Ameriška Domovi ima i!n0t m/i' g w m— mo im f: r l0'9k^v,lc yjl, Aj y ° ***omsi National and International Circulation 7/^ CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 19, 1969 SLOVENIAN STEV. LXVII — VOL. LXVH Severozahodni prehod u prevoz peiroleja! Na severni obali Aljaske so začeli izkoriščati ogromna ležišča petroleja. Tega bi nuli spravili po Severozahodnem prehodu po morju na vzhodno obalo ZDA in dalje v Evropo. CHESTER, Pa. — Pretekli te-^en je bila zgotovljena in pripravljena 150,000 ton obsegajo-ča petrolejska ladja S. S. Man-hatan za na pot preko delno zamrznjene “severozahodne” poti do severne obale Aljaske, kjer naj bi naložila olje in ga prepevala na vzhodno obalo ZDA in dalje v Evropo. Predelava ladje Za ta nalogo je stala 30 milijo-n°v dolarjev. Njen gredelj in *ruP sta ojačena z jeklom, njen J^rn podaljšan in ojačen, da bo ahko predrl do 100 čevljev debel led. Poleg 54 članov posadke je na adji tudi vrsta znanstvenikov m strokovnjakov, ki bo skušala dognati, če bi bilo možno poleti m Pod kakšnimi najslabšimi po-2°Ji uvesti redno plovbo med o-alo severne Aljaske, kjer leže °gromna petrolejska polja, in Vhodno obalo ZDA, kjer olja ^ m ga je treba tja dovažati od v rugod. Olje bi lahko od tam po-^djali tudi dalje v Evropo. 2a sedaj računajo, da krije Površina obale severne Aljaske °d 5 do 10 bilijonov sodov olja. e bi bilo mogoče to olje spra-na vzhodno obalo ZDA v ^olikih petrolejskih ladjah skozi overozahodni prehod”, bi bilo 0 tam cenejše od katerega koli rugega olja, domačega ali uvo- ^enega. Olje z Aljaske bi lahko ^°zili po tej poti tudi v Evropo, 1 Je vezana stalno na velik u-Voz. Ce bo uspelo odpreti “Severo-_a' °dni prehod” in uvesti redno °vbo p0 njem z velikimi pe-r°lejskimi ladjami, bo to pome-‘ ° veliko korist tudi za ameri-^ 0 trgovinsko brodovje. Sodijo, bo v takem slučaju vozilo pe- su° ^ ^ P0^ ^ oc* nnoertankerjev z obsegom 300,-ton in več. g Nagla rast izplačil >^lalnega zavarovanja WASIHNGTON, d. c. — Do ^ a 1950 so znašala letna izpla-pl av PaPojnin, preživnin in iz-cn za nesposobnost skupno ta^o bilijon dolarjev, do le-jon ^ 80 narasla ze na H bili-že 97 *etno’ zctaj Pa 50 presegla bilijonov. jje Jiub veliki vsoti so pokojni-m preživnine premajhne in prem Pre^seperatura okoli 84. Lindsay ni brez izgledov NEW YORK, N.Y. — Župan John Lindsay je sicer pri republikanskih primarnih volitvah podlegel svojemu konservativ-nejšemu nasprotniku J. J. Mar-chiju, toda proučevalci razpoloženja volivcev v New York Ci-tyju mu še vedno priznavajo e-nake izglede za zmago jeseni kot njegovima demokratskemu in republikanskemu tekmecu. John Lindsay bo uradno kandidat liberalne stranke, ki je v New Yorku precej močna. Krščanski demokrati v Čilu imajo kandidata Do predsedniških volitev Čilu je še več kot eno leto, vendar so krščanski demokrati že izbrali svojega kandidata. SANTIAGO, Čile. — Prihodnje leto bodo predsedniške volitve. Do njih manjka še 13 mesecev, pa je le sedanji predsednik Frey, ki v duhu ustave ne more ponovno kandidirati, sklenil, naj stranka takoj postavi predsedniškega kandidata, da se ne bo pojavilo preveč ambicij za kandidiranje. Stranka je na svojem občnem zboru po primeroma stvarni debati postavila za kandidata bivšega čilenskega diplomata Tomiča. Kandidat je sin priseljencev iz Jugoslavije. Je še bolj usmerjen ne levo kot Frey. Ni odobraval na primer načina, kako si je Frey zamislil podržavljenje tujih investicij v čilskih rudnikih in rafinerijah bakra. Na občnem zboru se je nekako sporazumel s Freyjevo strujo. Je celo obljubil, da se bo v tem vprašanju držal Freyjeve gospodarske politike. Vprašanje je, ali bo to tudi storil. Krščanska demokracija v Čilu nima absolutne večine, mora iskati tudi pri predsedniških volitvah zaveznike. Išče jih lahko na desni med nacionalisti in na levi med marksisti, Ker je stranka sama zelo vneta za svoj socialni program, ki je veliko bližje levici kot desnici, bo Tomič skušal pritegniti levičarje, posebno marksiste. Frey tega ni hotel storiti 1. 1964, pa je vendarle zmagal. Ali ga bo Tomič posnemal, je vprašanje. V čilski krščanski demokraciji je precej skrajno zaletelih levičarskih pristašev, ki se ne bojijo zveze tudi s priznanimi ali zamaskiranimi komunisti, samo da bi zmagali. Prav ti rogovileži bodo poskusili potisniti stranko močno proti levi. To bi utegnilo odtujiti nevtralne desničarje kr- Severna Irska ima že svoje prve begunce DUBLIN, Ir. — Ne Irci ne Angleži niso računali s tem, da bodo izgredi sprožili tudi val beguncev irskega rodu, ki bežijo iz Severne Irske proti jugu. V dolgi verigi povojnih beguncev vseh narodnosti so sedaj irski zadnji v vrsti. Jih vsaj zaenkrat še ni veliko. Irska vlada je za nje izpraznila del neke velike vojašnice, dočim jo sedaj irska vlada rabi, da tam spravi pod streho svoje vojake, ko so na vojaških vajah. Med begunci je največ mater in otrok, ki vsi upajo, da bodo kmalu šli domov. Oskrbo s hrano so prevzele kar vojaške kuhinje v taborišču, beguncem pa radi pomagajo tudi irski domačini iz okolice. Meja med Severno Irsko in republiko Irsko ni zaprta, prehod je dovoljen brez potnih listov, seveda le za domačine. Obmejne straže in carinske oblasti ne delajo potnikom nobenih težav, ne sprašujejo, ali so pravi potniki ali begunci. Irska vlada je za vsak slučaj pripravila še novo vojašnico za begunce. Svojo solidarnost do rojakov na Sev. Irskem so pokazali tudi ameriški Irci. Njihova največja organizacija je poslala v Severno Irsko milijon dolarjev za podpiranje vseh irskih žrtev. Denar so vzeli kar iz fonda za irski “Narodni dom”, ki ga mislijo postaviti v Wnshingtonu. Dolga, dolga cesta DETROIT, Mich. — Če bi vse avtomobilske ceste in vse mestne ceste staknili v eno samo dolgo cesto, bi ta 135-krat obkrožila Zemljo vzdolž ravnika. ščanski demokraciji, marksistični volivci pa ne bodo volili njenih kandidatov. Zato je uspeh volitev odvisen od taktike kandidata Tomiča, ki je pa do sedaj še precej meglena, kot je pokazal občni zbor stranke. HURIKAN CAMILLE UNIČIL DO 200 ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ Hurikan Camille, ki je v nedeljo okoli desetih s silovitostjo, kot jo sedanji rod ne pomni, udaril s svojim središčem na obalo države Mississippi z Mehiškega zaliva, je pokončal od 150 do 200 ljudi in napravil na milijone škode. GULFPORT, Miss. — Prve vesti včeraj so kazale, da hurikan Camille ni zahteval večjega števila človeških žrtev. Ko je neurje oddivjalo in je bilo mogoče položaj pregledati, je bilo očitno, da je hurikan končal tudi veliko človeških življenj. Doslej so našteli že 100 trupel, pa trdijo, da so jih videli večje število tudi drugod. Načelnik civilne o-brambe v Mississippjui je izjavil, da bo število mrtvih nekje med 150 do 200. Najbolj prizadeto je področje okoli Gulf-porta in Biloxi, kjer še vedno nimajo ne elektrike ne plina in ne pitne vode. Uničenih je okoli 2000 domov, vsaj toliko pa močno poškodovanih. Predsednik Nixon je proglasil to področje na predlog guvernerja za področje hude nesreče in mu tako odprl pot do zvezne podpore. bil Hurikan Camille je bil najhujši, ker jih je v moderni dobi zadelo področje Mehiškega zaliva in ameriške celine ob njem. Do obale je pridivjal z brzino preko 150 milj na uro, na morju je dvigal valove do 20 čevljev in še čez. Morje je z ogromnim valom butnilo preko obrežja daleč v notranjost in napravilo strahovito škodo. Državni senator Nat Cassibry, ki vodi tu civilno obrambo, je dejal, da bo število mrtvih ob vsej onali doseglo nemara 200. Najhujše je prizadeta obala v državi Mississippi, veliko škode pa je tudi v Alabami in v Louisiani, kjer je visok, močan morski val butil preko obrežnih nasipov in se razlil v notranjost. V Floridi ni bilo posebne škode, čeprav je hurikan oplazil tudi njen ozki pas na severozahodu. Rdeči križ poroča, da je imel v nedeljo v svojih zasilnih bivališčih preko 70,000 ljudi iz prizadetih področij. Toliko in nemara še več jih je poiskalo zavetje pri privatnikih dalje v notranjosti dežele. Predsednik ZDA R. M. Nixon je na predlog guvernerja Missis-sippija označil področje Gulf-port-Biloxi in okolico za podro- Severna Irska: stara napetost v obnovljeni obliki CLEVELAND, O. — Pod Severno Irsko razumemo nekdanjih 6 upravnih okrajev na severu Irskega otoka. Tam živi poldrug milijon ljudi, dve tretjini sta protestan-tovski, ena tretjina je katoliška. Kompromis med angleško vlado in irskimi uporniki, ki jih je vodil znani irski politik De Valera, je odločil, da ostane Severna Irska pod londonsko vlado, pri čemur je ta-mošnja uprava ohranila nekaj več avtonomije, kot jo imajo upravne pokrajine v Veliki Britaniji. Seveda je kompromis skušal vsaj do neke meje zavarovati pravice katoliške manjšine. Morda je bila glavna napaka v tem, da si je londonska vlada pridržala premalo nadzora nad Severno Irsko. To je dalo možnost severnoirski protestantovski večini, da je začela zapostavljati katoliško manjšino. N a r o dnostni moment je pri tem popolnoma izginil, nadomestil ga je verski. S tem se je politično stanje v Severni Irski moglo samo poslabšati. Na eni strani so Angleži u-stvarjeni tako, da mislijo, da so narod posebne vrste, kar drugi niso. Ta miselnost še danes ni popolnoma izginila v Angliji, saj se Angleži dolgo niso na primer mogli odločiti za ožje sodelovanje z evropskim kontinetom, mnogi pa še danes ne odobravajo te ideje. K tej tradicijonalni angleški miselnosti je treba dodati še vpliv verskega momenta. Je naravnost neverjetno, da je Anglija poznala najdaljše in najbolj krvave verske boje med protestanti in katoličani in da ti boji še niso pozabljeni v ljudski zavesti. Tako vidijo Angleži v Severni Irski v katoličanih ne samo pripadnike druge vere, ampak tudi pripadnike drugega naroda, ki še zmeraj ni toliko vreden kot angleški. Ti dve osnovni značilnosti se pokažeta v vseh trenjih med katoličani in protestanti na Severnem Irskem. Trenja so stalna prikazen, le da so napetosti trenj različne in se ravnajo po okoliščinah. Povod za trenja po 1. 