Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po p<»£ti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol Mu 2 §>ld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. .'{0 kr. V tiskaroici sprejemana za leto 4 g'dd., za pol leta 2 gld., za cetert leta 1 gl; ako zadene na ta (i.-in praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XX!X!	V Ljubljani 10. listopada 1876.	List 457
P. Marol Antonievič.
(Dalje.)
Sofije, njegove zveste in blagodušne žene, ae jame lotevati sušic*, ki je prihajala bol) in bolj nevarna. Veliko je sicer t^rpela, pa vendar je vse terpljenje ni moglo prisiliti do žal-besede. Kako močnega ouha je bila, kažejo besede, svojemu možu rečene: „Treba je na glas hvaliti, pa na tihem terpeti." V takem stanu sta storila oba obljubo, stopiti v redovni stan, ako Bogu dopade, Sofiji zdravje podeliti. Toda Sofija je biia dozorela za nebesa; umerla je na god sv. Ignacija Lojol-skega, 31. junija 1839. Precej ko globoko užaljeni mož truplo svoje drage grobu izroči, hoče izpeljati namen, pripravijaje se na odhod v novicijat, da s« bojuje pod zastavo Zveličarjevo za večni blagor bližnjega. Prijatli in znanci, zvedivši, kam je namenjen, si vse prizadenejo, da bi ga odvernili. Svet ne uraevu druzega ko to, kar je s sveta. Jezi se, da se peni, ako vidi, da se kdo vsega Bogu posveti. Dokazuj mu s številkami, koliko blagoslova prineso redovi ljudstvu in domovini, verjel ti ne bo, ker noče verjeti. Zatorej ostanejo na veke resnične besede: qui potest capere — capiat!
Bilo je nekega večera v avgustu, ki je bil zadnji na Skvarzavi, ko je Antonievič, vse zapreke premagavši, od sveta se poslavljal. „Stopal sem po vertu in od vsa-cega drevesa, od vsacega germa sl -vo j«mal; ker tukaj je bilo vsako drevo in vsak germ z r« k > moje matere sajeno, ki je z men"j vred raslo: ona je «"ula nad Cm in nad meno). Vet*r j** šepetal med gostimi v«-ršiči, kakor bi rekel, za slovo. Tudi ti nas «-eš zapustiti, in kdo bo potem za nas sk»'rb»*l? Tu; človek nas ne bo ljubil, kajti tudi t%oje matere ni ljubil; zanj bomo le m^rtev les brez spomina. — Tukaj pod to le star^ bukevjo je sedel moj oče o lepih jutrih, tukaj sem pogosto čul svete in svaritve, igraje ob njegovem znožju. N|»'gove besede so mi v sercu ostal*-, in on, kje je ostal V Tam, kjer se gre v vas, stoji cerkev v senci starih jelk: pred cerkvenimi vratmi se izmed grobelj, na kterih stoje leseni križi, vzdiguje h*p spomin; pod tem kamen m počiva njegovo trupih. Večni pokoj daj, u Gospod, duši Jože-fovi in večna luč naj mu sveti na vse veke. Amen."
Tako se je poslovljai v sveti, blagodejni stan klicani Antonievič. Težko je zapušal kraje, ki so bili priče njegove mladenške radosti; otožno se je oziral na mesta, kterim je večkrat tožil svojo vznemirjenost, svoje terp Ijenje; žalno je pogledoval na samotno hodiše med ska lovjem in češminjem, kjer sta se sprehajata s Sofijo, v varanji in upanji srečne prihodnjoati; na jelkov gozdič, kamor je njegova mati molit hodila: na podobo
Matere Božje, ki je visela na jelki, v ktero je strela udarila: in ua kamenite stopnjice pred podobo, kjer je njegova soproga tolikokrat klečala. „Tukaj je jokala pred žalostno Materjo in je prosila, da bi bila rešena križa in se je zahvaljevala za križ, terpela je, ljubila je, molila je." Obiše tudi z beršlinom prepleteno lopo, kjer je z otroci posedal in tolikrat čul sladko besedo: oče. ,,To ime, piše Antonievič, je bila edin:» beseda, ki sem jo slišal iz ust svojih otrok, kakor da so bili le zato na svet prišli, da me v imenu nebeškega Očeta pozdravijo in mi „zdrav ostani" rečejo. Bog, ti veš, da sva te otroke le za-te hotela odgojiti. da sva jih imela kakor tvojo last. Hvalila sva te, ko si nama jih izročil, nisva tožila, ko si nama jih vzel; veselila sva se pri njih zibeli, solzila sva se pri njih grobu, toda te solze, to veselje ni te žalilo nikdar." — „In luna je svetila čez gore; zvezda za zvezdo, kak'.r nebeška svetilka od nevidne roke vžgaoa, je prisvetila in gledala na me z obnebja. . . Ko v hišo pridem in stopam skozi dolgo versto sob, razproJterla se mi je vsa preteklost, vsa mladost... Molil sem pred podobo križanega Jezusa v domači kapeli, in bilo mi je laglje pri sercu in še pozno v noč sem ostal v materini sobi." Ce mu je t^žko bilo, ločiti se od priljubljenega kraja, to mu je pa loe^nje od matere serce tergalo, od matere, ki jo je ljubil bolj ko življenje.
Se tisti večer plemeniti sin hiti k svoji materi, ki je bivala v ubožni samostanski celiei. ,,V blažili pogovorih so tekii treuutki tistega mi do smerti nepozablji-vega večera. Kader b rem popis onega v« čera, ko sta se sv. Monika in Avguštin na obrežju morja poslavljala, mi stopi podoba m «ie na :tere pred oči. Za me ;e bila Monika... Zadrjikrat sem prijel roko svoje drage matere iu jo nesel k sercu in ustom. Ta ljubezen, ta naklonjenost se nikdar ni spremenila, in ko sem sprejel redovno obleko, o kako bolj srečno, bolj sveto sem jo ljubil! Vsi, ki menijo, da le med svetom je ljubiti moč, da samostansko zidovje vse čutje zaduši, so daleč od resnice. Nikjer nisem našel toliko ljubezni, ko med sa mostanskimi zidovi; nikjer serca, da bi tako vroče bilo, ko pod redovno obleko, t. j. pri tih, ki niso redovniki p » imenu, ampak v resnici." Tako je pozneje pisal Antonievič o dnevu ločenja in britko jevzdihnil: „0 moja mati1 Nekdaj si čula ta glas, ki mi ga je žalost iz serca izvila, in odgovorila si mi s tolaževitimi besedami, danes pa mi odgovarjaš s prošnjami pred Božjim prestolom."
(Dalje sledi.)
Žganje.
IV.
Pijanost je pred Bogom in pred ljudmi ostudna.
„Pijanca ee s senčnim vozom ogni?" Tako pravi nas pregovor, in prav ima; zakaj pijanec je gerd, živinsk, in doatikrat gerši od živine. Zato tudi sveto pismo stare in nove zaveze na mnogih krajih pijanstvo graja in kaže, kolik greh je ta ostudna strast. Že Izaija (5, 11.) pravi: „ Gorje vam, kteri zgodej vstajate pit in popijate do večera, tako da vina gorite!" Evangelist nove zaveze pa svari: „Varite ae, da se vaše serca ne obtežu-jejo s požrešnostjo in pijanostjo." (Luk. 31, 34.) Sv. Pavel v svojih li>tih pijančevanje hudo graja in dvakrat naravnost ptavi, da „pijanec ne pojde v kraljestvo Božje". Tako tedaj razodenje božje, sam Bog, ostro prepoveduje pijanost. To mora vsakemu dosti biti, da opusti ta veliki greh, kdor koli je res kristjan.
Znane ao pa tudi mnoge posvetne postave, ukazi in naredbe iz naj davniših časov, ki kažejo, da naj bolj atarodavni narodi so spoznali pijanost za sramotno in ostudno, kak'r tudi za škodljivo; zato ao pitje tacih pijAč ali obmejili, vtesnili, ali pa čisto prepovedali. Ker je pa žganje, in še zlasti današnje špiritusovo žganje izmed vsih opojljivih pijač naj škodljivše, je gotovo, ko bi bilo že takrat žganje znano, da bi bilo še ojstrcje memo druzih pijač prepovedano. Po nekterih krajih je bilo ženskam vino piti naravnost prepovedano, moškim pa do spolnjenega tridesetega leta. V Rimu je bilo ženskam celo pod amertno kaznijo prepovedano vživanje opojnih pijač. Postavodajic Zaleuk take pijače kar na ravnost in čisto prepoveduje, izloček je samo za tiste, kterim bi bile v bolezni take reči za zdravilo potrebne in velevane po zdravniku. V Lokru si je zapasel življenje, kdor bi bil brez lekarjevega dovoljenja kaj opojnega okusil.
