včeraj se je v Londonu končal deseti vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda v še kar spravljivem ozračju in s sklepnim dokumentom, ki poudarja potrebe po še večji koordinaciji gospodarske politike posameznih držav. Pred sklepnim dokumentom so odobrili še tri dokumente o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih, da je povsem upravičen poudarek predsednika italijanske vlade Craxija, kako se gospodarski vrhovi spreminjajo v bistvu v politična srečanja. Nihče ni od londonskega vrha pričakoval »odločitev« temveč le »smernice«, prav tako ne čudežev, da sklepni dokument nima ne zmagovalcev in ne premagancev. Glede perečega vprašanja dolarja in visokih ameriških obresti ni Evropejcem uspelo doseči nič več kot splošen poziv, ki pa velja za vse, da jp treba zmanjšati deficite državnih proračunov. Dolarja dokument ne omenja, a v njem je zapisano, da povzročajo prav visoke obresti še hujšo zadolženost. Prav tako niso uspeli odpraviti ameriških zahtev, da je treba o finančnih vprašanjih Tretjega sveta razpravljati »od primera do primera«, v bistvu z dvostranski- mi pogajanji, s katerimi lahko ZDA politično pogojujejo države v razvoju. Kljub temu pa se je treba zahvaliti zavzetosti Italije in Francije, da lahko Jug v sklepnem dokumentu zazna tisti »politični signal« o novih odnosih med bogatimi in revnimi, ki jih ne bi več tako pogojevale politične diskriminacije. Ob posegih zasebnih bank bodo prisotne tudi pobude vlad s predvideno večletnim reprogramiranjem in re-strukturizacijo dolgov. Seveda je vse to trenutno le mrtva črka na papirju. Italija pa se je zavzela, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta gostovala novo konferenco Sever - Jug. Vrh so seveda do skrajnosti pogojevale različne gospodarske strategije. Kljub temu pa so bili storjeni po mnenju italijanske delegacije »pomembni koraki« tako glede državnih proračunov kot glede odnosov z nerazvitimi. Glede vprašanja zaposlenosti sta ta problem kot kaže rešili le Amerika in Japonska, drugi se z njim le s težavo soočajo, da so vsi osvojili Craxijev predlog o sklicanju mednarodne konference o »zaposlenosti in tehnoloških inovacijah«. Na političnem področju je londonski vrh ob- novil ponudbo dialoga Vzhodu, pripravljen je prekiniti nameščanje evroraket in celo umakniti že obstoječe, če bi SZ pokazala svojo razpoložljivost za konkretna pogajanja. Glede zalivske krize sedmerica »najbogatejših« napoveduje pritiske, da bi prišlo do mime rešitve spora s pogajanji, obenem poudarja, da bo s skupnimi močmi reševala morebitne energetske zaplete. Moskva je že zavrnila ponujeno roko Zahoda, češ da ni nič konkretnega. Razočaranje pa preveva tudi med državami v razvoju. LR Kitajska je obsodila »bogate«, da še vedno izvažajo svojo gospodarsko krizo v Tretji svet in da nimajo resnega in konkretnega pristopa k vprašanju prezadolženosti nerazvitih in držav v razvoju. Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali bodo bogati uspeli preprečiti verižno reakcijo morebitne nelikvidnosti prezadolženih držav Tretjega sveta. Obstaja namreč resna nevarnost, da bodo dolžniki kratkomalo sporočili, da ne morejo plačevati svojih dolgov. V takem primeru bi bile posledice katastrofalne za ves zahodni bančni sistem. Prav iz tega zornega kota je treba oceniti delno odpiranje »najbogatejših« do težav zadolženih držav. V Libanonu se nasilje nadaljuje Teroristični atentat ■V v pristanišču Zunie BEJRUT — Dva mrtva in petnajst ranjenih je obračun eksplozije s trotilom natrpanega avtomobila v krščanskem pristanišču Žunie, 20 kilometrov severno od Bejruta. Do eksplozije je prišlo nedaleč od vojašnice žandarmerije. Eksplozivni val je obenem povzročil manjšo eksplozijo tudi na bližnji bencinski črpalki. Medtem pa je včeraj v Bejrut prispel generalni tajnik OZN Perez De Cuellar, ki proučuje možnosti o sklicanju mednarodne konference za Bližnji vzhod. Na sliki (telefoto AP): libanonske varnostne sile na prizorišču atentata. Bagdad je sit morečega čakanja ob Šat-el-Arabu S spopadi na iransko-iraški fronti hoče Irak izzvati iransko ofenzivo BAGDAD, TEHERAN — Iraško letalstvo je včeraj ponovno bombardiralo Dezful in Ba-neh, iransko topništvo je v odgovor obstreljevalo Basro in druga iraška mesta ob frontni črti. V Bagdadu pa so sporočili, da je iraško letalstvo »uspešno« napadlo dva plovna objekta« nedaleč od iranskega naftnega terminala na otoku Karg. To vest so včeraj v Teheranu najodločneje demantirali, bržkone da ne bi vzbudili še večjega preplaha med brodarji, ki pošiljajo svoje ladje v iranska pristanišča. Istočasno pa prihajajo z bojišča ob Šat-el-Arabu in Tigrisu vesti o povečani aktivnosti obeh armad. Sodeč po vojaških komunikejih skuša predvsem Irak z neprestanim obstreljevanjem načeti moralo na ofenzivo čakajočih iranskih vojakov. Na Homeinijev ukaz so v zadnjih urah poslali na fronto še nova oja-čenja, da se sedaj vsi upravičeno sprašujejo, še koliko časa bodo lahko držali iranski generalštabi tako ogromno maso ljudi v »brezdelju«. Zadnji Homeinijev poziv, naj se vsi v orožju usposobljeni Iranci do prihodnje- ga četrtka zglasijo v vojašnicah, so opazovalci ocenjevali kot nadaljnjo enotedensko odložitev ofenzive. Po zadnjih vesteh z bojišča pa postaja vedno bolj jasno, da bo skušal Irak sprožiti sovražnikovo ofenzivo. Iz najrazličnejših krogov prihajajo namreč vesti, da si je Bagdad v glavnem priskrbel vse potrebno orožje, da bi bil kos človeškemu valu več kot pol milijona ljudi, ki bo butnil ob njegove obrambne črte v začetku ofenzive. Kot zadnje je od Čila kupil 5.000 posebnih razpršilnih granat podobnih onim, ki so jih ZDA rabile v vietnamski vojni. Ti sodobni šrapneli so kot nalašč v boju proti prodirajoči pehoti, predvsem na fronti ob Tigrisu, kjer ne morejo na močvirnatem območju uporabiti oklepnih transporterjev in tankov. Medtem pa je Saudska Arabija obtožila I-ran, da jo hoče speljati »v labirint iransko -iraške vojne«. Riadski radio je obenem poudaril, da Iran »negira vse človeške vrednote in islamske nauke« in da je napadel »državo islamskih svetih krajev«. Francija bo zaščitila manjšinske jezike BOGDAN POGAČNIK PARIZ — Tiskovna konferenca, ki jo je te dni imel v francoski narodni skupščini socialistični poslanec v zvezi z novim predloženim zakonskim osnutkom o pospeševanju jezikov in kultur v Franciji, je bila sicer tudi odsev sedanje kampanje za evropske volitve, hkrati pa je bila potrditev nove socialistične usmeritve v Franciji, da bi končno le priznali jezikovne in kulturne pravice etničnim skupinam in narodnim manjšinam. Pobuda je toliko pomembnejša, ker lomi dosedanje stoletne tradicije francoskega državnega in jezikovnega centralizma. To pa je tudi odgovor na drugačna stališča nacionalistične desnice, vključno RPR, DDF in nacionalno fronto, kot tudi ozki politiki KPF na levici, saj je Georges Marchais še nedavno celo z Moskvo polemiziral, češ da v Franciji razen Francozov ni nobenih drugih narodnostnih skupin. Sedanji predlog novega zakona je podpisala celotna skupnost socialistične in pridružene parlamentarne skupine v skupščini, pri čemer pa je nosilec in prvopodpisani prav socialistični poslanec iz baskovske pokrajine atlantskih Pirenejev oziroma mestni svetnik v Bia-ritzu Jean Pierre Destrade. Drugozapisani pa je prvi sekretar socialistične stranke Francije Lionel Jospin, medtem ko sta med pridruženimi poslanci tudi predsednik pokrajinske skupščine Korzike Alfonsi ter stari pesnik in poslanec z Martinike Cesaire. Sedanji zakonski osnutek, ki bo predložen skupščini, obsega 27 členov. Prvi člen se glasi: »Država priznava na svojem ozemlju pravico do jezikovne in kul turne različnosti vsem posameznikom in skupnostim, ki imajo drugačen jezik kot je francoščina, ki je nacionalni jezik republike. Ta pravica je nezastarljiva in neodtujljiva«. Nato se v drugem členu naštevajo še živi nefrancoski jeziki v Franciji — baskovski, brelon ski, katalonski, korziški, kreolski, flamski, okcitanski in nemški v Alzaciji in Loreni. Ta zakon se nanaša — je dalje rečeno — tudi na ozemeljsko nevezane jezike, ki izhajajo iz nekdanjih ali nedavnih priseljevanj, saj to predstavlja obogatitev priseljevanj, ki so obogatila in z raznolikostjo popestrila kulturno življenje v Franciji. V posebnem razgovoru, ki sem ga imel za Primorski dnevnik, mi je razen tega poslanec Jean Pierre Destrade poudaril, da ima v zvezi s tem prav zdaj ogromno dela, ker je sredi predvolilne kampanje za evropski parlament in izrazil misel, da je to prizadevanje pokrajinskih jezikov toliko važnejše za evropsko regionalno povezovanje. Sodil je, da povsem razume tudi veliko zanimanje za te stvari v Jugoslaviji in v slovenski skupnosti v Italiji, ter mi izrazil najboljše in prisrčne želje. Gradivo za ta zakonski osnutek je poseglo precej daleč nazaj v francosko zgodovino, pri čemer so ta tok označili kot francosko kulturno represijo. Dvor je nekoč govoril seveda drugačen jezik kot ljudstvo. Republika pa je v 17. in 18. stoletju, na temelju akademskih postavk oblikovala za vse skupni francoski jezik in se tako odrekla prvotno zamišljenemu federalističnemu pristopu. Francoščina je postala univerzitetno čudo, toda ko je Mistral dobil Nobelovo nagrado, so se potlačeni stari jeziki v Franciji spet jeli zavedati svoje osebnosti in otresati občutka podrejenosti. V zvezi z razvojem gospodarstva in decentralizacijo pa so se tudi sicer začele vse bolj pojavljati zahteve po enakopravnosti jezikov. Nič nenavadnega torej ni bilo, če je že pred prvo svetovno vojno socialist Jean Jaures iz občutka pravičnosti in hkrati koristnosti sodil, da bi morali mladi ljudje iz predelov, kjer govorijo baskovsko, bretonsko ali okcitansko, te svoje regionalne jezike temeljito poznati. Toda tudi po drugi svetovni vojni je Francija še kljubovala na svojih centralističnih pozicijah. Značilno je, da Raymond Barre kot takratni francoski premier ni podpisal deklaracije o pravicah etničnih manjšin v okviru deklaracije OZN o državljanskih in političnih pravicah organizacije Združenih narodov iz leta 1967 oziroma uveljavljene leta 1976. Zato je socialistična stranka Francije še pred predsedniškimi volitva mi leta 1981 med cilji svoje nove politike v Franciji postavila tudi predlog za pospeševanje regionalne iden titete, ugotavljajoč, da lahko manjšinska kultura in manjšinski jeziki odigrajo v deželi pomembno vlogo. Sedanje prizadevanje za novi zakon Jeana Pierra De stradeja naj bi ob podpori predsednika republike Mit-terranda in ob izpeljavi sedanje vlade položilo temelj novemu pojmovanju kulturne in jezikovne demokracije v Franciji. »Pokrajinski jeziki so že davno pred uvedbo francoskega jezika oblikovali zgodovino naše dežele,« je pristavil v utemeljitvi Destrade. Priznanje njihovega dostojanstva, zastavljenega tako na ravni pokrajinskega, kot nacionalnega upoštevanja, predstavlja po stoletjih pozabljenja in kulturnega valjarja dejanje pravičnosti in izraz volje, da se zgodovinska krivica popravi. PLOŠČICE ROLICH Nabrežina 35/c IN SANITARNI MATERIAL Danto Tel.: 040/200371 [r==ri Zastopstvo za TRST in GORICO m ti posebnih lesenih oken in vrat M-— * Prihranek do 30<7o goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. RITOSSA »ne -v Poverjeni prodajalec profilov ALPHA MILJE (TRST) Nova Industrijska cona pri Orehu Tel: (040) 232243 - 232244 Profil je Izdelan za vetrovne kraje • OPREMA ZA ZASTEKLITVE • ALUMINIJASTI PROFILI • TESNILA ZA STEKLA • RAZNI SILIKONI • RAZNA STEKLA • BOKS KABINE ZA KOPALNICE • KESONI ZA POLTOVORNJAKE • ALUMINIJASTI MONTAŽNI OBJEKTI • ŽELEZNI PROFILI • PLASTIČNA IN ŽELEZNA PREKRITJA ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE Tudi slovenska narodnostna skupnost v Italiji spremlja i ganjenostjo in spoštovanjem Berlinguerjev boj s smrtjo Tajnik KPI Enrico Berlinguer s hčerko Bianco (Telefoto AP) KDO JE ENRICO BERLINGUER Generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer je star 62 let. Rodil se je 25. maja 1922 v Sassari ju na Sardiniji. Politično se je začel udejstvovati že v zgodnji mladosti. V skladu z »laično in republikansko« tradicijo svoje družine je leta 1937 začel sodelovati s protifašističnimi skupinami v domačem kraju. V KPI se je vpisal leta 1943 ter takoj prevzel tajništvo komunistične mladine v Sassari ju. Naslednjega leta je bil 100 dni zaprt, ker se je udeležil protifašistične manifestacije. Kmalu zatem je spoznal komunističnega voditelja Paimira Togliattija, ki ga je decembra 1944 dal poklicati v Rim. Tu je postal član vsedržavnega vodstva strankine mladinske organizacije, ki jo je potem v letih od 1948 do 1956 vodil kot generalni tajnik. Leta 1950 je postal tudi predsednik Mednarodne zveze demokratične mladine, kar mu je omogočilo, da si je pridobil prve izkušnje na področju mednarodne politike. Medtem se je Enrico Berlinguer vpisal na pravno fakulteto, ki pa je ni nikoli dovršil. Študij je dokončno opustil, tik preden je leta 1972 postal generalni tajnik KPI. Leta 1958 se je poročil z Letizio Laurenti, ki mu je rodila štiri otroke: Bianco, Mario, Marca in Lauro. Po uspešno opravljenih funkcijah v okviru Zveze komunistične mladine Italije je Enrico Berlinguer začel prevzemati čedalje zahtevnejše naloge v KPI. Bil je direktor osrednje partijske šole, podtajnik KPI na Sardiniji, odgovoren za organizacijo v strankinem vsedržavnem vodstvu. V poslansko zbornico je bil prvič izvoljen leta 1968. Kot poslanec je bil potrjen na vseh poznejših volitvah, in to s čedalje večjim številom preferenčnih glasov. Leta 1976 je dosegel v tem smislu višek: zanj je tedaj glasovalo okrog 280.000 volilcev. Na XII. kongresu KPI leta 1969 je bil Enrico Berlinguer izvoljen za namestnika generalnega tajnika, najvišjo funkcijo v stranki pa je prevzel na naslednjem kongresu, ki je bil marca 1972. Kot generalni tajnik KPI je bil zadnjič potrjen lanskega 3. marca na kongresu v Milanu. Ob predlanskem Berlinguerjevem prihodu med našo narodnostno skupnost Resen pristop in politična zavzetost za globalno zaščito Slovencev v Italiji Izjava po srečanju leta 1981 s slovensko enotno delegacijo Po srečanju z enotno slovensko delegacijo 11. novembra 1981 v Rimu je tajnik KPI Enrico Berlinguer dal Primorskemu dnevniku izjavo, ki jo skoraj v celoti povzemamo. Predvsem je Berlinguer naglasil koristnost in plodnost srečanja, nakar Je poudaril splošno stališče KPI, da je »treba gledati na slovensko manjšino kot na enotno skupnost, ki jo je treba zakonsko zaščititi« kot Francoze v Dolini Aosta in Nemce v Južnem Tirolu, »z enim samim zakonom in brez razlik glede na območja, kjer živijo«. Nujnost zaščite ne izhaja le iz načela 0 varstvu človekovih pravic in demokracije, ampak tudi »zato, ker menimo, da je enotna zaščita slovenske manjšine v skladu z državnimi interesi in še Posebej zato, da bo ta manjšina lahko vedno bolj most prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo«. Berlinguer je pri tem dejal, da »tem kriterijem ustreza zakonski osnutek KPI«, kot tudi osnutka PSI in SSk, pri čemer je poudaril, da je KPI »vedno Pripravljena sprejemati predloge predstavnikov Slovencev«. Tajnik KPI je Ha to opozoril na počasnost parlamentarnih postopkov in na zaviralno dejstvo, da (tedaj) niti KD niti vlada nista vložili svojega zakonskega predloga in je Zagotovil, da bo KPI storila vse, da se postopek za uzakonitev pospeši, ker je »problem že zrel in ga je treba nujno rešiti«. Tajnik KPI je svojo izjavo sklenil z ugotovitvijo, da »je to obveza KPI in bi jo morale imeti tudi druge stranke, da se senzibilizira italijanska javnost za problem zaščite slovenske manjšine«, kar bi prispevalo k čimprejšnjemu reševanju tega vprašanja. Enrico Berlinguer je bil v izvrševanju svoje politične vloge večkrat v naših krajih, Slovenci se pa najbolj spominjamo njegovega obiska ob koncu maja pred dvema letoma. Tedaj namreč tajnik ni sodeloval le v volilni kampanji, z ognjevitim govorom na shodu na največjem tržaškem trgu, kjer je spet spregovoril tudi slovenski govornik, ampak je Berlinguer priredil tudi zelo uspel shod med slovenskimi volivci v Trebčah, obiskal pa je več slovenskih krajev, spomeniški park v Dolini in Rižarno. Kot vedno popolnoma predan svojemu političnemu delu je znal dobiti tudi čas, da se je v trebenskem Ljudskem domu zadržal na dolgem posvetu s predstavniki slovenskih organizacij ter s kulturnimi, športnimi in gospodarskimi dejavniki naše narodnostne skupnosti. Zavzeto in podrobno se je tedaj Berlinguer seznanil z vsestranskim izživljanjem naše manjši ne, z delovanjem in težavami športnih organizacij in ZSŠD1, Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenskega stalnega gledališča. Glasbene matice, Narodne in študijske knjižnice, in z delom organov Slovenske kulturno gospodarske zveze v vseh treh pokrajinah naše dežele. Zanimal se je tudi za probleme krajevnega kmetijstva in za vlogo Kmečke zveze, za nimal se je za predložene mu težave v zvezi s priznanjem jugoslovanskih diplom in za vsa vprašanja, ki so za Slovence v Italiji še nerešena. Številnemu zastopstvu najbolj predstavniških in najbolj množičnih organizacij naše zamejske narodnostne skupnosti je Enrico Berlinguer ob tej priložnosti potrdil vsestransko podporo prizadevanjem za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite, pri čemer je poudaril, da je ne gre zamešati s splošnimi varstvenimi normami za številne etnične skupnosti v Italiji, prav zaradi posebnih značilnosti in vloge povezovanja z matičnim narodom in državo, ki jo Slovenci v Italiji hvalevredno izvršujejo. Senatorka Jelka Gerbec o glavnem tajniku KPI Globoka humanost, skromnost in prijateljstvo do Slovencev Obolenje glavnega tajnika Komunistične partije Ita-dje Berlinguerja je še prav posebno prizadelo tovarišice 111 tovariše, ki so z njim doslej tesno sodelovali in tako spoznavali človeka. Mednje sodi slovenska senatorka Je*ka Gerbec, ki smo ji, globoko zadeti in utrujeni, zastavili nekaj vprašanj. T Kakšni občutki jo obhajlajo v tem težkem trenutku ? I^edno hudo ji je, ker Berlinguer ni le odličen partijski voditelj, ampak sta prijatelja že celih 35 let. Jelka Pozna vse njegove vrline: »Neverjetno skromen in glo-r°k jte, vselej je hotel do jedra problemov in člove-ka,<<- je povedala senatorka s pripombo, da se je Enri-cu ta vrlina iz leta v leto krepila v znamenju prirojene mu humanosti. .. Na vprašanje, kateri dogodek, katero snidenje z Ber-hnguerjem ji je do sedaj najbolj ostalo v spominu, je senatorka odgovorila, da je to bilo leta 1950 na češkoslovaškem, kjer se je zdravila. Z njim se je sicer bežno seznanila že, ko je bil tajnik mladinske organizacije . I, toda globlje ga je spoznala, kot rečeno, na Češkem, ln to med sprehodom. Bili so to časi, je dejala, ko vpra-arUe Slovencev v Italiji še ni tako prišlo do izraza, in vendar je še mladi Berlinguer zadevo želel poglobiti, v ''avesti, da je pač našo narodnostno skupnost treba prizmo zaščititi. Zanj je to bilo sicer nekaj naravnega, . ?t je pripomnila Jelka, saj je vselej bil na strani šib-'h *n zatiranih. Takšno njegovo pojmovanje je pozneje '~leta 1981 — prišlo do skrajnega izraza: ko se je srečal P*"y*č z enotno delegacijo zamejskih Slovencev, je takoj Pokazal za nas najgloblje razumevanje in se obvezal, da 0 stopil v bran naših pravic. Trpki trenutki narekujejo Komunistični partiji Italije 1 VL’da ustrezno ravnanje. Jelka Gerbec se ne more sprijazniti z dejstvom in upravičeno upa, da utegne zdravja tehnologija Berlinguerja kljub vsemu rešiti. Tem- bolj še, je dejala v bolečini, ker ima Enrico družino, ker ima štiri otroke. Tudi sicer je treba upati, da bo oboleli lahko nadaljeval svoje pomembno poslanstvo v Partiji. »Morda še sami nismo doslej vedeli, kako zelo je med nami priljubljen«, je dodala senatorka s pripombo, da mora delo Partije vseeno nemoteno naprej, ker to želi in veleva sam Berlinguer. »Nadaljevati morate kampanjo za evropske volitve«, je ukazal, »ne smete se ozirati na to, da vam nisem ob rami«. Plemenite besede, ob katerih nas je Jelka zapustila z rosnim pogledom, še prej pa nam je na izrecno vprašanje odvrnila, da bo Komunistična partija Italije morala zaenkrat naprej z vztrajnim naporom in globokim prizadevanjem kolektivnega vodstva. URARNA IN ZLATARNA KARLO MIKOLJ TRST - Campo S. Giacomo 3 Telef. 