1921, ko je bila sklenjena poravnava med Londonom in Dublinom, pa daje protestantovska politična taktika, ki zapostavlja katoliško manjšino pri rabi političnih pravic, posebno vo-livne pravice, pri zidavi in oddajanju stanovanj in pri zaposlovanju v javnih službah in zasebnih podjetjih. To so tri točke, ki so za katoliško manjšino najbolj občutljive, in ki so največkrat povod za nemire in spopade. Bile so že lanskega oktobra, pa je takratna protestantovska vlada O’Neilla obljubila katoličanom ravnopravnost in u-pomi duhovi so se malo pomirili, ker so zaupali predsedniku O’Neillu. O’Neill svoje obljube ni moge izpolniti in je zato odstopil. V aprilu so iz istih vzrokov nastali podobni izgredi, v juliju je prišlo do novih, ki so dobili tako ostre oblike, da je morala britanska vlada poslati nekaj vojakov na pomoč severnoirski policiji, dočim je irska vlada v Dublinu poslala nekaj svojih vojakov na mejo na Severno Irsko, da tam “varujejo” tiste irske, mobilne bolnice, ki jih je poslala tja, da pomagajo tistim Ircem, ki bežijo iz Severne Irske. Irska vlada je obenem sprožila ali saj hoče sprožiti postopek pri varnostnem svetu ZN. Na Severnem Irskem je položaj na robu hudega prelivanja krvi. Par smrtnih žrtev je že bilo, lahko se žgodi, da jih bo še več. Seveda nihče ne misli, da bi v poulične boje posegla poleg britanske še irska armada. To bi pomenilo vojno med Veliko Britanijo in Irsko. Na drugi strani tudi nihče ne ve, kako naj se sedanje strasti pomirijo. Ako bi veljala pamet, naj bi se revidirala pogodba med Vel. Britanijo in Irsko iz 1. 1921, revizija pa naj bi pripravila pot združitvi obeh delov otoka ob jamstvu enakopravnosti katoličanov in protestantov. Materialna in gospodarska škoda je že do sedaj velika, kar pričajo pogorišča, razdejane prometne žile, zastoj gospodarskega življenja itd. Nam vsem naj bo ta žalosten položaj na Severnem Irskem opozorilo, da tiči v človeškem rodu še zmeraj dosti divjega. Koliko ga je, nam je pokazala zadnja svetovna vojna, pa se od tega na Severnem Irskem očitno še niso dosti naučili. Nikjer nimamo nobenega dokaza, da nekaj tega divjaštva ni ostalo tudi v drugih narodih. Treba je počakati le na pravi povod, pa izbruhne. Požigi v ameriških mestih se na primer po divjaštvu prav nič ne razlikujejo od severnoirskih. čje težke nesreče in mu naklonil za prvo potrebo milijon dolarjev zvezne pomoči. Vojaška prevozna letala so dobila ukaz, da pomagajo pri oskrbi prizadetih predelov z hrano in zdravili ter drugimi nujnimi potrebščinami, ki jih ni mogoče naglo po kopnem spraviti na mesto. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Južno od Da Nanga je prišlo včeraj do hudih spopadov z rdečimi, v katerih so imeli ti okoli 150 mrtvih, Amerikancev pa je bilo 13 mrtvih in 50 ranjenih. Bombniki B-52 so vrgli okoli 800 ton bomb na področje ob meji Kambodže, kjer sodijo, da so glavna rdeča oporišča. BELFAST, S. Ir. — Včeraj je bil v mestu mir, prav tako tudi po vseh drugih predelih Severne Irske. Za mir skrbi britansko vojaštvo, ki ga je sedaj v Severni Irski blizu 6,000 mož. Predsednik vlade Chichester-Clark, ki je odklonil sprejem zastopnikov katoličanov v vlado, pojde danes na razgovore s predsednikom britanske vlade H. Wilsonom v London. SAN CLEMENTE, Calif.—Predsednik Nixon je imenoval za novega člana Vrhovnega sodišča ZDA namesto odstopiv-šega A. Fortasa zveznega sodnika Clementa F. Haywortha Jr. iz Grecnvilla, S.C. Novi sodnik je 56 let star in je iz znane demokratske diužine. Kot pravnik ubira srednjo pot, ni torej ne izrazit konservativec in ne liberalec. Senat je napovedal, da bo o njegovi potrditvi začel razpravljati 9. septembra. SAIGON, J. Viet. — Osem članov poveljstva “zelenih beret” so izpustili iz posebne ječe in jih pustili v vojašnico, kjer so v priporu pod stražo vojaške policije. Med tem je prišlo v javnost ime Vietnamca, ki naj bi ga osumljeni ’’spravili s sveta”, ker da je delal za obe strani. Iz Clevelanda in okolice ‘Sedem dni, ki jih ne smemo pozabiti”— Jutri ob osmih zvečer bo na televiziji kanal 61 (WKBF) poseben program s filmom “Sedem dni, ki jih ne smemo pozabiti”. Film bo prikazal zgodbo sovjetske zasedbe Češkoslovaške pred enim letom. Na obisku— Rojakinja Mrs. Frances Lozier, Gary, Ind., je prišla obiskat svojo rojakinjo Mrs. Thereso Jerič v Clevelandu na 3583~E. 81 3t., tel. 883-8299. V našem mestu jstane še ta teden. Včeraj se je mt zvesta naročnica lista, oglasila tudi v našem uradu na kra-.ek razgovor. Hvala za obisk in prijetno bivanje v našem mestu! Zadušnice— V četrtek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. baša za pok. Johna Bavca za 30. dan po njegovi smrti, v so-ooto ob 8.30 zjutraj pa v cerkvi sv. Anzelma v Chesterlandu, O. (Pokojni je bil oče Rose Kovačič). Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Sincek-a Jr. ob 26. obletnici njegove smrti. Iz bolnišnice— G. Franc Štrukelj, 6127 St. Clair Avenue, se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Donald obsojen— Porota je včeraj popoldne po več kot 23 ur razpravljanja prišla do zaključka, da je obtoženi Lathan Donald kriv umora treh policajev in enega civilista, pa je vendar priporočila milost ter ga tako rešila smrti. Sodnik J. L. Angelotta je L. Donalda obsodil na dosmrtno ječo. Njegova odvetnika sta izjavila, da bosta tekom treh dni vložila priziv. Nagrade na festivalu— Na farnem festivalu pri Mariji Vnebovzeti preteklo nedeljo so dobili nagrade sledeči: Praškega Jezuščka — Frances Gerbec, E. 173 St.; 1. durno nagrado — Frank Urankar, Bishop Rd.; 2. durno nagrado — Tony Mihelčič, School Avenue; $500.00 — Ted Fisher, Chapman Avenue; $200.00 — William Bittenc, Kil-deer Avenue; $100.00 — Anthony Časar, E. 160 Street; $50.00 — David Agnich, E. 172 Street; $50.00 — Anne Zakacs, E. 178 Street; $25.00 — Antonia Berzin, Saranac Road; $25.00 — Mrs. Louise Raddell, Strumbly. Vsaj škode ni napravil! WASHINGTON, D.C. — Ko je nekdo očital sen. E. Dirksenu, vodniku repu blikanske manjšine v Senatu, da Kongres doslej letos še ni veliko napravil, je senator odgovoril: Prav, toda nismo napravili deželi vsaj nobene škode! Iz slov. naselbin GOVANDA, N.Y. — Zvečer 6. julija letos je avtobus povozil ameriško Slovenko Julijano Pečnik z Beech St. v Govandi, ki je prišla v Slovenijo obiskat svoje sorodnike. Nesreča se je zgodila na Dolenjski cesti pri hiši št. 84. Ponesrečenka je umrla med prevozom v bolnišnico. Trgovinsko središče NEW YORK, N.Y. — Okoli 60% vse trgovine na debelo se o-pravi v ZDA v New Yorku. Demokrati se pripravljajo WASHINGTON, D C. — N čelnik demokratske stranke s« F. Harris sestavlja nekako ‘sen no’ demokratsko vlado po b tanskem zgledu, ki naj bi vrš: posle opozicije v Kongresu in javnosti. Za predsednika je bral H. Humphreyja, v njej bosta imela važni mesti tudi st E. Muskie in bivši poslanik J guverner A. Harriman. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1969 BH<=/%!%!—nr>m/ir g-F^l /UlERlSM POIIOVIMA ka- Cernika. Smrkovskega in tovarišev. Postopno se je tudi on podal in je pozival konec tedna Čehe in Slovake k J?irD„inN/.ih.,z^ptavljal» da “nihče ne omejuje suverenosti CbK . Ni jih bilo veliko, ki so ta zagotovila vzeli zares. 