Tako so pogani, neverci, malikovavci skerbeli za spodobnost in prid naroda in varovali ljudstvo pijančevanja; dandanašnji pa smo v času „omike", „svobode", „lešarbine in petrolejne svitlobe" — vsak sme s ,,šnop-som", s „Špiritusom", s smerdljivim žganjem gonobiti bližnjega in pa samega sebe, zato so po vaih kotih nastavljeni kurniki s takimi škodljivimi pijačami, in dostikrat po ulicah na obe strani krčtijo , gugajo in tavajo ali cclo na kamenji leže, ali na kaki klopi cmračeni Čepe žganja polni možaki, in kakor iz peči jim puhti iz gerla žganjski hlap.
Pisal je pred 30 leti moravski zdravnik in pisavec že omenjene knjižic«: „Koralka, skaza tčla i duše", da tudi na Spanjskem je bila, ni še davno, hvalna navada, da nobeden pred svojim 40. letom močnih pijač ni oku Bil. Pravi, da na Spanjskem se sploh skerbno gleda na to, da je uarod trezen, ker človek, o kterem je dokazano, da je bil le enkrat v svojem življenji pijan, zgubi pravico za pričo dopušen biti in velja doslednje za človeka, na kterega se ni zanašati, sploh za nepoštenega človeka.
Ogled po Slovenskem in dopial.
Iz Ljnbljaiie. [Naznanil/) in vabilo.) Odbor katoliške družbe za Kranjsko se je 3. t. m. posvetoval zlasti za-volj dveh reči: 1. če bo družba tudi letos s pomočjo blagih dobrotnikov oskrbela obleko nekemu številu ubožnih otrok; in 2. če bode napravila avojim družni-kom to leto kake zimske veselice.
Kar pervo tiče, dobro pozna družba mnogotere pritežnosti, ki so a tem poslom sklenjene; vender zarad prelepega namena je še pripravljena težavam 8e podvreči, ako bodo tudi dobrotniki in dobrotnice s svojimi rokami in z dobrotnimi darovi k temu blagovoljno pripomogli. Sklenil pa je odbor dobroto toliko razširiti, da ae obleka ne bo delila le samo šolskim, ampak tudi drugim hudo ubožnim otrokom, tudi lahko takim, ki ae niso ravno za šolo, ali ki so sicer močno potrebni v kakoršnih koli okolišinah.
Ako bi se pa vender tako malo denara nabralo, da bi odbor ne mogel saj nekemu spodobnemu številu mladine obleke napraviti, bode pa prejete darove oddal tukajšni družbi sv. Vince ncij a, ki že tako naj bolj ubožne družine in posamezne reveže podpira z živežem, obleko in pripomoČjo k stanovanju po vsem mestu, in milošnje bodo dosegle ravno tako lčp in blag namen. Vender pri znani dobrotnosti Ljubljančanov ne dvomimo, da se bo za napravo obleke zadosti nabralo. — Mila skerb za ubr žne dela čast vsemu mestu in ako se reveži po zmožnosti oskerbujejo, se s tem tudi njih serca blaže, reveži se v svojem težavnem stanu k zaupanju povzdigujejo in na več strani se s takimi dobrotami odverne mnogo zlega, dušnega in telesnega.
Naj smemo torej vse blagoserčne Ljubljančane v ravno pojasnjeni namen milih darov prositi, ktere lahko oddajajo pri svojih zadevnih čč. gg. duhovnih pastirjih, pri odbornikih katoliške družbe, pri spodej podpisanem predsedniku, pri vredništvu *), ali po kteri si bodi zanesljivi poti. Želeti pa je, da bi se to hitro zgodilo, da vemo o pravem času, če bo kaj moč storiti.
Drugič je sklenil odbor, da bo družba to zimo napravila svojim udom in njih družinam nektere veselice s tombolo in kakim primernim nagovorom.
Perva tombola bo 26. tega mesca v družbinih prostorih v Virantovi hiši. Pričetek je o 1 26 zvečer. V Ljubljani, 4. listopada 1876.
Di\ A. Jarc,
predsednik.
Iz Ljubljane. (Prisiljen odgovor.) V listu pretekle srede je „Narod" zbobnel nad „Danico" in jo ovaja, češ, da „med vsemi slovenskimi listi edina tira za Slovana sramotno protirusko, nenarodno politiko, t. j. ona smešno in neumno Rusom zabavlja, opirajoč se menda na lažnjive (??) poljske in rimske (tako?!) denuncija-cijc"...
To je tcrd lešnik; zlušimo ga in poglejmo, če ima v sebi z lravo jedro, ali ne morebiti červojedine?
Katoličanu — torej tudi „Danici" — ni sicer narodnost „Alfa in Omega" ali dobrota v „pervi versti", kakor se rado govori; kdor pa naš list čita in brez strasti sodi, mu ni treba praviti, da ,;Danica" je delala in dela brez prideržka in prenčha po glasilu: ,,za vero, dom, cesaria". Pokazali smo menda dostikrat, da imamo Rusa za drazega enorodnega brata, če tudi vsih njegovih djanj do katoliških Slovanov ne moremo in ne smemo priznavati za bratovske. Če pa zato ,,tiramo" protirusko politiko, ker Rusu očitamo — včasi morda tudi precej ostro — njegovo goropadnost do katoliških bratov, potem „tira" tudi „Narod" protiserbsko politiko, kajti ravno undan je Serbom v nekem dopisu prav slabokusne levite bral. (Gi. št. 245.)
In če je grajanje ruskega obnašanja do katoliških škofov in duhovnov, pregnanih v Sibirijo, in do vernikov po ruskem Poljskem „protiru8ka in protinarodna politika", je „Narod" resnici dal zaušnico, rekši, da
*) Vredništvo z veseljem darove sprejema in poterjuie, ter jih bo oddajalo preč. g. predsedniku dr. A. Jarc-u. Vr.
edina ,,Danica" med slovenskimi listi „tira nenarodno, sramotno politiko". Je mar sramotno resnic«« povedati mogočnemu samosilcu naših katoliško-slovanskih bratov V Nič ne mara, da veliko bolj ^sramotno je molčati ali celo zagovarjati kaj tacega. Ce „Danica" kje večkrat zadene na to tvarino, je to v njeni lastniji ko cerkveno-politiškem listu.
„Narod" pravi, da je bil „Daničin" vrednik te dni pohvaljen od ,,Tagblatta". — Mogoče ; naprosili ga nismo. Psoval nas je dostikrat „TagbIatt", psoval morebiti ne manjkrat „Narod"; mi pa gremo svojo pot, kakor mis limo, da bi bilo prav pred Bogom — ne glede na „Tag-biatt" in ne na ,,Narod", ker oba si v proticerkveni, protirimski politiki roke podajata.
;,Naroa" oziroma na to sklepa, da „Rusi a zarad tega ne bo nič manjša". — Mi tega ne želimo; menimo pa, da tudi „Narod" ne bo zato nič deuelši, ako taji o Rusiji, kar ve vesoljni svet.