795-881 AGROMARKET GORICA Ul. Favelli 5 — Telefon: (0481) 84741 VràTnrdfirTrfì. VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — ENOLOŠKI STROJI itd. Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na k raških poljih. OPEL SERVIS - Serri Tullio & C. S. n. c. Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km. , Originalni nadomestni deli Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah. BATERIJE OPEL - RADIO — PRITIKLINE OPEL OPEL I Ob sobotah popoldne zaprto. Izložba: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 Servis: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211 Številne sagre in vaški prazniki vabijo ljudi z bogatimi in pestrimi programi in družabnostjo Vreme se sicer še ni ustalilo in ni nič kaj spomladansko, kje še poletno, vendar je le prišel čas vaških praznikov in šager, ki jih leto za letom organizirajo naša društva in ki vedno dobro uspejo, če so le organizatorji dovolj pridni in prizadevni, če pripravijo dovolj zanimiv program in če seveda vreme v zadnjem trenutku ne odpove. Tako imamo v teh dneh kar veliko izbiro praznikov, ali po domače šager, ki se Jih lahko udeležimo. Vse so povezane s kulturnimi programi, ki kar vabijo na ogled in na čim bolj številno udeležbo. Društva imajo seveda z organizacijo teh praznikov kar precej dela (in če jim še vreme zagode, je lahko vse to delo zaman), vendar pa pomagajo napolniti društvene blagajne, ki so takšnih denarnih pomoči, še kako potrebne. Pa začnimo kar z naštevanjem šager, ki so se že začele. Sinoči je bil na primer začetek že tradicionalne Sagre na Krmenki, ki jo organizira KD »Fran Venturini«. Sinoči je bil na programu samo ples, danes po- poldne pa se začne kulturni program, pri katerem bodo sodelovali godba na pihala iz Brega, pevski zbor celodnevne šole »Mara Samsa« od Doni ja in »Ivan Trinko - Zamejskk iz Ricmanj, kot gostje pa moški in ženski pevski zbor KD »Tabor« z Opčin ter kulturna skupina tovarne dekorativnih tkanin ij Ljubljane z veseloigro »Vaška krčma« in še s svojo folklorno skupino. Sagra se bo zaključila jutri s plesom, na katerem bo igral ansambel ARIES. Sinoči se je začel še tradicionalni praznik »Sokola« v Nabrežini in sicer s koncertom nahrežinske godbe na pihala, nato pa še s prosto zabavo. Danes bo glavni del prireditve z nastopom folklorne skupine Emo na iz Ljubljane in s prijateljsko košarkarsko tekmo Jadran - Sokol. Sledil bo ples z ansamblom »Novi La-posi«. Tudi vaška skupnost v Trnovci je začela sinoči svoj še drugi vaški praznik. Včeraj popoldne je bilo že na programu tekmovanje v briškoli in otroški slikarski ex tempore, v večernih urah je nastopil ansambel TAIMS, sledil pa je še nastop sku- pine CIABS iz Tržiča, ki se je predstavila z latinskoameriškimi plesi. Danes bo tekmovanje v skrlah, nastop folklorne skupine KD Tabor z Opčin in harmonikarjev Glasbene ma tiče s Proseka - Kontovela ; sledil bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Praznik se bo zaključil jutri zvečer tudi s plesom in družabno prireditvijo. KD »Rovte - Kolonkovec« bo imelo danes popoldne v svojih društvenih prostorih zelo zanimivo tekmovalno srečanje domačih vinogradnikov pod naslovom »Ali spoznas svoje vino?« Velika udeležba domačih vinogradnikov na tem tekmovanju in pa pester kulturni program obetata, da bo prireditev vredna obiska. Svojo veselico je včeraj začelo tudi Društvo Slovencev miljske občine. Že popoldne so v Slovenskem centru odprli šolsko razstavo, ob 17. uri pa se je začela družabnost z »Veselimi godci« iz Bol junca. Sledil je kulturni program, na katerem so nastopili o-troci domačega otroškega vrtca in celodnevne šole, pevski zbor Jadran, ter skupina osnove šole, skupno z vo- kalnim kvintetom iz škofij. Sledila je družabnost. Pod geslom »Spoznavajmo svoje bližnje okolje« je danes na sporedu v Barkovljah pohod, ki ga je organiziralo domače društvo z namenom, da se vsi udeleženci spoznajo s starimi Barkovljami in njihovo zgodovino. O tem pohodu in njegovem u-spehu bomo še poročali. Naj pa že sedaj napovemo, da bo prihodnjo soboto, 16., in nedeljo, 17. * m., praznik Godbenega društva iz Nabrežine in to na igrišču Sokola v Nabrežini. Pod vodstvom dirigenta Stanka Misleja se bo godba predstavila z bogatim programom, ki so ga naštudirali za to sezono in z uspehom z njim že nastopili v Umagu in Ilirski Bistrici. V nedeljo, 17. t.m. se bo praznik nadaljeval z nastopom domače godbe na pihala, glavni gost te prireditve pa bo godba iz Turjaka, ki šteje 45 članov in s katero ima Godbeno društvo iz Nabrežine že več let prijateljske stike. Prireditev torej ne manjka, če bo vreme ugodno, bodo prav gotovo vse privabile veliko ljudi, saj si vsi žele malo oddiha in zabave. Festival Unità pri Valmauri Na 10. festivalu Unità in Dela pri Valmauri bo danes ob 18.30 na sporedu nastop ricmanjske godbe, ob 20.30 bosta govorila Giorgio Rossetti in Borut Kodrič, sledil bo ples. Jutrišnji spored pa predvideva srečanje s predstavniki SUNIA o stanovanjskih problemih, ob 19.30 pa »Prijateljski večer« z godbo in zborom Italijanskega krožka iz Kopra. • Občinska uprava in pridelovalci vin občine Devin-Nabrežina prirejajo XXIII. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo v Nabrežini 6., 7. in 8. julija. Tržaška občina odobrila začetek del za gradnjo po PEEP Ali se bo na Opčinah moral ponoviti primer protesta razlaščencev s Kolonkovca ? Vprašanje razlaščanja slovenske zemlje za gradnjo ljudskih stanovanj na Opčinah, kakor jo predvideva načrt za cenene in ljudske gradnje PEEP, je v teh dneh spet stopilo v ospredje z odlokom tržaškega občinskega odbora o začetku zemeljskih del za gradnjo stanovanj, čeprav smo OBČINA TRST NATEČAJ ZA 29 STANOVANJ NA PODROČJU MED SV. ANO IN KOLONKOVCEM Tržaška občina obvešča, da je razpisan natečaj za dodelitev v najem na pravšni stanarini 29 stanovanj na območju med Sv. Ano in Ko- • lonkovcem. Stanovanja bodo dodeljena po prednostni lestvici in po sledečem vrstnem redu: — osebam, proti katerim je bil izdan izvršilni ukrep za stanovanjski izgon; — novim ali bodočim družinam, ki so se ali se bodo ustvarile s poroko v rokih, ki jih natečaj določa; — starejšim osebam, ki bodo dopolnile 60. leto starosti ob datumu vložitve prošnje. Prošnje za udeležbo na natečaju morajo biti napisane na posebnem obrazcu, ki ga razdeljuje stanovanjski urad (anagrafska palača -III. nadstropje - soba št, 321) in je odprt vsak delavnik od 10. do 13. ure ter razne sindikalne organizacije najemnikov. Prošnje in predpisane listine bo treba predložiti stanovanjskemu uradu do 13. ure dne 30. junija 1984, sicer bodo prizadeti izpadli iz natečaja. ŽUPAN dr. Franco Bichettl Agent fOtOiHEK za Tržaško 631 in Goriško pokrajino Fotokopirni stroji z uporabo navadnega papirja Prodaja: TRST — Ul. M. della Libertà 13/A Tel.: (040) 64212 FOTOKOPIRNI SERVIS 5 IBS Ul. F. Severo 148 (Univerzo) Tel.: 506686 Ul. F. Severo 4 (Sodišče) Tel.: 60364 TRST železnina STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI zo Industrijo, kmetijstvo In zo dom TRST (Industrijska cona) D O M J O. m - Tel 124171 I. de Felszegy ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. • Telef. (040) 793814 Vsi domači In tu|l artikli za zobozdravnika rabo Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) In lotan|e ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 temu vprašanju v našem dnevniku posvetili že veliko prostora, naj na kratko obnovimo njegovo ozadje. Tržaška občinska uprava je načrt za cenene in ljudske gradnje na Opčinah odobrila leta 1979, lani pa je določila zemljišča, ki jih bo treba razlastiti in dodeliti različnim gradbenim zadrugam. Precej prej so se sicer vse demokratične sile v tržaškem občinskem svetu obvezale, da bodo ponovno preučile načrte PEEP, ki so bili izdelani v naglici in brez poprejšnjega posvetovanja s prizadetim prebivalstvom. Tržaška občinska uprava kljub obljubam te revizije ni opravila in tako je načrt PEEP danes pred začetkom dejanskega uresničevanja: občina je prižgala zeleno luč za začetek gradnje, da zadruge ne bi izgubile denarja, ki so ga preko deželne uprave prejele od države. Kaka desetina openskih razlaščencev je zato 2. junija tržaški občinski upravi oziroma županu naslovila daljši nagovor, v katerem so razčlenjeni in osvetljeni številni pravni, gospodarski in narodnostni vidiki vprašanja razlastitev oziroma gradenj po PEEP na Opčinah. Hkrati opozarjajo na priziv, ki so ga razlaščenci že . pred časom poslali deželnemu upravnemu sodišču TAR in na katerega doslej še ni bilo nobenega odgovora. Prav zato se sklicujejo na možnost pripomb k izbiram PEEP, kot jih predvideva zakon 865/71, in zahtevajo, naj jih občinski svet nujno o-bravnava še preden jih bodo posredovali predsedniku deželnega odbora. V dokumentu je podrobno razčlenjenih pet vidikov nezakonitosti odloka o razlastitvah, katerega uresničitev bo za vedno in nepopravljivo spremenila namembnost razlaščenih površin (od kmetijske k pozidalni). V prvi točki je rečeno, da je trža- ška občina prezrla vsa utemeljena nasprotovanja načrtu PEEP in razlastitvam, tako prizadetih posameznikov kot društev in ustanov, vključno z vzhodnokraškim rajonskim svetom. Drugič, občina ni utemeljila razlogov, ki so jo vodili pri prostorski izbiri Opčin, čeprav so še druga območja, ki bi bala enakovredna ali celo primernejša za ljudske gradnje. Prav tako ni upoštevala dosedanje urbanizacije zemljišč, namenjenih gradnjam po PEEP, kot tudi ni predvidela del prvotne in nadaljnje urbanizacije, ki bi služila novim naselitvam. Tretjič, ob načrtu PEEP niso bili izdelani večletni načrti njegovega uresničevanja, čeprav to izrecno predpisuje zakon zato, da lahko krajevna uprava neposredno vodi in nadzoruje potek preobrazbe teritorija. V zadnji točki omenjenega ugovora pa je naveden za lsašo narodnostno skupnost bistven problem : rušenje narodnostnega ravnovesja na obravnavanem območju, ki ga v pretežni meri naseljuje slovensko prebivalstvo. Na ta način izvajanje občinskega o-dloka o uresničevanju načrta PEEP na Opčinah krši 3. člen deželnega statuta, 3., 6. in 10. člen ustave in osimske sporazume, saj ogroža narod-nostno-kultumo in gospodarsko ravnovesje med slovensko in italijansko skupnostjo na tem območju. Openski razlaščenci ne nameravajo stati križem rok spričo popolne neobčutljivosti krajevne uprave do njihovih argumentov. Že sinoči so se sestali s predstavniki Kmečke zveze in se dogovorili za nadaljnjo akcijo. • Novi predsednik tržaške pokrajine Marchio je sprejel sindikalno de legacijo, s katero se je pogovarjal o poglavitnih gospodarskih vprašanjih našega mesta. Živahno delovanje openske Šolsko leto se naglo bliža k s ve jemu zaključku, čeprav kaže, da še nismo v poletnem času. Deževno in hladno vreme kar ne prepriča učencev in šolnikov, da je res tako, vsaj na Opčinah je tako vzdušje. Res je, da je ta številno najmočnejša zamejska osnovna šola, ki se je morala v zadnjih letih spoprijemati z raznimi problemi od prostorske stiske do podgan, vsekakor pa je delo potekalo dokaj razgibano posebno v maju. Že v začetku meseca so se učenci 4. in 5. razreda odpeljali v družbi svojih staršev in prijateljev na šolski izlet. Pot jih je vodila mimo Ljubljane do Kranja, kjer jih je pričakala pisateljica B. Golobova in jim bila ves dan dragocen vodič. Učenci so si najprej ogledali Begunje - taborišče smrti, kjer zlasti mlajši niso mogli doumeti, kako je bilo sploh kaj takega mogoče. Takoj zatem pa o bisk Finžgarjevega doma in Žirovnice, pa še v Vrbo in nato h kosilu v Radovljico, kjer je bilo prijetno srečanje! Prav ta dan so bili na izletu po Gorenjski tudi učenci šole K. Širok. Po kosilu še ogled čebelarskega muzeja in Linhartove sobe. a izlet ne bi bil zaključen, če ne bj krenili še na Bled. Da je izlet res lepo uspel, ima veliko zaslugo Zdru ženje staršev in seveda podjetna gospa Anica Malalan, ki je vse tako urejeno organizirala. Kam pa so krenili ostali? Najmlajši na krajši izlet v mesto Trst. Želeli so se seznaniti s prometnimi sredstvi. Namesto z znamenitim openskim tramvajem so se v mesto morali peljati z avtobusom Najprej so si ogledali železniški muzej. Največja zanimivost je bila maketa openske železniške postaje z električnimi vlakci. Nič manj pozornosti pa niso vzbujale stare lokomotive in tramvaji. Iz muzeja so se učenci odpravili peš ob morju do ribarnice, šli so tudi na krajšo krožno plovbo po Tržaškem zalivu. Bolj podjetni so bili iz tretjega razreda, saj so se s svojo učitelji co odpeljali z vlakom v Gorico. O-gledali so si gariški grad, muzej. Travnik, središče mesta pa tudi reko Sočo. Najbolj zanimivo pa je bilo Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Nastopi šole Glasbene matice: jutri, 11. junija, ob 18. uri nastop v dvorani I. Gruden v Nabrežini; v torek, 12. t.m., ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Društvo slovenskih izobražencev y Trstu — Ul. Donizetti št. 3 — vabi jutri, II. junija, na SKLEPNI VEČER LE; TOŠNJE SEZONE, posvečen 40-letnicl smrti pesnikov Karla Destovnika - Kajuha in Franceta Balantiča. Sodeloval bo tržaški mešani zbor. Začetek ob 20.30. KD Vesna vabi v petek, 15. t.m., ob 20.30 v Dom A. Sirk v Križ na JUNIJSKO SERENADO. Koncert, ki bo na odprtem, izvaja Obalni oktet iz Izole. Pred tem bodo odprli razstavo slik Vilme Padovan in Liane Drašček, ki ju bo predstavil Franko Vecchiet. Godbeno društvo Nabrežina prireja 16-in 17. junija SAGRO na travniku Sokola v Nabrežini. Oba dneva bo igrala domača nabrežinska godba, zvečer ples, v nedeljo pa bo tudi koncert godbe Filarmonica iz Turriaca. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in domačo kapljico. šolske vesti Osnovna šola D. Kette vabi starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo v torek, 12. t.m., ob 11. uri. Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na razstavo risb in ročnih del. Otvoritev bo v torek, 12. t.m., ob 18. uri. Razstava bo neprekinjeno odprta še v sredo in četrtek do 12. ure. Srednja šola F. Erjavec iz Rojana vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 10. junija, ob 19.30 v Marijinem domu v Ulica Cordaroli. Nastopil bo šolski pevski zbor in igralska skupina z zabavno igrico Pika Nogavička. Osnovnošolci s Peska vabijo starše in vaščane na razstavo in zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 10. junija, ob 10.30 v šolskih prostorih. Osnovna šola na Proseku toplo vabi prijatelje in znance na ogled razstave, ki bo odprta 13. in 14. junija od 15. d° 20. ure in na zaključno šolsko prireditev. ki bo 14. junija ob 11. uri. Osnovna šola K. širok - Trst vabi starše, prijatelje in znance na ogled razstave ročnih del in starih predmetov, Stare predmete je dal na ogled zbiratelj Rudi Olenik iz Trsta. Razstava bo odprta od jutri, 11. t.m., do četrtka od 8.30 do 12.30. Celodnevna osnovna šola Mara Samsa - I. Trinko - Zamejski ter otroški vrtec od Domja in iz Ricmanj vabijo starše in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo na šolskem dvorišču pri Domju v sredo, 13. t.m., ob 20. uri. Osnovna šola A. Gradnik - Repentabor priredi danes, 10. junija, razstavo ročnih del in risb. Umik od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. . Srednja šola S. Kosovel na Opčinah vabi na zaključno prireditev, ki bo v četrtek, 14. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu nagrajevanje in vesela igra »športni dan«. Učenci in učiteljstvo šole F. Bevk z Opčin vljudno vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo v sredo, 13. t.m., ob 19. uri v Prosvetnem domu. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois v Trstu sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1984-85 za oddelek za knjigovodje in geometre od 18. t.m. do 7. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Na oddelku za zunanjo trgovino v Gorici poteka vpisovanje ob torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 12. ure. V osnovni šoli Virgil Šček v Nabrežini bo razstava risb in ročnih del učencev odprta danes in jutri od 9. do 13. ure. • Vsedržavna ustanova za električne energijo (ENEL) obvešča, da zaradi popravljalnih del danes, 10. j j*' nija, med 5. in 9. uro ne bo v miljski občini na področju med Pisciolonoin. Ribiškim naseljem in Lazaretom električne energije. osnovne šole gotovo srečanje z gortiškimi vrstniki, učenci 3. razreda šole F. Bevk-Izletu se niso odpovedali niti oni 12 3. b razreda. Ti so jo s svojo učiteljico mahnili v Glinščico, čeprav JU? je vreme nekoliko zagodlo, a to d1 letos nič novega. Za pionirske oddaje Radia Ljubljana je učiteljica D. Lupine pripravi? z učenci višjih razredov prijetno od' dajo Opčine - naša vas, ki deln poteka v domačem narečju. .Ob petletnici poimenovanja šole s imeli nekateri učenci diokaj dela tudi v popoldanskih urah. Skupno učiteljem B. Lupincem so čistili i sadili grmičevje ter cvetje. Tu je sPjr s svojim strokovnim nasvetom, sa ki bo v Prosvetnem domu 13. t.m-? 