6117 Sl- Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 ____National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec I NAROČNINA: Is Združene države: \ $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: t. $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto BESEDA IZ NARODA --_______m_^jujb m Pri preučevanju izseljenstva SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: i $18-00 Per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 158 Tuesday, Aug. 19, 1969 Svoboda je v ČSR samo še predsednik Če hoče dobiti kaka vladavina čim popolnejšo oblast nad podložniki, je potrebno, da posega tem bolj v njihovo miselnost in življenje. Zanesljiva policija (lahko se imenuje tudi drugače) skrbi za red, enolončnica v obveščanju pa za enobarvnost družbenih občil. Mnenje ljudstva in resnico moreš zvedeti samo še med vrstami ali pa za roko, ki zakrije obraz. Strah pred resnico je povzročil strah pred silo. Češki in slovaški novinarji so dokazali zadnje leto, če-ra so zmožni na področju objektivnega obveščanja ljudi Ko je prevzel Dubček vodstvo KPČS, zlasti pa po odloku o svobodi tiska, so državljani ČS zvedeli tudi iz lastnega tiska to, kar so mogli prej brati samo v inozemskih t. j. zahodnih časnikih, namreč čim večjo mero resničnosti v poročanju. Ljudje za časa vlade Novotnega časopisov že skoraj niso več brali, ker ni bilo mogoče zvedeti iz njih nič zanimivega; vsebina je bila strogo cenzurirana, do zadnjega po volji vsemogočnih cenzorjev; članki so bili polni zapra šenih fraz in gromozanskih obljub ter neverjetnega potvarjanja dejstev; tako je bilo pač po godu predsedniku in prvemu tajniku KPČS Antoninu Novotnemu. Ko je postal prvi tajnik KPČS Aleksander Dubček, so se začeli tudi krhati zidovi na časopisnem polju. Vsebina se je popestrila, ker je bila pač bolj podobna resnici in ker ni bilo več čutiti Škarij oz. svinčnika. Izšli so novi časniki mesečniki, tedniki, dnevniki; naklade so šle kot prvo sadje. Tako svobodno poročanje je seveda izzvalo oster odpor pri pravovernih partijskih krogih. A tudi moskovskim oblastnikom in njihovim poslušnim gojencem ni bilo vseeno, kaj se bere in čuje v češkoslovaškem tisku in radiu. Ko so vdrli na Češkoslovaško sovjetski imperialisti in njihovi pomagači, so se takoj spravili nad družbena občila. Zasedli so radiotelevizijske postaje, a takoj so začeli oddajati skriti, oddajniki, ki so se ob nevarnosti zopet umaknili na varnejša območja. Toda počasi, a zanesljivo so odvzeli Sovjeti reformatorjem, naprednim silam v komunizmu, vso vodo. Izgnal: so jih iz vseh vplivnih državnih mest. Šli so Dubček, Smrkovsky, Cisar, Kriegel, Šik i. dr., prišli so Hu-sak, štrougal, Kempny, Indra, Kolder, Bilak i. dr. Ko je bilo že takorekoč vse v ojnicah, so se spustili k odločilnemu napadu na zadnjo nevarno postojanko, na časnikarje. Uvedli so zopet najstrožjo cenzuro; a kljub temu so se znali ogniti nekateri lisjaki cenzorjevemu svinčniku. Neki časopis si je izmislil prav svojevrstno švejkiado; izšel je z veliko belo liso na prvi strani. Spodaj je bilo brati, da bi moralo slediti tukaj poročilo o nekem političnem dogod ku, pa da to zaradi cenzure ni bilo mož(no. Novice so bile na videz nedolžne, kdor pa je hotel, je mogel brati med vrstami; objavljali so zgodbice in basni,’na videz nedolžne; karikature so izpolnile svojo nalogo. Na vsem lepem se je pojavil kje kak lepak; preden ga je mogla policija odstraniti, se je zvedela vsebina že po vsem mestu. Namen sedanjih oblastnikov je, vnesti razdor in nezaupanje med inteligenco in preprosto ljudstvo, predvsem delavske množice; pravzaprav star naklep. Zaradi tega očitajo ljudje, ki so sami prišli na površje šele za časa lanske češkoslovaške vigredi, kot Husak in nekateri drugi, reformatorjem desničarski oportunizem, napačno tolmačenje komunizma in svobode, razprodajo Marxovih in Leninovih idej, nacionalizem, ki da je v neizogibnem nasprotju s proletarskim internacionalizmom (kaj je .to, smo končno zvedeli in spoznali lani 21. avgusta). Husak kot “realist” si pač misli, da je treba doma uga-stiti še zadnto iskro lastnega in svobodnega mišljenja in zatreti vse težnje po samostojnosti, če hoče doseči od Sovjetov tako ugodnost, kot npr. zmanjšanje pritiska, gospodarsko podporo (SZ je tu dolžnik ČSR), ali pa celo umik tujih čet. Husak je izgubil s svojimi drakoničnimi ukrepi veliko simpatij med ljudstvom, ki pa je itak brez vsake moči; najbrž hočejo Sovjeti s tem ustvariti zopet močnejši razdor med Čehi in Slovaki, ker je pač Husak prišel v Prago iz Bratislave. Če bi bil kdaj neznosen Husak, nekoč sam re formator, bi se dal postaviti na čelo skupne partije sedanji vodja češke KP, Ljubomir Štrougal, ali pa kdo drug izr med njegovih pravovernih tovarišev, katerih možgani mislijo samo po navodilih Kremlja. Gospodarstvo je na tleh, oblasti so napovedale celo občutno zvišanje cen; da ne bo prišlo zaradi tega do nemirov, bo že skrbela policija, ki postaja čedalje bolj mogočna in samovoljna. Ko je zasedalo v Pragi 500 pravovernih časnikarjev, so le-ti, manjšina 10 odstotkov, zahtevali, da bo končno čas za prevzem oblasti v sindikatu časnikarjev. Tako opisuje in razčlenja v Celovcu izhajajoči slovenski list ”Naš tednik” položaj v Češkoslovaški republiki te-le dni, ko se ta bliža prvi obletnici sovjetsko-satelitskega vojaškega vdora in zasedbe. Svobode v ČSR ni več, če ne SEATTLE, Wash. — V Ameriški domovini in drugih listih doma in v zamejstvu je v zadnjem času ponovno mnogo pisanja o sestavljanju zgodovine slovenskega izseljenstva, ki naj bi zajelo najnovejše izseljevanje v Zapadno Evropo, kakor tudi prekomorsko izseljenstvo. Komentarji o smeri in smislu tega raziskovanja si n a s p r otujejo, zbiranje in pisanje tudi teče v več smeri. Koordinacije in skupnega dela doslej še ni videti. Spodbuda ter zanimanje za raziskovalno delo prihaja skoro istočasno od dveh strani, iz domovine ter iz zamejstva. Iz domovine izvirajoče zanimanje je dobilo najmočnejšo oporo, tudi politično, ko so se odločilni ljudje doma nenadoma zavedli, da se začasna in sezonska emigracija v Zapadno Evropo spreminja iz osnovno gospodarske v stalno, tudi politično pobarvano, ter da domače oblasti izgubljajo pregled nad njo; kontrole tako nik dar niso imele. Zanimanje se je nedavno razširilo na vso emigracijo ter je opažati prve znake, da so pričeli zaznavati tudi povojno politično emigracijo ter priznavati njen obstoj. Prvenstvena centra za študij emigracijskih vprašanj doma sta v Zagrebu in Ljubljani. V razgovorih, ki sem jih imel junija meseca v Ljubljani in Zagrebu, je bilo jasno razbrati z a v z e t ost strokovnjakov, posebno zgodovinarjev in geografov, da bi dosedanje drobno iskanje bilo treba razširiti na študij celotnega emigracijskega problema ter povezati zgodovinsko pretresanje z obdelavo sedanjega stanja. U-nierza v Zagrebu je že začela s preučevanjem jugoslovanske ekonomske emigracije v Zapad-ni Nemčiji ob sodelovanju nemških strokovnjakov z univerze v Muenchenu. Delo je v teku ter bo prva faza predvidoma zaključena leta 1972, naslonjena na anketiranje preko 15 tisoč izseljencev in povratnikov. Na ljubljanski univerzi in a-kademiji gre raziskovanje predvsem v dve smeri: preučevanje zgodovine pod vodstvom prof. Zwitterja, ter preučevanje sodobne migracije v okrilju geo-gafskega instituta univerze pod v o d s t v om prof. Klemenčiča. Prve študije manjših področij so v teku tako doma v Sloveniji: raziskava predelov, iz katerih so emigranti izšli; prvi poskusi raziskave zunaj so v teku v Angliji- V zamejstvu obstajata dve središči, ki se ukvarjata s preučevanjem slovenske emigracije v Združenih državah: Slovenian Research Center v Kentu, Ohio, pod vodstvom prof. Gobca, ter Immigrant Archives na univerzi v Minnesoti. Delo centra v Kentu je dokaj znano ter je utrdilo svoj ugled posebno z izdajo knjige o Šublju ter s pripravljanjem knjige o slovenskih uspehih v svetu. Imigrantski arhivi v Minnesoti so začeli z navdušenjem, njihovo delo je v zadnjih letih zastalo, a prav zdaj ponovno oživ Ija pod novim vodstvom prof. Vecolija. Material, ki je bil doslej zbran v Minnesoti, še ni obdelan in čaka raziskovalcev. Vrata so odprta, delo čaka. Prof. Vecoli mi je ponovno zatrjeval, da so pripravljeni z vsemi sredstvi, ki jih imajo, ppmagati komurkoli, ki bi se hotel poslužiti materiala, zbranega v njihovem središču. Poleg centrov je seveda mno- go posameznikov, ki se posebno v Združenih državah ukvarjajo s študiran jem slovenskega izseljenstva. Sem štejem posebno dr. Janeza Arneža, ki je s svojo knjigo o Slovencih v New Yor-ku pokazal, kakšne rezultate je mogoče doseči z resnim študijem in vztrajnim raziskovanjem. Pred nedavnim izdana knjiga Mary Prislandove je podobno rezultat dolgotrajnega zanimanja in dela, četudi skromnejši in manj zanesljiv. Ta hvale vredni trud slovenske pionirke seveda ne izčrpa zgodbe o ‘slovenski prisotnosti v Ameriki' ter ne zmanjšuje nujnosti bolj temeljitega in zanesljivega prikaza slovensko-ameriške pretek losti, bodisi na osnovi dokumen tarnih virov, bodisi na osnovi o-sebnih pričevanj starih pionirjev ter tudi novih naseljencev, Kdorkoli si predstavlja, da bi bilo mogoče pisati celoten prikaz emigracije, predno so izvedena podrobna proučevanja, gradi gradove v oblake. Dve stvari sta najnujnejši: ohranjanje dokumentarnih virov, dokler še obstajajo. Drugo je opisovanje krajevnih zgodovin. Precej ljudi dela v obe smeri, poži viti bi bilo treba objavljanje zbranega gradiva ter sestavljenih opisov, četudi so nepopolni in nedokumentirani. Raziskovanje