Iz Ljubljane. (Protestanški pridigar na katoliškem pokopališu.) V času ječmenove svobode se utegnejo zgoditi marsiktere reči, ki vernemu katoličanu serce žalijo. Med to se šteje tudi pokop drugovercev na katoliškem pokopališu, in kar se s tem še rado sklepa. ,,Časopis katoliškega duhovenstva" v Pragi, seš. 0, 1876 ima v tem oziru naslednji dogodek:
V duhovnijsko srenjo l....ako je ,,privandral" leta 1872 protestanšk pridigar, agent Gustav-Adolfove družbe (za razširjanje Lutrove vere), da bi ondi nalovil kacih „prozelitov" (odpadnikov k protestanštvu). Dotična du-hovnija do tistihddb ni imela nobenega protestanta; za judasko ceno 30 gold. pa — to je bila očitna skrivnost — se je vspelo onemu agentu zbrati kacih 5 osebstev z naj vsedniši druhali (chdtry). Ob koncu vel. serpana je umeri eden teh odpadnikov, in ker v bližnji okolici nikjer ni protcstanškega pokopališa, je bil pokopan na katoliškem pokopališu. Pri tem pokopu je protestanški pridigar imel govor, pri kterem je umerlega kanonizoval (med svete djal), in v svoji prederznosti je pravil, da so neki ljudje popraševali, če je umerli bil previden; da pa previdenja ni treba, da je Bog sprejel njegovo „terdno vero" in da to je zadosti. — Tako so pravili katoličani, ktere je bila radovednost k temu pogrebu zapeljala. (Katoličan naj se ne vdeležuje drugoverskih opravil, ki zadevajo v njih vero; tudi ne bodi tako pričujoč, da bi se zdelo, da se njih verskih šeg vdeležuje.) Na omenjeni primerljej so pristavljene te le vprašanja:
1.	Ali ima protestanški pridigar pravico pridigati na katoliškem pokopališu brez privoljenja duhovnega katoliškega predsto jnika V
2.	Se li smč terpeti, da bi taisti v pogrebnem govoru naravnost ali pristransko zametaval svete vravnave katoliške?
3.	Ali ni potrebuo, da bi se umerli nekatolik zapisal v farno matriko (mertvaške bukve), ker je protestanški pastor, kamor je agentura 1 - ška prišteta, 3 ure daleč od L.?
Odgovor je vprašavcu v omenjenem časniku bistveno dan ta-le:
K 1. Pojasnuje omenjeni časnik v tem le pomenu: Medverske postave 25. maja 1868 dajo protestantom pravico pokopa na katoliškem pokopališu v tem primčr Ijeju, kadar ni v okolici nobenega pokopališa za neka-toličane. Po poduku čeških škofov od 3. rožnika 1868 pa mora kraj na katoliškem pokopališu za nekatoličane posebej odločen biti, tako, da se ne pokopujejo med katoličani. In ker se pokop na pokopališu do\oljujene-katoličanom, se zamore pokopovanje goditi tako, kakor je obredni predpis ali šega v dotičnem verstvu. Ne more tedaj po naši misli (pravi omenjeni list) katoliški žup-
nik pastorju braniti, ako hoče pogrebni govor imeti; vender pa nima pravice, da bi pastorju k temu pravico naravnost dal; zakaj Cerkev je le prisiljena to terpeti; k čemur je pa prisiljeua, tega nikakor a pozitivnim so-gla8om poterjati ne sme.
K 2. Kolikor je to v moči katoliškega župnika, on nikakor ne sme terpeti, da bi kdo, bodi si laik sploh ali pastor protestanški, na katoliškem pokopališu psoval katoliške vravnave. Prašamo pa: Kako če katoliški župnik to odverniti? Nima pravice zahtevati spisanega govora, ki ga pastir meni govoriti; ima pa ne le pravico, ampak (udi dolžnost pri sodniji iskati brambe, ktero postave daje; > proti vsim, kteri psujejo ktero od deržave priznano v« rstvo (kazn. zak. §§. 122 in 303).
K 3. Po cerkvenih postavah ni dovoljeno, da bi katoliški župnik zapisoval v matrike umerle protestante; ker on je dušni pastir zgolj katoličauov, nad drugimi nima nobene oblasti. Pa tudi s stališa posvetne postave ne poznamo nobenega vzroka, zakaj bi umerli protestant mogel v katoliške mertvaške bukve zapisan biti. Katoliški župnik nima zdaj nobenega nadzora nad matrikami drugovercev in toliko manj je opravičen v pomoč tuji veri za pisarja služiti, kakor so jozetinarji delali.
Iz Št-Kancijana v Junski dolini na Koroškem. (Xovi zvonovi.) Lepa slovesnost se je obhajala pri nas 29. oktobra, 21. nedelio po Binkoštih, kakoršnih junska dolina malo pomni. Počastili so nas milostljivi naš knezoškoi Valentin s svojo nazočnostjo. Delili so zakrament sv. birme, kterega prejet je prišlo 592 birmancev in kakor se razvidi iz birmanskih listkov, iz 22 duhovni). Prišli so pa tudi nam nove zvonove blagoslovit. Mislil bodeš, ljubi bravec, ti zvonovi so gotovo iz Ljubljane ali vsaj iz dunajskega Novega mesta. Vender motiš se! Kajti vlil jih je Janez Diencl in sinovi v Mariboru. Zvonovi iz rok tega mojstra so se omenjeno nedeljo pervikrat oglasili na koroški zemlji. Kaki pa so? — Petero je njih število, teža vsih skup 4284 kilov in naj večji med njimi tehta 2083 kilov. Delo je izverstno, glas še lepši. Vender zvona glas gotovih mej ne preseže! Prosim te toraj, ljuba ,,Danica", raznesi ti njegov glas po vsem slovenskem svetu in priporoči tako tega novega zvo-narskega mojstra, „Janeza Diencl-a in sinove" v Mariboru, slovenskim rodoljubom, ker vse s svojo lastno roko delajo in zedinjajo s teoretično vednostjo tudi izverstno praktično izurjenost. Farmani pravijo : Ne mislim več, da sem v št.-Kancijanu, ampak v kakem mestu.
V	št.-Kancijanu, 3. novembra 1H76.
Matej Cervice/j, župnik.
V	Rimu je 6. t. m. umeri slavni kardinal deržavni tajnik Jak. Antonelli, ki je že davno bolehal. Ze prod 5 leti, ko se mu je prišlo poklouit na:e poslanstvo, je bil viditi hudo terpeč in se je norčeval, ko je prišel, rekoč: „Sono pocco zoppo". (Sem malo šantav.) Imel je namreč protin ali udno terganje. Rojen je bil 2. apr. 1*06 v Soninu ob napolitanski meji; je tedaj dosegel 70 let. Papež Gregorij XVI mu je bil naklonil deržav-niško tir življenja ter je bil v več krajih poslanec, leta 1^44 deržavni podtajnik, 1847 je postal kardinal in pervi dijakon ,,di S. Maria in Via Lata", leta 1848 je postal m nisterski načelnik, od 1. 1850 pa je bil najviši deržavni vodnik. Njegova poštenost, nepretresljiva stanovitnost in vdanost do sv. Cerkve iu sv. Očeta je znana vesoljnemu omikanemu svetu. Bistroumen je bil tako, da tudi izmed diplomatov sedanje zvijačne dobe se nobeden ne more pohvaliti, da bi bil Antonelli a kdaj prekanil, in s tem je Cerkvi storil veliko dobrega. Zato ga bodo bridko pogrešali sv. Oče in katoliška Cerkev. Skerbela pa bode Božja previdnost za sposobnega naslednika. Medčasno mu je naslednik monsign. Vanutelli,
dosedanji deržavni podUjaik. Antonelli je bil predstojnik mnogih naprav in redov, in mnogim drugim varh. Da je pri isverstnosti in poštenosti imel tudi dosti sovražnikov i d nasprotnikov temu se ni čuditi. Bog mu daj večni pokoj. —
Tudi veliki namestnik Nj. Svetosti, kardinal Konstantin Patrizi, je na smertni postelji.
Iz RiBI, 28. oktobra 1876. Zopet sem v Rimu po 10 tednih stanovanja na 3000 čevljev visoki gori Mon-torella, slovečim božjem potu Matere Božje in sv. Evsta-hija, ker ravno tukaj na visoki od ene strani skor navpik iz doline šterleči steni je Placid, sloveči vojvoda rimski, ugledal jelena z razpelom med rogovjem: tudi sveti Benedikt je v prostorni votlini ravno t«1 stene nekaj časa bival (to je »amo o ur hoda od Subiaka, zibelke benediktinskega reda ter opatijo postavil. V toliki višavi nad morjem je navadno po 5 - 6 mescev vender še prijetno vreme, ravno za take pripravno, ki se žele utegniti hudi vročini rimskega zidovja. Ali letos je bilo celo avgusta in septembra dosti dežja in merzlega vetra, toraj manj prijetno vreme od druzih let — pa sem bil vesel, da ni bilo treba terpeti vročine — ker hlad ali merzloto sem kmalo odgnal, kadar je ravno kaj nadlegovala.