19. uri, kjer bomo ponovili tudi '-v čine - naša vas, h kateri PraV_y vljudno vabimo. D. !”• Pred volitvami za Evropski parlament Volilna zborovanja v znamenju domače in širše problematike Volilni shodi strank in kandidatov 23 Evropski parlament potekajo v znamenju evropskih ter domačih vprašanj in problemov. Jasno je, da se krajevni in širši politični in gospodarski položaj prepletata v raznih nastopih. Tako je kandidat PSI za Evropski Pan’.ament Luciano Semerani govoril 0 vprašanju brezposelnosti in o denarni integraciji v Evropi. V svojem P°segu je poudaril, da je brezposelnost v državah članicah EGS v zadnjih 10 letih padla za tri milijone ljudi, medtem, ko je v ZDA brezposelnost narasla v istem obdobju za 15 milijonov delavcev. V tem smislu je Semerani poudaril, da je boj proti brezposelnosti ena izmed osnovnih u-smeritev držav v sklopu EGS. Glede denarne poitike je Semerani naglasil, da se evrski socialisti zavzemajo za stabilnost denarja in za Ponoven gospodarski vzpon. Shodi KPI se odvijajo v znamenju globokega sočustvovanja s tajnikom stranke Berlinguerjem, vendar programi tečejo dalje brez zastojev. Ta- ko bo jutri, 11. t.m., v tržaškem Časnikarskem krožku srečanje s tajnikom svetovalske skupine KPI v evropskem parlamentu Robertom Viezzijem. Govor bo o evropski vlogi Trsta. Prisotna bosta tudi kandidata za evropski parlament Giorgio Rossetti in Darko Bratina. Srečanje bo ob 11. uri. Prav tako jutri bo ob 17.30 spregovoril na Trgu Gioberti kandidat Darko Bratina, govoril bo tudi Diego Treiber. V torek, 12. t.m. bodo imeli komuni- sti shod, ki bo prvenstveno posvečen ženski problematiki. Ob 18. uri bo namreč pri Sv. Jakobu srečanje na temo »Obstajajo še ženske?«. Shod bo zaključila s svojim posegom kandidatinja za Evropski parlament Lalla Trupia, ki je odgovorna pri osrednjem vodstvu KPI za ženska vprašanja. Srečanje bo potekalo tako, da bo 15 tržaških žensk spregovorilo o vsakdanjih problemih, s katerimi se srečujejo. Govorile bodo delavke, u-čiteljice, sodo-sanitame delavke itd. 14. t.m. pred katinarsko bolnico Protest razsodišča za bolnikove pravice V četrtek, 14. t.m., bo vsedržavni dan bolnikovih pravic. Ob tej priložnosti bo tržaška sekcija razsodišča za bolnikove pravice uprizorila protestno akcijo pred katinarsko bolnico, da bi dosegli, da bi v novi bolnici odprli center za pravice bolnika. Tržaška sekcija za bolnikove pravice se je rodila pred tremi leti in je bila od takrat deležna številnih priznanj zaradi svojih prizadevanj v korist najšibkejše kategorije občanov, se pravi bolnikov. Lani je bila tudi sprejeta listina, kjer je naštetih kar 33 pravic bolnikov. Tržaška sekcija je nato zahtevala, da bd lahko v novi bolnici odprla svoj center, ki naj bi omogočil določeno nadzorstvo nad dejanskih spoštovanjem bolnikovih pravic tudi v našem mestu. Novembra 1983 in januarja letos sta deželni odbornik za zdravstvo in predsednik tržaške KZE obljubila, da bodo prošnji razsodišča ugodili, komaj bo katinar-ska bolnica začela delovati. Toda bolnica zdaj deluje že dva meseca, centra pa še vedno niso ustanovili. Prav zaradi tega torej protestna akcija 14. junija z razdeljevanjem letakov pred katinarsko bolnico, da bi končno pristojne oblasti izpolnile dane obljube. Podpore za športne in rekreacijske dejavnosti Dežela Furlanija - Julijska krajina je nakazala dve milijardi in 300 milijonov Ur prispevkov za športne in rekreacijske dejavnosti. Dobršen del sredstev bo šel za gradnjo in popravilo raznih športnih struktur, porazdeljena pa bodo med pribUžno tisoč športnih društev in okrog štiristo združenj in ustanov, ki se ukvarjajo z rekreacijskimi dejavnostmi. Za razne športne objekte bo šlo 700 mihjonov lir, prav toUko bodo nakazali za športne dejavnosti ljubiteljskega značaja (pri tem so vštete razne manifestacije, študijska zasedanja in pripravljalni tečaji). Sredi septembra v dolinski občini Letošnji Kmetijski dnevi bodo v marsičem prenovljeni Člani pripravljalnega odbora Kmetijskih dnevov, ki jih prireja občina Golina, se že intenzivno pripravljajo na letošnjo izvedbo pomembne in že splošno uveljavljene manifestacije. Kmetijski dnevi bodo letos v marsičem prenovljeni, posebno, kar zade-va organizacijsko plat. Prva novost Je ta. da so bile v pripravljalni odbor vključene vse občinske javne u-prave na Tržaškem ter vidne osebnosti iz političnega in javnega življenja. V širši odbor, ki ga sestavljajo zunanji člani, pa so bili vključeni številni občani Doline, ki so jim Kmetijski dnevi pri srcu in ki so voljni pomagati pri izpeljavi zahtevne organizacije. Na seji, ki je bila kraj prejšnjega meseca v Zgoniku, je odbor sprejel ycč pomembnih odločitev. Predvsem Je bilo rečeno, da bo praznik še vedno v dolinski občini, da pa obstajajo stvarne možnosti, da bi se ga kdaj Premaknilo tudi v eno izmed drugih občin na Tržaškem, predvsem na Kras, kjer je kmetijstvo še vedno zelo intenzivno. y pregled opravljenega dela lahko vstejemo razpravo, kakšen odnos iniajo do Kmetijskih dnevov pokrovitelji in podporniki manifestacije, razpravljalo se je o izbiri simbolnega znaka, po katerem naj bi se v reklamnem krogotoku, dopisih in na samem prizorišču razpoznalo po-?*en, obseg in funkcijo Kmetijskih nnevov. Veliko govora je bilo tudi o sa-•nem programu. Kmetijski dnevi bone letos potekaU od četrtka, 13., do ponedeljka, 17. septembra. Letošnje programske novosti zadevajo razstavo gob (Gobarska družina z Opčin), zeUšč in nagačenih živali, ki jih bo prispevala pobratena občina Kočevje. Kar pa se tiče razstave goveje živine, bo letošnja novost ta, da bo za posamezna goveda potekala javna dražba. Pri razstavi prašičev bo sodelovalo tudi ljubljansko podjetje Emona. Za program okroglih miz, ki sicer še ni natančno definiran, pa pridejo v poštev tudi razprave na specifično temo in sicer o prehrani in pridelku. Kaže tudi, da se bodo letos razstavne površine povečale, kar bo omogočilo še dodatnejšo popestritev in obogatitev Kmetijskih dnevov 1984. Naslednja seja pripravljalnega odbora manifestacije bo na sedežu Kraške gorske skupnosti, to pa v potrditev pokrajinskega značaja, ki ga vztrajno dobivajo Kmetijski dnevi. (ris) VOLILNI SHODI SSk Slovenska skupnost bo imela jutri svoje volilne shode ob 19. uri na Goldonijevem trgu, ob 20. uri pri Sv. Jakobu in ob 21. uri pri Sv. Ivanu. Govorili bodo Bratuž, Štoka, Slama in Krapež. • Tržaška občina sporoča, da je mogoče zaprositi za uporabo športne palače na Caroli do 30. junija v občinskem uradu na Trgu Unità, soba št. 32. Izdajanje zdravniških potrdil ob evropskih volitvah Tržaška zdravstvena enota sporoča, da bo v prihodnjih dneh brezplačno nudila zdravniška potrdila v zvezi z evropskimi volitvami. Potrdila bodo izdajali za volivce, ki zaradi hude fizične prizadetosti ne morejo sami voliti in pa za one, ki potrebujejo spremljevalca do volilne kabine. Umiki in dnevi izdajanja potrdil so naslednji: Za mestno središče: med 11. in 16. junijem v zdravniških ambulantah (condotte mediche) od 8. do 9. ure. V primerih hude prizadetosti lahko volivci zahtevajo pregled na domu. V soboto, 16. junija, bodo izdajali potrdila od 16. do 19. ure izključno v glavni bolnišnici (vhod v Ul. Pietà 2) v sobi št. 27. V hudih primerih prizadetosti se lahko zahteva pregled na domu, klicati št. 77-62-380. V nedeljo, 17. junija, bodo potrdila izdajali v glavni bolnišnici v sobi št. 27 z umikom od 7. do 22. ure. Za pregled na domu klicati na isto številko. Za periferne četrti: pri odgovarjajočih zdravniških ambulantah, in sicer med 11. in 16. junijem od 8. do 9. ure, v soboto, 16. junija, med 16. in 19. uro, v nedeljo, 17. junija, med 7. in 22. uro. Za miljsko občino: od ponedeljka 11., do sobote, 16. junija, v zdravniški ambulanti med 10. in 11. uro. V nedeljo ravnotam od 10. do 12. ure. Za dolinsko občino: v zdravniški ambulanti z naslednjim umikom: ponedeljek, 11., in torek, 12. junija, od 13. do 14. ure; v sredo med 18. in 19. uro; v četrtek in petek med 13. in 14. uro, v nedeljo od 9. do 10. ure. Za nabrežinsko občino: v soboto, 16. junija, v zdravniški ambulanti med 8. in 14. uro, v nedeljo pa od Za zapahi štirje °d petih roparjev-zlatarne Falconetti Po dolgotrajnih preiskavah je a-Sontom tržaške kvesture uspelo izsle-mti storilce in njihove pomočnike, ki 13. marca oropali zlatarno Anto-ya Falconettija v Ul. del Ponte 7. zlatarno so okrog poldneva vdrli strop in odnesli za približno 100 mihjonov lir zlatnine in drugih dragocenosti. Včeraj so tako agenti letečega od->yka kvesture aretirali in zaprli 38-jetnega Sergia Giraldija iz Ul. S. Mar-P 2, 30-letnega Franca Folija brez Poklica iz Ul. Catalani 10, ki pa živi Pri tretjem aretiranem, 30-letnem Li-'u Cernecci, brezposelnem,, v Ul. Sa-3, medtem ko je četrti aretirani »letni Guido Roberti, težak iz Ul. m Leo 11. Na svobodi je le še peti lonlec, 24-letni Claudio Gelsi, trgov-Potnik, iz Ul. sv. Jakoba 17, ki ,o ga prav tako naznanili sodnim o-lastem pod skupno obtožbo hudega a.znivega dejanja v obtežilnih okoei- r miih na škodo urarja Antonia Fal-nettija, Robertija in Gelsija pa po-hu bremeni še obtožba izsiljevanja P av tako v odnosu do Falconettija. ® V okviru sindikata stanovanjskih upravičencev SUNIA so ustanovili De-emi urad za sindikalne pobude, ki ga sestavljajo trije sindikalisti in dva 'rokovna izvedenca. Termoelektrarna na premog da ali ne? tema včerajšnjega zasedanja v Miljah Termoelektrična centrala na premog — da ali ne? To je bila v glavnem vsebina včerajšnjega zasedanja v dvorani »Verdi« v Miljah, kateremu so prisostvovali, poleg številnih strokovnjakov, predstavnikov deželne in pokrajinske uprave, tudi številni prebivalci Milj in vsa miljska občinska uprava z županom Willerjem Bordonom na čelu. Zasedanje se je začelo že v dopoldanskih urah z uvodom miljskega podžupana Vincenza Compagne, s poročilom ing. Carla Felice ja Vivianija, namestnika direktorja ENEL in odgovornega za načrtovanje novih termoelektrarn, s poročilom dr. Antonia Čerina in arh. Williama Starca, funkcionarjev miljske občinske uprave, popoldne pa je bila na programu okrogla miza, ki jo je vodil prof. Giacomo Costa, ravnatelj znanstvene fakultete na tržaški univerzi. V prvem delu so si torej sledila poročila strokovnjakov, najprej tistih, ki se zavzemajo za zgraditev omenjene termoelektrarne na premog pri Orehu, ker so mnenja, da bi omenjena centrala zagotovila letno okrog 7,6 milijarde kilovatnih ur, pri čemer bi porabila okrog 2,5 milijona ton premoga, razen tega bi bilo pri gradnji centrale, ki bi trajala okrog 6 let, zaposlenih dnevno okrog 930 ljudi, ko bi začela centrala delovati pa bi bilo v njej direktno, ali indirektno zaposlenih okrog 800 uslužbencev. Proti takemu gledanju so nastopiti drugi govorniki, med njimi tudi milj-ski podžupan Vincenzo Campagna, ki je bil mnenja, da bi bila gradnja takšne centrale z ekološkega vidika škodljiva, da bi se v miljski občini ne mdgle razviti vse tiste pobude in dejavnosti, ki jih je le-ta predvidela za razvoj turizma, kot tudi za razvoj gospodarskega sektorja (in tu prav s poudarkom na bližino Kopra in njegovega prebivalstva, ki je bilo v zadnjih letih močno prisotno v svojstvu kupcev v tej občini). Zaključno besedo je imel na zasedanju župan Bordon, ki je dejal, da je miljska občinska uprava šest mesecev čakala na gradivo, ki bi z vseh plati proučila to vprašanje in nudila čim bolj jasne odgovore na vsa postavljena vprašanja in dvome izrečene v zvezi s termoelektrarno. Naša uprava, je dejal, žeti, da se o tako pomembnem problemu izreče vse prebivalstvo in je zato pripravljena izvesti tudi referendum. Če ne bomo dobili primernih zagotovil in vse potrebne dokumentacije, potem bo naša uprava ostala na negativnem stališču do postavitve takšne termoelektrarne na področju naše občine, je dejal Bordon in tako zaključil zasedanje. 8. do 20. ure. Za zgoniško in repentabrsko občino: v zgoniški ambulanti od ponedeljka, 11. junija, do nedelje, 17. junija, od 11.30 do 12.30. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovati z nami ob prerani in težki izgubi naše male Veronike Slavec Posebna zahvala g. župniku Žarku Škrlju, otroškemu zboru Slovenski šopek in darovalcem cvetja. SVOJCI Mačkolje, 10. junija 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa Krasne se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga na katerikoli način počastili. Posebna zahvala g. Jakominu. Žena Fani in svojci. Trst, 10. junija 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Albina Križmana se iskreno zahvaljujemo g. županu Guštinu, g. župniku Žerjalu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastiti njegov spomin. . Družina Križman Opčine, 10. junija 1984 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so v tolikem številu pospremiti na zadnji poti našega preljubljenega očeta in noneta Ivana Lavrenčiča Posebna zahvala naj gre sorodnikom in znancem, prijateljem ter vsem darovalcem cvetja. Iskrena zahvala dr. Senčarju in g. Miklavcu. SVOJCI Katinara, 10. junija 1984 T Zapustil nas je naš dragi * mož, oče in nono dr. Jože Seražin (ravnatelj v pokoju) Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Žalostno vest sporočajo žena, otroka Marinka z družino in Antek ter drugi sorodniki. Prosimo tihega sožalja. Trst, 10. junija 1984 Ravnateljica, profesorski zbor in neučno osebje liceja France Prešeren izrekajo sožalje družini ob bridki izgubi ravnatelja Jožeta Seražina, dolgoletnega profesorja na liceju. Ob bridki izgubi dragega očeta Jožeta Seražina izreka svojemu članu Antku iskreno sožalje Tržaški oktet. t Na pokojnikovo željo sporočamo po pogrebu žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Stane Malič Prosimo tihega žalovanja. SVOJCI Opčine, 10. junija 1984 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovati ob izgubi naše drage Ane German vd. Lorenzi Posebna zahvala g. župniku Albertu Miklavcu, vsem darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so jo spremiti k večnemu počitku. SVOJCI Rovte, 10. junija 1984 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovati ob izgubi naše drage Antonije Petaros Posebna zahvala naj gre darovalcem cvetja, domačemu pevskemu zboru, vaški sekciji VZPI-ANPI ter vaščanom z Jezera, iz Boršta in Za-brežca. SVOJCI Boršt, 10. junija 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovati ob izgubi našega moža, očeta in nonota Josipa Pangerca Posebna zahvala g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena, sinova in hčerki z družinami. Dolina, Krogi je, 10. junija 1984 Popravek: Pri osmrtnici JOSIPA PANGERCA je bil pomotoma izpuščen križ, pri žalujočih pa je bila navedena samo ena hči namesto dveh. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje SOŽITJE V LUČI VATIKANSKEGA KONCILA II. jutri, 11. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Govoril bo tržaški škof MSGR. DR. LORENZO BELLOMI — KD F. VENTURINI --------------------------------- sagra na krmenki Danes, 10. junija — ob 17. uri kulturni program. Sodelujejo: Pihalni orkester Breg — zbor celodnevne osnovne šole Mara Samsa, Dom jo — Ivan Trinko Zamejski, Ricmanje — moški in ženski pevski zbor Tabor z Opčin — kulturna skupina »Dekorativna« tovarne dekorativnih tkanin iz Ljubljane z veseloigro »Vaška krčma« in s folklornimi plesi — od 20. ure dalje ples. Jutri, 11. junija — od 20. ure dalje ples. Vse tri večere vas bo zabaval ansambel ARI KS. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico in specialitetami na žaru. . VABLJENI! 9. in 10. junija v NABREŽINI Tradicionalni praznik Sokola Danes, 10. 6. ob 17. uri odprtje kioskov — ob 19. uri nastop folklorne skupine EMONA iz Ljubljane — ob 20. uri prijateljska košarkarska tekma JADRAN - SOKOL — Sledi ples z ansamblom Novi Laposi. Na razpolago bodo domače specialitete z domačim vinom in točenim pivom. Vljudno vabljeni! VAŠKA SKUPNOST TRNOVCA priredi 9., 10. in 11. junija 2. vaški praznik Danes, 10. 6., ob 10.30 tekmovanje v škrlah — ob 14. uri otroške igre — ob 18.30 nastop folklorne skupine SKD Tabor z Opčin in harmonikarjev Glasbene matice s Proseka - Kontovela — ob 20.30 PLES s ansamblom LOJZETA FURLANA. Jutri, 11. 6., ob 17.30 otroške igre — ob 20.30 PLES z ansamblom LOJZETA FURLANA. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4 OSREDNJA AKADEMIJA Nastopajo gojenci vseh oddelkov šole Glasbene matice in harmonikarski ansambel SYNTHESIS 4. Vabljeni! razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Desiderij Švara svoja novejša dela. V Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku. V občinski galeriji — Palača Co-stanzi — je odprta razstava tržaškega slikarja Giovannija Zangranda do 30. junija z naslednjim umikom : ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah ali praznikih od 10. do 13. ure. V galeriji Babna hiša v Ricmanjih je do 16. junija odprta razstava Azada Karima in Hamida Tahirija. Umik: torek, četrtek, sobota od 20.30 do 22. ure, nedelja od 10. do 12. ure. gledališča VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 — V petek, 15. t.m., ob 20.30 (red A) petnajsti koncert. CANKARJEV DOM • Ljubljana Velika dvorana V četrtek, 14. t.m., ob 20. uri: Requiem (G. Verdi). Mala dvorana Jutri, 11. junija, ob 20. uri: Pregled art animacije (Zagrebški festival 1972-82). V sredo, 13. t.m., ob 10. in 12. uri: Gledališki kulturni dan za srednj. mladino. Okrogla dvorana V petek, 15. t.m., ob 24. uri: Lol Cox-hill — 25. mednarodni festival Jazza, Ljubljana 84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V sredo, 123. t.m., ob 20. uri: M. Ogrize vič »Hasanoginica«. Gostovanje Narodnega pozorišta iz Tuzle. Predstava za red premiera in izven v gledališki dvorani v Solkanu. kino Ariston 16.30 — 22.00 »I miei problemi con le donne«. Režija Blake Edwards. Eden 17.30 — 22.15 »Nel profondo del delirio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 18.00 — 22.15 »La donna che visse due volte«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Le sexy infermiere del 407. battaglione«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri »Bocche vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Murder rock - Uccide a passo di danza«. Jutri »Le sexy infermiere del 407. battaglione«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L’uomo che cadde sulla terra«. David Bowie. Jutri »Tenebre«. Režija Dario Argento. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Una adorabile infedele«. Mignon 17.00 — 22.15 »Squilli di morte«. Richard Chamberlain. Capitol 17.00 — 22.00 »Silkwood«. Aurora 17.00 — 22.00 »Professione giustiziere«. Moderno 16.00 »Mary Poppins«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Essere o non essere«. A. Bancroft. Za vsakogar. Radio 15.30 — 21.30 »Merilyn l’insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00 — 22.00 »Pink Floyd The Wall«. Alcione 16.00 — 22.00 »Grand Hotel Ex-celsior«. A. Celentano. razna obvestila 50-letniki občine Dolina so vabljeni na sestanek, ki bo v četrtek, 14. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira srečanje z goriškimi upokojenci 23. junija na Goriškem (kraj srečanja bo javljen naknadno). Vpisovanje bo v četrtek, 14. t.m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu, Ul. Cicerone 8. SKD Slavec - Ricmanje priredi od 31. julija do 4. avgusta 5-dnevni izlet na Češkoslovaško. Cena izleta 241.000 lir. Vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20.30 do 21.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 10. junija BINKOŠTI, MARJETA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 17.26 in zatone ob 3.18. Jutri, PONEDELJEK, 11. junija SREČKO Vreme včeraj: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 19,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Chiara Prodan, Chiara Cossutta, Gianluca Ronga, Irene Va-racalli, Monica Gerdevic, Sara Galasso, Lara Košir. UMRLI SO: 88-letna Carolina Stocovaz vd. Zancolich, 89-letna Clementina Be-nussi vd. Žago, 82-letni Oscar Marovelli, 78-letni Mario Badina, 78-letni Giovanni Frangipane, 78-letni Carlo Bassa, 69-letna Maria Lucia Tosques por. Clema, 69-letni Giuseppe Serazin, 58-letna Livia Mari vd. Crevatin, 87-letna Maria On-garo vd. Gioseffi, 56-Ietna Domenica Giuricin por. Perentin, 71-letna Maria Dodie vd. Salvador, 85-letna Stefania Škabar vd. Umek, 74-letna Giorgina Vat-ta vd. Furlan, 74-letni Nicolò Delise. OKLICI: cevar Alessandro Kaiser in čistilka Rossana Dobrigna, industrijski izvedenec Salvatore Corsini in uradnica Patrizia Colelli, svetovalec Lawrence Hardman Earle in učiteljica Rita Dou-gan, študent Mohammad Farhad Mahvi in uradnica Gladys De Luca, ključavničar Fulvio Del Borrello in gospodinja Roberta Kirsch, brigadir Ciro La Pia in knjigovodkinja Anna Cappella, učitelj Giorgio Ciacchi in uradnica Orietta Zanella, rokovodec Fulvio Hrovatin in prodajalka Luciana Scrignar, študent Guy Gotti in učiteljica Oliva Quasimodo, fi-nancar Antonio Fasano in bolničarka Oriana Grizonic, fmancar Erasmo Falanga in gospodinja Concetta Cali, vojaški podčastnik Vincenzo Di Biasio in gospodinja Caterina Carmina Serra, trgovski potnik Mauro Cesari in študerit-ka Patrizia Tercic, pristaniški delavec Corrado Depase in prodajalka Egle Su-rian, vojaški podčastnik Fabrizio Ferrara in bolničarka Ileana Spinello, finančni stražnik Domenico Tedeschi in knjigovodkinja Francesca Chiapperini, šofer Ottavio Stepancich in vzgojiteljica Cinzia Schbnberg, delavec Gianfranco Sciarrone in učiteljica Tiziana De Gennaro, skladiščnik Roberto Renco in u-radnica Antonella Vocca, šofer Eligio Saro in gospodinja Rosanna Cotterie, delavec Roberto Bencich in uradnica T»*jc Patalann OBČINA DOLINA. OKLICI: mesar Roberto Pasculin in učiteljica Alenka Ra-potsc, agent javne varnosti Lucio Pagna-nelli in frizerka Slavica Nadakovié. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 1 61 53 75 51 CAGLIARI 11 81 41 87 50 FIRENCE 52 51 47 62 26 GENOVA 58 73 86 17 11 MILAN 21 66 79 57 11 NEAPELJ 5 41 23 81 48 PALERMO 16 89 39 40 88 RIM 20 76 66 14 87 TURIN 6 17 81 3 39 BENETKE 8 55 84 43 74 ENALOTTO I 1 X XII 111 1X2 KVOTE : 12 — 46.836.000 lir II — 796.300 lir 10 — 67.500 lir KD ROVTE - KOLONKOVEC vabi danes, 10. junija, ob 17. uri na sedež društva v Ulici Monte Semio 27 (bivše Campanelle) na tradicionalno tekmovalno srečanje ALI SPOZNAŠ SVOJE VINO Po nagrajevanju bo sledil veseli večer z Nevo, Germanotom in pevko Marijo Sardi. URNIK SPREJEMANJA OGLASOV IN RAZNOVRSTNIH OBVESTIL: Vsak dan — od 8. do 13. ure: Oglasni oddelek PUBLIEST - tel. 040/77-52-75 Samo osmrtnice in sožalja — do 20. ure: Redakcija Primorskega dnevnika tel. 79-46-72 čestitke 9. junija je slavil svoj 70. rojstni dan dragi mož, oče in ded CESAR PIERIN. Mnogo zdravja in veselja v krogu svojih dragih mu želijo žena Marta ter hčere Laura, Pierina, Wilma in Sonja z družinami. Mama, očka, nono in nona iz srca čestitajo predragi in ljubeznivi HELEN-K1 za izvrsten uspeh pri izpitu na univerzi v Trstu, čestitkam nečakinji se pridružujejo družini Kokelj in Clasco-vich. Novopečeni profesorici MELITI VALLI iskreno čestita za diplomo in ji kliče kmalu nasvidenje ansambel ženskega pevskega zbora I. Grbec iz Skednja. KD I. Grbec v Skednju čestita svoji članici in odbornici MELITI VALLI ob uspešno dovršenem diplomskem izpitu na ljubljanski univerzi. Danes stopata na skupno življenjsko pot VIVIJANA PURIČ in ROBERT ZOBEC. Veliko skupne sreče in razumevanja jima želi ženski pevski zbor Repen tabor. Draga VIVIJANA! Danes, ko se z zlatim prstanom na roki seliš v sončni Breg, ti želimo vso srečo in da bi nikoli ne pozabila, da si pač iz Repna doma. Repentabrska dekleta. V družini Tanje in Frankota Starca je zavriskala prvorojenka KATJA Katji in družini voščijo vse najboljše delovni kolegi SDGZ Družini Tanje in Frankota Starca se je pridružila prvoro jenka KATJA Srečni nonoti čele, Silvana in Marija ter vsi drugi sorodniki in prijatelji se pridružujejo veselju staršev in želijo mali Katji vso sredo v življenju. Mati ziblje, lepo poje Katja milo se smehlja. Tanji in Francu iz srca čestitamo, mali Katji pa želimo, da bi se čimveč smehljala in čim-prej zaplesala TFS Stu ledi 4 Franku in Tanji se je pridružila KATJA Srečnima staršema čestitamo, mali želimo vso srečo v življenju, nonotu čeletu pa se priporo čarno, da bo pridno pestoval •vnukinjo delovni kolegi ZTT Ob življenjskem jubileju kličemo ANICI še na mnoga leta KD Primorec,- Trebče BERITE JVovi Matajur mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure PREŠE ZA BALIRANJE SENA, vse delovne širine, priključne na traktorje dobite pri UNIVERSALMACCHINE v Dolini, tel. 228-190. PUMPE, MOTORNE PUMPE in ATO-MIZERJE ZA ŠKROPLJENJE dobite pri UNIVERSALMACCHINE v Dolini, tel. 228-190. NOVA GOSTILNA v Velikem Dolu - Severin Hovelja. Domača jedača in pijača. PRODAM 2 komfortni stanovanji m skladišče s pisarno v Gorici. Špacapan, Ul. Rossini 17. PRODAM servis iz porcelana Limoges, 70 kosov, originalno perzijsko preprogo, različne manjše predmete. Naslov na upravi Primorskega dnevnika v Gorici. PRODAM nezazidljiv teren na Krasu, 2.000 kv. m. Tel. 213-787 od 17. do 19. ure vsak dan od ponedeljka do petka. JADRNICO tipa Flyn junior, dolžina 4 m, za 4 osebe, prodajam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 040/299-360 od 19. do 20. ure. REDITELJA za društveni sedež v Ses-ljanu išče jadralni klub Čupa za obdobje od 5. 8. do 16.9. v tedenskih presledkih. Telefonirati na št. 225-478 od 19.30 do 20.30. PRODAM FIAT 850 v dobrem stanju z opravljanim tehničnim izpitom. Tel. na št. 814-212 od 15. do 21. ure. PROSTORNO MANSARDO sredi mesta prodam. Telefonirati od 12. do 13. ure na št. 53874. AVTO RENAULT 5 v dobrem stanju prodam. Skromna cena. Tel. 421-508. UREJENA GOSPA privlačnega videza želi spoznati resnega gospoda, dobro situiranega, tržaškega Slovenca, sta; rega od 45 do 50 let, izrecno zaradi poroke. Avanturisti in alkoholiki izključeni. Samo resne ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Zakon«. OSMICO ima Robert Pipan v Mavhi-njah št. 22/D. PRODAM 2-sobno stanovanje z vrtom in kletjo v dolinski občini - P ulje pri Domju. Tel. 571-121 int. 10. PRODAM zemljišče v Frankovcu, delno zazidljivo, 1.875 kv. m. Tel. 228-190. PRODAM Ford Sierra GHIA 1600, popolnoma nov, barva champagne, 0 km prevoženih. Tel. 727-654. PRODAM prenovljeno stanovanje v Drev. XX settembre, 75 kv. m: kuhinja, 3 sobe, kopalnica, stranišče in avtonomno ogrevanje. Tel. 749-774. 53-LETNA VDOVA, Primorka, že nekaj let živeča v Nemčiji, želi spoznati iskrenega prijatelja, po možnosti Primorca. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Primorska«. PRODAM Alfa Sud 1200 s petimi prestavami. Tel. 910-148. OSMICO ima Franc Colja - Samatorca 21. Toči belo in črno vino. PONUJAMO počitnice pri morju ali y hribih v Italiji in Franciji. Telefonirati na št. 753-938 od 11. do 13. ure. ELEKTRIČAR Ezio Mauri sprejema naročila za zasebne in industrijske napeljave. Tel. 825-506. PODARIM kužka. Tel. 040/229-149. V NEPOSREDNI okolici mesta je naprodaj prenovljena hiša z lastnim dvoriščem, garažo in vrtom. Možnost zamenjave z večjo z doplačilom z istimi ponudbami. Pisati na Primorski dnev; nik - Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, Trst. „ PRODAM 3 vinske betonske sode od 5, 7, 11 hi in drugo vinsko opremo. Tel. 040/228-145. ZELO UGODNO prodam Peugeot 505 GK 1981, prvi lastnik za 5.500.000 lir. Informacije tel. 040/824-801 po 20. uri. PRODAM Autobianchi Elite 112, staro 8 mesecev, 11.000 km. Tel. 040/220-363. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. , OSMICO je v Zgoniku na št. 15 odpri Marjo Milič. Toči belo in črno domačo kapljico. , OSMICO pod 200-letnim hrastom je odpri Lupine v Praprotu. Toči belo vino m teran. PLESKARSKA DELA opravljam po u' godni ceni. Predračuni na licu mesta. Tel. 910-148. STAVBO IN ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČU prodajamo na Kontovelu. Telefonirat na št. 817-325 od 14. do 16. ure vsaK dan od torka do petka. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT išče začasne, part-time sodelavce obeh spolov za raziskave na družbenem in ekonomskem področju. Prednost imajo absolventi in študenti družbenih in gospodarskih ved, ki jim sodelovanje lahko pomeni pridobitev koristnih raziskovalnih izkušenj na raznih področjih družbenega in gospodarskega delovanja slovenske narodne skupnosti v Italiji kot tudi pregled čez širše okolje, v katero je manjšina vključena. Poglobitev določenih raziskovalnih smeri lahko postane predmet obravnave univerzitetnih diplomskih nalog, za kar je inštitut še posebno zainteresiran in pripravljen nuditi strokovno pomoč. Prijave sprejemamo v dopoldanskih uradnih urah na sedežih v Trstu, Ul. Gallina 5, in v Gorici, Ul. Malta 2, do 18. junija. Sledil bo pogovor med prijavljenimi in vodstvom inštituta. radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 10. junija 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal H).00 Alle radici del rock’n 'roli 10.45 Un’età per crescere: L’aiutante di papà 11.00 Maša 11.50 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 14.00 Tekom nedelje 14.50 in 17.20 Športne vesti 16.00 Discoring 18.30 90. minuta 19 00 Ital. nogometno prvenstvo 20.00 Dnevnik 20.30 La ragazza dell’addio - 2. del 21-40 Dnevnik 21.50 Športna nedelja 22.40 Dino Campana - Sibilla Aleramo: Un amore 23.55 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci 10.45 Più sani, più belli 11.50 Quattro ragazze sognano - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 - 19.45 Blitz 13.40 in 14.30 Blitz spettacolo 14.00 Piccoli fans 16.20 Blitz šport 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - Športna nedelja 20.30 Palcoscenico di primavera 22.10 Dnevnik 2 - Vesti 22.20 II giorno del leone - 1. del 23.20 Dnevnik 2 - Trentatrè 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.05 Šola in vzgoja: Svet živali - mrčes na vrtu Tretji kanal 11.00 Veslanje 12.30 Spazio musica con Filipponio 13.00 Gran Galà UNICEF ’84 14.00 Maledetto rock 14.50 Sto mest Italije 15.15 Dnevnik 3 - Športne vesti 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Musica a colori n. 2 - 3. del 20.30 Domenica gol 21.30 Torino: una donna 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo B lige 23.15 Jazz club JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8 35 - 13.05 Teletekst 8.50 Poročila 8.55 živ Žav - otroška oddaja 9.40 Modro poletje otroška TV nadalj. 10.10 Veliko mesto - TV nadalj. 11.40 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila !4.50 - 22.25 Teletekst 15.05 Rokomet za pokal Hungaria Madžarska - Jugoslavija 16.15 Poročila 16.20 Mostovi 16.50 S kanujem po Snowdoniji - dok. 17.45 športna poročila 18.00 Nič svetega - film Wellmanov film Nič svetega je klasična filmska komedija z mnogimi satiričnimi ostmi na račun ameriškega načina življenja, klepanja po senzacionalnosti in komercialnosti, uspešnosti za vsako ceno, pa čeprav gre pri tem za manipulacijo s človekom, za zlorabo človeškega dostojanstva. Gre za ironijo ir. satiro hkratn tako da je gledalčev smeh velikokrat s priokusom grenkobe in začudenja. Zgodba temelji na napačni diagnozi zdravnika, ki junakinjo filma Hazel obsodi na počasno smrt zaradi posledic žarčenja. Njeno nesrečno usodo zlorabi novinar Wally in s serijo član kov spremeni Hazel v nacionalno junakinjo. Toda zdravnikova diagnoza se izkaže za napačno, Hazel ni smrtno bolna in ameriška nacija bo močno razoča rana. Hazel mora izginiti, patetično se poslovi od Američanov in odpotuje na poročno potovanje z novinarjem Wallyjem, v katerega se je v času svoje »bolezni« seveda zaljubila. Za Hazel srečen konec, toda — kaj bo počela nacija, ko je »izgubilei« svojega tragičnega junaka? Carole Lombard (Hazel) in Fredde March (Wally) sta v svojih vlogah izvrstna, tako kot zahteva cinično napisan Hetchov scenarij. Režija: William Wellman Scenarij: Ben Hetch Proizvodnja: ZDA - 1937. leta Igrajo: Carole Lombard, Fre-dric March, Walter Connolly, Charles Winninger... 19.10 Risanka 20.00 Strici so mi povedali TV nadalj. 21.25 Portret: Alfonz Mucha 21.50 Športni pregled Koper 17.00 Videomix - glasbena oddaja 19.00 Risanke 19.30 Stičišče 19.45 Visoki pritisk - glasbena oddaja 20.30 Vlak naših sanj - film 22.15 Atom, ta neznanka -, dok. 22.45 Telestart ’83 - glasbena oddaja Zagreb 10.30 Otroška matineja 13.00 Jugoslavija, dober dan 15.04 Domači ansambli 14.35 Planet opic - TV film 15.25 Nedeljsko popoldne 17.30 Filmi Josepha Cottona: Videli se bomo 20.00 Strici so mi povedali TV nadalj. 21.20 Šesta pomlad neke obale potopisna reportaža Ponedeljek, 11. junija 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 L’albero delle mele - TV film 10.45 šport 13.00 Superclassifica Show 14.00 Ciao Gente speciale album 16.30 Incontri d’estate - 2. del 18.30 II profumo del potere 20.25 II ricco e il povero - 8. del 22-25 Flamingo Road - TV film 00.25 In licenza a Parigi - film RETEQUATTRO 8.30 Alberto il ciccione - risanka 8- 45 II fantasma bizzarro - risanka 9- 15 Babil Junior - risanka 9.30 I superamici - risanka 10.00 Masters, i dominatori dell’uni-verso - risanka J0.30 A-Team - TV film ‘ 11-30 Sport 13.30 Fascination speciale 17.00 Gator - film 19.00 Nonsolomoda 1030 Mai dire si - TV film 90.25 M’ama non m’ama show 22.45 Europa parla 24-00 šport W.30 Onda azzurra ITALIA 1 8- 30 Mimi e la nazionale di pallavolo risanka 8.55 Marco Polo - risanka 9- 20 Mimi e la nazionale di pallavolo Prispevajte za Dijaško matico 9.45 Marco Polo - risanka 10.15 L’ultima freccia - film 12.15 Bit 13.00 Šport 14.00 Dee Jay Television 16.30 II fantabus - film 18.20 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.30 II circo di Sbirulino varjetejski program 20.25 Bene bravi bis 22.30 Shock - film 00.15 Forza aliena - film TELEPADOVA 12.00 Tigerman - risanka 12.30 Sampei - risanka 13.00 Sport 14.00 Falcon Crest - TV film 15.00 Cara a cara - TV film 17.30 Tigerman - risanka 18.00 Lupin III - risanka 18.30 Anche i ricchi piangono TV film 20.20 Uno sporco contratto - film 22.15 Aktualnosti 24.00 Mi svegliai signora - film TRIVENETA 12.45 Rumpole - TV film 13.30 Risanka 17.00 TV film 18.30 Kronos - TV film 20.30 Più veloci del vento - film 22.00 II re del quartiere - TV film TELEFRIULI 13.30 Firehuose Squadra 23 - TV film 14.00 V nedeljo popoldne doma 20.25 Film 22.30 Ciao Èva, dall’Italia con amore 23.30 La grande rapina - film Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pranzo in TV 13.25 Vremenska napoved 13.30 Dnevnik 14.00 Pranzo in TV 14.05 Posebnosti iz parlamenta 15.30 Šola in vzgoja: Oceanografija 16.00 Secret Valley - 20. epizoda 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 I problemi del sig. Rossi 18.00 Osmi dan 18.30 11 gran teatro del West: Filo spinato - TV film 19.00 Italia sera 19.40 Almanah 20.00 Dnevnik 20.30 II pianeta proibito - film 22.10 Evropska politična tribuna 23.00 Dnevnik 23.10 Sulle strade della California TV film 00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 14.35 do 16.30 Tandem Musichiamo - nagradno tekm. Teletattica : I cow boys - risanka 16.30 šola in vzgoja: La fatica della tradizione - 1. del 17.00 Vediamoci sul due - Knjižne, gledališke in druge novosti 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Starsky e Hutch - TV filrp Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Dnevnik 2 - Dogodki in osebnosti 21.25 II giorno del Icone - 2. in zadnji del 22.25 Dnevnik 2 - Vesti 22.35 II brivido dell’imprevisto - TV film 23.00 Protestantizem 23.25 Šola in vzgoja: Mrčes v vrtu 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.00 Nogometno prvenstvo B lige 18.25 L’orecchiocchio - Glasbena odd. 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.00 La sicurezza in mare - aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.35 Help! 12.15 Bis 12.45 II pranzo è servito 13.26 Sentieri - nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 La piccola grande Nell - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag 20.25 II ricco e il povero - 9. nadalj. 