emigracije bi se moralo premakniti iz drobnja kai'skega jskanja in raznosmernega dela v koordiniran napor, pri katerem bi doprinašali svoj delež posamezniki ter tudi ustanove, bodisi doma kot v zamejstvu. Če do koordinacije ne pride, potem se bo preveč energij iztrošilo v trganje za skope vire, polemično prikazovanje dogodkov, medtem ko bodo obširni deli slovenske preteklosti ostali nezaznamovani. Ostaja še čisto politično vprašanje, ali naj se emigrant j e, izseljenci in politični begunci, vsi pridružijo bodisi zbiranju, bodisi pisanju slovenske emigrantske pretek losti. Med dvema skrajnostima, na eni strani popolno odklanjanje vsakih stikov s komurkoli v današnji Jugoslaviji, ter drugo skrajnostjo popolnega sodelovanja s posamezniki in ustanovami doma, ostajajo številne možnosti koordiniranega in urejenega sodelova-nja, pri čemur je neodvisnost posameznikov in centrov lahko zajamčena. Za primer, prof. Gobčevi pozivi in oznanila o delu Slovenian Research Center so bili objavljeni v komunističnih časopisih doma, v listih v Trstu, v naprednih in nenapred-nih listih v Severni in Južni A-meriki. Nemiselno bi bilo zanikati, da ima zanimanje za emigracijo svoje politično ozadje in tudi politično podporo. V domačih časopisih, zapisnikih skupščin in komunističnih kongresov so ponovno pisali, da je treba emigraciji slediti teh preprečiti nevarno izpostavljanje ekonomske emigracije “reakcionarnim političnim vplivom”. Vendar je precej dolga pot med ugotavljanjem stanja ter političnim aktivizmom. Vsako objavljanje lahko kdo izkoristi v druge namene, kot je bilo v osnovi namenjeno. Otročje bi bilo predstav-vljati si, da današnje oblasti doma za politično emigracijo ne vedo ter bi pisanje o sedanjem položaju posredovalo njim informacije, ki jih nimajo. Četudi Izseljenska Matica in druge u-stanove doma ignorirajo obstoj in delo povojnih političnih emigrantov, zanj vendarle vedo ter mu sledijo, četudi tega javno ne priznavajo. Doma trdijo, da se bo to spremenilo, a konkretnih rezultatov ni videti. Nobene težave ni v samostojnem raziskovanju v zamejstvu, a marsikdaj bo treba seči tudi po materialu doma, pri čemer je stik z domačimi ustanovami nujen. Ustanove v Ljubljani in Zagrebu se s študijem emigracije resno ukvarjajo. Njihovo delo je vzporejeno z mednarodnim zanimanjem za e m i g r acijske probleme ter je sprejeto v mednarodne znanstvene kroge. Doslej se je naslanjalo predvsem na nemške znanstvene institucije in delno na mednarodne ekonomske organizacije, zdaj si prizadeva, da bi se razširilo preko evropskega okvira. Če nam je do tega, da svet doma in zunaj1 Protesti se nadaljujejo Opustitev vključitve gradnje slovenske avtoceste v Mednarodno posojilo potem, ko je bilo to zagotovljeno in zanj vse urejeno, razburja dalje Slovenijo in potiska v ospredje vprašanje odnosov Ljubljane do Beograda in republike do federacije. Nezadovoljstvo z Beogradom raste in odpoved vključitve slovenske ceste v mednarodno posojilo je bilo brez dvoma najboljše sredstvo, da se Slovence še bolj požene v boj proti Beogradu in njegovem izrabljanju. V Mariboru so na prostem zborovanju ugotovili jasno: Ob — < T 7 — — — ■ — — —a A-J a X V-X ji ,/ t^_7 O — spozna razvoj in obstoj emigra-ltem nastaja hud političen prob-cije, bi se ne smeli bati sodelo-!lem ... vanja. Kajti iluzorno je misliti,I Direktor podjetja “Slavnik” da bi raziskovalno delo zmogli emigranti sami. Vsak emigrant je ustvarjalec zgodovine v svojem okolju. Že sama prisotnost Slovenca nekje v Ameriki je dokument, ki ga je treba ohraniti in zabeležiti. Taki viri kot seznami društvenih članov, naslovi naročnikov lista ali revije, članov narodnih far ali udeležencev zborovanja, vsi taki viri so zgodovinski dokumenti, ki v rokah strokovnjaka zadobijo pomen in ceno. Stari časopisi na podstrešju, orumenela pisma v pozabljeni skrinji, vabila na prireditve in cerkvene proslave, obledele slike in časopisni izrezki, vse to so dokumen ti, ki jih arhivarji zbirajo, strokovnjaki pa študirajo, da iz njih izluščijo potek preteklosti, o katerih nam spomin ne ve povedati nič gotovega. Nobena drobnarija ni premajhna, da bi je ne bilo vredno hraniti. Vendar se mora vsakdo sam odločiti, komu in kam naj ta material posreduje, bodisi centrom v Ljubljani, bodisi zbi rališčem v Kentu ali Minneapo-lisu. Vožno je predvsem, da se dokumenti ohranijo. PH tem moramo prav vsi sodelovati. Dr. Jože Velikonja Piknik Mladih harmonikarjev CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 24. avgusta, imajo Mladi harmonikarji svoj piknik. Kakor druga leta, je tudi letos dobiček namenjen za slovenske misijonarje. Zato ste še posebej vabljeni vsi prijatelji misijonov, da ta nedeljski popoldan preživite z nami na Slovenski pristavi. Veseli smo, da je za to priložnost prišel med nas č. g. Wol-bang, ki že vsa ta leta s tako vnemo in vztrajnostjo dela za misijone. V kuhinji in bari boste prijazno postreženi, za ples in zabavo pa bodo igrali priljubljeni “Van-drovci”. Na svidenje v nedeljo! Mladi harmonikarji “Pojoči duhovniki” iz Hrvafske nastopajo v ZDA Kopru je dejal: Razburjenje zaradi nerazumljivega sklepa zvezne vlade ne bo prispevalo k odnosom med jugoslovanskimi narodi ... Ne gre le .za dejanja: med nami plahni zaupanje! Predsednik mestne skupščine Ljubljana inž. Miha Košak je sklical kot “izraz ogorčenja vse Ljubljane” tiskovno konferenco, na kateri je govoril o politični škodi, ki jo je sklep zvezne vlade napravil. Po njegovem je bila to Sloveniji huda klofuta, ki ne bo pozabljena. “Delo”, glavno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je v dveh uvodnikih opozorilo in poudarilo politična in gospodarska vprašanja v zvezi ,z opustitvijo vkjučitve slovenske avtomobilske ceste v mednarodno posojilo. ki so bili še pravkar razigrani, so se nenadoma zresnili in glave so se jim sklonile. Oči vidno je bilo, da molijo, da so stopili v stik z Nekom, ki je modrejši, višji in močnejši od njih. Samo slovenski napovedovalec ni znal več angleščine. Ni vedel več povedati, kaj govori mož v belem in njegov glas je zamrl. Nekdo drug je nato začel govoriti o zdravniškem pregledu, ki čaka astronavte, pa o uspehih človeštva in podobno. Potem je slovenska radiotelevizija oddajo končala; najbrž je bilo preveč “mučno” gledati “zmagoslavno človeštvo”, ki so ga predstavljali trije vesoljci, s sklonjenimi glavami, še bolj pa je bilo mučno tisočem slovenskih gledalcev, ki so bili priča, kako skromen obred lahko slovensko radiotelevizijo čisto vrže iz tira. “Druže direktore, sa kakim gubitkom radiš?” Tako je pred kratkim vprašal direktorja ribniškega podjetja INLES Vinka Šparovca direktor nekega lesnega podjetja iz Bosne. Ta bosanski direktor je ponudil madžarskim kupcem les za 30% ceneje kot ribniško podjetje in bo verjetno Madžarom les tudi prodal. Ribniško podjetje ga seveda hi moglo dati tako poceni, ker noče “delati z izgubo”, pa seveda tudi ne dobiva kritja takih izgub iz zvezne blagajne! Kulturna pritlikavost slovenske radiotelevizije V četrtek, 24. julija, ob 8. uri zvečer je slovenska radiotelevizija prenašala uradni sprejem treh ameriških vesoljcev na le-talosilki, ki so se bili pravkar srečno vrnili na Zemljo. Predsednik Nixon jih je prisrčno po zdravil in trije vesoljski junaki so sproščeno z njim govorili. Slovenski poročevalec je spretno prevajal njih besede, očivid-no mu angleščina ni delala težav. Nato pa je prišlo do prizora, ki ga slovenska radiotelevizija kar ni mogla prebaviti. Nixon je odstopil prostor pri mikrofonu možu, ki je bil po vsem videzu vojaški duhovnik. Astronavti CLEVELAND, O. — Kvartet iz Zagreba, ki ga sestavljajo duhovniki čč. gg. Mijo Bergovec, Mijo Babič, Mato Dukič in Valent Bogadi, je priredil v soboto, 16. avgusta, v St. John College Auditorium na Superior Ave. koncert nabožnih hrvatskih in drugih pesmi. Vsi člani kvarteta so slušatelji bogoslovne fakultete hrvaškega vseučilišča v Zagrebu. Vs^k poje in igra svoj instrument. Nastopajo pod imenom Kvartet zan j cev — Harvesters. Ostali bodo v Ameriki več tednov in priredili koncerte tudi v gih mestih, kjer so večje naselbine Hrvatov. K svojim koncertom povsod vabijo vse vernike, ki jim je pri srcu ljudska nabož-an pesem, zlasti tudi Slovence. Sobotni njih koncert je bil velik uspeh, nekaj posebnega celoti in velik glasbeno-umetni-ško dosegljaj v izvajanju. Kjerkoli se bodo “Žanjci” pojavili, rojakom toplo priporočamo, da jih gredo poslušat. B. T. Silen požar na pobočju Čavna Kdor je v soboto, 2. avgusta, zavil proti Števerjanu, je lahko opazil ogromen dim, ki je pokrival pobočje Čavna pod vasjo Trnovo. Neki pastir je odvrgel cigaretni ogorek, in ker je bilo od dolgotrajne suše že vse ovc-lo, je imel požar lahko pot za svoj razmah. Zajel je površino 600 hektarjev in uničil nad tisoč madih borov, ki so jih bili zasadili na področju pod vasjo Trnovo. Ogenj je izbruhnil v soboto med 16.30 in 17. uro. Požar se