Nad romarji, ki dohajajo nektere dni obilno (sv. Mihaela dan jih je bilo okoli 2000 obhajanih) in prav z daljnih krajev po 2-4 dni deleč, sem marsikaj zanimivega videl. Romanje se godi po Italiji precej po cerkvenih zakonih in običajih; ločeni so možki od žensk v posebnih trumah, ktere imajo svoje veljavne in sku-šene vodnike in vodnice, da čujejo in skerbč za red in poštenost svojih kardčl. Potoma mnogo molijo in pojo svete pesmi, — vse se zazlega od „Evviva Maria, Maria evviva! Ura pro nobis" itd. Litanije Matere Božje in vsih svetnikov, očenaš, češena Marijo, čast Bogu, vero, angel Gospodov in križ milijo in opravljajo po latinski, druge molitve pa po laški; brešno seboj nosijo, kakor Slovenci, da jih večdnevno popotvanje skor nič ne stane. — Do cerkve pridši stopijo pervi čez prag, pa kar pokleknejo in za njimi vsa truma zunaj cerkve ter vsi na vso moč zakličejo: Evviva Marija! (Oj, živi Marija!) Zdaj nobeden ne vstane, ampak po kolenih se gibajo proti altarju, ter ali nedokončane litanije in molitve opravljajo, ali pa pesem od Matere Božje prepevajo, eni namreč perve verstice začenjajo, drugi pa kakor v koru odpevajo, navadno vedno ene besede. Enacega petja pa poten od perve maše zjutraj i navadno dohajajo romarji zvečer) ni konca ne kraja. Ravno pred povzdigovanjem začno vsi skup peti od presv. Telesa, ter pojo do za-vživanja: zdaj pa poprimejo pesem za sv. Obhajilo, ter jo pojo dokler terpi obhajanje ljudstva. Obe te pesmi se pojete tudi v korih. Pred odhodom se zopet zbirajo posamezne trume, pred cerkvenimi vratmi kleče zaženo „Evviva4 Marija! zapojo Mariji za slovo; drugi, ki še ostauejo v cerkvi, pa jim odgovarjajo in potem se vzdig nejo ter prepevajo slavo Bogu in Mariji na čast odhajajo vsaka truma po svojem potu. Sploh je vedenje italijanskih romarjev prav spodbudno.
Na Kranjskem sem vidil Slovence štajarske nekako enako se vesti, marsikteri drugi pa so pravi spački, zlasti neberzdana mladost, brez vodnikov, ali celo še z zapeljivci ali zapeljivkami. Maneat usus, tollatur abusus; tudi Irca ima pojasnovati romanje, kdaj je Bogu, in kdaj vragu ljubo.
Tudi italijansko petje, cerkveno posebno, sem spoznal. Po velikih cerkvah v Rimu in sploh po Italiji ste muzik* (orgljanje) in petje prav na svetu tako, kakoršno je bilo v Ljubljani v Senklavžu za r. Riharja; po deželi pa je orglanje skor neznano, celo v velikih cerkvah po mestih imajo navadno prav majhne orgije, toliko
zares, da pevcem pomagajo in olajšujejo. Sploh se po cerkvah le poje, in kakšne pesmi imajo V Spominjaj se starih slovenskih pesem: Travnovih, Dolinarjevih in pa Riharjevib v pervih dveh zvezkih, privzemi še one iz „SIava-Marije", dalje ne prizadeni segati! poteguj zadnji glas po italijansko precej dolgo; pa imaš ljudske italijanske cerkvene pesmi.
Tudi jih spevajo veči del po dvo-ali (vender redko redko) triglasno, kakor Gorenjci. Narod ima prav pri-prosto zaupljivost do duhovna. Kakor so me nekdaj kranjski mladenči in deklice prosili: ,,Gospod, en pil-dek !" prav enako me je obsula truma italijanskih de-kličev: Padre, una (ijmaginetta di Maria Santissima! Čeravno sem bradat pa oblečen kakor gerški svečenik, niso se me nič bale. Samo zunanja podoba, obraz m obleka loči nepokvarjenega prostega Italijana cd prostega nepokvarjenega Slovenca. Pa tudi obleka pred nekoliko leti ni bila toliko različna, kakor je zdaj. Možaki imajo sploh škerlatast telovnik, plav rekelc, bele nogovice; ali ni bilo to nekdaj tudi v kranjski deželi navadno? Ženske so o nedeljah in praznikih čisto belo oblečene, prav kakor bele Kranjice ali Hervatice, v delavnikih imajo pa že bolj sareno in pisano odevo; vender še čisto priprosto brez vse gizdalnosti; so tedaj mnogo modruje, ne rečem od Slovenk sploh, gotovo pa od Kranjic, ki zvonec nosijo med vsimi Slovenkami na jugu v gizdalni odevi. Dostikrat sem že mislil, ako bi ženske toliko se trudile Bogu dopasti, kakor se prizadevajo pogoditi slepi fin dostikrat čisto nespametni) ma-likinji šegi, bi zmanjkalo pervih stolov v nebesih, da! celo pretesno bi postalo nebeško poslopje, kljukec bi pač lahko iu široko se šetal po napol praznem peklu.
Živež je prostemu Italijanu neznano boren; Boga hvali, da ima vsak dan svojo polento, nekteri prigriznejo še nekoliko sira, pa ga je pač navadno šembrano malo, da bi lahko vprašal: polenta, ali vidiš sir? Sploh smem reči, da Kranjci, posebno Gorenjci, ste gospodje v živežu proti Italijanom in stanovnikom po Turčiji in Greciji. Bogataši, se ve da, žive povsod dobro, ako so tudi gori kje v Laponiji ali Islandiji, ali kjer beli medvedje po ledu plešejo.
Po.-lušajmo še govorjenje raznih romarjev. Jezik (beseda) njih je toliko različen, da ga človek, ki ve samo književni jezik, skor nič ne razumeva. Mislil sem si, o bedasti Sloveni, da si ne napravijo enega književnega jezika, ker so si njihovi dijalekti pač podobniji od dijalektov druzih narodov.
Vsaj zedinite se Slovenci s Hervati, ki imajo nekako jezik v sredi med slovenšino in pa turško serb-šino. ") Ako tega ne storite, skor gotovo vas bodo potomci kleli, vsaj škoda bo slovenskemu narodu, pa tudi hervaškemu, največ pa menda — katolicizmu: ker zanj se bori ravno hervašina; turška serbšina pa za razkol-ništvo. „Jaz sem Hervat, sem katolik; jaz sem Serb, sem pravoslaven," in vsa pisanja svedočijo to. Vsak omikan Sloveuec bi mogel dobro razumeti in, kolikor se da, tudi pisati hervašino, vsaj toliko kolikor nemšino. Toraj, naročujte 3i liste hervaške, dopisujte jim ; zlasti bogoslovci se zedinite v kolo hervatsko; oh koliko posla še čaka pridnih rok, zlasti v pastirstvu i. dr.
Ako se želi kdo igraje naučiti hervaščine, naj se naroči na „Glas sv. Josipa". Izhaja vsak mesec ena pola s podobami (kakoršne je imel „Munchener Josefs-blatt) ter velja po posti menda 64 ali 70 soldov. Piše se lahko nemško: Lobl. Expedition „Glas sv. Josipa"
*) Akoravno se nc zlagamo cisto z vsiin, kar se v naslednjem izpeljavanji terdi, bodi vendar vsa mična obravnava tu postavljena.	Vr.
in Agram (Kloster der barmberzigen Schweatern). Ta list je čisto za proste ljudi po zapopadku in besedi, ter se lahko rabi za ljudski poduk, se šolarji ga kaj radi bero, ker ga po malem poduku o razliki slovenskega jezika kmalo razumč. (Dve leti ga že nisem bral, pa mislim, da še izhaja, *) toraj bi bilo dobro, da kdo piše in popraša v Zagrebu o tej stvari, ter potem po časnikih razglasi.) Dobro vem , da ta moj svčt ne bo všeč vsim, zlasti teoretikarjem ne — ali jaz sem vedno mislil, da Slovenci krivo pot hodimo s svojo, če tudi z raznimi razlogi preveriženo — termo; skušnja me pa sili to misel očitno razodeti. Lahko imate za narod svoje časnike — pa ne toliko po številu in v toliko različnem duhu, da se po tem načinu prav spešno goji — slovenski ali slovanski — separatizem. Kaj pač zamore današnje dni peščica ljudi v političnem ali literarnem oziru; veliki valovi jo pogoltno.