00.25 Tobruk - film RETEQUATTRO 8.30 Alberto il ciccione - risanka 8.45 II fantasma bizzarro - risanka 9.15 Babil Junior - risanka 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Credimi - film 12.30 I super amici - risanka 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Come è cambiata la nostra vita -film 16.50 II magico mondo di Gigi - risanka 17.20 Masters, i dominatori dell’uni- VPrsn - ricnnlfa 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M’ama non m’ama 20.25 Film 22.25 Maurizio Costanzo Show 00.30 Azione esecutiva - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 L’infernale Quinlan - film 12.00 Giorno per giorno - TV film Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Evropska politična tribuna 13.35 La dinastia del potere - 21. nadaljevanje 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja: Mladi in zelo mladi - 1. del 20.30 Dunaj 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šola in vzgoja: Medicina specialistica 22.10 II processo del lunedi 23.15 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Koper 17.20 Teletekst 14.00 Odprta meja , 17.35 Poročila 17.40 Zgodbe in Nepričave - otroška Danes bodo v Odprti meji na spe- TV nadalj. redu, med drugimi, tudi naslednje ve- 18.10 Računalniki pete generacije - sti: film UKVE — Zaključna prireditev Glas- 18.40 Pet minut za rekreacijo bene šole 18.45 Podium BAZOVICA — Fašisti v Bazovici in 19.15 Risanka antifašistična manifestacija 19.26 Zrno do zrna GORICA — Poimenovanje osnovne 19.30 Dnevnik I šole 20.00 Hasanaginica - TV drama ŠTEVERJAN — Zaključna šolska pri- 21.30 Spoznano, neznano reditev 22.20 Dnevnik II GORICA — Podelitev bralnih značk Zagreb RONKE — Srečanje italijanskih in slovenskih otrok 17.40 Poročila MILJE — Regata Milje - Portorož - 17.45 Slovenske ljudske pravljice Milje 18.00 Rdeča kapica, lutke 18.15 Koledar 17.30 Poročila 18.25 Kronika občine Sisak 17.35 Vlak naših sanj - film 18.45 Podium 19.30 TVD stičišče 19.30 Dnevnik 19.50 Indija - dokumentarec 20.00 Jesen Jure Dražtetiča - TV dra- 20.20 Lovec - TV film ma 21.20 TVD vse danes 21.15 Glasbeni trenutek 21.30 Plesni korak: 21.20 Svet danes Apolon in muze 21.50 En avtor, en film 22.00 Nočni film 22.10 Dnevnik 23.30 Zeit im bild - čas v sliki ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn Laura - risanka Il tulipano nero - risanka 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn Lalabel - risanka Strega per amore - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 I Puffi - risanka 23.15 Samurai - TV film 00.15 La guerra lampo dei fratelli Marx - komični film TELEPADOVA 13.30 Jenny la tennista - risanka 14.00 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadalj. 16.30 Peyton Place - TV film 18.30 do 19.30 Risanka 19.30 Anche i ricchi piangano - TV film 22.00 II cobra - film 23.30 Hawai Squadra Cinque Zero -TV film TRIVENETA 12.45 Rumpole - TV film 13.30 Risanke 14.30 Le calde palme di Rio - film 17.30 Top Cat - risanka 20.00 TV film 20.30 Film 22.00 II re del quartiere - TV film TELEFRIULI 13.00 Starzinger - risanka 13.30 Mariana, il diritto di nascere -TV film 14.30 Film 16.00 Starzinger - risanke 21.30 Film 23.30 Tre simpatiche carogne - film BABIO Nedelja, 10. junija 1984 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski vestnik; 14.00 Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Kozorog«. Napisal France Bevk. Tretji del. 11.00 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - gasba za dobro jutro; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 17.30 Nedelja rea športnih igriščih ; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah ; 14.30 Popoldanski program; 14.30 Kaj je novega? 15.30 Popevka tedna; 16.00 RK Count down; 17.45 33 obratov; 19.30 športna nedelja; 20.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.07 Radijska igra za otroke; Skladbe aa mjadino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.06 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Humoreska tega tedna; Dale Hamilton: Archie je kaznovan; 14.45 Pihalne godbe; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Amaterski zbori tekmujejo, 11. oddaja iz radijskega zborovskega tekmovanja v letu 1983; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljub'jene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; Na zgornji polici; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; Glasbena tribuna mladih; Ponedeljek, 11. junija 1984 RADIO TRST A 7.00, 13.00 Radijski vestnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Almanah: Sedma stopnja sreče; 8.45 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja : Jacques Offenbach: Hoffmanove pripovedke (prvo in drugo dejanje) 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Skrivnost verstev; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Sociogospodarski položaj na Goriškem (ponovitev); 14.10- 17.00 Radijsko popoldne : Roman v nadaljevanjih: Joseph Archibald Cro-nin: »Angeli noči«; Prvi del; 14.30 Tja in nazaj; 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba : Tržaški oktet v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Pod Matajurjan, oddaja o sedanjosti in preteklosti Beneške Slovenije; 18.30 Glasbene raznolikosti. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - g asba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Med glasbo: 13.45 Glasbena šola Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz knjižnega sveta; Pesem tedna Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku -pregled športnih dogodkov; 17.33 Primorski zbori na reviji v Zagorju ob Savi (3. odd.); 18.00 Zaključil. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.00. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi ; 9.00 štirje koraki; 9.15 Paolo Chinassi; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci!; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 14.35 Popevka tedna; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz; 17.00 Sound Tracks; 18.00 New Dance; 18.45 Lirična glasba. Pesem ne pozna meja - danes v Doberdobu Praznik petja, veselja in prijateljstva Deset pevskih zborov iz zamejstva in matične domovine Gojenci šole GM v Sovodnjah Pred poldrugim desetletjem se je porodila zamisel o pevski reviji Pesem ne pozna meja. Naslov je dovolj popoln in pomenljiv. Pesem; kot ena najbolj razširjenih oblik izražanja naše kulture, pesem, ki povezuje Slovence v zamejstvu in zdomstvu in jih zbližuje z rojaki v matični domovini, pesem, ki ustvarja mostove prijateljstva med različnimi narodi. Danes bo revija pevskih zborov Pesem ne pozna meja spet pri nas, v zamejstvu, v Doberdobu. Dolga je prehojena pot, od razmeroma skromnih začetkov leta 1968 v Braniku, kjer se je zbralo pet zborov — med temi tudi gostitelj današnje prireditve, moški zbor KD Jezero — do današnjega praznika, na katerem bo sodelovalo deset skupin; Prvič bo na reviji prisoten tudi zbor s Koroškega (moški pevski zbor SPD Edinost iz Pliberka) in prvič bo na srečanju pel tudi italijanski zbor, Edi Forza iz Štaran-cana. Če sežemo nekoliko nazaj v zgodovino dosedanjih prireditev, potem je treba zapisati, da je bila druga revija leta 1970 v Trbovljah, zatem v Križu, pa spet v Trbovljah in v raznih drugih krajih. Zapisati je treba tudi, da je zbor KD Jezero že bil organizator manifestacije in sicer leta 1978. Takrat je sodelovalo šest zborov. Revija je takrat zelo lepo uspela, kljub temu da je prirediteljem precej nagajalo vreme. V Doberdobu sicer računajo, da bodo tokrat imeli več sreče in da bodo tako obiskovalci kakor pevci zares zadovoljni, da bo praznik v polnem pomenu besede. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri, ko se bodo člani pevskih zborov zbrali pred gostilno Pri Andreju (cesto bodo za nekaj časa zaprli za promet) in se nato v sprevodu, z domačo godbo na pihala na čelu, podali do spomenika v narodnoosvobodilni vojni padlim občanom, kjer bodo položili venec. Koncert bo na prireditvenem prostoru, v občinskem parku, kjer so v prejšnjih dneh postavili ogromen oder, ki ga je prirediteljem posodila sosednja tržiška občina. Združeni pevski zbori bodo najprej zapeli dve pesmi, zatem pa bo vsak od desetih zborov zapel še po dve pesmi. V združeni sestavi bodo zbori zapeli tudi ob koncu revije. Te dni imajo v Doberdobu tudi poletni praznik KD Jezero in se pravzaprav revija uvršča v sklop različnih prireditev, ki so jih že pripravili. V petek zvečer je nastopil kantavtor An drej Šifrer, sinoči je bil na sporedu koncert grških narodnih pesmi. DANES V GORICI Poimenovanje šole po Francetu Bevku Po nedeljski slovesnosti v Pevmi, ob poimenovanju tamkajšnje osnovne šole po Jožetu Abramu, bo podob na prireditev danes v Gorici. Slovensko osnovno šolo v ulici Vittorio Veneto, ki je že osem let v prostorih zavoda »O. Lenassi«, bodo poimenovali po pisatelju in politiku Francetu Bevku. Ob tej priložnosti bodo v veži šole odkrili Bevkov kip, delo solkanskega rojaka Kalina. Ob poimenovanju šole so pripravili tudi priložnostno brošuro z različnimi prispevki. Med temi tudi podroben opis začetkov in razvoja slovenskega šolstva v Gorici. Slovesnost ob poimenovanju bo ob 10.30. S koncem pouka — to bo že prihodnji teden — se zaključujejo tudi različne izvenšolske dejavnosti mladine na glasbenem, pevskem in športnem področju. Tako so gojenci šole Glasbene matice v Sovodnjah, v četrtek zvečer pripravili zaključno produkcijo in na koncert povabili starše in prijatelje. Nastopilo je enaindvajset gojencev različnih stopenj, ki pa so dokazali precej visoko kakovostno raven v izvajanju skladb. Tako smo lahko prisluhnili mladim violinistom, pianistom in seveda harmonikarjem ter enemu čelistu. Gojenci so iz razredov prof. Silvana Križmančiča, Katarine Tabaj, Klavdije Jamšek in Dorine Kante. Priprave na občinski praznik v Sovodnjah Od 16. do 24. junija bodo v Sovodnjah kulturne in športne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga prirejajo že četrtič. V soboto, 16. t.m. zvečer bodo odprli razstavo in pokušnjo domačih vin, v nedeljo bo prikaz otroške telovadbe in plesov, napovedujejo pa tudi netekmovalni pohod na 10-kilometrski progi. Od 18. do 22. junija bo potekal turnir v odbojki, vmes pa načrtujejo še nogometno tekmo med poročenimi in samskimi. Tradicijo starih vaških plesov nameravajo obnoviti v soboto, 23. junija, ko bo za ples igrala idrijska godba na pihala. V nedeljo, 24. junija pa bo slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in kulturnim sporedom. prireditve V Ronkah bo danes, ob 10. uri, v športni laali v Ul. Campi tradicionalno srečanje slovenskih otrok in staršev z Laškega z otroki in starši otrok iz doberdobske občine. Srečanje organizira komisija za slovenska vprašanja pri javnem večnamenskem kulturnem središču. razna obvestila KD JEZERO V DOBERDOBU vabi danes ob 18. uri na revijo Pesem ne pasnn mej ti SODELUJEJO: mešani pevski zbor Svoboda II - Trbovlje, moški pevski zbor Vesna - Križ, ženski pevski zbor Franc Zgonik - Branik, Trboveljski oktet DPD Svoboda U - Trbovlje, moški pevski zbor Franc Zgonik -Branik, dekliški pevski zbor Vesna - Križ, mešani pevski zbor Primorec - Trebče, moški pevski zbor SPD Edinost - Pliberk, moški pevski zbor Edi Forza - Štarancan, moški pevski zbor KD Jezero -Doberdob, godba na pihala Kras - Doberdob. Sledi P L E S z ansamblom Pomlad. Razprava o nagradi Comisso je bila včeraj v Gorici Pred leti je v rojstnem Trevisu umrl znani italijanski pisatelj Giovanni Comisso. šest let že podeljujejo nagrade za najboljše italijansko literarno delo, za najboljšo biografijo in tudi srednješolcem, ki pišejo ocene o Comissovih delih. Doslej so delo žirije omejevali na Veneto in še predvsem na Treviso, sedaj so se odločili razširiti svoja obzorja. Zaradi tega sta se tehnična in ljudska žirija včeraj sestali v Gorici, v Avditoriju, zato bodo prihodnje leto pritegnili k sodelovanju tudi dijake italijanskih višjih srednjih šol v Istri in na Reki. Predsednik žirije, minister Bruno Visentini (včeraj je obiskal tudi go-riško županstvo, kjer ga je sprejel župan Scarano) je včeraj dejal, da so letos vzeli v pretres 35 literarnih del in 14 biografij. Žirija je predlagala tri italijanske pisatelje: Giuseppa Bonuro, Maria Della Palmo in Tonina Guerro. Kar se biografij tiče pa so vzeli v pretres dela J. Thurmana, G. Cosmacinija in M. Muellerja. Posebno nagradno za življenjsko delo bodo podelili * 15. septembra letos v Trevisu tudi Ginu Buccazziju za njegovo raziskovalno dejavnost na področju italijanske literature 13. stoletja in kritike sodobne literature. V štandrežu se nadaljuje PRAZNIK ŠPARGLJEV DANES, 10. t.m., nastop štandre-škega mladinskega pevskega zbora, zbora Rupa - Peč in telovadne skupine. Sledi ples. Prijetna svežina prireditev šol v Steverjanu in Ul. Brolo Zadnji teden pouka na šolah, teden zaključnih šolskih prireditev, razstav ročnih del, likovnih izdelkov itd. Prijetno zaključno prireditev so v petek popoldne pripravili učenci o-snovne šole s celodnevnim poukom v Steverjanu ter navdušili starše, mlajše bratce in sestrice ter dokazali, da so v novi šoli, v posebnih pogojih u-čenja in dela in seveda pod skrbnim vodstvom učitelja, sposobni pripraviti marsikaj. Otroci so najprej pripravili prizorček iz pravljice o Sneguljčici, zatem zaplesali in recitirali, program pa je sklenil pevski zbor, pri katerem sodelujejo pravzaprav vsi, od prvošolčkov, Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Pevmi po Josipu Abramu se zahvalj|uje vsem, ki so s svojim trudom in prispevki omogoči'! izvedbo poimenovanja. Posebna zahvala materam in vaščanov iz Pevme, z Oslavja in iz Štmavra, ki so se izkazali z bogato in dobro pripravljeno zakusko. Najbrž je obnašanje goriških občinskih upraviteljev in njihova »odprtost« in hkrati »doslednost« do manjšinske problematike ojunačilo fašistične mazače, ki se, navadno ponoči, spravljajo nad spomenike in dvojezične napise. Tako so neznanci v petek ponoči pomazali dvojezično tablo Sant’Andrea - Štandrež, v neposredni bližini pokopališča. Seveda so pomazali le slovenski del napisa. Svoja umazana, protislovenska gesla so hoteli napisati tudi na pokopališkem zidu, a so se potem premislili, mogoče pa jih je kdo zmotil. So pa zato pomazali cestni tlak z Pri buotique ženska oblačila TR2IC —- Corso del Popolo 26 — Tel.: 0481/40158 D Banca Agricola Gorizia*™« > Kmečka banka Coricai skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA. KORZO VERDI 51, TEU 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Pomazana tabla v Štandrežu in žaljivke proti Slovencem geslom, ki prav gotovo po vsebini ne dosega stopnje plemenite, zahodne in krščanske civilizacije v teh krajih, na meji z barbarskim svetom. Tako vsaj po besedah, ki jih običajno uporabljajo. »Slavi merda«, pa še podpis je zraven. PAS. Lahko bi pomenilo partito antislavo. Obnovljena mejna prehoda pri Merniku in Neblem Včeraj so izročili namenu nove objekte na obmejnih prehodih, pri Neblem in pri Merniku v Dolini Idrijce. Zgraditev čuvajnic, namestitev posebnih streh in zapornic na daljinsko upravljanje so financirali iz sklada zakona o finansiranju osimskega dogovora. Spor v odboru Pokrajinsko in mestno socialdemokratsko vodstvo soglaša z odbornikom Gentilejem v zvezi z njegovim nastopom na zadnji občinski seji, ko ga je občinski svet preglasoval v neki zadevi njegovega resorja. Socialdemokrati obtožujejo druge stranke koalicije, da se niso držale dogovorjenih sklepov. Nesreča v Štandrežu Med prečkanjem Mihaelove ulice v Štandrežu se je včeraj dopoldne, o-koli 11. ure, ponesrečil 23-letni Livio Abruscato iz Mihaelove 261. Pešca je zbilo dostavno vozilo na predelu, kjer izkopavajo cesto. V splošni bolnišnici se bo ponesrečenec zdravil trideset dni zaradi raznih poškodb. do tistih, ki bodo jeseni stopili v srednjo šolo. Otroci so ob zaključku šolskega leta pripravili tudi zanimivo razstavo ročnih del in risb. Prav tako prijetna, živahna in polna svežine je bila zaključna prireditev učencev osnovne šole Oton Župančič v Ul. Brolo v Gorici. Učenci prvih dveh razredov so se predstavili na odru opremljeni s sončniki in temnimi očali, s planšarskimi klobuki in nahrbtniki. Tema njihovih zabavnih prizorčkov so seveda bile počitnice, načrti in doživljaji, ki jih čakajo v poletnih mesecih. Sceno so primemo o-premili s panoji, ki so jih sami zarisali in poslikali. Dijaki ostalih razredov so v zborčku zapeli nekaj pesmic in želi kot vsi ostali navdušen aplavz s strani občinstva. Še pozdrav ravnatelja, ogled izjemno bogate razstave ročnih del, nato pa — čeprav je še kak dan pouka — lep pozdrav do prihodnjega šolskega leta. včeraj-danes Iz gorižkega matičnega urada ROJSTVA: Giulia Mauro, Marco Grusovin, Andrea Tomasin, Erika Fi-gel, Michele Olimpo, Federica Carbone, Lara Pellizon, Michele Gallizia, Valentina Cusuli, Damiano Cassese, Elisa Leban. SMRTI: 88-letna gospodinja Nicoletta Coronini, 65-letni podčastnik Antonino AzzareUo, 85-letna gospodinja Maria Clansig, 88-letna upokojenka Maria Vida, 56-letni Virgilio Egidio Visintin, 79-letna upokojenka Celestina Zambon vd. Petroni. OKLICI : orožnik Mauro Pezzini in tapetničarka Annamaria Durante, industrijski izvedenec Claudio Antonio Buriina in uslužbenka Ester Luis, arhitekt Claudio Campestrini in bio-l.log Laura Bertoli, mesar Robert Paškulin in učiteljica Alenka Ra-potec, aranžer propagandnih lepakov Mario D’Arti in uslužbenka Clara Cosainz. POROKE: kirurg Renato Scalia in odvetniška praktikantka Patrizia Fanelli, geometer Maurizio Degano in uslužbenka Anna Metus, gasilec Mauro Kuštrin in trgovka Rita Antiči, uslužbenec Fabio Giusto in uslužbenka Luigia Belletto. prispevki V spomin na Nevenko Šuligoj so da rovali sošolci z goriške gimnazije 100 tisoč, lir za poimenovanje osnovne šoie Josip Abram v Pevmi. V spomin na Andreja Ronerja da ruje družina Ladi ja Dornika 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. Družba ENEL sporoča, da bodo danes zaradi nujnih popravil na električnem omrežju, prekinili dobavo e-lektričnega toka v Doberdobu. Prekinitev bo predvidoma trajala od 7. do 12.30 in bo zadevala samo Doberdob, ne pa ostalih vasi v občini. kino Gorica VITTORIA 16.00-22.00 »Sono una P-topo d’albergo«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 »Silkwood«. VERDI 16.00 — 22.00 »Vediamoci chiaro«. * Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE 16.00 — 22.00 »Essere o non essere«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 10.30 »Pastirci«; 16.30—18.30 »Dvoboj močnih«; 20.30 »Nedosegljivi most«. SVOBODA 16.30 »Pastirci«; 18.30— 20.30 »Dekleta s plaže«. DESKLE 17.00 »Plemeniti Tom«; 19.30 »Šampanjec za zajtrk«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ulica Romana, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972 POGREBI Ob 9.30 Giacomo Rovina v cerkvi na Rojcah, ob 17. uri grofica Nicoletta Coronini v zasebni kapeli v Coro-ninijevem parku. ZAHVALA Vsem, ki so kakorkoli počastili spomin naše drage Pavle Boštjančič vd. Černe se najtopleje zahvaljujemo. Brat, sestre in nečaki Sovodnje, Štandrež, 10. junija 1984 Sekcija VZPI - ANPI iz štandreža