e širil izredno hitre, zato so poleg poklicnih gasilcev iz Nove Gorice ter prostovoljnih gasilcev iz Branika, Dornberka, Anhovega in Avč priskočili na pomoč še vojaki iz Ajdovščine. Osemsto oseb se je dva dni borilo z razbesnelimi plameni in ih končno užugalo. Seveda bo treba vse področje požara še naprej nadzirati, saj je ostalo še dovolj žerjavice pod pepelom. Šele izdaten dež bo mogel dokončno odstraniti nevarnost novega ognja. Pridelek sadja bo povprečen Za odkup kmečkega sadja še ni preskrbljeno. “Povrtnina”, ki je sklenila pogodbe za več kot 150 vagonov sadja, bo poizkušala najti kupce v drugih krajih države. Za prodajo v svojih prodajalnah ne rabi več kot 100 vagonov. Agrokombinat Maribor bo večino letošnjega pridelka sadja vskladiščil v novi hladilnici m ga bo dal na trg spomladi, ko ga navadno začne primanjkovati. Cene bodo letos ostale v glavnem nespremenjene. Za kilogram prvovrstnih jabolk bodo sadjarji dobili 1.20 din. Občni zbor Zveze DSPB CLEVELAND, O. — Zveza Društev SPB sklicuje 13. redni občni zbor, ki bo v soboto, 30. avgusta, ob 8. uri zvečer v Cle- _________ . velandu, Baragov dom, 6304 St. New Yorku, Milwaukeeju, Wis., Clair Ave. Torontu, Canada, Buffalu, N.Y in če bodo dospeli, tudi po dru- Karel Mauser, predsed. Jože Melaher, tajnik Znova bolniški razredi Tak je naslov člankom, ki jih je objavil sredi julija v Ljubljani primarij dr. Tone Žel, ki nastopa odločno proti samoplačin-skim ordinacijam. Dr. Žel vidi nevarnost, da je to začetek raz-■ičnih razredov (boljša nega, hrana, ležišče in podobno), ker bodo samoplačniške ordinacije V ljubljanski klinični bolnici začeli posnemati tudi drugi zavodi. Poudarjal, da je bilo treba sko-raj eno generacijo, da je uspelo pri velikem delu bolnikov od4 straniti nezaupanje do sedanje oblike obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sprašuje se, če z ozirom na dejstvo, da dajatve za sedanje obvezno zavarovanje v razmerju z dohodki niso nizke, sploh obstaja moralna pravica postaviti zavarovanca pred izbiro med statu som prostovoljnega zdravnika in statusom klasičnega zavarovanca izkoriščajoč njegovo zadrego spričo nezadostnosti zdravstva. AMEElšKA DOMOVINA, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta “Manifestacija zvestobe in praznik zahvale” “Slovenski dan je manifestacija zvestobe Bogu in svojemu ro-^U) praznik živega delavnega slovenst va, praznik zahvale vsem, ki vzdržujejo slovensko življenje: d u h o vnikom, učiteljem, materam, očetom, igral-eem, telovadcem in vsem kul- turno-prosvetnim delavcem; da ki se nikoli v narodnem poslu ne naveličali. Kaj danes vsak dober Slovenec hoče in želi: Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke si spone, ki jim jih še teže!” (Iz govora predsednika NO dr. M. Kreka.) Ze desetič je Društvo Sloven-cev Baraga” skupno s STZ povabilo Slovence ha praznovanje SLOVENSKEGA DNE. Prvotno 3e bila za ta praznik določena zadnja nedelja v juliju. Zaradi ^ežja so bile slavnosti preložene na drugo nedeljo v avgustu in Za plačilo v vztrajnosti je Bog Prireditelje poplačal s krasnim Vremenom. Severni veter je hladil štvo Slovencev Baraga je predstavljal g. Ivan Marn, ki je nosil levjo težo priprav za X. slovenski dan. Navzoči so bili še: predsednik H. in P. slovenskih župnij g. P. Markeš, zastopnik H. in J. Janeza E. Kreka g. Jože Mihevc, predsednik društva SPB g. Lojze Ponikvar; tudi predsednik borčevskega društva Tabor g. S. Pleško je bil med povabljenimi; dr. P. Klopčič, predsednik d r u š tva Slovenski dom; vodja plesne skupine “Nagelj” g. C. Soršak. Program Program je obsegal 12 točk in je trajal nekoliko manj kot tri ure. Vodil ga je g. Feliks Se-banc. Takoj po drugi uri popoldne ga je začel s pozdravom vsem udeležencem. Sledili sta kanadska in slovenska himna. Nato je napovedovalec predstavil predstavnike oblasti. Vsak izmed njih je izrekel topel pozdrav in dobro besedo za Slo- imel sončni dan. Odziv je bil vence. Krasen nagovor je ^Jub spremembi datuma odli- predsednik NO za Slovenijo dr. žen. Zopet lahko zapišem, da je J Miha Krek. Tem pozdravom bil X. slovenski dan največja je sledil nastop pevskega zbora kulturno-narodna p r i r e d itevi “Vrba”, ki je pod vodstvom g. Slovencev v Kanadi, tako po'N. Križmana zapel: “Eno samo številu udeležencev, po progra- tiho rožo” in Prešernovo 11:111 in po zastopnikih slovenskih naselbin iz Clevelanda, Ohio, g. F. Brenceta, ki je značke tudi preskrbel. X. slovenski dan je bil pušeljc, sad dela mnogih, nagrada mnogih prizadevanj in obenem blagoslov božje Dobrote. “Zdravljico”. Pevskemu zboru je sledila plesna skupina v na- plesala štiri plese. Ploskanje je prisrčno pozdravljajo rojake iz Windsorja, Londona, SudburijaJ rodnih nošah iz Sudburija, ki je Midlanda, O ril lie, Montreala,'pod vodstvom g. J. Mikoliča za-Lamiltona in še iz drugih kra-3ev. Zajel je vse sloje slovenskih ijudi, različne naseljence, raz- severa. Ko so oni zapustili oder, ličnih prepričanj in iz različnih1 je stopil pred mikrofon g. P. Du-°rganizacij. Slovenska zavest in rščansko prepričanje, to dvoje "e izravnalo vse razlike pod svobodnim kanadskim nebom na lepem koščku slovenske zemlje, ha slovenskem letovišču. OROSIMO SPOROČITE! Torontske naročnike le-P° prosimo, da nam sporo-ce novo spremenjeno šte-^ vilko svojega poštnega o-k°liša, da bodo list hitreje Prejeli. Vsem prav lep pozdrav! Uprava Ameriške Domovine Ob 120-letnici smrti pesnika Prešerna v Slovenki dan je bil posve-^Cn pesniku dr. Francetu Pre-sernu ob 1200-letnici njegove Srhrti. Prešernova borba za slo-Vcnsk0 zavest, za slovensko be-Sod°, za ljubezen in svobodo je P° 120 letih slovenskemu rodu, •iGr koli živi, pobuda pri delu lstih smereh haerno, da dan v zato je bilo pri-so Slovenci vsaj en stopili okoli njega in okoli hjegovih idealov. Častni gostje , ^hderalno vlado je zastopal Mr. Hyiiard Chapell M.P. Na-2°ž je bil voditelj svobodnih ovencev, predsednik NO dr. . lba Krek. Pokrajinska vlada •je določila ministra J. Yaremka, M je Vv - prišel na slovensko letovi-®CC’ ko je deževalo, 27. julija. a 10. avgust pa je poslal pisme-h° Pozdrave. Upravo torontske Mhtropole je zastopal kontrolor • J- Beavis z gospo soprogo. Od Sovenske duhovščine je bil žup-1 g- J. Kopač C.M., ki je zju-1aj maševal in imel izredno po-emben verski govor. Slovence z Windsor j a, Oni, je zastopal J' ^ane Bali, predsednik dru-Zvon”. Iz Suburija je pri-j5Jal svojo skupino g.' J. Miko-v1C' Woodstocka, Oni, je pri-bj ^ ^ Golob. Uradno so 1 e navzoče slovenske organiza-'Je iz Toronta in sicer: za STZ bički, ki je pozdravil X. stloven-ski dan v imenu poljske skupine. S seboj je pripeljal plesni ansamble “Beli orel”, ki je izja-ja tri plese in jel navdušeno o-dobravanje. Plesalci so v slikovitih nošah zapuščali oder, ko so se od druge strani začela približevati slovenska dekleta v belih, modrih in rdečih oblekah. Iz ljudstva je prišel “pesnik” Prešeren”, se približal deklicam in ena mu je položila na glavo lovorjev venec. Nato je “pesnik” (g. O. Mauser) deklamiral prvi sonet iz sonetnega venca. Zbor 15 deklet pa mu je odgovoril zborno deklamacijo “Magistrale”. Bil je učinkovito lep prizor, ki ga je naštudiral in pripravil g. S. Brunšek. Temu pri zoru je sledil slavnostni govor, ki ga je imel g. Peter Markeš. Po govoru so nastopili mladi godci, dva Križmanova in dva Pohuljetova fanta. Deseta točka je bila nastop telovadne Zveze pod vodstvom g. in ge. Grmek. Po telovadbi je znova nastopila plesna skupina “Beli orel” dvema točkama. Kot pušeljc vsemu programu pa je bil ples dveh skupin mladih deklic folklorne skupine Nagelj, ki jo vodi g. C. Soršak. Bil je prisrčen zaključek. Tehnična organizacija praznika Največ dela, skrbi in letanja je imel predsednik Društva Slo vencev Baraga g. Ivan Marn. Letos je pripravil lep oder, kjer so nastopajoči izvajali program Znova, kot vsako leto, je imel na 'skrbi zvočne naprave g. Jereb. Delovale so brezhibno. Posebna zadeva je preskrba hrane in mehke pijače. Tudi na tem področju se vsako leto iz kaže g. Ivan Peterlin. Težko bilo našteti vse gospe, ki so mu pomagale, da je tako lepo uspe v svojih prizadevanjih. Posebnost X. slovenskega dne so bile spominske značke bele podlage, na kateri je bila slo venska zastava in napis “X. slovenski dan”. Ljudje so pridno segali po njih, ker so bile res ze- Predsednik vlade P. E. Trudeau pozdravlja Slovenski dan Mr. Joseph Brousek je na X. slovenskem dnevu prebral pozdravno pismo predsednika kanadske vlade: “Pozdrave vsem, ki se bodo udeležili desetega slovenskega dne v Kanadi. V tej deželi je različnost pravilo, ne pa izenačenost. Več kakor sto različnih kultur daje naši družbi svojo slikovitost in življensko moč, zato ta družba s ponosom časti tiste običaje in tradicije, ki jih te kulture predstavljajo. Slovenci so doprinesli važen delež kanadskemu državnemu življenju. Pošiljam svoje najboljše želje, da bi veselo praznovali v Torontu. Vaš