Bolgarščina se bliža skokoma serbščini, ako se še slovenščina zedini, potem je moč kaj pisati; dozdaj spisane knjige, slovenske in hervaške, samo pri knjigarjih ali izdateljih perhne in trohne, ker čita se po Hervatski še manj kot po Kranjski. Tako ima hervaško društvo sv. Jeronima kacih štiri tisuč udov, ko jih ima vaše Mohorjevo menda petkrat toliko. Da so svoje dni Slovenci, Hervatje in Bolgari en jezik govorili, mi pričajo besede zlasti med Slovenci in Bolgari, še dandanes navadne.
Bolgar pravi vašim sedanjim goslim „cigulka", od po slovenskem še navadnega — ciganja — cigu (migu). Gorenjsko bara ti so dozdaj menda vsi imeli za nem-cizem-„fragen"; ali Bolgar veli: bara m, potipati, francoski : t.iter, palper, ali ni toraj slov. ,,barati" samo na duhovno prenesen pomen? Slovensko: posterv, Forelle; bolgarski postr, pisan, kakor so zares vsaj pikaste po-stervi i. dr.
Tudi imamo še današnje dni živo spričanje, da so južni Slovenci sklenjeni bili s severnimi Slovani, s Poljaki vsaj. Poljaški in Ruski 1 (prečertni 1) Gorenjci povsod izgovarjajo za v, n. pr. milost = mivost. In okoli Krakova precej na široko čisto enako izgovarjajo Poljaki ta 1, kakor Gorenjci, namreč za v. Prav čudil sem se, ko sem čul čitati nekega Poljaka, ki je prav po Gorenjsko švapal ter ta 1 povsod za v izgovarjal.
Druzega Poljaka sem učil hervaščino, in kako se je čudil, ko je našel nektere hervaške gramatične oblike prav enake, kakor jih imajo zapadni Poljaki, vstočni in Rusi pa ne, ter so v književnem jeziku poljaškem kot pomote obsojene in zabranjene. Pa naj bo dosti o tem, sicer me boste obsoddi za ruskega emisera — pan-slavista in razkolnika - pankatolik pa sem res; popolno sem se prepričal, da razkolniška cerkev še moči nima v sebi, da bi svoje verne zamogla resnično izobraževati, naj boljši dokaz je Rusija, ki ima vso moč v sebi, ter vsaj od Petra 1 na vse škripce dela v tem oziru — ali vse je zastonj, celo popi so še zdaj vsi vsi — nevedni, in zato zaničevani od Rusov, prevlečenih s ,,firnežem" francoske olike.
Ali vernimo se zop--t k Italijanom. Družinsko življenje je med njimi še prav na keršanski podlagi, celo naj veljavniši možje in žene, knezi in vojvodi se tako ponižno in prijazno pogovarjajo z družino, hlapci in deklami, kakor ne bi se drugod še z enacimi verstniki ne. Matere same (redko se nahaja izjema) vodijo ali vozijo (kočijco na 3 kolesa pred seboj tišče) svoje otro-čiče na sprehod.
Neka kneginja je imela hišinjo protestantinjo, ki je želela postati katoličanka. Sama kneginja jo je pripeljala pervikrat v poduk, in potem je tudi ona Bama
*) Še zmeraj.	Vr.
vse majhne reči delala, kar jih je prišlo na versto med časom, ko je bila hišinja pri poduku. Kaka jara gospoda drugod ne bi kaj tacega storila, morda bi popred poslu prepovedovala podučenje v keršanskem nauku, kakor pa svetovala. Zato se jim pa tudi utčpa dostikrat, ker se jim povračuje, kakor posojujejo.
Morda poglaviten madež Italijanom je nekaka potuhnjena serdito8t. Žolč hitro zakipi in maščevanje je navadno, dostikrat kar — z nožem. Tu mi šine zopet novo prepričanje v glavo zarad zabadanja in pobijanja po Slovenskem. Slovencem sploh ta madež ni navaden; po Dolenjskem in Notranjskem, na meji hervaški se enako zločinstvo neki prav redko čuje — ali na laških in nemških mejah je to hudodelstvo pogosto. Dobro se spominjam, da sem pred več leti že čital po časnikih, koliko pobojev se je zgodilo na Bavarskem o cerkvenih žegnanjih, da so eno leto vsa taka žegnanja prepovedali, ker se je navadno o vsakem kak pretep vnel in poboj napravil. Tudi krive peresa na klobucih imajo Nemci in Italijani, zarad kterih je tolikrat ravs in kavs, boj in poboj. Toraj zelo ta razvada dohaja na Slovensko od tujih narodov, se ve, da pa potem domači zapeljani zopet bližnjo okolico okužujejo.
Naj še pristavim, da ravno te dni hodi po Rimu kacih 5 tisuč španjskih romarjev; vsi so čversti ljudje černkljaate polti, pa vneti za sv. Očeta, da bi na mig-ljej se zanj bojevali. — Vreme imamo še vroče, ob osmih zjutraj na sprehodu že sence iščem, tudi suho je jako, prosimo dežja. Poletu sem se precej okrepčal, voda se je tudi zelo zmanjšala, pa kaj bo zima storila, ne vem; dozdaj še nimam upanja za popolno ozdravljenje. Zdaj sem bolgarske kralje preiskoval, kakšne vere so bili; zdaj bom pa serbske, ako mi Bog še kaj zdravja dodeli. Bolgarski pervi kralj Boris (Mihael) je celo svetnik katoliške Cerkve, pa v zgodovini (po Rusih spačeni) velja za šizmatika, kakor sploh vsi bolgarski kralji, ali vsi kralji dalje do 1020 so bili katoliki z Rimom zedi-njeni tudi v patrijarhatu, ter od Rima kronani. — Po novem vstanovljenji bolgarskega kraljestva so bili zopet zeainjeni z Rimom od 1203 do 1238, dalje pa vsi šizma-tici nekaj čez 150 let, do Turka.	Val. TmIi.
Misijonske sporočila r. P. Valjavca.
XV.
Misijon pri belih Kranjcih na Hadovici. od 22.-29. sept. 1870.
Na meji južne Krajine, sredi hervaške granice, z desne in z leve kakor debel kij v granico zasajen, se razteza zadnja duhovnija ljubljanske škofije, kteri je Radovica ime. Pokojni, Kranjcem neumerljivi škof Voli, so tej vasici dali svojega duhovna, župnika, faro vstanovili ter s potrebnim oskerbeli. Vidivši silno za-pušeno ljudstvo, siromašno, obdano od iztočnih katoličanov, bojč se, da ljudje, ubogi na časnem, ne bi tudi na dušnem obnemogli sčasoma, jim dobrega pastirja dajo skerbni škof, znanega slovenskega pisatel|a, gosp. Jerneja Dolžan-a. P?9el je verli pastir 16 let neutrudljivo svoje ovčice, z besedo in zgledom namestoval Kristusa častitljivi mož. Leta 1869, ko je bil v bližnjem Suhorji misijon, je g. župnik sklenil vsaj za prihodnje leto 1870 poklicati misijonarje na Radovico.