izreka občuteno sožalje družini °** smrti Andreja Ronerja. Ob težki izgubi, ki je prizadela družino Dina Ronerja, izreka globok» sožalje podjetje Agroforest - Trst Ob izgubi dragega očeta Andreja izreka iskreno sožalje svojcem P°d' jetje Inf ordata. Sredinska kultura Trsta Petkov fašistični shod in zadržanje nekaterih italijanskih tržaških političnih skupin in posameznikov sta ponovno dokazala, da v Trstu, in ne samo v Trstu, odpira sredinska miselnost vrata najbolj negativnim silam v našem Mestu in da na nikakršen način noče razjasniti svojega pogleda na preteklost in na prihodnost. Fašizem, skrajna desnica v Trstu in tudi v naši deželi verjetno nista osnovni problem. Problem je množica sredincev, srednjeslojcev in ljudi brez identitele, ki so nositelji neke kulturne miselnosti brez korenin in poguma. Ta kultura v Trstu ni nikoli hotela obračunati s fašistoidno miselnostjo, 2 nacionalizmom in iredentizmom. Nasprotno, oprla se je na neko dvoumno italijanstvo, ki ni pomenilo toliko nekega narodnega ponosa, ampak je postalo alibi za najrazličnejše pojave, ki so črpali iz najbolj temačnih zgodovinskih usedlin. Nositelji te kulture so ob dvoumnem italijanstvu pihali in pihajo na neko specifičnost Trsta, na konflikt z osrednjo deželno in državno oblastjo, pa ne za to, da bi utrli pot nekemu jasnemu programu za Trst, da bi uveljavili neko pozitivno specifiko Trsta. Nasprotno; v vsem svojem protestu je Trst izzvenel in izzveni dokaj hlapčevsko, saj prosi rešitev brez resnih naporov, da bi te rešitve tudi nakazal. Upira se brez projekta, to je bilo tipično za Listo in melonarsko miselnost, ki ni samo stvar Liste. Tudi v odnosu do Slovencev sredinska kultura ni našla pravih odgovo-T(fv. Zdaj se je utapljala v mlačne obljube, ko je zapihal veter nekoliko drugače, se je vklopila v najbolj nacionalistične programe, oziroma dajala jim je bolj ali manj odprto potuho. Pri tem se nikoli ni resno spoprijela z nacionalnim vprašanjem, ki v Trstu ni od včeraj. Dobromisleči sredinci so se raje oprijemali vseh mogočih mitov; od tržaške enkratnosti, do zgrešenih Pojmovanj mittelevrope, kot da bi pogledali in nekaj rekli o stvarnosti, v kateri Trst živi in je živel. Sredinska kultura ni in ne sprejema kulturnih konic in prosvetljenih misli, saj je le redek tržaški intelektualec našel svojo potrditev v samem Trstu. Pohvale so prišle vedno post festum. In vrnimo se začetnemu vprašanju. Osnovni namen fašističnih shodov po slovenskih vaseh je bil provokacija, volitve so bile le pretveza, saj misovci niso »korakali«, na Kras, da bi koga o nečem prepričali. Želeli so provocirati ljudi, točneje Slovence. Sredinci pa še vedno skušajo dati tem shodom neko Patino demokratičnosti in se sklicujejo na zakon, čeprav je jasno, da je v shodih predvolilnega malo ali nič: volitve so le priložnost, kot je noč pri ložnost za mazanje spomenikov padlim za svobodo. Gledališka premiera v Kobaridu Cvetje hvaležno odklanjamo v krajevno obarvani izvedbi Amaterska dramska skupina iz Kobarida, ki je že šesto leto skupaj, je letos naštudirala komedijo Barasha in Moora »Cvetje hvaležno odklanjamo«. Z igro so se doslej predstavili domačemu občinstvu, nameravajo pa tudi gostovati v Beneški Sloveniji in po odrih Severne Primorske. Igra je prava ameriška komedija, v kateri se vse vrti okrog hipohondra Viktorja, M si tako močno želi biti bolan, da si na osnovi napačno razumljenega telefonskega pogovora začne celo domišljati, da bo že čez nekaj dni umrl. Predstava želi predvsem osmešiti posameznika in njegovo šibko točko, humorne situacije pa temelje na črnem (besednem) humorju. Namišljeni bolnik Viktor si v pričakovanju smrti zastavi cilj, da bo našel ženi drugega moža, saj si misli, da se njegova Spelea ne bo znašla v življenju. Pravočasno uredi vse potrebno za svoj pogreb, prijatelj Jakob (edini, ki pozna' njegovo »skrivnost«) pa mu že piše pogrebni govor. Kupi tudi parcelo na pokopališču in ker je praktičen človek, jo rezervira za tri: zase, za svojo vdovo in njenega drugega moža. Seveda ne L novost na knjižni polici Ivan Aralica: koža za boben Založba Mladinska knjiga je v zbirki Zenit izdala slovenski prevod (Mojca Mihelič) romana mladega hrvaškega pisatelja iz Zadra Ivana Arance KOŽA ZA BOBEN. Ko založba Predstavlja delo slovenskim bralcem Pravi, da je roman Psi v trgovištu (tako se glasi originalni naslov) zbudil veliko pozornost in ga je kritika že zaradi tematike in načina obravnavanja snovi primerjala z najboljši-nii deli Iva Andriča in Miše Selimo-vica. Zaradi te pretirane pohvale bo slovenski bralec nad delom nekoliko razočaran. Predvsem zaradi odmaknjene tematike, pa tudi zaradi pravzaprav zelo preproste zgodbe. Čeprav plastičnosti, sočnosti in le-Pe pripovedi pisatelju ni mogoče o-citati, večina slovenskih bralcev nad romanom, ki pripoveduje o razmerah na dvoru turškega sultana Sulejmana Veličastnega, ne bo posebno cavdušen. Vprašljivo je, kako bi slovenski bralci reagirali, če bi mlad, sodoben slovenski pisatelj začel o-bravnavati razmere, spletke, umore in podtikanja na dunajskem cesarskem dvoru 16. stoletja in kako dvomljivo bi njegov roman uvrstili med sodobno slovensko pripovedništvo. Očitno je, da predstavlja otomansko cesarstvo na jugoslovanskih tleh za pripadnike drugih jugoslovanskih narodov še vedno zanimivo tematiko, morda še posebej zato, ker so bili na turškem dvoru in med njegovimi velikaši mnogi bosanski in srbski rojaki, ki jih pisatelj tudi vpleta v zgodbo tudi ne bo navdušil. To pa je prva ugotovitev zaradi katere se uvrstitev romana med prevode v slovenščino ne zdi najbolj posrečena. Prav je, da prevajamo sodobno hrvaško književnost. Toda če povsod poudarjamo stroge kriterije, potem je vprašanje ali je bil izbor tega dela posrečen, utemeljeno. Roman ima sicer dva dela. V prvem delu pripoveduje pisatelj o razmerah v poletnem dvorcu sutana Su- svojo pripoved. Še tako sodelovanje _ lejmana, pripoveduje o samem suita lutlrulnili ol/tirtMioVirvt m z v-z nn ritmo i __ ____ ~ * I » i. i • I • ... uglednih slovenskim mož na dunaj skem dvoru bi najbrž ne reševalo pripovedi o osovraženi črnožolti monarhiji. Taka misel se bralcu nehote priplazi že kmalu, ko začne prebirati ta roman in se začne spraševati, ali mladi pisatelji nimajo boljše tematike kot da se zatekajo v zgodovino in pri tem še zgodovino okupatorskih Turkov ter njihovih pomagačev. Pri tem se zgodba dogaja celo v Bolgariji, Istanbulu in na obalah Male Azije. Slovenskemu bralcu je ta tematika še posebno močno tuja. In če je morda Ivo Andrič znal pritegniti bralca, tudi slovenskega, z močjo svoje umetniške pripovedi, ga roman Ivana Aralice Koža za boben s svojo Najbolj brano v Tržaški knjigami 1. Boris Pahor: »V LABIRINTU« — Slovenska matica 2. Edvard Kocbek: »PEŠČENA URA« — Slovenska matica 3. France Balantič: »MUŽEVNA STEBLIKA« — DZS 4. Igor Torkar: »UMIRANJE NA OBROKE« — Slovenska matica 5. Jakob Šket: »MIKLOVA ZALA« — Založba Drava in ZTT nu, njegovih ženah, otrocih in razmerah na dvoru. Pripoved je sorazmero-ma statična, ker se dogajanja ne odvijajo pred bralcem temveč v romanu prevladuje pripoved o dogajanjih. Zato je ta del romana sorazmeroma nezanimiv in šele na koncu postane privlačen ko pisatelj vnese v dogajanje nekaj dinamičnosti. Gre za smrt sultanovega sina Mustafe in zeta Rastema, velikega vezirja, ki ga Sulejman pošlje domov in ta napravi samomor. Drugi del, ki nosi slovenski naslov romana (Koža za boben) pa je pripoved o usodi mlajšega sultanovega sina Džinhagirja, ki ga sultan zapre v obmorsko trdnjavo, da tam shira in umre. Čeprav opisnega značaja je ta del romana bolj dinamičen, bolj zanimiv in bolj privlačen za branje. Vendar pa so vsi ti opisi razmer, bojev za oblast, na vladanje v tedanjem času, na vzpone in padce mogočnežev, na moralo, ljubezen in življenje predvsem dokumentarnega značaja in nas ti faktografski zapisi ne ogrejejo. Najbrž tudi slovenskih bralcev ne bodo posebno, pa čeprav bo morda prenekateri slovenski bralec moral potrditi, da bo iz te mozaične podobe tragičnih razmer in usod le zvedel nekaj novega. Toda za dober pripovedni tekst, ki naj bralca prevzame, je to najbrž premalo. Sl. Ru. Skupina kobariških amaterjev umre in preko raznih zapletov, zaradi katerih bi bdi še najbolj vesel, če bi mu bilo res dano umreti, mora obljubiti ženi, da ne bo nikoli več tečnaril o takšnih in drugačnih zbadanjih ali bolečinah. Kòt že rečeno, je komedija pristno ameriška in brez tistega družbenega ozadja, značilnega za molièrski način obravnavanja posameznikovih slabosti in napak. Prav zaradi te žanrske čistosti pa je tekst dopuščal uspešno presaditev na kobariška tla. Vsa imena, tako o-sebna kot imena lokalov, so domača, krajevno značilna, igralci pa obljubljajo, da bodo pred vsakim posameznim nastopom vključili v komedijo tudi posebnosti kraja, v katerem bodo gostovali. Zamenjati bi morali le še golf z, na primer, balinanjem in bridge z briškoio, pa bi bila komedija res povsem domača, »ljudska« igra. V osrednjih vlogah nastopajo Ivan Rutar (pravi bolehni, pomilovanja vredni hipohonder), Mila Uršič (odločna, vendar v moževi senci živeča ženska, neusojena vdova), Ivan Volarič - Feo (Viktorjev prijatelj, izvrsten zlasti v igranju pijanih scen), ter še Jože Kokošin, Olga Šturm, M alka Lavrenčič, Jelka Rakušček in Nada Pajntar, ki je predstavo tudi režirala. Nastopajoči so skupaj s tehničnim delom amaterske dramske skupine poskrbeli tudi za sceno in kostume, tako da je predstava zares in povsem »njihova«. TONI GOMIŠČEK BERITE >Novi Matajur« A. GERII L. Coneslabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Tel.: 796362 Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vsa, kar no|bol|»ego nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ. TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 TONE SVETINA Med nebom in peMom _______164. _____ Karlo je sklenil, da bodo Italijane napadli med dnevom in mrakom, tik pred večerjo; takrat bodo vsi s*upaj in nepozorni, ker partizani napadajo predvsem Ponoči. Postojanka je ležala samo tri kilometre od mesta . feki, zato se ji ni bilo varno približati v večji sku-P*ni Karlo je izbral sedem prostovoljcev, ki se je na-nie zanesel tako kot sam nase. Zamisel, kako ugnati P° številu trikrat močnejšega sovražnika, ki se lahko brani izza zidov, je bila tvegana. Karlo je vso dolgo pot proti cilju zbiral energijo. ysPeh bo žel tisti, ki bo prvi. Že pri razorožitvi stra-Za-rja se lahko zatakne in potem... , Ob zatonu sonca so bili na skalnem grebenu, od oder se je dobro videla enonadstropna, precej velika rkova hiša, ležeča tik ob progi. Potajili so se po gr-•P°vju in opazovali. Pred vrati se je sprehajal stražar, o dvorišču je bila skupina vojakov. Položaj ni bil «■Orlu prav nič všeč. Stali so pred vprašanjem: ali o.iake pobiti z bombami, ki bi jih zmetali skozi okna, ah ujeti žive. Karlu, ki je preživel nekaj let v italijanski vojski, so se vojaki smilili, saj so bili uboge reve, podrejeni ubijajoči disciplini in za prelivanje krvi prav nič navdušeni. Tako globoko jih je poznal v dušo, da se ni nikoli bal srečanja z njimi iz oči v oči. Marsikdo strelja od daleč, toda ob spopadu od blizu je vse drugače. Čakali so, kdaj se bodo vojaki umaknili v hišo. Karlo je postajal nestrpen. Za hip je pomislil na svoje dekle — blizu njenega doma so, pa je ne more obiskati. Vedel je, da je tudi tam nekje vod vojakov noč za nočjo v zasedi: čakajo, da bi ga zgrabili. Naj čakajo, pustil jih bo v dobri veri, da pride, pa ga ne bo. Dovolj je, da so zajeli Janeza, njenega brata, njega ne bodo! S sončnim zatonom je na pokrajino legla senca, kot bi jo prekrila perut velike ptice. Nenadoma so vsi vojaki izginili v hišo. Zunaj je ostal samo stražar, ki se je sprehajal od vrat do vogala. »Gremo,« je odločil Karlo. S puškami v rokah so se v gosjem redu spustili za njim. /'Hiši cd se bližali pri strani, kjer ni bilo oken. Neopaženo so se gnetli za oglom, slišali so po pesku škripajoče korake stražarja. Karlo je stopil izza vogala. Stražar je zagledal cev, namerjeno v njegov trebuh, še preden je Karlo izgovoril do konca »alto le mani«, je stražar že dvignil roke. Snel mu je puško in ga pritisnil z dvignjenimi rokami k zidu. Prevzel ga je Lojze, da ne bi kriknil ali skočil. Karlo je šel po praznem hodniku proti vratom v veliko sobo, kjer so bili zbrani vojaki. Brcnil je v vrata, da so se treskoma odprla. Na ves glas je zavpil: »Alto le mani!« Major Vanelli, ki je v spremstvu poročnika Fulvia pregledoval vod, ki mu je poveljeval narednik Keller, je ob pogledu na upornika s puško otrpnil. Srepi pogled odločnega moža, ki je meril naravnost v njegovo srce, mu je dal slutiti, da je smrt v bližini. Z grozo, ki mu je lezla navzgor po hrbtenici in stisnila možgane v neuporabno kepo, je spoznal, da stoji pred njim Karlo Maslo — kdove kolikokrat mu je Zanni kazal njegove slike in tiralice za njim. Z otrplim jezikom je dejal: »Kaj pa vendar počnete, človek?« Vendar je po še ostrejšem ukazu »alto le mani« dvignil roke, za njim pa so jih drug za drugim dvigali vojaki, nazadnje sta jih dvignila tudi poročnik Fulvio in narednik Keller, ki sta bila zadaj in vanju ni bila namerjena smrtonosna cev. Prav zadaj pa nekaj vojakov ni dvignilo rok, zaslišalo se je mrmranje; nekdo je držal puško v rokah, ni pa si upal streljati, ker so vojaki prekrivali drug drugega. V tem kritičnem trenutku, ko bi en sam strel lahko preobrnil položaj, je za Karlovim hrbtom Sulc nameril vanje strojnico. Prevzel jih je strah, da jih bo ta neusmiljeno požel. Nihče se ni ganil, tudi vojak v ozadju je spustil puško in dvignil roke. Trenutek napetosti se je prelomil. Karlo je dejal z odločnim glasom: »Vojaki, vzeli vam bomo orožje, obleko in opremo. Nihče naj ne počne neumnosti, obkoljeni ste.« Kolesarska dirka po Italiji Danes Moser na vse ali nič Martina Navratilova prva v Parizu PARIZ — Martina Navratilova je zmagovalka mednarodnega teniškega prvenstva Francije med ženskami. Brez težav je v finalu premagala A-meričanko Chris E veri Lloyd s 6:3 in 6:1 v pičlih 63 minutah. S to zmago je Navratilova osvojila tudi »Veliki slam«, saj je pred Parizom zmagala na turnirjih v Wimble-donu, Flushing Meadowu in Melbournu in s tem osvojila tudi dodatno nagrado v višini milijona dolarjev. Navratilova je doslej tretja igralka v teniški zgodovini, ki ji je uspel ta podvig. Veliki finale med moškimi pa bo danes, ko se bosta pomerila Američan McEnroe in Čehoslovak Lendl. Evropski rekord na 100 m VARŠAVA — Poljak Marian Voro-nin je včeraj z znamko 9”99 postavil nov evropski rekord v teku na 100 m. Prejšnji rekord (10”01) je pripadal Pietra Mennei, ki ga je dosegel leta 1979 v Cludad Mexicu. TREVISO — Italijan Guido Bontem-pi je osvojil 21. etapo kolesarske dirke po Italiji od Arabbe do Trevisa, dolgo 208 km. Včerajšnja etapa je bila podobna večini prejšnjih in se je odločila šele v končnem sprintu. Drugi je bil Rosola, tretji pa Francesco Moser, ki je tako z bonusom za 10 sekund zmanjšal zaostanek za Francozom Fignonom, ki pred zadnjo etapo vodi na skupni lestvici. Do konca letošnjega »gira« je torej ostala le še današnja etapa na kronometer od Soave do Verone, dolga 42 km, ki bo dala odgovor na vprašanje ali ima Moser še dovolj moči, da prav v zadnji etapi obme položaj sebi v prid in tako končno zmaga tudi na kolesarski dirki po Italiji. Prednost Fignona pred Moser-jem znaša minuto in 21 sekund, toda Moser je v vožnji na kronometer močnejši od Francoza, ki pa bo tudi sto- ril vse, da priborjeno prednost iz 20. etape obdrži in tako slavi tudi na »giru«. Vrstni red 1. Bontempi (It.), ki je 208 km od Arabbe do Trevisa prevozil v 4.54*24” s poprečno hitrostjo 42,391 km na tiro; 2. Rosola (It.) ; 3. Moser (It.) ; 4. Pedersen (Nor.) ; 5. Van Der Velde (Niz.) ; 6. Mutter (švi.); 7. Longo (It.) ; 8. Gavazzi (It.) ; 9. Pirard (Nizozemska) ; 10. Veggerby) (Dan.), vsi vodilni v času zmagovalca. Skupna lestvica 1. Fignon (Fr.) 97.41*33"; 2. Moser (It.) po 1*21”; 3. Argentin po 1*56"; 4. Lejarreta (Šp.) po 2*09”; 5. Van Der Velde (Niz.) po 4*09”; 6. Baron-chelli (It.) po 5*48”; 7. Breu (Švi.) po 6*19”; 8. Van Impe (Bel.) po 6*46"; 9. Seccia (It.) po 8*25"; 10. Pedersen (Nor.) po 9*17”. Na košarkarskem turnirju Radenska na »1. maju« Navdušujoč finale Jadran - Servolana V nabito polnem Borovem »balonu« sta bili sinoči kakovostni košarkarski predstavi v okviru turnirja Radenska. Mali finale med Ginnastico in In ter jem je povsem izpolnil vsa pričakovanja. Tekma se je začela v znamenju premoči In terja, ki je v uvodnih minutah povedel. Ginnastica pa ga je kmalu prehitela a v zadnjih petih minutah so igralci Interja zaigrali kot prerojeni in si z zelo zagrizeno obrambo ter učinkovitimi protinapadi zagotovili zmago dve sekundi pred koncem. Prava poslastica večera pa je bila vsekakor finalna tekma med Jadranom in Sorvolano. Junak večera je bil tudi tokrat Boris Vitez, ki je ške-denjcem nasul kar 43 točk in tako tudi osvojil naslov najboljšega strelca turnirja. Naši so bili v težavah v sredini prvega polčasa in v začetku drugega dela tekme, nakar so prevzeli vajeti igre v svoje roke, čeprav so jim bili trdoživi Tržačani vedno zelo blizu. Med prvim in drugim polčasom finalne tekme so mlade Borove gimna-stičarke prikazale nekaj skupnih vaj in občinstvu se je predstavila v individualnem nastopu s krogom tudi novopečena jugoslovanska prvakinja v tem elementu Poljanka Pavletič. Boris Vitez je prejel nagrado za najboljšega strelca turnirja ter posebno priznanje, ki mu ga je Bor izročil za prvo mesto med strelci v letošnjem prvenstvu C-l lige. Za najboljšega igralca prvenstva so izvolili Agostinija (Inter 1904), najboljši izvajalec prostih metov je bil mladi Lorenzi (Inter 1901), najbolj uspešen izvajalec metov, ki veljajo tri točke, pa je bil Sergio Bubnich (Servolana). FINALE ZA 3. MESTO SGT — Inter 1904 87:90 (45:40) SGT: Ruaro 6, Giraldi 24 (3:5), Porcelli, F. Giraldi, Paoluzzi 6 (0:2), Angeli 4 (2:2), Simeone 6, Guiducci 16 (4:5), Macuz 25 (6:6). INTER 1904 : Micol 16, Bertoldi 10 (2:5), Canziani 2 (2:3), Pascon 4, A gostini 19 (1:2), Parisi 12 (2:2), Moschioni 4, Esopi, Lorenzi 23 (5:9). SODNIKA : Segac in Bais. FINALE ZA 1. MESTO Jadran — Servolana 94:92 (46:48) JADRAN: Kojanec, Žerjal, Rauber 6, Vremec, Gulič. 