P. E. Trudeau.” Zastopnik federalne vlade Mr. H. G. Chappell M.P. pa je prinesel sledeč pozdrav: ‘Veseli me, da me boš zastopal na X. slovenskem dnevu, ko se bodo Slovenci v Kanadi spominjali svojega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna. Tisti, ki so prišli iz daljnih dežel, še vedno bogatijo kanadsko kulturo in narodno življenje, ker so prinesli s seboj umetnostno dediščino in tradicijo. Ko Slovenci v Kanadi častijo spomin tega velikega pesnika, s tem izpričujejo, da so te kulturne vrednote postale njihova last. Izroči jim moje lepe pozdrave, P, E. Trudeau, Prime Minister.” Izdano v Ottawi dne 25. julija 1969. L- inž. F. Grmek z gospo, dru-llo lepo izdelane. Bile so zamisel 0 delu za duhovniški zavod “Slovenik” TORONTO, Ont. — Nad temeljnim kamnom “Slovenika”, ki ga je letos 9. maja blagoslovil sv. oče v Rimu, rastejo zidovi nove stavbe. Vogelni kamen, vzet iz bližine groba sv. Petra, odličen dokaz velike ljubezni in zaupanja sv. očeta do Slovencev, da se krščanstvo v njihovem narodu utrdi in poživi ter krepko nasloni na vero prvih a-postolov, rimskih škofov. Brez vere bi našega ljudstva že zdavnaj ne bilo. Ko ga je vse zapustilo in so viharji, vojska divjali preko slovenske zemlje, se je o-depalo križa in molilo k Mariji. Zaupalo je svojim duhovnikom O tem priča dolga, tisočletna zgodovina... Danes, v našem rodu, je spet treba trdno spričevati božjo res nico. Ni vedno lahko, a vemo, da bomo srečni, če božji besedi sledimo, ki nas včasih kliče po trnjevi poti. V novem človeku je toliko sprememb in novih spoznanj. Um se poglablja v vesolj stvo in duša išče v brezkrajno božjo pričujočnost. Resnica pa je vedno ista in enaka. Moderni duh je le več dojema. To je naravni razvoj človeka z dušo, stvar j eni po božji podobi. Oblikovati te duše v čim popolnejšo božjo podobo pa je skrb duhovnikov. Nova doba zahteva od njih poglobljenega in razsež-nega znanja katoliške vere znanosti. Bodoči slovenski du hovniki tega znanja v današnjih razmerah v domovini ne morejo pridobiti. Slovenski živelj svetu pa se prav tako ohranja ob slovensko vzgojenih duhov nikih, ki jih je čedalje manj slovenskih' naselbinah. Po zgle du mnogih drugih katoliških narodov, bi slovenski škofje radi zgradili v Rimu dom znanja ; svoje bodoče duhovne učitelje. Slovenski škofje trdno upajo, da jih ljudstvo v tem velikem podvigu ne bo zapustilo. “Slove- nik” v Rimu bo za večne čase pričal o krščanstvu Slovencev in nosil slovensko ime v zgodovino. Ob Petrovi skali se razblinjajo valovi zmot. Mi pa se bomo ob njo oprli in v novem domu našli zavetje pred težkimi časi. Kdor Bogu daruje, se mu v nebesih plačuje — pravi ljudski glas. Nikjer bolj kot v tej zadevi se to ne spolnjuje. Vsa bogastva s smrtjo minejo, vse zemeljske sreče se kot kristalne vaze v rokah otrok razbijejo, če vanje ne sije božje sonce. Dobra dela pa gredo s človekom na drugi svet. V zadevi “Slovenika” smo prepričani, da opravljamo veliko dobro delo. V božji Previdnosti je in brez nje se ta akcija prav gotovo ni spočela. S svojim delom in žtrvijo bi radi olajšali breme slovenskih škofov in duhovnikov. Zvesti jim hočemo o-stati. Zato bomo vse storili, da bodo v Rimu čimpreje zapele slovenske orgle in se odprla domača vrata ukaželjnim bogoslovcem . . . mladini, ki jo je Bog tako številno poklical v svojo službo v domovini. Naj bodo te besede prisrčno vabilo na prijazno popoldne s piknikom na Slovenskem letovišču, v nedeljo, 24. avgusta, ki ga pripravlja Odbor Slovenika. Obenem naj veljajo za oznanilo obiska ljubljanskega pomožnega škofa dr. Stanka Leniča, ki bo aival med Slovenci v Kanadi od do 14. septembra. V Torontu se birmanci pridno pripravljajo slovensko birmo v New Torontu v nedeljo, 7. septembra. o slovesnosti v cerkvi bo svečan banket v newtorontski dvorani, kjer se bo gotovo zbrala množica vernih rojakov, da se osebno približajo škofu Leniču, je pravi ljudski duhovnik, mnogim osebni znanec in sošolec. Program škofovega obiska bil objavljen v avgustovi številki “Božje besede”. Z veselim upanjem v srečno Dodočnost ’’Slovenika” kliče na svidenje na pikniku in ob škofovih obiskih Odbor “Slovenika” za Kanado L. Ambrožič st.: OBLJUBA DEU DOLG LXXXVI Partizani so jo seveda pobrisali, predno je odpeljal zadnji laški avtomobil mimo. Ni jim šlo za pokončanje Lahov, napac so vprizorili, da bi izzvali represalije nad nedolžne ljudi. In te so prišle takoj naslednji dan in to ne lahke. Že od Viča naprej so začeli Lahi, ki so v velikem številu prihajali iz Ljubljane, streljati na vse strani vse skozi do Polhovega gradca in mnogo ljudi je padlo. Požgali so več hiš in drugih poslopij. Tako smo bili med dvema ognjema, partizanskim in laškim. Ker sem podrobneje že opisal posledice tega hinavskega partizanskega nastopa, naj bo za sedaj to zadosti. Pribijem naj le še to, da. sem prav jaz takrat rešil vasi Hra-stenico in Hruševo, pa še več okoliških hiš, da niso bile požgane po Lahih. Za to imam še žive priče, ki bodo rade to potrdile. Jaz sam nisem tega vedel prej, da so mi to povedali drugi, ki so to zvedeli od samih Lahov. Da so prenehali s požiganjem, je bil vzrok ta, ker sem postavil sebe v hudo nevarnost in ustavil tri nemške tovornjake, ki so peljali bodečo žico proti 'Polhovem gradcu za zaščito meje med Nemčijo in Italijo, da nosti ni, ker so jo že sredi noči popihali neznano kam. To so naredili ne radi njih, pač pa radi nas domačinov, da nas na tak način ustrahujejo, ker vedo, da se bodo Lahi maščevali nad onimi, ki nočejo z njimi v gozdove. Ni mi tega verjel. A ko sem potem ustavil nemške avtomobile in jim na ta način pripomogel, da so prišli v bolnico itd., je bil ta častnik tako pošten, da je takoj posredoval pri komandi, naj prenehajo požigati, pa jim tudi raztolmačil, kar sem jaz povedal. Prav kmalu potem, že sredi popoldneva je pridirjal iz Ljubljane vojak s težkim motorjem in prinesel pisan ukaz, naj takoj prenehajo s požigi. Nisem še opisal, kako se je godilo nižje doli in v sami vasi Dobrovi, v okolici karabinerske postaje: Ker je bil mesec maj, so se v cerkvi pred mašo vršile šmarnice. K šmarnicam je vabilo ob petih zjutraj; ob tri četrt na 6 je skupaj zvonilo; med povzdigovanjem je zvonilo. Po maši je šel g. Gogala obhajat Ovna Petra in je zopet pozvonilo. (G. Gogola je bil na Dobrovi kot begunec, bivši župnik v Stari O-selici.) Ker so že zgodaj zjutraj začeli prihajati vojaki od Ljubljane gori, je komandant kara-binerjev brigadiere Cosov odločil, da je bilo zvonjenje znak, da prihajajo vojaki. In vselej, ko je prišla kaka skupina vojaštva po cesti, je dejal, je zazvonilo partizanom v znamenje, dd prihajajo zopet novi in vedno več vojakov. In začele so se aretacije. Tako so zaprli g. Gogala, g. Kokelj a (tudi begunec, župnik na blejski Dobravi, ki se je zatekel po izgonu na Hrvatsko na Dobrovo), domačega župnika Klopčiča, organista Aleša Šimenca, dr. Puca, zdravnika na Dobrovi, ki so ga radi lahne influence sneli kar iz postelje in ga gnali v zapor. Ta dogodek in pozneje še grožnja komandanta Cosova, da bo on ustreljen, če se kaj zgodi na Dobrovi, je tako vplivalo nanj, da je živčno zelo trpel in bolehal in moral pozneje oditi v bolnico, kjer se je zdravil okrog pol leta. Zaprli so jih na karabinerski stanici v sobi, dolgi 4 m in široki 1.30 m. In v to luknjo so natlačili 19 mož in fantov. Poleg g. Kokala in zdravnika dr. Puca so bili še zaprti: organist Šimenc, Bricelj iz Dobrove, Kramarjev Lojze, Bec-linov Miro, Tine Marinko, Prekov Johan, zobotehnik Kumar, Vampelj Vinko, “Glavič” iz Šujice, Suhadolc Ivan (mesar iz Vrhovcev), Vidmar Anton, č. g. Gogala, pa še nekaj drugih, ki se ne spomnim imen. Poleg teh so bili zaprti tudi neki možje možmi iz Tomačevega so spustili tudi Klopčiča, župnika. Ves ta čas so karabinerji in tisoči vojakov, ki jih je bila vsa dolina od Ljubljane do Polhovega Gradca polna, razsajali, streljali, kradli in požigali vsevprek in kjer jim je bilo bolj na roko. Več ljudi je ailo postreljenih. V glavnem se spomnim, da so tiste dni ustrelili — Škofovega Petra in Dov-jaka Antona na Šujici in to kar sredi ceste, ko sta se vračala zase z dela, in pa Andrej čkovega Jerneja iz Stranske vasi. Pa še mnogo drugih, pa se ne spomnim imen. Ubogi ljudje niso imeli nobene zaščite. Skrivali so se po kleteh, bežali v kake skrite zaslone ali med skale, da so bili zaščiteni pred streli. Nikjer se pa ni pokazal noben partizan, da bi bil ljudstvu v pomoč. Kakor sem že zapisal, so se že v noči, predno je odšel mimo nas zadnji laški avtomobil, u-maknili neznano kam in se nato po odhodu — umaknitvi okupatorja, ki je zapustil grozo in razdejanje, posamezno in v skupinah vračali in se znašali nad ljudmi, češ da so izdajalci, ker niso hoteli k partizanom v ho-sto. Tako so bili ljudje tepeni še drugim koncem palice. (Dalje) Pogajanja z rdečimi BONN, Z. Nem. — Nemški kancler dr. G. K. Kiesinger se je vrnil z obiska v ZDA in z razgovorov s predsednikom