Prišel je odločeni čas. Veselega serca se peljemo oo. Doljak, Kos in jaz od Novega mesta proti Suhorju na radoviški misijon. Na Suhorji ostanemo čez poldne. Bil je ravno kvaterni teden in suhorski g. župnik nas pošteno pogostuje petkovimi jedrni. Napreže svojega
vranca in mulca za o. Doljak-a, naji pa arabski belec radoviškega g. župnika ko blisk dervi čez hrib in dol proti Radovici naprej. Pot je bila šentroperski na Stajarskem podobna; zdaj je bilo treba gori zdaj doli, po kamenji pa takem, da je časi od samega tresenja skorej sapa človeku zastala. Ljudje so po polji želi, tu latinec, tam vlah, tako naši imenujejo tudi iztočne katoličane na jugu. Gledali so nas, ali ne ravno preveč radovedno, sosebno iztočni ne; ker vedili so, to ne veljd njim, am pak le latincem. Že se sliši priterkovanje na Radovici; malo še, in na holmci smo, kjer stoji radoviška farna cerkev. Prekoračimo sterroi grič in voz se je ustavil pred župno hišo. Častitljivi župnik nas pozdravlja, v cerkev pelje. Ko zagledam Mater Božjo v velikem oltarji, se vsega dobrega nadjam. Kmalo smo v svojih sobah. Večerja se napravi in bratinski razgovarjajočim na enkrat mine večerja. Po skončani kratki molitvi in spra-šani vesti gremo v miru Božjem počivat, prebolene ude v dobrotnem spanji oživljat za prihodnje dni težavnega dela.
Drugo jutro se začne sv. poslanje. Prišli so sami domači, razun nekterih Kočevaric, ki pa še slovenski razumele niso, k misijonskemu vvodu. Iz velike sosednje duhovnije vivodinske, ki spada pod Zagreb, ni nikogar, iz vlaških vasi skorej ravno tako ne. Kakor pa ovčic sosednjih na Radovico ni bilo skorej nič, izjemši peščico iztočnih, pa tudi pastirjev njih nobenega ni bile. In tako smo v S dneh lahko vso duhovnijo radoviško spovedali in z B^gom spravili. Večne resnice so Radovičane kmalo omečile, jim dušo iz glebe povzdignile k nebesom. Stari kvas je bii postergan in dolge spovedi, ki so se delale, so gospodu župniku smertno posteljo prebivalcev lož jo storile. Sposobniši so postali za sprejemanje Božjih naukov svojega in druzih pastirjev. Bog živi verle Radovičane!
Razgled po »vetu.
Avstrijansko. Spodnja zbornica deržavnega zbora je v torek doveršila pretresovanje odgovora, ki se je undan dalo na poprašanje, kakošno politiko ima vlada v oziru na turško-serbske zadeve. Tukaj so se serca mno-zih razodele — nekaj v govorih, nekaj v obnašanji poslancev pri njih. Vstavoverci, zlasti prijatli Turkov, so povdarjali mir, pa celoto Turčije. Federalisti pa so dokazovali . da mora Avstrija svoj vpliv na Turškem po vsaki ceni varovati, da Turk mora biti ponižan, ali potegniti jo celo iz Evrope, da Bosna in Hercegovina se šteje zgodovinsko k hervaški kroni itd. Greuter je med drugim zgodovinsko pojasnoval hudim sovražnikom Rusa, za kaj vse se imajo Rusu zahvaliti — celo tudi za naj lepše dneve, ki so jih imeli v lesenjači. Govoril je še moško besedo v prid napadenemu Rodiču, ki so ga ne-kteri rasvpili za „omladinarja". Krepko je poslednjič opominjal, da naj store mir v Avstriji, da naj bodo pravični Slovanom.
? Serbiji je nadloga prrstrašna, nepopisljiva, piše „Unita". Med Paračinom in Deligradom in po gorah med tema mestoma in Zajčarom je kacih 11.000 bul-garskih moških, ženskih in otrčk, ki so skoraj nagi in v besednem pomenu roerjo za lakoto. Dr. Ziemann, agent družbe v Manchestru , jih je našel izpostavljene vsemu hudemu, brez kake pomoči. Otroci so merli za lakoto in vsem hudem v velikem številu, in žene, ki so potrebne dvojnega ozira, terpe v vsem pomanjkanje. Doktor je med nje razdelil kacih 10.000 oddelkov živeža in nekaj obleke. Dal je blizo Paračina v hribih postaviti koče, v ktere je bilo sprejetih 4251 izmed
a*ih. Eden serbskih ministrov ga je spremljal dva dni. ed bulgarsko množico je kacih 100 sirot, za kteienaj bi se po doktorjevem nasvetu naredile saj začasne pri-bežališa.
Badensko. O badenskem ministerstvu za bogočastje ima „Vaterland" spis in dokazuje, kako se sploh za vsak oddelek, kjer se po pameti dela, taki ministri volijo, kteri bi za dotični oddelek imeli najbolje skerbeti. Piše tedaj o malem Badenskem, kjer so z neopravičenim vtikanjem v cerkvene reči iskali enako Cerkev in der-žavo končati, oltar in prestol prekucniti. Za neslišano napako bi veljalo, ako bi n. pr. vojni minister pokor-šino pri vojaštvu razdiral, generalom in višjim častnikom veljavo jemal; na to delal, da bi se vojaški stan zaničeval, zmanjševal, da bi se vojaška mladina poduče-vala ne v vojaškem poklicu, ampak v tergovstvu itd. Ne ted^n dolgo bi taki ne mogel na svojem mestu ostati. Pri druzih ministerstvih se ravno tako odstranuje podobno nasprotje. Denarni minister skerbi po naj boljši vednosti in vesti za dober denarstveni stan, tergovski za pospeh tergovstva, pravni pri sodnijskih vradnikih budi navdušenje za visoko vrednost njih stanu, nevrednih ne podpira in ne povzdiguje. Zakaj pa se v omenjeni ba-denski deržavi ravno v oziru na Čerkev drugač dela V Zakaj se je toliko počelo, da bi se cerkvena veljava v nič deva.a itd. itd. ? Iz badenskega se je kultusminister-sko počenjanje razširilo — z vso osornostjo na Prusko, kjer se Cerkev preganja in razdira; na Parsko, kjer je znani Lutz skušal med drugim celo včlike podpornje Cerkvi podkopavati, ko je iskal episkopat z nevrednimi osebstvi spriditi; na Laškem pa ne le neprenehoma Cerkev plenijo, temuč so se lotili cerkvenih podporinj tudi s tim, da volitev duhovnih pastirjev hočejo Cerkvi iz rok iztergati in srenjam izročiti, kakor so Pij IX nedavno očitno tožili. Tako se framasonski duh zoper Kristusovo Cerkev šopiri. Se vč, opravili ne bodo nič, ker Gospod varuje svojo nevesto — neomadežano.
Poneutruj, juraško mestice v Švici s 400 prebivalci, kterih 100 je odpadlo k novim krivovercem, ki se laž-njivo imenujejo „starokatoličani". Zarad teh nevrednih uskokov so veliko ondotno c«-kev ugrabili katoličanom, in v tej cerkvi je odpadniški laži škof Herzog bil napravil nekak koncilijabul ali cerkveni zbor. Bobnali in bobnali so, da bi imeli pokazati kaj svoje nove grintove čede. Vsi frajmavrarji — servum pecus — so dobili ukaz, da morajo priti; 72 duhovnij juraških, češ, mora jih dati saj 500. Pri vsem tem so zbobnali kako sest-deseterico dedeljnov in nektere lahkoverne gospe, ter je veliki novi „ketzer" imel priliko za kak trenutek si mitro na glavo postaviti in poblagosloviti nje, ki so šibe potrebni. Zbor pa je brez obravnave sprejel 1. neko luteransko knjigo za svoje cerkveno petje, 2. sostavo nekacega katekizma, in pa 3. nekega Pipy a je izobčil ali bacnil iz svoje krivoverske občine zarad „slabega obnašanja". Večina prebivalstva gleda z nejevoljo na prederzno krivoverstvo in je z duhovstvom vred zvesto vdana svojemu pravemu škofu milg. Evgeniju Lachat-u.
Drugo naznanilo pravi, da bogoskrunec Herzog lavka z birmanjem po solotumskem in argavskem kantonu, to je, k njemu odpadniki vlačijo otroke birmat, kterih k pravemu škofu niso hotli peljati. Koliki komedijanti so ti „freidenkerji" in bogotajci, ki v nič ne verujejo, pa vender k odpadniku otroke birmat pošiljajo! Toda dobil jih je le malo in še tih so bili mnogi prisiljeni. Eden zrelih liberalcev je pravil: „Otroci so se jokali, ko jih k birmi škofa (katoliškega) Lachata a niso pustili; zdaj se pa jokajo, ker morajo iti" (k birmi od krivoverca). Ubogi otročiči! S silo so jih neusmiljeni starši in oskerbniki vlekli, kakor v mesnico, pred kri-
voverca Po pravici je celo časnik „der Unglaubige" rekel: „Wer mit der Religioo Schindluder (Possenspiel) treibt, der ist em Schuft." „Kdor z vero burke uganja, je slepdr!"
Španjsko. Uboga Španija ne more priti do ljubega miru. Nova vlada je obljube delala Cerkvi in narodu, pa tudi framasonom ; koliko je potem zmožna vsem vstreči, je očitno. Deželam jemlje davno zagotovljene svoboščine in pravice, ker se pa ustavljajo, je zopet z orožjem nad njimi. Neki ukaz, kakor se naznannje iz s. Sebastijana, veleva prebivalcem, da v 10 dneh morajo vse orožje oddati vradnijam. Med tem pa nova vlada s svojo ne-postavnostjo sama sebe smešno dela v Rimu, kjer se je španjski poslanec pri Viktor Emanvelu prederzuil vmešati se med španjske romarje, ko so bili sprejemani od sv. Očeta, in jo je mogel osramoten pobrati; zakaj dali so mu spoznati, da taki, ki je poslanec v Kvirinalu, v kterega so bili sedanji posestniki z orožjem vlomili, ne more ob enem hoditi v Vatikan k oropanemu sv. Očetu.
Kdor pa enkrat zajde na napačno pot, gorje njemu! Slepota ga omami in ne iše resnice, ampak le, kako bi se znosil nad temi, ki svare njegove brezbožnosti in ga išejo v hudem ustavljati. Španjski ministri so prevdar-jali v Madridu, kako bi terpinčili romarje, ki se iz Rima povračajo, in pa biskajsko prebivalstvo, ki se poteguje za svoje poštene pravice; med tem pa jim je bil pravi sovražnik na plečih. Republikanski ogenj pod Zoriilom in Salmeronom je pribuhtel do plamena. Vjeli so neki Zorillovo pismo, ki je republikansko počenjanje izdalo in zaperli so več generalov, ter bodo sojeni po vojaški postavi, in tudi nekaj bivših po:lancev. Tudi sicer so ozaperli veliko republikanov v Saragosi, Logroni, Bil-au in Santandru. Vidilo se je že davno, da tudi na Španjskem je velika stranka, ktera ne mara ne za Don-Karlosa, ne za Alfonsa XII, ali druzega kralja, temuč le prilike čaka, da bi republiko razklicala v deželi, kakor žele rovarji za romanske deržave sploh. Ravno to se namreč že davno čuti na Laškem; novo pograbljenje več naših okrajin in pa laška republika — to je cilj lahonskega gibanja, in na to prežč pri vsem svojem po-čenjanji.
Spanjska sedanja zarota je imela namen oklicati ne le španjske, ampak tudi portogalsko republiko z imenom : Republika Iberska. Glavarji za to reč so bili Spanjca Zoriila in Salmeron, pa Portogalca Fernan-dez in Lorios. Za zdaj je kovarstvo zaterto.
Cret in sati zre ste motitee.
Zahvale.
St. 1. Preserčna zahvala Naši lj. Gospej za ozdravljenje moje noge! Zavoljo velikih bolečin že vsa obupana, da bi še kterikrat ozdravela, obernem se še k Mariji, ki mi je že enkrat v enakih okolišinah pomagala, sklenem, jo tako dolgo prositi, da me bouslišala; tudi obljubi m, da bom v Danici naznanila. In res, po trikrat opravljeni devetdnevnici jelo se je boljšati, in ko opravim četerto, je bila noga popolnoma zdrava, in od tistega časa je minulo že štiri mesce brez naj manjši bolečine. Zdaj spolnujem obljubo in iz globočine serca zakličem: O vsi Adamovi sinovi in hčere, v vsih nadlogah, pri Mariji išite pomoči s pravim zaupanjem, in gotovo boste uslišani.
V Ljubljani, 26. vinotoka 1876.
L. Theueršuh.
St. 2. Naj serčniši zahvala naši ljubi Gospej presv. Serca za potrebno pomoč v hudih časnih stiskah, ki
sem jo zadobila od Boga na Marijno priprošojo precej po opravljeni ddnevnici, še tisti dan in nepričakovano. In ker sem obljubila, ako bom uslišana, po „Danici" se Mariji zahvaliti, bodi to tukaj spolnjeno. Čast in hvala Bogu, zahvala, češenje naši ljubi Gospej presv. Serca Jezusovega vekomaj!
V	Ljubljani, 3. listopada 1876.
Marija iS.
St. 3. Mali sinček moj je bil 4 tedne tako hudo bolan , da smo mu trikrat že svetili in ležal je kakor mertev. Bila sem ga že sama poprej priporočila naši ljubi Gospej, in ko mi prijatlica svetuje, naj sama in še kdo opravlja 9dnevnico k N. ljubi Gospej, sem v mislih, da je že gotova smert, odgovorila: Kaj bomo za mertvega molili? — Vender smo to storili: fantku pa se je jelo boljšati, in res se je do čistega ozdravil. Torej z ginjenim sercem vsled storjene obljube v Danici očitno naznanim naj prieerčniši zahvalo za toliko dobroto. Čast Bogu, češenje N. lj. Gospej presv. Serca!
V	Ljubljani, 5. listopada 1876.
Johana BonČarjeva.
št. 4. Preljubi Gospej presv. Serca preserčno zahvalo izreka M. B. z Gorenjskega, ker ji je pomagala v hudi in nevarni »vročinski merzlici". Priporočila se je naši ljubi Gospej in pomagano ji je bilo kmali k zdravju, posebno pa tudi k poterpežljivosti.
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
Li*topad. — November.
12.	Nedelja XXIII po binkoštih. Evangelij: „Jezus obudi mertvo deklico". (Mat. 9.) — Varstvo Marij t Device. — Sv. Martin /, papež in sprič. Krivoverski cesar Konstant* ga je sovražil in mu po življenju stregel; ukazal ga je pripeljati k sebi v Carigrad, kjer so prav neusmiljeno z njim ravnali; potem je bil tiran v pregnanstvo v Kerzones; po mnozih stiskah, po čudežih sloveč, je izdihnil svojo blago dušo 1. 655. — Sv. Jozafat, is reda sv. Bazilija, nadškof v Litavi na Poljskem, si je prizsdeval zediniti razkolnike s sv. katoliško Cerkvijo, pa je bil umorjen 1. 1623.
13.	Ponedeljek. Sv. Brikcij, spoz. in škof v Tu ronu na Francoskem, je bil učenec sv. Martina škofa turonskega. t 13. listopada 447. — Sv. Didak, spozn., brat iz kapucinskega reda. t 12. listop. 1463. — Ss. Paskazij in Evtiliijan, brata sprič., sta pod vandalskim. arijanskim kraljem Genzerikoru po grozovitih mukah preterpela silovito smert. Njun brat Pavlin, deček, pa je bil močno šiban in v sužnjost prodan, ker ni hotel sprejeti arijanske vere. — Sv. MaksaUnda, devica sprič. (Beri ginljivo zgodbo v Danici lansk. 1. List 45.)
14.	Torek. Sv. Serdjnjon, pervi spričevavec iz reda Marije Device Pomočnice za rešenje jetnikov iz turške sužnjosti, je bil na Algierskem v Afriki muha-medanom porok, dokler se ni do čistega plačala svota za odkupljene jetnike. O tej priliki jr bil veliko muha-medanov spreobernil k sv. veri. Poslednjič je bil križan in razsekan ud za udom 1. 1240.
15.	Sreda. Sv. Leopold, spozn., mejni grof, patron avstrijanski, cesarske časti ni hotel sprejeti, f 15. listopada 1136. — Sv. Jedert, devica, opatinja nun benediktinskega reda, sestra sv. Mehtiide, je spisala bukve tono* goterega razodenja. f 15. listopada 1292.
16.	Četertek. Sv. Otmar, opat v Sent-Galu na Švicarskem, je bil gerdo obrekovan io odstavljen, pa je ves vdan v voljo Božjo vse krivice voljno prenašal, in je živel v samoti do smerti. t 759, v 68. 1. svojo starosti. — Ss. Elpidij, Marcel, Evstohij in tovarši, sprič. v Rimu; Elpidij, iz reda rimskih starašin, je vpričo cesarja Julijana odpadnika keršansko vero junaško spoznaval in zagovarjal, zato je bil 8 svojimi tovarši vred za zdivjane konje privezan in vlečen, poslednjič pa na germado veržen.
Danes je mlaj ob 1 uri 45. m. zjutra.
17.	Petek. Sv. Gregorij, s priimkom „Čudodelnik", spozn. škof v Neocezareji v Pontu; ko so mu na smertni postelji povedali, da je še 17 ajdov v mestu, je rekel: „Ravno toliko kristjanov sem našel, ko sem bil škofijo nastopil." f 17. listop. 270. — Sv. Dionizij, škof v Ale-ksandriji na Egiptovakem, mož čudovite učenosti, je zateral zmote Sabelija in Pavla s Samozate; pod cesarjem Decijem je bil silovito preganjan, t 265.
18.	Sabota. Obletnica posvečevanja cerkve svetih aposteljnov Petra in Pavla v Rimu. — Sv. deček Bar nI a je bil šiban in obglavljen, ker je rekel, da je treba verovati v edinega Boga, kterega kristjani molijo.
Pastirska konferencija za Ljubljansko dekanijo bo 27. novembra v Ljubljani.
C- g. Jan. PriboŠiČ, vojni kurat II, iz lavanške ško-6je, je prišel namesto gosp. Nik. Zic-a v Ljubljano.
Ponudba. 25 letnikov „Zgodnje Danice" bi nekdo, ki je v sili, rad prodal; kdor bi jih želel imeti, naj se oglasi pri Blazniku.
Gosp. Štefan Kocijančič, mnogozasluženi lingvist, profesor bogoslovski v Gorici, in vsem Slovencem, posebno pa udom družbe sv. Mohora znan kot pisatelj toliko priljubljenih zvezkov „Kristusovega življenja", je postal častni kanonik. Slava!
Dr. Jan. Ern. Yeith, preslavni spreobernjenec iz ju-dovstva, imenitni pridigar in pisatelj, je umeri 6. t. m. K. L P.
Pij IX- Minulo je 20. kimovca že 6 let, kar so sv. Oče jetnik v Vatikanu. 20. kim. 1870 so bili Lahi z bombami prederli ,.Pijeve vrata" in so z divjaško silo vzeli namestniku Kristusovemu zadnje mesto lastine av. Petra. Kakošen je bil takrat čas, zaznamnuje med drugim to , da med vsimi katoliškimi vladami je edini predsednik Ekvadorske republike Garcia Morevo protestiral zoper to silovitost. Kako je bil svet že tepen od tistega časa za tako vnemarnost, to zgodovina zapisuje; kaj še bo, je Bogu znano; vidi se pa, da se svet le malo boljša, če se veliko več še ne hujša. Božja pravica pa ne bo odjenjala, in ne more odjenjati: svet mora odjenjati od hudega in se k Bogu oberniti, potlej bo bolje. Znamenito je, kar je omenil neki časnik, da izmed 261 Pijevih prednikov jih 138 še po toliko časa ni vladalo na prestolu sv. Petra, kolikor časa so Pij IX že jetnik, namreč od 2<>. kim. 1870 do 20. vinotoka 1876. — Bog ohrani Pija IX, — zatri pa krivico in vse pregrehe !
Kaj dela brezverska olika? Tisti Franceskoni, ki je bil uudan nL Dunaju v svoji sobi pismonoša umoril in oropal, je študiral v Padovi, v osmi šoli mu je spodletelo, in študiral je potem še viši tergovsko šolo v Be-nedkah. Bil je človek, dobre glave, ki je vedno zobal knjige in veliko denarja za nje dal, tedaj pravi olikanec nove dobe! —
Z bojišča. Orožje počiva; določujejo se meje, za kterimi ae mora vsaka stran deržati med 2mesečnim mirom. Serbija bode imela blezo na vsih krajih Turka v deželi — zarad nesrečne vojske; Cerna gora bode vsaj ob jutru stala na turški zemlji. Najberže bodo vlade zopet v kaki konferenciji skušale stalni mir napraviti ; če bo mogoče, je prašanje.
EHthor&Ke spremembe*
V Ljubljanski škofiji: Č. g. Mih. Bogolin, namestnik v Polomu, je dobil duhovnijo Ajdovico; č. g. Gregor Jakelj, duh. pom. v Zatičini, pa duhovnijo Žalino. Č. g. Jan. Kobilica, duh. pom. v Dolenji vasi, je prestavljen enako v Polje pri Ljubljani. — Umeri je zraven že imenovanih tudi č. g. Lor. Kristan, vikar v pokoju, iz goriške škofije, na Dobravi 9. oktobra. R. I. P. — Razpisano je Babno polje 1. oktobra; Sv. Katarina nad Polh. gradcem 12. okt.; Spodnji Tuhin 12. okt. — C. g. Leop. Klinar se je odpovedal duhovski službi v jetnisnici na ljubljanskem Gradu, in je bila torej 30. okt. razpisana, za ktero prositi je pa le 14 dni časa. Letna plača je 600 gl. s 25"/,, priklado, stanovanje, derva in svečava.
? Goriški nadškoflji: Preč. g. Janez Wolf, fajmo-šter v št.-Lovrencu, je dobil faro v Mirnem. — Preč. g. Anton Zernic, fajm. v Ajeliu, je dobil dekanijsko faro v Korminu. — C. g. Adolf Harmel, administrator v Sebreljah, je predlagan za fajmoštra ravno tam, in č. g. Andrej Brezovščik, vikar v Ravnici, za fajmoštra in dekana v Dvinu. — Fara št.-Lorenc je razpisana do 30. nov., in fara Ajello do 6. decembra. — Prestavl jeni in postavljeni so čč. gg.: Jan. Dugulin, kapi. v Stver-janu, za I. v Tomin; Ant. Carl, novomašnik, za kapi. na št.-Viško goro; Tomaž Rutar, kapi. na št.-Viški gori, za vikarja v gornjo Tribušo; Jan. Ferfolja, vikar v Tribuši, za proviz. v Lokve; Perini Pavlin, kapi. v Versi, za kapi. v Grado; Mart. Chiarutini, katehet na nunski šoli v Gorici, za kapi. v Verso; Karol Baubella, novomašnik, za kateheta na nunsko šolo; Ign. Fabiani, kaplan na Kviškem, za administr. v št.-Lovrenc; Fr. Kafol, novomašnik, za kapi. v Kviško: Val. Brezavšik (Bre-sausig), kapi. v Muši, za II. v Ločnik; Fr. Goljevšček, sem. duh., za kapi. v Mušo; Stef. Bresan, subsid. v Opačjem selu, za vik. v Šmartno na Kras; Ant. Kranjec, novomašnik, za subsid. v Opačje selo; Vinc. Sa-vorgnani, kapi. v Ajeliu, je postal farni administrator ravno tam; Andrej Skert, kapi. v Tominu, za vik. v Obloke; Fr. Lužnik, kapi. pri sv. Luciji, kot provizor v Roče: Jan. Kumar, novomašnik, za kapi. k sv. Luciji; Al. Tomšič, kap. v Romansu, za kat. na mestno dekliško šolo v Gorici, in ravnatelj v zavodu zapuščenih otrok ; Jan. Grusovin, začasni učitelj v zavodu gluhonemih v Gorici, za kapi. v Romans; Jurij Pervanje vikar v Avčah, je stopil v pokoj. — Umerla sta čč. gg.: Anton Stepančič, vikar v Podgori, in Lovrenc Kristan, vikar v pokoju. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: Janez Bir-tič od sv. Katarine 8 gl. st. d. v srebru.
Za pogorelce v Logatcu: Kovorska fara 9 gld. — Iz Javorij po č. g. fajm. M. Jerebu 5 gl. — S št.-Jošta nad Polh. gradcem po č. g. fam. 5 gl.
Za sv. Očeta: Po preč. g. kan. P. Urhu 1 gl.
Za afrikanski misijon: Iz Vodic 4 gl. — Neimen-1 gi. — Po g. Rozmanu Polona M. 1 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Joiel Blaznifcovi dediči v Ljubljani.