16 (3:7), Sosič 2 (2:3), Starc 9 (1:3), Vitez 43 (7:7), Ban 16 (2:3), Daneu 4 (2:4). SERVOLANA: Pieri 4 (2:2), Bubnich 37 (3:4), Furlan, Meneghel 6, Ceppi 5 (3:6), Crevatin, Rossi 15 (1:1), Pecchi 8 (1:3), Briganti 17 (1:2). SODNIKA: Alegretto in Tamaro. KONČNI VRSTNI RED: 1. Jadran, 2. Servolana, 3. Inter 1904, 4. SGT, 5. Ali Starš Cortina Sport, 6. Bor Radenska. ( Cancia) Zadnje kolo nogometne B lige Triestina v Comu Triestina bo danes v Comu odigrala poslovilno tekmo v letošnjem dru-goligaškem prvenstvu. Tako Como, kot Triestina nimata več problemov, saj so domačini že napredovali v A ligo, gostje pa lahko le z zmago in drugimi ugodnimi razpleti kvečjemu računajo na prestižno končno peto mesto. Srdit pa je še boj za obstanek v ligi. DANAŠNJI SPORED Ahalanta - Sambenedettese ; Cagliari - Arezzo; Catanzaro - Varese; Co mo - Triestina; Empoli - Cesena; Padova - Campobasso; Palermo - Monza; Perugia - Cremonese; Pescara -Lecce; Pistoiese - Cavese. Tudi italijanski pokal Danes bodo na sporedu tudi povratna četrtfinalna srečanja za italijanski pokal. Spored je naslednji (v oklepaju izidi prvega srečanja) : Torino -Sampdoria (1:1); Verona - Udinese (1:2); Milan - Roma (1:1); Fiorentina - Bari (1:2). Stara ograda polna veselja mm: * r 1 * FW Kar 250 otrok s sedmih osnovnih šol od Bazovice do Križa se je včeraj zbralo na Opčinah, kjer so se pomerili v poligonu. Še največ uspeha je imela šola s Proseka pred nogometnim EP v franciji Razburljivo v Jugoslaviji Na evropskem prvenstvu je bilo prisotno rekordno število držav (le Islandija se namreč ni prijavila). Sistem tekmovanja je bil nespremenjen. Prvenstvo pa je potekalo v premoči ZRN. 1972: slavje ZRN Italija in Jugoslavija sta v svojih skupinah osvojili prvo mesto. 6. SKUPINA IZIDI: Italija - Avstrija 2:2 in 2:1; Italija - Švedska 3:0 in 0:0; Italija -Irska 3:0 in 2:1; Avstrija - Švedska 1:0 in 0:1; Avstrija - Irska 6:0 in 4:1; Švedska - Irska 1:0 in 1:1. KONČNA LESTVICA: Italija 10; Avstrija 7; Švedska 6; Irska 1. 7. SKUPINA IZIDI: Jugoslavija - Nizozemska 2:0 in 1:1; Jugoslavija - NDR 0:0 in 2:1; Jugoslavija - Luksemburg 0:0 in 2:0; Nizozemska - NDR 3:2 in 1:0; Nizozemska - Luksemburg 6:0 in 8:0; NDR - Luksemburg 2:1 in 5:0. KONČNA LESTVICA: Jugoslavija 9; Nizozemska 7; NDR 7, Luksemburg 1. ČETRTFINALE: ZRN - Anglija 3:1 in 0:0; Italija - Belgija 0:0 in 1:2; Jugoslavija - SZ 0:0 in 0:3; Madžarska -Romunija 1:1, 2:2 in 2:1. SKLEPNI DEL V BELGIJI POLFINALE: ZRN - Belgija 2:1; SZ - Madžarska 1:0. FINALE ZA 3. MESTO: Belgija -Madžarska 2:1. FINALE ZA 1. MESTO: ZRN - SZ 3:0 (strelca: Miiller 2 in Wimmer). KONČNA LESTVICA: 1. Zahodna Nemčija ; 2. Sovjetska zveza; 3. Belgija; 4. Madžarska. 1976: v Jugoslaviji ČSSR Sklepni del tega prvenstva je bil v Jugoslaviji. Bil je to eden najrazburljivejših finalov, saj so se vsa srečanja končala po podaljških, naposled pa je presenetljivo, toda povsem zasluženo slavila ČSSR. 5. SKUPINA IZIDI: Nizozemska - Poljska 3:0 in 1:4; Nizozemska - Italija 3:1 in 0:4; Nizozemska - Finska 4:1 in 3:1; Poljska - Italija 0:0 in 0:0; Poljska -Finska 3:0 in 2:1; Italija - Finska 0:0 in 1:0. KONČNA LESTVICA: Nizozemska 8; Poljska 8; Italija 7; Finska 1. 3. SKUPINA IZIDI: Jugoslavija - S. Irska 1:0 in 0:1; Jugoslavija - Švedska 3:0 in 2:1; Jugoslavija - Norveška 3:1 in 3:1; S. Irska - Švedska 1:2 in 2:0; S. Irska -Norveška 3:0 in 1:2; Švedska - Norveška 3:1 in 2:0. KONČNA LESTVICA: Jugoslavija 10; S. Irska 6; Švedska 6; Norveška 2. SKLEPNI DEL V JUGOSLAVIJI POLFINALE: ČSSR Nizozemska 3:1; ZRN - Jugoslavija 4:2 (strelca za Jugoslavijo: Popi voda in Džajič). FINALE ZA 3. MESTO: Nizozemska - Jugoslavija 3:2 (Strelca za Jugoslavijo: Katalinski in Džajič. Postava Jugoslavije: O. Petrovič, Bu-ljan, Mužinič, Oblak, Katalinski, šur-jak, Žungul (Halilhodžič), J. Jerkovič, Popi voda, Ačimovič i(VLadič), Džajič. FINALE ZA 1. MESTO: ČSSP. -ZRN 7:5 po enajstmetrovkah (regularno po podaljških 2:2; strelci za ČSSR: Dobiaš, Švehlik; za ZRN: D. Miller, Holzenbein. KONČNA LESTVICA: 1. češkoslovaška; 2. Zahodna Nemčija; 3. Nizozemska; 4. Jugoslavija. 1980: v Italiji zopet ZRN Prireditelj evropskega prvenstva leta 1980 je bila zopet Italija, ki se je tako, kot domačin, neposredno uvrstila v sklepni del. Jugoslavija pa je igrala v kvalifikacijah in sicer v tretji skupini in je bila tudi izločena. Usoden za »plaveč je bil poraz v Zagrebu proti Španiji. Jugosl ovani so sicer nato tudi v gosteh premagali Špance, izgubili pa so z Romuni, proti katerim je Španija osvojila tri točke in uvrstitev za sklepni del v Italiji je šla po zlu. 3. SKUPINA IZIDI: Španija - Jugoslavija 0:1 in 2:1; Španija - Romunija 1:0 in 2<-2; Sparii ja - Ciper 5:0 in 3:1; Jugoslavija - Ciper 3:0 in 5:0; Jugoslavija -Romunija 2:1 in 2:3; Romunija - Ciper 2:1 in 1:1. KONČNA LESTVICA: Španija 9; Jugoslavija 8; Romunija 6; Ciper 1. SKLEPNI DEL V ITALIJI POLFINALE SKUPINA 1. IZIDI: ZRN - ČSSR 1:0; Nizozemska - Grčijal:0; ČSSR -Grčija 3; 1 ; ZRN - Nizozemska 3:2; ČSSR - Nizozemska 1:1; ZRN - Grčija 0:0. KONČNA LESTVICA: ZRN 5; ČSSR 3; Nizozemska 3; Grčija 1. SKUPINA 2. IZIDI: Španija - Italija 0:0; Belgija - Anglija 1:1; Belgija'-Španija 2:1; Italija Anglija 1:0; Anglija - Španija 2:1; Belgija - Italija 0:0. KONČNA LESTVICA: Belgija 4 (gol razlika 3:2); Italija 4 (1:0); Anglija 3; Španija 1. FINALE ZA 3. MESTO: ČSSR - Italija 10:9 po streljanju enajstmetrovk (po regularnem času in podaljških 1:1. strelec za Italijo: Benetti. FINALE ZA 1. MESTO: ZRN Belgija 2:1. (Strelca: za ZRN: Hrubesch 2; za Belgijo: Vandereycken). KONČNA LESTVICA: 1. Zahodna Nemčija; 2. Belgija; 3. ČSSR; 4. Italija. Najboljši strelci vseh EP I960: Galič, D. Jerkovič (Jug.); Heutte (Fr.) Ivanov in Pane-deljnik (SZ) vsi po 2 zadetka. 1964: Pereda (Šp.) in Novak (Madž.) po 2 zadetka. 1968: Džajič (Jug.) 2 zadetka. 1972: Gerd Miiller (ZRN) 2 zadetka. 1976: Dieter Miiller (ZRN) 4 zadetki. 1980: Klaus Allofs (ZRN) 3 zadetki Nova italijanska rekorda MILAN — V okviru tekmovanja za evropski društveni atletski pokal je včeraj Evangelisti popravil italijanski rekord v skoku v daljino: dosegel je 8,16 m in za centimeter izboljšal svojo prejšnjo znamko. Svoj italijanski rekord v metu krogle je za centimeter izboljšal tudi Andrei, ki je orodje pognal 21,13 m daleč. Po prvem dnevu na skupni lestvici vodi Pro Patria Pierrel (150 točk) pred Fiamme Oro Padova (148), Futbol Clubom iz Barcelone (134), Rating Clubom De France (121) in Crveno zvezdo iz Beograda (113). Cunico - Sghedoni prva na Elbi PORTOFERRAIO — Na avtomobilskem rallyju po Elbi sta zmagala Cunico - Sghedoni (lancia rally) pred Luckyjem - Berrom (ferrali 308 GTB) in Cerratom - Cerri jem (opel manta)- Granarciu tudi italijanski pokal BOLOGNA — V finalnem srečanju za italijanski košarkarski pokal je sinoči Granarolo z 80:78 (38:36) premagal Indesit. Pri Bolonjčanih sta bila najuspešnejša Bonamico (20) in Van Breda Kolff (19), pri Indesitu pa Oscar (22) in Carraro (14). Dalipagič skoraj gotovo ostane v Vidmu VIDEM — Predsednik videmskega košarkarskega prvoligaša je včeraj dejal, da poleg Della Fiorija nameravajo kupiti še dva igralca in da nameravajo tudi obnoviti pogodbo z Dalipagičem. Lawson najhitrejši LE CASTELLET — Na včerajšnjih uradnih poskusnih vožnjah za današnjo motociklistično dirko za VN Francije je bil v razredu do 500 ccm najhitrejši Američan Lawson (yama-ha) pred rojakoma Spencerjem (honda) in Mamolo (honda). V razredu do 125 ccm se je uveljavil Francoz Saron (yamaha) pred Zahodnim Nemcem Mangom (yamaha). V razredu do 125 ccm pa je najboljši čas dosegel Italijan La zzarmi (garelli). Tudi Saša Rudolf v deželnem vodstvu športnih novinarjev Včeraj so v Gradežu imeli svoj občni zbor športni časnikarji naše dežele. Pred samim občnim zborom je bilo nagrajevanje lanskoletnega športnika naše dežele, za katerega je bil izbran Pelaschier, za leto 1982 pa Dino Zoff, kot moštvo za 1983 pa Triestina. Za novega predsednika je bil izvoljen Augusto Re David, ki je tako nasledil Italu Sonciniju. V odbor, v katerem so profesionalni novinarji in publicisti, je bil kot tretji izvoljen tudi Saša Rudolf z Radia Trst A. (Šušteršič) Zamejsko šahovsko prvenstvo Na sinočnjem zamejskem šahovskem prvenstvu se je uveljavil mojster Filipovič pred prof. Bajcem in Pertotom, ki si delita drugo mesto. Sledijo: 4. Antončič; 5.-6. Z. in D. Jelinčič, 7. Rudež, 8. Benedetič. V tolažilni skupini je zmagal Jankovič. Z napredovanjem v Naš prapor Naš prapor Sošol — Val 3:1 (15:6, 15:4, 3:15, 15:8) VAL (Štandrež) : Vogrič, Bastiani, G rinovero, Zavadlal, Mučdč, Bensa, Brajnik, Kerpan, Vižintin. NAŠ PRAPOR SOŠOL (Pevma, O-slavje, Štmaver) : Pahor, D. Klanjšček, Prinčič, Mikluš, Komel, Bev-čar, F. Sošol, P. Klanjšček, M. Sošol, Bensa. Naš prapor je osvojil še poslednji slovenski derbi z Valom in si tako zagotovil prvo mesto na skupni lestvici prve moške divizije na Goriškem. Tako so se torej Brici uvrstili v D ligo in dosegli cilj, ki so si ga pred samim začetkom prvenstva tudi zastavili. V povratnem slovenskem derbiju so Brici brez večjih težav osvojili novi točki in se tako z zmago poslovili od letošnjih uradnih nastopov. Ob priliki naj še izrečemo s strani društva Naš prapor in igralcev zahvalo, posebno domačim navijačem, ki so vseskozi stali ob strani svojim varovancem, (ik) odbojkarsko D ligo dosegel cilj ŽENSKA INTERLIGA Sovodnje — Nova Gorica 2:0 (15:3, 15:8) MIN1VOLLEY Slogi trije pokrajinski naslovi Na pokrajinskem finalu minivolle-ya se je Sloga res lepo uveljavila. Osvojila je naslov med deklicami (Sioga F letnik 1972) ter med dečki letnikov 1972 in 1973. Edinole med deklicami letnika 1973 je zmagal Monte Re. Pri fantih so odigrali še srečanje, veljavno za nastop na državnem finalu v Sieni, ki bo prve dni septembra. Zmagal je letnik 1973. Nov evropski rekord MUENCHEN — Zahodni Nemec Michael Gross je s časom 53”78 pasta vil nov evropski rekord na 100 m delfin. Prejšnja znamka (53”84) je qripada\a Vzhodnemu Nemcu Thomasu Dres-slcrsu. Zmaga Vala Z zmago nad Mohilcaso si je štan-dreški Val zagotovil uvrstitev v pol; finale turnirja »Emme - Enne«, Naš prapor pa je tudi v svojem zadnjem nastopu na tem turnirju izgubil,- čeprav je šesterki Grada nudil v obeh setih dober odpor. IZIDA Val - Mobilcasa 2:1 (15:8, 9:15. 16:14); Grado - Naš prapor Sošol 2:0 (15:12, 15:13). LESTVICA Skupina A: Olympia in Libertas Turjak 4, Intrepida in Grado 2, Naš prapor Sošol 0. Skupina B: Italcantieri Tržič in Val 4, Jami je 2, Mobilcasa in Libertas Gorica 0. Izredni občni zbor SD Vesna V Ljudskem domu v Križu je bil včeraj izredni občni zbor športnega društva Vesna. Po predsedniškem P°; ročilu, v katerem so bili orisani vsi problemi, ki so vplivali na neuspešno sezono Vesne, se je razvila bogata in mestoma tudi zelo polemična razprava, v kateri so skušali prisotni P?" jasniti vzroke za nastali položaj, i° poiskati rešitev za naprej. V petek start kolesarske dirke po Jugoslaviji Goriški Travnik cilj prve etape Sobotna druga etapa od Gorice skozi Benečijo do Bovca V petek 15. junija 1984 bo Gorica Prizorišče velike športne manifestacije. Mesto ob Soči bo namreč tega P-ie pričakovalo kolesarje, ki bodo tekmovali na vsakoletni etapni dirki P° Jugoslaviji. Naj pri tem omeni-i110- da je po številu to že 40. dirka W zaradi močne mednarodne konku-rcnpe, upravičeno sodi med najvaž-nejše amaterske kolesarske dirke na svetu. Zlasti je pomembna letošnja ®r*ta, kajti za večji del državnih reprezentanc leta predstavlja zadnjo Preizkušnjo pred nastopom na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Na letošnji dirki bo sodelovalo skupno 19 moštev iz kar 14 držav, in sicer: Avstrija, Alžirija, Bolgarija, Češkoslovaška, Turčija, Italija, Sovjetska ?yeza, Švica, Madžarska, Nizozemska, Kuba, Romunija, Grčija in seveda Jugoslavija. Medtem ko bodo prijavljene države nastopale s po enim uiostvom, se bo Jugoslavija na tej uirki predstavila s petimi ekipami. Jugoslavijo bodo namreč zastopale republiške ekipe Slovenije, Hrvaške, , rbjje, BiH ter Makedonije. Vseh kolesarjev bo torej na dirki okrog 150. Kolesarska dirka po Jugoslaviji Predvideva 12 etap. Gorica bo sprejela kolesarje že v prvi etapi, ki bo start imela v istrskem Pulju. Ta ftapa bo med najdaljšimi saj bodo tekmovalci prekolesarili kar 170 km. Državno mejo bodo prekoračili pri Škofijah okrog 13.45. Od tam bo aolona krenila v Boljunec ter se pre-?? Boršta povzpela do Bazovice, ajer bo tudi leteči cilj (okrog 14.20). K° lesarji bodo nato nadaljevali po tržaškem Krasu ter skozi Suvan, Jami je, Dol ter Rupo prispeli y Dorico okrog 15.15. Prav tako kot lanski »Giro d’Italia« bo tudi cilj dir- Po Jugoslaviji na goriškem Travniku. r Naslednjega dne, 16. 6. bo na spo-™du 2. etapa, ki bo kolesarje popevala od Gorice do Bovca. Del proge “o isti kot prejšnji dan. Kolona bo namreč zopet peljala skozi Dol in J ami je ter pri Moščenicah zavila pro ti Tržiču ter od tem preko Ronk, Za- graja ter Krmina v Benečijo. Skozi Čedad bodo kolesarji peljali okrog 12. ure. Mimo Šempetra kjer bo tudi leteči cilj in Podbonesca pa bodo državno mejo pri Robiču prekoračili okrog 12.30. Od tam bodo preko Kobarida dosegli cilj, ki bo v Bovcu. Gorica, kot etapno mesto, se je za prihod kolesarjev dobro pripravila. Nosdtelj organizacije prihoda in bivanja udeležencev dirke je Goriška avtonomna turistična ustanova — A-zdenda autonoma di soggiorno e turismo s predsednikom Francescom Moisejem na čelu. Soorganizatorji dela dirke, ki poteka po italijanskem ozemlju pa sta še lokalna Kolesarska zveza ter ZSŠDI. Čeprav gre za amatersko dirko, vlada zanjo precejšnje zanimanje, saj bomo imeli priložnost videti domala najboljše amaterske kolesarje na svetu. Ob vsej progi, zlasti pa po ulicah Gorice in seveda na cilju bo nedvomno prisotnih dosti gledalcev. Poleg domačinov je predviden obisk velikega števila gledalcev in kolesarskih navdušencev z novogoriškega področja, saj se po letih mrtvila, za kolesarstvo zopet zanima vedno več ljudi. Naj na koncu še omenimo, da se bo po 12 napornih dneh dirka zaključila 24. junija v slavonskem Vu-kovaru. Z odbojkarske komisije ZSSDI na Goriškem Priprave in skupni napori Pred nekaj dnevi se je v Gorici sestal goriški del komisije za odbojko pri ZSŠDI. Osrednja točka dnevnega reda je predvidevala poletne priprave goriških mladinskih odbojkarskih ekip. Kot že lani, bodo tudi letos na Lažni pri Lokvah na skupnih pripravah najmlajše odbojkarice goriškega Doma in Sovodenj. Te priprave so na sporedu že konec tega meseca. Nekoliko starejši fantje in dekleta štirih goriških društev (Val, Naš prapor. Dom in So-vodnje) pa se bodo konec avgusta in v začetku septembra udeležili skupnih priprav na Bledu. Komisija je mnenja, da je tak način priprav najbolj primeren, saj to predstavlja za društva precej manjše finančno breme, kot če bi društva vsako zase organizirala priprave svojih moštev. Poleg tega ne gre pozabiti tudi na drugo plat medalje, se pravi krepitev sodelovanja med društvi, ki gojijo isto panogo, kajti, po mnenju komisije, ne smemo dovoliti, da bi zaradi preozkosti gledanja, v kratkem času uničili to, kar smo dolga leta gradili. Odbojka se na Goriškem naglo širi. To je brez dvoma razveseljivo dejstvo, kajti iz leta v leto se za to panogo zanima več ljudi. Na plodna tla je že naletela tudi pri najmlajših, pri osnovnošolcih. Zato so nekatera društva v svoj program dela že uvedla minivolley, druga pa to načrtujejo za prihodnje sezoiie. Pri tem pa se postavlja v ospredje dokaj zapleteno vprašanje. Bodo društva kos delu, ki jih čaka? Kljub temu, da so bili zadnje čase v odbojki na Goriškem doseženi zavidljivi rezultati, stojijo, razen redkih izjem, društva na razmeroma šibkih organizacijskih nogah. Zato društva pozivajo širšo javnost, da bi leta bolj aktivno sodelovala, kajti samo močna društva bodo lahko zagotovila nemoten razvoj te lepe športne panoge. VILI PRINČIČ mnenje Aldo Rupel Ritem in prizadetost Večkrat zasledimo trditev, da je ritem današnjega življenja zelo hiter in da vodi v odtujitev. Zdi se mi, da tisti »današnji« traja že precej časa in da je torej prešel hitri ritem v slog bivanja, ki nas ne moti preveč. Nanj se sklicujemo v trenutkih opravičevanja, kadar zaslutimo posreden ali neposreden očitek, da česa ne Utegnemo opraviti. Zdi se mi tudi, da so vedno obstajali in še obstajajo sloji ljudi, ki omenjenega ritma niso nikoli poznali in živijo svoj mirni vsakdan, zaprti v krog lastne družine ali najožjih prijateljev, pred in po ideološki zamrznitvi in vračanju v zasebnost, ki smo jim bili priča v zadnjih osmih letih v širšem družbenem okviru. Vendar me v tem trenutku ti družbeno nevtralni ljudje ne zanimajo. Pozornost bi rad pritegnil na tisti precej zakrit sloj prebivalstva, ki si hitrega ritma ne more privoščiti, čeprav bi si to srčno želel. Gre za invalide, za prizadete ali če hočete za paraplegike, tetraplegike, poliomie-litike, otroke in odrasle brez okončin, spastike, umsko prizadete, slepe. Njihovo število se ne povečuje sorazmerno s časom v skladu z višanjem demografske krivulje. Z nekaj pretiravanja trdim, da se število invalidnih in prizadetih povečuje v geometrijskem sorazmerju. Gledano iz zajetnejšega zgodovinskega gledišča je današnje zdravstvo opravilo ogromne korake in je sposobno rešiti marsikatero življenje po prometni nesreči, nesreči na delu ali po športni travmi; sposobno je tudi reševati življenja ortok, ki so sicer v prejšnjih obdobjih umrli v prvem letu življenja. Zelo ponosni smo danes na dejstvo, da je otroška umrljivost v državah, ki nosijo oznako civiliziranosti, izredno nizka toda marsikateri odstotek bivše umrljivosti se je spremenil v povišek odstotka invalidnosti in prizadetosti. Ali naj se vračamo na staro? Nikakor. Toda invalidni in prizadeti so tu, so del istega okolja, v katerem se premikamo tostali«. še več: prvi se iz svojega stanja vsaj kar se funkcionalnosti tiče ne bodo izkopali, »ostali« pa se Ob košarkarskem maratonu v Gorici 24 ur metov na koš Tudi vrsta rekreativnih in kulturnih pobud v petek, 22. in soboto, 23. junija, bomo prvič v zamejstvu priča pra-Vt>mu košarkarskemu maratonu, 24-bmi mednarodni košarkarski tekmi. v tem srečanju se bosta prijateljsko sPbpadli ekipa zamejskih košarkarjev b*3 Goriškem, ki jo bodo ojačili tudi .kateri tržaški košarkarji in ekipa lz Nove Gorice, ki bo med drugimi uvrščala tudi igralca ljubljanske O-lrnpije Komparo. . Košarkarski maraton prireja gori-.o Športno društvo Dom v sodelovanju s Klubom prijateljev košarke iz vl0Ve Gorice, Mladinskim krožkom in bunoateljejem iz Gorice. Prireditev namreč nima samo športnega znača-Ja. ampak bodo ob 24-urni košarkarji festival, v katerem bo prostora udi za druge oblike rekreativnega in kulturnega izživljanja. Čeprav to ne “bdi v športno kroniko, naj omenimo, a bosta oba večera na sporedu kon-uerta, z nastopom 6 glasbenih skupin, du bo Kinoatelje poskrbel za pred-ajanje filmov in da bodo nedaleč d igrišča delovali kioski z jedačo *d pijačo. Celotna prireditev se bo ddvijaia v Slovenskem dijaškem do-nu Simon Gregorčič v Gorici. Kako pa se bo odvijala glavna pri-oditev, košarkarska tekma? Pravila o prireditelji izdelali na podlagi iz-usenj vsakoletnega maratona, ki ga ako leto prirejajo v Sloveniji, toč-neje na Ježici. t'sako od obeh ekip, ki se bosta furili v 24-urnem srečanju bo se-/uvljalo po 24 igralcev. Razdeljeni r**o v štiri peterke, ki bodo imele aka po enega rezervnega igralca menjave med igro. Poleg tega bo-jjd obe ekipi razpolagali še z dvesto rezervnima igralcema za nadome-tov morebiti poškodovanih košarka-uJrCv- Vsaka peterka bo igrala po eno d' nato pa tri ure počivala. Izjemo ^odstavljata prva in zadnja ura igre, tbinut* Vsa*ca Peterka igrala po 15 .Prireditelji so si že zagotovili so-:. branje šestih sodnikov 1. in 2. izm8 ■ vans*te zvezne lige, ki se bodo -menjavaij v sojenju. V ostalem bo-Veljala običajna košarkarska pra-s a. vendar s pomembno in dokaj Pektakulamo novostjo, da bodo meti od daleč (z razdalje nad približno 7 metrov) veljali po 3 točke. Vsaka ekipa bo lahko tudi razpolagala z več trenerji. Organizatorji so tudi poskrbeli za oskrbo v primeru poškodbe ali slabosti. Ob robu igrišča bo stalno prisoten zdravnik in po vsej verjetnosti tudi rešilec Zelenega križa. Vsi košarkarji, ki bi želeli sodelovati v selekciji za izbiro zamejske ekipe, ki bo nastopila na tej edinstveni prireditvi, se lahko do srede, 13. t.m., javijo na sedežu ŠD Dom v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33029. (mm) Po 6. kolu zamejskega balinarskega prvenstva Gradina »lovi« sedaj Kras A Po 6. kolu zamejskega balinarskega prvenstva je četverka Kras A, ki je brez težav kar sredi Nabrežine premagala Sokol, utrdila vodstvo na lestvici in ima dve točki naskoka nad prvimi zasledovalci. Na drugo mesto se je prebila dobrdobska Gradina, ki je pripravila res prvovrstno presenečenje. Doberdobci so si kar na Opčinah privoščili Poletovo četverko z izidom, ki sam zgovorno priča o razmerju sil Bolj kot dejanska tehnična podrejenost je Opence tokrat pokopalo vsako pomanjkanje sloge in discipline v moštvu, kar je Gradina skrbno izkoristila. Lep podvig je pripravila tudi Gaja, ki je v Bazovici zasluženo odvzela Zarji obe točki. V Zgoniku pa sta se Kras B in Kraški dom pra- vično razšla pri neodločenem izidu, čeprav sta obe moštvi spričo skrajno izenačenega poteka tekme imeli priložnost za zmago. IZIDI 6. KOLA Sokol - Kras A 0:2(4:11, 6:11) Kras B - Kraški dom 1:1 (10:11,11:9 ) Zarja - Gaja 0:2 ( 5:11, 7:11) Polet - Gradina 0:2 ( 1:11, 0:11) LESTVICA Kras A 11, Gradina 9, Polet 8, Gaja 5, Sokol in Kras B 4, Kraški dom 3, Zarja 2 (Zarja in Soka1, imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (13.6.) Kras A - Polet; Gaja Kras B; Kraški dom - Zarja; Gradina - Sokol. (B. S.) lahko spremenimo in povečamo število prvih. Kaj torej z zastavljeno problematiko? Kaj napisati na straneh, kjer iz dneva v dan, iz leta v leto pojemo hvalnice hitrosti, moči, skladnosti, visokim izidom, gibčnosti, pljučni kapaciteti in organiziranosti? Kakšne smernice nakazati, katere rešitve predlagati v okviru telesne kulture za osebe, ki so pravo zanikanje o-guljene in tudi drugače vprašljive krilatice »zdrav duh v zdravem telesu«? Telesna kultura ne bi bila vredna izrazov, ki jih ima v naslovu, če ne bi sprejemala izziv, ki ga v najbolj pozitivnem smislu besede predstavljajo invalidni in prizadeti. Telesna kultura mora biti ali mora vsaj postati del zapletene interdisciplinarne rehabilitacije v prvem obdobju invalidnosti; kasneje pa mora postati v tekmovalni ali rekreacijski obliki del vsakdanjega ritma. Tudi z njeno pomočjo lahko pripomoremo, da bo prizadeti — kar je širši pojem —- postal le invalid, a bo kljub invalidnosti vključen v družbeno dogajanje, začutil bo tisti hitri ritem, ki ga bo o-svobajal in nad katerim se pogostokrat licemersko hudujemo. Ritem je življenje. Krasne teze, bo kdo rekel, toda kaj naj z njimi? Ali naj naša društva, ki ne premorejo večkrat niti šolanih vaditeljev, prevzamejo breme vprašanja, ki ga težko zmorejo zaključene celote strokovnjakov? Kdaj, kje, kako in s kom uresničevati taka humana načela? Ne gre za to, da bi po naših društvih ustanavljali odseke za invalide in prizadete. Gre najprej za soočenje z vprašanjem, gre za pogled preko plota svoje vikendice, za beleženje stanja, za ustvarjanje klime in miselnosti. Gre za ustvarjanje družbenega pritiska, da bi se položaj kakorkoli premaknil z mrtve točke. Gre za to, da opogumimo manj pogumne, da si bodo v svoji odmaknjenosti u-pali pomisliti, da je telesna kultura tudi njim dostopna. Bojan Klemenčič je v četrti številki enaintridesetega letnika »Telesne kulture«, ki izhaja v Ljubljani, napisal nekaj strnjenih misli, ki jih je vredno ponatisniti: »šport in rekreacija sta neposredna človekova bio-psiho-socialna potreba, njegova življenjska nujnost ne glede na vrsto in stopnjo prizadetosti. Biti morata družbeno priznana, pravno urejena in splošna družbena skrb. Temeljiti morata na istih načelih kot za neprizadete. Dodati pa je treba veliko terapevtsko vrednost. Rekreacija pomeni uravnotežen program, ki zadovoljuje ne le potrebe, temveč tudi interese udeleženca. To je tudi sestavni'del splošne telesne kulture naroda.« V Repnu 6. Trofeja Kraškega doma Balinarski klub Kraški dom iz re-pentabrske občine prireja danes mednarodni balinarski turnir za 6. Trofejo Kraškega doma, ki se bo od 8. ure dalje odvijal na balinarskih stezah v Repnu in v Zgoniku. Popoldanske tekme pa bodo odigrali v Repnu na balinišču ob Koči pod Rupo. Miniodbojkarsko prvenstvo na Goriškem Val in Soča s štirimi ekipami Na Goriškem bo od jutri do četrtka pokrajinsko prvenstvo v miniodbojki za moške in ženske ekipe. Igralo se bo vsak dan od 15. do 19. ure v občinski telovadnici v Štandrežu. Za žensko prvenstvo se je vpisalo rekordno število 23 ekip v predstavništvu 11 društev, od slovenskih društev pa se je žal prijavila le Soča z eno ekipo. V moški konkurenci bodo nastopile samo štiri ekipe treh društev, eno ekipo ima Soča, dve pa Val. Fantje bodo turnir začeli in končali v torek (ob 17. uri). Trener Vala Ivan Markič, ki poleg članske trenira tudi ekipo miru-odbojkarjev pravi, da je s svojo skupino fantov zadovoljen, čeprav ni imel lahkega dela, ker je v moštvu tudi nekaj starejših igralcev, ki pa niso bili še dovolj zreli za prvenstvo »under 15«. Moč Soče pa je neznanka. Sandro Corva, edini slovenski predstavnik v goriški odbojkarski zvezi, pa meni, da je zelo razveseljivo dejstvo, da bodo v prvenstvu za miniod-bojkarje prvič nastopila tudi slovenska društva, čeprav bi balo pričakovati večjo udeležbo v ženski konkurenci. Glede fantov upa, da bo na vsedržavnem finalu v Sieni Gorico predstavljala prav slovenska ekipa. (Zip) NAGRADE SODNIKOM V nekem gostišču v Rutarjih so se prejšnji večer zbrali najvidnejši športni funkcionarji Goriške in dežele Furlani je-Julijske krajine, da bi počastili 25-letnico delovanja krminske sekcije združenja italijanskih nogometnih sodnikov. Iz tega kraja je vrsta zelo znanih sodnikov, najbolj znana sta Paolo Tostili in Enzo Barbaresco. Na večeru so podelili priznanja in nagrade najstarejšim sodnikom te sekcije, ustanovitelju in predsedniku Marinu Bigotu, že omenjenima Toselliju in Barbarescu, kot tudi znanemu italijanskemu športnemu časnikarju Brunu Pizzuto, ki je doma iz Krmina. C obvestila Športna šola Trst sporoča, da bo zadnja seja glavnega odbora v tem šolskem letu v torek, 12. t.m., ob 20. uri na stadionu »1. maj«. ŠZ Sloga sklicuje v petek, 15. junija, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah redni občni zbor. Prvo sklicanje ob 20. uri, di ugo, ob 20.30. Dnevni red: 1. predsedniški pozdrav, 2. tajniško poročilo, 3. poročilo planinske sekcije, 4. blagajniško poročilo, 5. volitve, 6. zaključki. TRK Sirena prireja julija meseca štiri jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj Je, da so dobri pia- S.A.C.A.T. nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tu|e znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794308 - 772002 vaici. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim urnikom. Jadralni klub Cupa prireja v Sesljanu od 18. 6. do 21. 7. 3 jadralne tečaje na OPTIMISTIH za otroke od 8. do 14. leta ter 5 tečajev za višješolsko mladino in odrasle za upravljanje WINDSURFOV. Prijave sprejemajo na sedežu ZSŠDI — tel. (040) 767-304 do 16. junija. Vsak tečaj bo trajal 1 teden, udeleženci tečaja bodo lahko uporabljali društvena plovila brezplačno vse poletje. ŠD Dom prireja v sodelovanju s Klubom prijateljev košarke v Novi Gorici in drugimi mladinskimi organizacijami 24-umo mednarodno košarkarsko tekmo, ki bo v Gorici 22. in 23. t.m., med ekipo iz Nove Gorice in ekipo zamejskih Slovencev, čeprav bo ekipa pretežno goriška, prireditelji vabijo košarkarje s Tržaškega, ki bi radi nastopali na tem maratonu, naj sc najkasneje do srede, 13. t.m., prijavijo na sedežu ŠD Dom v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33029. Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številko 15,00 din. naročnina za zoseb mke mesečno 180.00. letno 1 800 00 din, za argo mzociie m podietio mesečno 250.00. letno 2 500,00 dm Poèmi tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|Ona Kardeljeva 8/11 nad - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 "> Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije" Julijske krajine se noro Č0|0 pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI 10. junija 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V Bazovici smo odgovorno in odločno odgovorili fašistični provokaciji Potrjena zavzetost za mir in sožitje Ljudje so se v petek začeli zbirati na bazovskem trgu pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilnem boju takoj po 20. , uri, ko je peščica predstavnikov zloglasne misovske organizacije Fronte della Gioventù še postopala na Ul. Igo Gruden nedaleč od vasice ickarnc sredi živega obroča, ki so ga sestavljale desetine in desetine karabinjerjev ter agentov javne varnosti. Trg je bil dotlej, kot sicer tudi vse vaške ulice, popolnoma prazen. V ne kaj minutah pa se je nanj zlila množica nekaj tisočev. Med njimi je bilo mogoče videti številne obraze, ki si jih pred pičlimi tremi tedni lahko srečat na gonšicem Travniku. F ove zava med obema dogodkoma je tudi sicer bila prisotna v zavesti številnih. Na kraju, kjer so leta 1714 padli za staro pravdo tolminski puntarji, smo Slovenci 20. maja mirno, a odločno zahtevali uresničitev pravic, ki nam pripadajo po pisanih in nepisanih postavah. Predvčerajšnjim pa smo za dober lučaj od kraja, kjer so, leta 1930 padli pod fašističnimi svinčenkami Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, prav tako mirno in odločno nastopili skupno z italijanskimi demokrati proti novofašističnemu izzivanju. V množici ljudi, ki so prišli v Bazovico od Milj do Devina, si lahko srečal številne, ki so svojo zavzetost za mir, sožitje med narodi in demokracijo izpričali že pred štirideseti mi in več leti v boju proti vladajočemu nacifašizmu. »Niti za trenutek ne smemo popustiti dedičem črnega barbarstva«. Tako so nam izjavile tri nekdanje borke, ki so se kljub letom brez pomišljanja odzvale pozivom za manifestacijo. Transparentov ni bilo veliko. Prinesli so jih Dolinčani. pripadniki stran ke delavske enotnosti PDL7P ter pri-staniščniki sindikalne konfederacije CGIL. Pri slednjem transparentu smo srečali starejšega pristaniškega delavca, ki nam je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da smo Slovenci in Italijani spet skupno nastopili proti fašizmu. Toda na bazovskem trgu je bila množično prisotna tudi mladina. Številni mladi, ki smo jih povprašali za vtis, so poudarili, da je manifestacija primeren in omikan odgovor na novofašistično izzivanje. »Prepričan sem, nam je dejal študent z Opčin,' da se je treba proti nasilju boriti z demokratičnimi sredstvi. Zdi pa se mi, da bi morale pristojne oblasti vedeti, da je demokracija eno, tole riranje vandalizma pa drugo.« Med mladimi smo srečali tudi uni verzitetno študentko, Italijanko, ki nam je dejala, da je tržaška italijanska javnost vse premalo seznanjena z resničnim pomenom dogodkov, ka kršen je bil »volilni shod« Fronte del la Gioventù v Bazovici. »Nerazumevanje med Slovenci in Italijani, nam je še dejala, izvira predvsem iz neinformiranosti. Naravnost nezaslišano je, da v italijanskih šolah v Trstu še danes ne slišiš ničesar o zgodovini in kulturi naroda, ki živi v istem mestu. Mladi bi se morali odločno zavzeti, da se to stanje spremeni.« Te in podobne misli so bile v središču pogovorov številnih, ki so se na bazovskem trgu ustavili precej časa po uradnem zaključku manifestacije. Pri vseh je bilo slišati tudi izraze zadovoljstva, da je manifesta cija povsem dosegla cilj, zaradi katerega je bila sklicana. Ogromna množica demokratičnih Slovencev in Italijanov se je v petek zbrala v Bazovici na manifestacijo za mir in omikano sožitje TG obsoja Richettija Voditelj in občinski svetovalec Tržaške)*» gibanja Paolo Farovci je izdal tiskovno sporočilo, v katerem obsoja »demokrščansko-melonarski občinski odbor in župana Richettija«, ker nista hotela sodelovati na manifestaciji za mir in sožitje v Bazovici. Parovel pravi, da to »dokazuje, da je stranka, ki bi morala zastopati katoličane, popustila melonom prav glede demokracije in antifašizma«. Iz pretehtanih? a globoko občutenih posegov osmih govornikov »Žolčen gnev do Slovencev in Jugoslavije je obenem prezir do italijanskega naroda« Del zavzetega občinstva pozorno sledi izvajanjem govornikov na petkovi protifašistični manifestaciji Wki mu/terI Čudežni otok Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika PREDEN GTA ti VELIKANA OPOMOGLA OD PRESENEČENJA, 60 NASI TRIJE JUNAKI ŽE LETELI VISOKO NAD MORJEM.. BRŽ. o® KIWI HI Ul, GLEJ GA NO, KAJ 6>E| n JE PA SANJALO? TAKO -il J SE PREMETAVAL, PA Sl SE V 1 VODO PRE- ►— KUCNIL1! trmast VSE POPOLDNE .GLEJ, KOLIKO SEM MED TEM NALOVIL.«E LAKOTNIKA ll bi nasitil:.. ^ ^ VSEM SANJAL* \ ( TO JE NEMOG0- \ k ČE! NIMAŠ KR- Muš -T jrvg>fJl/ jsr- 1 l JE *1AU.ÒTnÌk 5 M -r # 56 =-- "- Goriški Travnik in kraška Bazovica sta bila Slovencem že davno simbola, in vendar nam je zadnji čas bilo treba ta simbola potrditi. Po vseslovenski prireditvi v Gorici kot suvereni zahtevi po uzakonitvi pravic naše narodnostne skupnosti, smo se ob vesteh, da bodo skrajni desničarji spet izzivali v Bazovici, vprašali: bo Bazovica srčno nadaljevanje Travnika? Bila je to. Četudi v različnih odtenkih, je ta misel bila za-popadena tudi v predsinočnjih govorih pred vaškim spomenikom padlim. »Fašisti so prišli sami in sami so odšli«, je dejal prvi govornik, domačin Boris Grgič, in nadaljeval: »Toda mi vsi se moramo še naprej boriti za to, da bodo dokončno propadli saj so ideali, za katere se vsi potegujemo — mir, demokracija, enakopravnost in spoštovanje človekovih pravic — v protislovju z njihovim odurnim rovarjenjem«. Grgič je pripomnil, da si mir lahko zagotovimo le s sodelovanjem med tukajšnjima narodnostima. Neva Grgič je potem napovedala pokrajinskega predsednika VZPI - AN PI Artura Calabrie, ki je zabičal mladim »črnosrajčnikom«, da z gnusnimi žaljivkami na račun jugoslovanske armade, ki je osvobodila Trst, ne bodo skrhali skupne volje Italijanov in Slovencev po prijateljskem sožitju in sodelovanju med jadranskima sosedama. Pridobitev narodnoosvobodilnega boja in odporništva, je naglasil Calabria, nam nihče ne bo mogel odvzeti! Govornik se je zavzel tudi za našo globalno zakonsko zaščito. Predstavnik KPI Stojan Spetič : »Mi ne potrebujemo zaščitnikov, kakor oni, katerih besede so se gnusile celo samim varnostnikom. Red ustvarjamo sami, ker smo na svoji zemlji!« Spetič je pozval k demokratičnemu sodelovanju med Italijani in Slovenci proti Listi za Trst, ki je zastrupila ozračje, ter ožigosal odsotnost tržaškega župana. Pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu je po obsodbi narave, ki jo je fašistični izziv zadobil vpričo neposredne bližine meje s prijateljsko Jugoslavijo, poudaril nujo po širšem obveščanju javnosti o manjšinskih problemih, o zgodovini Slovencev, in to začenši pri šolskih klopeh. Naglasil je problem SSG in potrebo po takojšnji globalni zaščiti. Tajnik SKGZ Dušan Udovič : »Fašisti so detonator, ki sproža mnogo nevarnejše in tragične družbene premike, zato ne gre podcenjevati razpihovanja narodnega sovraštva vpričo dejstva, da se osnovni življenjski problemi tu rešujejo na podlagi nacionalnega vprašanja«. In še: »Kaj naj bo evropski parlament? Je evropska vloga v tem, da se dopušča podžiga-nje nacionalističnega sovraštva do Slovencev, da se nas hoče prešteti, ali da se nam jemljejo pravice, ki jih že imamo? Ne more biti sožitja na račun naše pravice do obstoja na tej zemlji in popuščanja desničarjem. Fašizma in nacionalizma ni mogoče premagati z besedami, ampak z dejanji!* Fllibert Benedetič v imenu PSI: »če gre pri teh nostalgikih fažizma in rasne čistosti za žolčni gnev do Slovencev in Jugoslavije, gre obenem tudi zn globok prezir do italijanskega naroda, ki kot izraz kulturne biti predstavlja skupaj z vsemi narodi sveta občečloveško stvarnost miru, sožitja, prija- Boris Grgič teljskega sodelovanja v nenehnem boju za resnico in življenje.« Ester Pacor za ZŽI - UDI: »Proti fašizmu in zakrinkani reakciji se moramo Italijani in Slovenci boriti vsak dan doma in na delovnem mestu, predvsem pa moramo izsiliti spoštovanje ustave in seznanjati mladino s posledicami fašizma, z Rižarno, z vrednotami kulturnega sožitja med narodnostima.« Rafko Dolhar pa je v imenu Slovenske skupnosti poudaril, da bi pristojne oblasti vsekakor morale preprečiti fašistično provokacijo v Bazovici in se vprašal, kako to, da jih n® morejo zaslediti, ko nam oskrunjajo spomenike, ko pa so jih v Bazovici imeli pred nosom in jih ščitili. Bazovica je fašistom trn v pcb. je naglasil Dolhar, ker je v Bazovici bila prižgana baklja upora in njihovega konca. Kot smo znali nastopiti pred 50 leti, je še rekel govornik, tako bomo znali tudi danes in v bodoče.