Nixo-nom in z njegovimi sodelavci Z vtisom, da se imajo ZDA namen pogovoriti o vseh spornih vprašanjih s Sovjetsko zvezo in po možnosti doseči z njo nek kompromisni dogovor. Ameriški zavezniki store torej pametno, da se ravnajo po tem vzgledu in se tudi sami pomirijo s Sovjetsko zvezo in s svojimi rdečimi sosedi. ftfa Portugalskem se le spet uveljavlja svoboda LIZBONA, Fort. — Ko je lanskega septembra dr. Caetano prevzel predsedstvo vlade, je kmalu začel popuščati opoziciji, potem se je naenkrat zaustavil in zavladal je sistem prejšnje Salazar j eve diktature. Sedaj se je stanje zopet spremenilo. Liberalni Lizbonski dnevnik je objavil začetek debate o raznih vprašanjih, ki imajo političen pomen. Prve debate v dnevniku sta se udeležila načelnik vladne stranke Castro in vodilni opozicijski prvak, socijalistični advokat dr. Soares. Castro je v svoji izjavi trdil, da je Portugalcem trenutno najbolj potrebna boljša vzgoja, dr. Soares se je pa vnemal za politično svobodo, ki jo je postavil na prvo mesto. Portugalska javnost je kar začudeno brala obe izjavi v isti številki, poleg tega pa še izjavo uredništva, da bo priobčilo še nove prispevke o tem predmetu. List je poudaril, da režim ne dovoli debate o vprašanju portugalskih kolonij. Dr. Soares se prepovedi ni držal; je načel debato, seveda v zelo previdni o-bliki. Opozicija je naravno zelo zadovoljna, da lahko nekaj lažje diha. Ni pa prepričana, da bo svoboda besede dolgo trajala Dokler pa bo, jo bo opozicija skušala do dna izrabiti. Južna Koreja bo pustila svoje vojake v Vietnamu SEOUL, J. Kor. — Naj Združene države store v Južnem Vietnamu kar že hočejo, Južna Koreja je pripravljena pustiti v Južnem Vietnamu svoje čete — skupno okoli 50,000 preskušemh borcev, dokler bo to potrebno in dokler bo Južni Vietnam to želel, raven, če bi bila Južna Koreja sama napadena. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Ženske dobijo delo tovarniško delo. Kličite od pon-deljka do petka od 8:30 do 4. ure. 391-1345. Prva in druga menja. (159) Delo za Ženske Iščemo ženske za čiščenje uradov ponoči na vzhodni strahi, večerov, unijska plača, prazniki, počitnice in druge ugodnosti. Kličite 361-0290. V**" , (161) Ženske: pakiranje in sestavljanje Javite se na “Kromex-Div. Atap-co” - 880 E. 72 St. 4. nadstropje splošni uradi - javite se pri sprejemni mizi od 7. do 11. dop. od ponedeljka skozi četrtek. Prinesite Social Security Card. Morajo znati brati, pisati in govoriti angleško. Javite se za delo v tovarni. (19,21 avg) iz Tomačevega, ki so prišli v Graben po steljo. Karabinerji so jih zaprli in imeli zaprte od četrtka do nedelje, nakar so jih spustili domov. Prvi večer zapora so jih silno pretepali. Č.g. Kokala in zdravnika dr. Puca so zvečer izpustili in dr. Pucu rekli, da bo prvi ustreljen, če se kaj zgodi, ker vedo, da je on glavni voditelj komunistov na Dobrovi. Seveda so dobro vedeli, da to ni resnica, pač je pa bil komandantu Cosovu hudo na poti, ker je bil skozi načelen in veren mož. Zato bi se ga zelo rad zne bil, a ni mogel dobiti pravega vzroka. Da bi zdravnika kar tako spravil s poti, bi ljudi prehudo zadel in najbrž bi moral tudi pred svojo komando odgovarjati. Č. g. Gogala so obdržali v zaporu kot talca, ker so se zmotili in zaprli namesto njega župnika Klopčiča. Tako je bilo tisto prvo so potem žico izložili kar tam in noč v tistem tesnem prostoru za-naložifi 19' laških ranjencev, ter | prtih 24 ljudi. Ko so zjutraj pri CLEVELAND, O. Moški dabiio delo jih odpeljali v Ljubljano. Med temi ranjenci je bil nek oficir in ta me je naprosil, da naj se usmilim in storim, kar morem, da jih ne bodo partizani, poklali. Povedal sem mu, da te nevar- gnali še g. Klopčiča, so g. Gogalo spustili. Naslednji .dan so jih nekaj izpustili in pozneje se druge, le g. Klopčič in oni iz Tomačevega so morali počakati do nedelje v zaporu. Za onimi HEAT TREATERS Two experienced men to operate in “atmosphere control” furnaces. Technically minded trainees acceptable. Two qualified men for quality inspection. Progressive and serious minded trainee acceptable. general metal HEAT TREATING INC. 941 Addison Rd. 391-0886 J. A. Sindelar or A. Jencik (164) Varilci in obdelovalci industrijske kovinske pločevine Stalno delo, nadure, urne plače, plačane ugodnosti obsegajo: počitnice, praznike, skupno bolniš niško zavarovanje. Kličite za razgovor Cleveland 681-7379 ali 'pošljite podatke na oddelek za osobje: OHIO BLOW PIPE CO. 1727 Doan Ave. East Cleveland,'Ohio nasproti CTS postaje (161) MALI OGLASI Naprodaj Zidana hiša, 4 spalnice, na Grovewood Ave. Kličite 486-6906. (160) Naprodaj Hiša za dve družini 4-4, v jako dobrem stanju, čista, zmerna cena na School Ave., blizu cerkve Marije Vnebovzete. Tudi 10 čev. zunanje kopališče. Kličite 541-7011. (1,4,7,13,15,19. 22 avg) POZOR Kadar nameravate kupiti al, prodati vašo hišo, lot, prazn. zemljo ali farmo, kličite na.i. Točna postrežba JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (Tues.x* Kupimo rabljene predmete Stare mize, stole, posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne, druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kličite: 946-3072. —(162) Dvojna — zidana Hiša, 14 let stara, 1 spalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj, dvojna garaža, lot 63 x 163, Wickliffe, $26,900. Nič kleti. Za pranje in drugo v pritličju. Davki $450 letno. KINKOPF REALTY 30825 Euclid Ave. 944-7900 (163) ..— M. I i.i.ii I | .n. »i i .. | P. Hiša naprodaj Endružinska, 8-sobna hiša na dvojnem lotu v okolici St. Clair in Nottingham; blizu trgovin, cerkve in šple. $19,900. Kličite 944-5511 ali 481-4959 po 7. uri zv. -(162) Loti naprodaj En aker v Kirtland Hills, Richmond Heights in Euclid za ugodno ceno Kličite 481-0400. (159) F. S. FINŽGAR: POD SVOBODNIM SONCEM 1 V prozorno tančico zavit skopljenec je odgrnil težko zaveso, dvorni ceremoniar je namignil trgovcu. Vstopila sta. Pred njima se je zableščala dvorana, da se je zmedel za trenutek sam bogati Epafrodit. Samo zlato in srebro, ob bleščečih stenah dragocene trofeje, uplenjene zmaganim kraljem. Zadaj velikanski zlat rimski orel z razprostrtimi perutmi. Pod njim na bagrenem prestolu Jus-tinijan, slok in suh, v težkem škrlatu, ob njegovi strani Teodora, ovenčana z diadcmom. Preko škrlatne tunike, v katere rob so bili uvezeni sveti Trije kralji z zlatimi frigijskimi kapami na glavi, je imela težek pa-lij, plašč, ves posut z žlahtnimi kamni. Krog nje zbor dvorjanic, krog carja vrsta dvornih ljubljencev. Epafrodit in Iztok sta od daleč pokleknila, se drsala po kolenih proti carju in legla pred njim po dolgem na obraz. Iztok CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY ANTIQUES and Misc. Treasures Shop. - Must sell. Calif, bound. $2,500 plus inventory. BA 1-6558; 375-3404 NEWS STAND — Ridgeland — Lake, Oak Park. By retired owner. Longest, steady clientele. See or Call stand. 7 a.m. - 6 p.m. 383-9865 (159) REAL ESTATE FOR SALE ST. PHILOMENA’S — 2 flat brick. 2-6’s - 44 ft. lot. w/side drive. 2 car garage. 1st fir. vacant. Owner — 235-0141 > (161) BY OWNER — Income Brk. Bldg., NW side, Tavern.—steady neighborhood trade, plus (1) 6, (1) 4, (1) 3% rm. apts., 2-car gar. xira lot. Priced for quick sale. $28,500. 685-6078 (161) CICERO-BLVD. MANOR Open hse., by owner - Sat., Sun., brick, 6 rooms. Corner lot, three bdrm., cab. kit., 1V4 baths, gar. Full bsmt. Fenced yd., mid $20’s. 3331 S. 56th ct. 863-2290 I*,, (159) BROOKFIELD OPEN HSE. 1-6, 8-16, 8-17 Brk. ranch, Ige. lot, 3 bdrms., fam. rm. with bar, att. gar. Immed. occupancy. $28,900 - Negotiable. 3100 Vernon Ave. 485-2073 I (159) CHICAGO HTS. — Moving to Fla. 4 bdrm. all brk. cust. bit. hse, formal din. rm., Ige, liv. rm., cer. kit., 1% bts., full bsmt., walk to Lutheran & Marion Hi Schls» Choice neighborhood. Low $30’s. Owner. SK 4-4007 (159) bi bil zaškripal z zobmi in planil pokonci ter zadavil tega tirana, tako ga je peklo, svobodnega sina prostih dobrav, to grozno, hinavsko ponižanje. “Pred teboj v prahu prosita milosti božanskega despota naj-nevrednejša hlapca,” je izprego-voril Epafrodit. Izvršeno je bilo počaščenje, Upravda je dal znamenje, da sta vstala. Teodorini pogledi so žareli bolj kakor dragulji v kroni in se pasli na Iztoku. Dvignila se je vsa njena preteklost, ko je še brodila po blatu, ko je zamam-Ijala na igralskem odru s prelestno lepoto in živela v razkošnih orgijah. Odložila bi krono, slekla škrlat, da bi zamamila tega Slovena in si ogrela na teh junaških prsih vse plamene strasti. S Teodoro so se naslajale ob Iztoku dvorjanice. Na nasprotni strani je zelenel od jeze poveljnik Azbad. Ni izgrešil pogleda Teodore. Ali to ga ni bolelo. Iskal je tiste modre oči, ki so ga včeraj pogledale pomilovalno, celo porogljivo, in mu privoščile poraz v hipodromu. Njegovi pogledi so prosili in jokali pred temi modrimi očmi in beračili za milost. Toda Irena se ni ozrla. Njene ustnice so se smehljale, njene oči so se zapletle v bujne kodre Iztokove in obvisele kakor na skrivnostnih nitkah ob Slovenu. “Epafrodit, Krist ti je naklonjen! Obsenčil te je Sveti Duh, da je kupila konje tvoja trgovska modrost, kakor jih je vredna velika despojna. Zahvaljujem nebo za ta dar.” “Božja Modrost je izbrala nevrednega hlapca, da poplača z drobtinico veliko svetost in molitev despojne.” “In despot narodov te zahva- CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOR SALE WINFIELD — By Owner Contem. ranch. 4 rm. plus 2 bdrm. Gar. Full bsmt. A. Čond. Gas heat. 1 acre lot. Area of For. Pres. $35,000. Call eve. & wknd. 668-8576 (158) WINSTON PARK: Beverly deluxe. 3 bdrm., 2% baths, walnut paneled rec. rm. air cond., tiled entree, drapes, carpeting, etc. Electric eye garage door. $40,000. Owner. 344-5964 (158) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Lite hskpg. Live in 4 children. (3) (school age.) $50 wk. N.W. side. Call-bef. 5, 276-3347 (158) HELP WANTED MERCY HOSPITAL MIAMI, FLORIDA PHYSICAL THERAPIST CHIEF Challenging opportunity for Registered Therapist to assume complete responsibility of department. Previous supervisory experience. Salary commensurate with education and experience ASSISTANT DIRECTOR NURSING IN-SERVICE EDUCATION Challenging career opportunity with an expanding progressive hospital overlooking beautiful Biscayne Bay. Candidates for this position should have a Master’s Degree in Nursing Education plus experience developing and coordinating a comprehensive program of in-service training. Salary commensurate with experience. REGISTERED NURSES Openings available on all shifts — Shift differential. SEND RESUME IN CONFIDENCE TO: Mercy Hospital Personnel Department 3663 South Miami Avenue, Miami, Florida 33133 (158) ljuje vpričo jasnega dvora in ti obeta svojo milost do konca!” “Preveč je tvoje dobrote! Poplačan je hlapec zadost>, ko je smel zreti v sonce vesoljnega sveta, ki vlada v pravici in modrosti narode!” “In tudi barbaru” — Justini-jan je pokazal na Iztoka — “je naklonil Bog zmago, ker biva v tvoji hiši. In zavoljo Boga in svete Besede ga poplača Justini-jan s častjo: centurio v palatin-ski vojski je in stopi...” Azbad je prebledel ob teh besedah. Prekinil je samega carja in vzkliknil: “On je iz vrst Slovenov, ki so uničili Hilbudija!” Dvorjanom je zastala kri v žilah. Toliko žaljenje veličanstva! Azbad je zaigral glavo! Prekinil je nepozvan carja v besedi! Teodora se je srepo ozrla s trona. Tudi Azbad je vedel, da je tvegal življenje. Iztok, njegov tekmec, centurij v palatinskih vrstah. Ne! Nikdar! Ob njem ne preživi dneva. Proč z njim, po-gibel tekmecu — ali sebi. Smrtna zona ga je spreletela, vzkliknil je. Jasno mu je bilo, da uniči vzklik njega ali Iztoka. Nastala je tihota. Kakor pošast je legel strah na vsa srca. Justinijanu se je mračilo čelo. Tedaj je Azbad padel na obraz pred tron, “Despot morja in zemlje! Darujem ti glavo, ki mi jo vzameš po pravici, ker sem žalil tvoje veličanstvo. Toda devet glav bi daroval, samo da otmem naj-maniše nevarnosti tebe, o despot!” Azbad je ležal na tleh. Vse je drhtelo in čakalo sodbe. Tedaj se osrči Epafrodit. Ostal je miren, pripognil koleno in pritisnil čelo na preprogo. “O despot, kdor ima taks hlapce, tistemu bi moral ustvariti Bog še eno zemljo, da si jo osvoji. Zakaj ta bo premajhna za tvojo moč!” Oba sta klečala pred b onom. Vsi so strmeli v carja, ki si je naslonil glavo na roko in zrl predse. “Govori, Epafrodit, od kod je ta Sloven! Res iz vrst barbarov, ki so mi uničili Hilbudija?” Upravda ni dvignil oči. “Slabe so moje roke in leta so mi upognila hrbet in pobeljena glava ni več dom nerazsodnih misli. Toda tako gotovo, kakor me čuje božja Modrost, bi bil že vzkipel in sunil nož v srce Slovenu, če bi bila resnična trditev Azbadova, ki je skrben po pravici in poštenju. Ta Sloven mi je rešil življenje. Preko Donave so se gnali ostanki Svarunove vojske in napadli mene, mirnega trgovca. In iste Slovene je klal Iztokov nož in me iztrgal smrti. Zato njemu moja hvaležnost, zato biva pod mojo streho in zato vem, da ni iz vrst tistih, ki so sovražniki velikemu despotu!” Po dolgem molku je dvignil Justinijan glavo. “Iztok je in ostane centurio, Azbad je in ostane poveljnik in od danes moj tajni zaupnik! Iztok stopi v njegovo legijo!” Ves dvor je z vzlikom in občudovanjem poslavil in poveličal carjeve besede. Odlikovanima so čestitali in slavili despotovo milost in nedosežno razsodnost. Iz vrst dvorjanic je stopila Irena in ogovorila Iztoka slovenski. “Junak si, stotniče carske vojske! Tvoja pot se vije kvišku. Naj te spremlja sreča!” Iztok, ki ni razumel ves čas ničesar, se je ob teh besedah zdramil, kakor bi se prebudil iz sna. “Ali si vila iz naših logov, ali si Živa — oj, govori!” Irena pa se mu je samo nas-mehljala in se ozrla v njegove oči. Zakaj dvignila se je že zavesa, Epafrodit in Iztok sta se dotaknila s čelom tal in odšla. Po cestah ni Iztok videl množice, ni slišal vzklikov. Pred njim so gorele modre Irenine oči in trepetal smehljaj njenih ustnic. Njegovo uho je slišalo samo mehke besede, ki mu jih je izpregovorila neznana, lepa kakor gorska vila. Njegovo srce pa je objela sladkost, kakor da bi nad njim razpela cvetoče lipove vejice — tiha Vesna. (Dalje prihodnjič* -------o------ LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Frank Urankar; podpredsednik William Urankar; tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. zorniki: Anton Grose!, Martin Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 1. mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger William Pavšek, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan, Recording Secretary Joseph Pluscuskey, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119, Treasurer John Osredkar, Youth Director Louis Jesek, Trustees: Louis Somrak, Felix Korošec, Frank Kocin, Past Chief Ranger John. Petrie, Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room. Ameriška bratska zveza Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannarelli: bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd„ UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, telephone: 845-4440. D r u - štvo zboruje vsak tretji petek v NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; blagajničarka in zapisnikarica Rose Intihar. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, Louis Sajovec. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL'i from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu cb 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik John Milako-vich, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapusnikar Ken Tomsick, slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja Rev. Viktor Tomc; predsednik Jack Šimenc, 799 East 159 St.; I. podpredsednik Frank Hudak; II. podpredsednik in slovenski dopisnik Zdravko Novak, koresp. tajnik Steve Bolčevie, 650 E. 160 St; tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road; načelnik bol. oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE 1-8622; njegov pomočnik Art Eberman, dopisnik v angl. Henry Skerbec, maršala Joseph Sajevec in Rocco La Penta; načelnik programov John Buchan-nan. — Skupno sv. obhapilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši, po maši sestanek v šplski dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Miss Marie Albu, Mrs. Mollie Frank, namestnik Mrs. Eileen Ivančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mrs. Olga Klancher. Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin. Odborniki: Rudi Lekšan, Mary Blatnik, Tone Adamič, Mira Kosem. Nadzornika: Franc Sever in Lojze Mohar. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. John Culkar, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva DRAMATSKO DP.UŠTVO LILIJA Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1969-70 Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Mary Ulyan, 135 Chestnut Lane, Apt. 103, Richmond Heights, Ohio 44143, tel.: 261-6409, zapisnikarica Frances Modic. Nad- PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, pod- zorni odbor: Louis Stavanja. Ed predsednik John Culkar, tajnica Leskovec, Jennie Hrvatin. Seje se in blagajničarka Margaret Loucka, vrše vsak drugi četrtek v mesecu 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisni- ob 8. uri zvečer v Slovenskem dru-karica in poročevalka Anna Jesen- štvenem domu, 20713 Recher Ave., ko, nadzornika Ella Samanich in Euclid, Ohio. GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois G0431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .................................................. NASLOV ............................................... MESTO ................................................ DRŽAVA ............................... CODE .......... ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA ( 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO