Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (1/17 °C), soboto (3/13 °C) in nedeljo (4/15 °C) bo delno oblačno. V soboto možen dež.
Četrtek, 16. marca 2017
številka 11 | leto 64
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
TAKO mislim
Minister Gašperšič s svojim obiskom podprl cesto
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič si je skupaj s svojo ekipo ogledal del trase bodoče hitre ceste na relaciji Šentrupert-Slovenj Gradec. Poudaril je, da o pomenu te ceste ni več potrebnega nobenega prepričevanja. Je pa vsem, s katerimi se je srečal, med drugim tudi s
predsednikom uprave Gorenja Franjem Bobincem, zagotovil, da se bodo vseh aktivnosti lotili resno in intenzivno, saj je zdaj pomembna čimprejšnja izgradnje te ceste, ki pomeni uspešnejši nadaljnji razvoj Koroške ter Šaleške in Zgornje Savinjske doline.
Na sliki med ogledom dela trase bodoče ceste v bližini gostišča Hartl. V ospredju poleg ministra Gašperšiča podžupanja Velenja in predsednica tukajšnjega odbora SMC Breda Kolar.
a mz
-VO
iu-l ■in
50
■u-t ii*"> :o
U Ženske razvajali z modo in
cvetjem
Velenje, 11. marca - Tudi ob letošnjem dnevu žena so se Velenj-čanke pustile razvajati z modno revijo, na kateri so si lahko ogledale tako športna kot elegantna oblačila pa modne dodatke, make up in pričeske iz lokalov in salonov v središču mesta, nato pa izkoristile posebne ugodnosti, ki jih je letos pripravilo največ trgovcev in ponudnikov storitev do sedaj.
Z rdečimi nageljni pa so jih tokrat razveselili nogometaši. Ti so pokazali, da so ravno tako kot z žogo spretni z rožami, ki so jih s hitrimi in natančnimi podajami z vstopnicami za nogometno tekmo vred predali damam in jim tako še popestrili praznik ter razvajanje v mestu. Več na strani 13.
a tf
Hrana za vzhod in zahod
Tatjana Podgoršek
Trgovci pravijo, da je potrošnik kralj. »Prilagajajo« se njegovim potrebam in zahtevam na najrazličnejše načine, multinacional-ke pa očitno obojim. Imajo pa eni in drugi skupni imenovalec - dobiček.
Že pred leti so nekateri hodili kupovat čez mejo, ne zgolj in samo zaradi tega, ker je bilo enako blago v enaki embalaži in z enako deklaracijo tam cenejše, ampak ker je bilo tudi kakovostnejše. Mimogrede - čokolada in pralni prašek sta bila tudi pri nas kakovostnejša, če si ju kupil v nekaterih trgovinah tujih trgovskih verig. To v širši družbi znano prepričanje kljub varstvu potrošnikov, njihovi večji ozaveščenosti, pravilnikom ... ni nikogar preveč motilo vse do nedavnega zasedanja ministrov za kmetijstvo v Bruslju, ko so Slovaki in Madžari delegacijam preostalih članic EU in Evropsko komisijo seznanili, kakšne razlike so pokazale analize enakih izdelkov, ki jih multinaci-onalke in tudi trgovske verige prodajajo njim z istim imenom, enako embalažo in deklaracijo. Njihova vsebina je bila namreč precej drugačna v primerjavi z enakimi izdelki v zahodnoevropskih Avstriji in Nemčiji. Če so bile tu sestavine praviloma kakovostnejše in bolj naravne, so te za potrošnika vzhodnega trga, kamor sodi tudi Slovenija, vsebovale cenejše nadomestke, večjo količino sintetičnih aditivov, sladkorja, sladil, v primeru Slovaške tudi višje končne cene. Naivni potrošniki pa smo kupovali in nekateri še kupujejo, misleč, da je vse, kar je iz tujine, zlato.
Multinacionalke so priznale, da zalagajo evropski trg z živilskimi izdelki drugačnih receptur, v isti sapi pa dodale, da so te »posledica«prilagajanja prehranjevalnim okusom potrošnikov v različnih evropskih državah. Razlike so menda zakonsko »pokrite«, izbira živil pa prepuščena bolj ali manj osveščenemu, predvsem pa zmedenemu potrošniku. Temu so vsi po vrsti »zaupali uporabo živil na lastno odgovornost«, za katero z nakupom izdelkov tudi plačuje. Ko mu je pred leti mlekarna Celeia šla nasproti z izdelki brez gensko spremenjenih organizmov, so bile konkurence polna usta o nelojalni konkurenci, marketinški potezi in še čem.
Nekatere države v EU so se odločile, da bodo same preverile, če in kje je prisotno zavajanje potrošnikov. Slovenije za zdaj ni med njimi, čeprav bi njene državljane gotovo zanimalo, v katerem prehranskem raju so. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin namreč primerjalne raziskave ne načrtujejo, so se pa na pobudo pripravljeni odzvati. Očitno je, da bomo morali za večjo prehransko varnost in s tem za svoje zdravje - tako kot za marsikaj drugega - poskrbeti sami, biti pri samooskrbi, čim bolj iznajdljivi in se opreti na domače. A glede na že razkrite nečednosti tudi pri tem kanček previdnosti ne bo odveč.
Gorenje tržne de

povečuje eže
Že dobro leto izkazujejo v Gorenju rast kazalnikov uspešnosti in povečujejo tržne deleže na vseh svojih trgih. Tako tudi uspešno uresničujejo zahteven strateški načrt, ki so si ga zastavili lani spomladi. Z njim želijo odpraviti vse slabosti in se še bolj usposobiti, da kljubujejo vse bolj zahtevnim razmeram na globalnih trgih. Najbolj so lani povečali prodajo izdelkov Asco, za kar 9 odstotkov, v celotni strukturi prodaje pa predstavljajo premijski aparati že 27,3-odstotni delež, ki ga bodo v prihodnjih letih še povečevali.
Prav zato tudi toliko vlagajo v razvoj. Lani so za to namenili več kot 32 milijonov evrov, kar je 2,6 odstotka več kot leto prej. Več so vložili tudi v marketing, kar 26,4 milijona evrov. S podobnimi trendi so stopili tudi v letošnje leto, ko so s prvim februarjem spremenili tudi organiziranost, s katero zaostrujejo odgovornost na vseh področjih.
a mz
■
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

16. marca 2017
(r.
LOKALNE novice
Vključiti je potrebno vse sredine
V Šoštanju bo pet polnilnic
Šoštanj - V občini Šoštanj bodo z 20.000 evri, ki so jih pridobili iz EKO sklada, postavili pet električnih polnilnic za polnjenje avtomobilov in koles. Vseh pet bodo postavili letos. Štiri v mestu Šoštanj (na Aškerčevi, parkirišču pri Muzeju usnjarstva na Slovenskem, nasproti slaščičarne Miš - maš in pri Tresimir-jevem parku), eno pa v Topolšici pri domu krajanov oziroma gasilskem domu.
S postavitvijo električnih polnilnic začenjajo v Šoštanju že tudi konkretno izvajati zastavljene ukrepe celostne prometne strategije in spodbujati prebivalce k uporabi obnovljivih goriv.
a mkp
Javna razgrnitev dela Metleč
Šoštanj - V prostorih Občine Šoštanj bo do 17. aprila javno razgrnjen dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za del Metleč. Javna obravnava, ki je sestavni del sprejemanja tovrstnih aktov, pa bo organizirana konec marca.
Z OPPN Občina v Metlečah zapolnjuje prazne parcele, kjer je izraba stavbnega zemljišča smotrna. Dovoljene so eno- oziroma dvostanovanjske hiše, tako novogradnje kot tudi rušitve in rekonstrukcije obstoječih.
a mkp
Vodovod Loke-Jurk dobil uporabno dovoljenje
Velenje, 8. marca - Prejšnjo sredo je bilo izdano uporabno dovoljenje za vodovod Loke-Jurk v krajevni skupnosti Paka, kjer so doslej dokončali prvo fazo izgradnje. Ta je stekla septembra lani na dveh odsekih v skupni dolžini 3 kilometre in 200 metrov. Nanj se je že priključilo 14 gospodinjstev. Sočasno so zgradili še hidrantno mrežo z nadzemnimi hidranti in vodnimi zbiralniki za stalno hrambo požarne vode. Dela, ki jih je izvedlo podjetje Nizke gradnje Rošer, so bila končana decembra lani, Mestna občina Velenje pa je zanje odštela dobrih 242 tisoč evrov.
a bš
Nova Svitova ambasadorka
Celjska regija - Celjska regija ima novo ambasadorko programa Svit - državnega programa presejanja in zgodnjega odrki-vanja raka na debelem črevesu in danki. To je Sonja Punčuh iz Slovenskih Konjic. Pridružila se je Stanislavi Drobnjak iz Šmarja pri Jelšah. Tako kot slednja je tudi Punčuhova obljubila, da bo pomagala pri širjenju informacij o raku, o pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni na osnovi lastnih izkušenj ter pozvala druge, naj se udeležijo preventivnih pregledov.
Odzivnost na povabilo Svita je v celjski regiji 63-odstotna in je slabša od povprečja v državi. Najvišjo odzivnost v omenjeni regiji beležijo v občini Radeče (74-odstotno), druga pa je občina Šmartno ob Paki s 73-odstotno odzivnostjo ljudi.
a tp
Veleposlanica Madžarske obiskala Velenje
Velenje - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel veleposlanico Madžarske v Republiki Sloveniji Edit Szilagyine Batorfi, spremljala jo je diplomatka za gospodarske zadeve Bernadette Thomas. Veleposlanica je povedala, da je namen njenega obiska pridobivanje informacij o primerih dobrih praks in uspešnih projektih, ki jih izvaja občina.
Izpostavila je področja, v okviru katerih bi lahko krepili mednarodno sodelovanje. Predlagala je, da se v kulturi povežeta Pikin festival in Madžarski kulturni center v Ljubljani, uspešna projekta Bicy in Lokalc pa bo predstavila madžarskim županom.
Župani regije Saša za skupen turistični projekt in produkte, ki bodo omogočili razvoj regije - Podprli opredeljene cilje raziskovalne naloge
Veleposlanica Madžarske Edit Szilâgyiné in župan Bojan Kontič
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 8. marca -
V sejni sobi Občine Šmartno ob Paki so člani sveta županov SAŠA pozornost namenili dvema temama, in sicer seznanitvi s predlogom projekta Turizem je prihodnost ter predstavitvi namena ter ciljev raziskovalne naloge »Priložnosti za delo in življenje mladih v regiji Saša v obdobju do leta 2030« v okviru javnega zavoda Center za razvoj terciarnega izobraževanja Saša Velenje.
Po besedah Jasne Klepec, direktorice Savinjsko-šaleške razvojne agencije, ki je pripravila projektni predlog Turizem je pri-
hodnost, so vanj vključili 20 projektov, prispelih na javni razpis v zvezi s turizmom tako s področja javnega kot zasebnega sektorja. V njem so med drugim predvideli pet produktov (kolesarjenje, pohodništvo, kmetije in kulina-rika, Golte in zima ter sprostitev v neokrnjeni naravi). Izvajali naj bi ga dve do tri leta, ocenjeni stroški naj bi znašali približno 195 tisoč evrov, za njihovo pokritje pa so predvideli tri vire financiranja.
V razpravi so bili župani kritični do predloga projekta, sploh velenjski Bojan Kontič, kasneje so ga pri tem podprli še drugi.
Ta je med drugim poudaril, da je treba pri tej »zgodbi« vedeti, kaj želijo, da bodo bolje tudi izkoristili denar, ki bi bil za to na voljo. »Predvsem pa je treba dati na skupni imenovalec vse, ki se ukvarjajo s turizmom v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, in se povezati. Naš skupni interes morajo biti turistični produkti, ki bodo omogočili razvoj dejavnosti in s tem napredek Saša regije. Morebitno skakanje v zelje ni potrebno, ker se lepo dopolnjujemo.« Skupen in usklajen projekt naj bi obravnavali na eni od prihodnjih sej sveta županov Saša, prav tako pa naj bi oblikova-
li projektno skupino, sestavljeno iz vseh predstavnikov občin v regiji.
Na zavodu Center za razvoj terciarnih dejavnosti v regiji Saša so se lotili izdelave raziskovalne naloge z naslovom Priložnosti za delo in življenje mladih v omenjeni regiji do leta 2030. Z njo želijo - je dejal zunanji strokovni sodelavec centra ter koordinator pri omenjeni raziskovalni nalogi dr. Franc Žerdin - lokalne skupnosti, tukajšnje gospodarstvo, predvsem pa mlade seznaniti z možnostmi izobraževanja v regiji in o poklicih, za katere se bodo lahko tu tudi zaposlili v omenjenem obdobju. Naloga je zelo zajetna, pri njeni izvedbi sodelujejo številni zunanji sodelavci zavoda, ustanove, institucije ... Stala bo blizu 21 tisoč evrov, dve tretjini potrebnega denarja zanjo bo zagotovilo gospodarstvo, preostalo lokalne skupnosti. Župani so izdelavo projektne oziroma raziskovalne naloge ter v njej opredeljene cilje tudi sprejeli.
Po seji so si udeleženci seje na povabilo gostitelja - župana Občine Šmartno ob Paki Janka Ko-pušarja - ogledali še predvideno traso hitre ceste 3. razvojne osi na območju lokalne skupnosti.
Savinjsko-šaleška naveza
Slovenija s čebelami doma in v svet
Vojska za mir - O cesti in čebelah - Peš na grad - Rimski TIC - Migracije
Pester teden je za nami! Od razprav o tem, kakšno EU bomo imeli, o spoznavanju, kako miroljubno vojsko imamo, saj naj bi bila naša »armada« dobra le za mir, pred parlamentarno komisijo v »zadevi Teš 6«je sedel še naš Matej Lahovnik. Če so tipremlevali bolj ali manj znane stvari, pa bi vsaj v eni zadevi lahko vzkliknili: in vendar se premika! In to ob zadnjem obisku infrastrukturnega ministra Ga-šperšiča na območju, kjer naj bi potekala hitra cesta 3. razvojne osi med Slovenj Gradcem in avtocesto pri Šentrupertu. Da bi le obljube, da bo po novi cesti promet stekel že konece leta 2023, res tudi cesta postale. Če bo šlo vse po načrtih in brez zapletov, je ob tem sicer pripomnil - tisti v Braslovčah in prebivalci drugih območij, ki jim ta trasa še vedno ne gre v račun, računajo prav na to. Drugi, ki v njej vidijo rešitev, upajo, da bodo tokrat lopate res kmalu zasadili. Kje je že čas, ko je neki drug predsednik vlade za začetek gradnje skorajda že držal lopato v rokah, če se malo slikovito izrazim, pa iz tega ni bilo nič. Vsi pa upajo, da bo nekaj iz dveh medenih prizadevanj, za kateri se zavzema Slovenija. In na oboje so med zadnjim sejemskim trojčkom opozarjali tudi v Celju. Da bi se uresničila naša pobuda, da bi dobili še svetovni dan čebel in da bi v Celju bil naslednji svetovni kongres čebelarjev. Podporo obojemu je obljubil tudi premier Cerar, kije tudi obiskal (mednarodne) Dneve čebelarstva ApiSlovenja. Slovenski čebelarji so ob tej prireditvi gostili tudi predsednika svetovne čebelarske zveze Philipa McCabeja. Ta je podprl idejo o vključevanju invalidov v čebelarstvo.
Od čebel do zdrave hrane pa tudi ni daleč. Tudi o njen in samooskrbi so govorili na sejmu. In poudarili že nekajkrat izpostavljeno dejstvo, da lahko samooskrbo povečamo, če bomo Slovenci bolj jedli lokalno in sezonsko hrano.
Na našem širšem območju se je precej dogajalo še na drugih področjih, so pa to območje letos obšli slovenski gospodarski »oskarji«. Tovrstne nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, podeljuje jih Gospodarska zbornica Slovenije, letos ni prejela nobena družba z našega območja. Zadnja leta nikakor ni bilo tako; letošnji »post« seveda ne pomeni, da dobrih družb tudi na našem območju ni več.
Ob tem, ko nekateri še vedno opozarjajo na posamezne slabe prometne povezave, se v Celju obeta vsaj ena. In to kaj kmalu. Še do glavne pohodniške sezone naj bi obnovili znano, a zadnji čas zelo zanemarjeno Pelikanovo pot na Stari grad. Občina bo zdaj to lahko storila, saj so odpravljene težave z nekdanjimi lastniki gozda. Gozd na zahodnem grajskem pobočju je namreč občina odkupila in tako še bolj povečala mestni gozd. Ne bodo pa le obnovili te poti, ki naj bi jo bil »trasiral« Josip Pelikan, znameniti celjski fotograf, samo uredili bodo še eno in tako vzpostavili krožno pot. Pričakujejo, da bo tako to priljubljeno celjsko turistično točko obiskovalo še več ljudi. Peš. V Rimskih Toplicah, ki se z Rimskimi termami znova vse bolj prebujajo, naj bi prihodnje leto začeli uresničevati projekt - turistično informacijski center. Samo turistično dejavnost bodo v njem popestrili s predstavitvijo zgodovine kraja. Na vrhu bo še letna terasa z gostinsko dejavnostjo.
Na šmarskem koncu pa še niso povsem potihnile razprave v zvezi z zdravstvom. Vendar zdaj ne govorijo le »problematično«, to je o težavah pri izvolitvi novega direktorja ZD tudi pozitivno. Taki so namreč podatki o poslovanju tega zavoda v lanskem letu, kot jih je predstavila nekdanja »prava« direktorica, zdaj pa zaradi težav pri imenovanju novega že dolgo vršilka dolžnosti direktorja Irena Nun-čič. Lani so precej posodabljali in zaposlovali, pa vseeno prigospo-darili celo dobiček. Za mnoge pa je vse to še vedno v senci novega, že petega razpisa za vodjo tega javnega zavoda. In zanj se bo znova potegovala tudi Nunčičeva.
Pa še to: tudi v Celju občasno precej govorijo o migrantih in migracijah. Zadnje dni nekateri še bolj. Ne zaradi tistih »mednarodnih migracij« ampak o občinskih. Tako pač nekateri imenujejo načrtovane premike nekaterih šolarjev iz ene šole v drugo. Tudi tu pač nastajajo na nekaterih šolah viški otrok, drugje jih primanjkuje. A tako prestavljanje vsem staršem nikakor ni všeč, ker pač starši »vidijo« kakšno drugo rešitev. Po njihovem boljšo, seveda!
a k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 3
16. marca 2017
Cesta bo, trdi minister Gašperšič
Vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo tretje razvojne osi na relaciji Šentrupert-Slovenj Gradec potekajo po predvidenem planu - Dars ima zagotovljena sredstva za pripravljalna dela - Prihodnje leto gradbeno dovoljenje - TEŠ 6 za slovensko energetiko zelo pomemben
Mira Zakošek
Velenje, 10. marca - Koroško in Šaleško dolino je obiskal minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič. Skupaj s sodelavci in predstavniki stranke SMC si je ogledal traso bodoče ceste. Povabili smo ga na pogovor. Verjetno ste danes, ko ste se pripeljali v to okolje, tudi sami opazili, kako nujno potrebujemo boljšo cestno povezavo, ki jo je vaša vlada umestila v prostor. Upam, da razumete, da smo v tem okolju do tega vprašanja nezaupljivi. Zato vas bom še enkrat vprašala: cesta bo? »Bo! Projekt 3. razvojne osi ni le enostranski pristop k načrtovanju cestne infrastrukture, ki bi upošteval le prometno povpraševanje, ampak v največji meri upošteva tudi razvojne vidike regij in je prepoznan kot prioriteten in nujen. V zadnjem času so bili pri projektu narejeni bistveni premiki in prepričevanja o potrebnosti tega projekta niso več aktualna.«. Nam lahko poveste tudi bolj konkretno, kako so predvidene na-
daljnje aktivnosti; doslej še nisem slišala, kdaj lahko upamo, da bo »zasajena prva lopata«? »Študija upravičenosti izgradnje nove cestne povezave na koridorju severnega dela 3. razvojne osi na odseku A1 Velenje-Slovenj Gradec, ki bo podala tudi možne scenarije izgradnje, je v fazi zaključevanja. Izbran naj-
> Sredstva za pripravljalna dela so zagotovljena, prihodnje leto naj bi pridobili gradbeno dovoljenje.
ustreznejši scenarij bo skladno z Nacionalnim programom razvoja prometa vključen v operativni načrt vlaganj v cestno infrastrukturo. S tem načrtom bodo tudi natančneje opredeljeni stroški in podrobnejše razdelani terminski načrti izvedbe posameznih faz in etap tega projekta. Prvi 6-letni operativni načrt bo predvidoma pripravljen in sprejet na vladi RS
v prvi polovici letošnjega leta.
Skladno s predvideno dinamiko projekta bo leta 2018 pridobljeno gradbeno dovoljenje. Temu bo sledila objava razpisov za gradnjo in začetek gradnje. Vse aktivnosti od predhodnih del do gradnje se bodo izvajale skladno z ugotovitvami iz prej omenjene študije in v okviru finančnih spo-
sobnosti investitorja gradnje.« In kdaj bi se potem lahko po novi cesti tudi zapeljali?
»Po okvirnem terminskem planu naj bi bila nova cestna povezava A-1 Velenje-Slovenj Gradec kot celota predana prometu leta 2023, posamezne zaključene funkcionalne etape pa lahko suk-cesivno tudi prej.« Od kod denar za to naložbo? »Za financiranje pripravljalnih del ima DARS kot investitor gradnje v predlogu Načrta izvajanje koncesije za letos predvidena sredstva za naročilo in začetek izdelave projektne dokumentacije tako za odsek Šentrupert-Ve-lenje kakor tudi odsek Velenje-Slovenj Gradec. Sredstva za pridobitev nepremičnin bodo v letu 2017 zagotovljena v državnem proračunu iz namenskih virov, ki se črpajo iz prihodkov iz nadomestila za ustanovitev stavbne pravice za cestninske ceste.
Finančna sredstva za izvedbo predhodnih del so torej zagotovljena. Za dolgoročno financiranje oziroma zapiranje finančne konstrukcije za samo izgradnjo ceste od A-1 do Slovenj Gradca pa Ministrstvo za infrastrukturo in DARS, d. d., usklajujeta predlog različnih možnih virov financiranja.«
Podobno kot mi so nezaupljivi tudi Korošci, kdaj pa naj bi bila zgrajena cesta od Velenja do Slovenj Gradca in naprej?
»Tako pripravljalna kot predhodna dela in tudi gradnja naj bi čim bolj sinhronizirano potekala na obeh odsekih hkrati,
>V načrtu so popravila in rekonstrukcije Šaleške in Kidričeve ceste.
glede na to, da je nova cestna povezava prometno učinkovita le kot celota, to je od AC A1 do Slovenj Gradca.« Mestna občina Velenje za svoje ceste skrbi dokaj dobro, v javno zasebnem partnerstvu je v preteklih štirih letih prenovila vse občinske ceste. Državne ceste v
AKTUALNO
občini pa so marsikje v slabem stanju. Takšni sta recimo Kidričeva in Šaleška. Kdaj lahko upamo na te rešitve? »Kidričeva cesta obsega del ceste R3-696, odsek 7912 Velenje-Škale. V sklopu rednega vzdrže-
>Po novi cesti naj bi se zapeljali konec leta 2023.
vanja so letos predvidena lokalna popravila vozišča po zimi poškodovanih vozišč. V državnem proračunu je odprt projekt 040022 URED Velenje-Škale od km 1,850 v dolžini 4688 metrov. V sklopu projekta je predvidena
ureditev regionalne ceste z izgradnjo hodnika za pešce, ureditvijo odvodnjavanja ter javne razsvetljave. Letos bomo začeli parcelacijo in odkup zemljišč. Za to imamo v proračunu predvidenih 80 tisoč evrov, prihodnje leto pa nadaljnjih 330 tisoč.
Kaj pa Šaleška cesta?
»Pri tej gre za del ceste G1-4, odsek 1260 Zgornji Dolič-Ve-lenje. Prav tako so v sklopu rednega vzdrževanja predvidena popravila po zimi poškodovanih vozišč na odseku zunaj naselja Velenje in na štiripasovnem delu odseka med predorom in kro-žiščem. Zavedamo se, da je ta cesta izredno prometna z neurejenimi križišči. Leta 2009 je bila zaključena gradnja krožišča pod skakalnicami, za kar smo skupaj s podhodom namenili 3,2 milijona evrov. Za naslednjo fazo rekonstrukcije ceste je bil že leta 2010 izdelan projekt PZI re-
3
konstrukcije križišča s Kidričevo cesto (pri Šparu) ter PZI projekt vmesnega odseka ob pozneje novozgrajenem Mercator centru. Oba projekta sta bila izdelana še pred izgradnjo Mercatorja oziroma novo avtobusno postajo. Sporazum o sofinanciranju je potrjen. Prav tako je izdelan noveliran DI-IP. Letos bo treba najprej novelirati 7 let stare PZI projekta ureditve Šaleške ceste in križišča s Kidričevo cesto ter obenem preveriti ustreznost rešitev glede na nova dejstva, ki so se pojavila z izgradnjo avtobusnega postajališča in Merca-torja.«
Z našo dolino ste močno povezani, saj ste prostojni tudi za področje energetike, ki je zadnja leta zaradi drage naložbe v šesti blok v nezavidljivem položaju. Pa vendar strokovnjaki pravijo, da je blok 6 za zanesljivo energetsko oskrbo Slovenije strateškega pomena. Kako ga vidite vi?
»Treba je ločiti vse, kar se je z naložbo TEŠ 6 dogajalo, in to, kar TEŠ 6 predstavlja za zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo, zato je v našem sistemu nujen. Če
>Brez TEŠ 6 bi Slovenija težko zagotavljala nemoteno električno oskrbo, saj bi bila odvisna od uvoza.
bi TEŠ 6 zaprli, bi morala Slovenija uvažati elektriko, kar bi pomenilo, da bi se cena približala ceni, ki je v naši sosednji državi najvišja (ta hip je to Italija) in bi postala odvisna od cene drugih.« Za razliko od Krškega v tukajšnjem okolju doslej niso sprejeli zakona, ki bi zagotavljal odškodnine za pogosto poseganje v prostor obeh energetskih kolektivov. Verjetno se strinjate, da sobivanje z njima pogosto nipri-jazno. Zakaj mislite, da v mali Sloveniji rešujemo to vprašanje tako različno, enim odškodnine odmerjamo z veliko žlico, drugim pa sploh ne? »Že sedaj Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje plačujeta nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki po eni strani za podjetji pomeni velik strošek, po drugi strani pa pomeni bistveni prihodek občine. Vplivi na okolje pri podjetjih iz Šaleške doline in vplivi na okolje jedrskega objekta prav tako niso popolnoma enaki.«
Zdaj je vprašanje, kdaj cesta bo
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je z zadovoljstvom sprejel vse zadnje aktivnosti, povezane z izgradnjo hitre ceste Šentru-pert-Slovenj Gradec in seveda tudi zagotovilo ministra Gašperšiča, da potekajo vse aktivnosti po zastavljenem planu. Prepričan je, da pomeni to za to okolje uspešnejši razvoj. Nad izvajanjem aktivnosti bodo ves čas bdeli, zato da do izgradnje pride resnično v zastavljenih rokih. »Vprašanja, cesta da ali ne, torej ni več, je pa zato vprašanje, kdaj cesta bo,« poudarja.
Civilna iniciativa se bo morala soočiti z argumenti
Civilna iniciativa seveda ne predstavlja večine prebivalstva, poudarja minister dr. Peter Gašperšič. »Z njihovimi očitki se bomo morali pač so-
očiti in nanje argumentirano odgovoriti. Prepričan sem, da njihove aktivnosti gradnje ne bodo upočasnile.«
Vlada je izpolnila obljubo
»Res sem vesela, da je vlada izpolnila obljubo in da je tudi minister Gašperšič s svojim obiskom na Koroškem in v Šaleški dolini potrdil, da bodo storili vse, da pride do realizacije,« je vesela sporočila podžupanja in predsednica tukajšnjega odbora SMC Breda Kolar.
Cesta bo povezovala ljudi
Začetka aktivnosti za izgradnjo ceste Šentrupert-Slovenj Gradec se veseli tudi tukaj izvoljeni poslanec SMC Saša Tabakovič: »Končno se je vse skupaj premaknilo z mrtve točke. Mislim, da premalo poudarjamo, da je to projekt za tukajšnje ljudi.«
Minister dr. Peter Gašperšič (levo) sije ogledal del trase ceste tako na Koroškem kot v Šaleški dolini. Bredi Kolar (predsednici mestnega odbora SMC Velenje) in Saši Tabakoviču (poslanec) je zagotovil, da bodo storili vse, da bo izgradnja potekala po zastavljenem planu, kar pomeni, da naj bi bila investicija zaključena v letu 2023. To je potrdil kasneje tudi na okrogli mizi, ki so jo pripravili v Vili Bianki, na njej pa
so sodelovali župani in njihovi sodelavci vseh treh Šaleških občin.
Rotnik zanika krivdo in napoveduje tožbe
Kot smo poročali, mora dr. Uroš Rotnik, direktor velenjskega Komunalnega podjetja Velenje in nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj, Finančni upravi plačati 1,6 milijona evrov, to je potrdilo tudi Upravno sodišče.
Rotnik je napovedal pritožbo in ob tem poudaril, da toliko denarja nima in da tudi njegovo premoženje ni toliko vredno.
»Moje finančno stanje je do vsakega centa preverljivo, le sodišče naj uporablja enak dokazni standard tako zame kot za trditve FURS-a, ki so daleč od resničnih. Inšpektor sam je večkrat izjavil, tudi na sodišču, da je podatke povzemal kar od policije in da jih sam dodatno ni preverjal. Policija mi je zasegla originalne dokumente
iz leta 2002 in 2004, ki se nanašajo tudi na trgovanja v BiH. Zdaj tega nihče ne omenja kot dokaz in se do teh dokumentov ne opredeli, so pa ključni,« pravi Uroš Rotnik, ki dodaja, da se Upravno sodišče do njegovih dokazov sploh ni opredelilo, na drugi strani pa je verjelo domnevam finančnega inšpektorja, za katere je ta sam povedal, da so zgolj domneve. Takšno ravnanje ocenjuje za teptanje človekovih pravic.
»Moteč pri izgradnji bloka 6 sem bil zato, ker nisem bil od nikogar odvisen in se me ni dalo podkupiti. Dokler so politični veljaki verjeli, da bodo pri bloku 6 lahko uveljavljali svoje interese, so ga podpirali, ko pa so ugotovili, da kot direktor Teša ne bom ravnal po njihovih navodilih, tem-
več po pravilih stroke in kot dober gospodar, so se obrnili proti meni in tudi proti samemu projektu. Svoj zadnji NE sem uveljavil julija 2010, zato sem bil novembra 2010 odstavljen kot direktor TEŠ,« še dodaja Rotnik, ki je zoper finančnega inšpektorja podal tri kazenske ovadbe, eden od teh predlogov naj bi že bil v fazi obtožnega. »Ne bom se nehal boriti za pravico in pošten sodni sistem. Dokazal bom, da so neupravičeno, neutemeljeno in nepošteno blatili moje ime. Nikoli nisem dobil nobene podkupnine. Tudi kriminalist, zaslišan kot priča v času mojega pripora, je pojasnil, da policija zoper mene nima nobenega dokaza, da sem kadar koli prejel kakršno koli podkupnino« še dodaja Rotnik.	a
Odpoklic?
Komisija za preprečevanje korupcije je že ob hišnih preiskavah Uroša Rotnika predlagala ustanoviteljem, da ga odpokličejo kot direktorja javnega Komunalnega podjetja Velenje, za kar pa se niso odločili, ker ga ni bremenil obtožni predlog. Takrat so tudi poudarili, da dela dobro in da je Komunalno podjetje pod njegovim vodstvom uresničilo vse zastavljene cilje in odpravilo vse težave, s katerimi so se pred njegovim prihodom srečevali. Po poročanju RTV Slovenija naj bi zdaj, ko so inšpektorji finančne uprave pri nekdanjem direktorju Termoelektrarne Šoštanj ugotovili veliko davčno utajo in mu naložili plačilo 1,6 milijona evrov davka (kar pa Rotnik zanika kot neutemeljeno in bitko nadaljuje na sodišču), KPK ponovno predlagala odpoklic, čeprav tudi zdaj proti Rotniku še ni obtožnega predloga.
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

16. marca 2017
Gorenje veča prodajo in dobiček
V Gorenju z lanskimi poslovnimi rezultati zadovoljni - Prodajo izdelkov so povečali na vseh trgih, tudi v Rusiji in Ukrajini - Februarja uvedli novo organiziranost, s katero še posebej izpostavljajo odgovornost
Mira Zakošek
Velenje, 9. marca - Uprava je nadzorni svet Gorenja seznanila s spodbudnimi računovodskimi izkazi Skupine Gorenje za lani. Ustvarili so 1,258 milijarde evrov prihodkov in 87,2 milijona dobička iz poslovanja pred amortizacijo ter dobiček v višini 8,4 milijona evrov. To je več, kot so ocenjevali januarja. Tako so povečali dobičkonosnost za kar 16,4 milijona evrov in v celoti uresničili cilje, zastavljene v lani sprejetem strateškem načrtu.
nost Dom predstavlja 86,8-odsto-tni delež EBITDA Skupine in je za leto 2016 znašal 87,2 milijona evrov, kar je za 8,9 odstotka več kot leta 2015, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa 40,2 milijona evrov, kar pomeni 16,7-odstotno rast. Z ustvarjenimi 8,4 milijona evrov so presegli načrtovani dobiček in - pomembno - za 16,4 milijona izboljšali dobičkonosnost.
Znižali zadolženost
Uspešno so se lani tudi razdol-ževali, saj so razmerje med čistim finančnim dolgom in EBIT-
Avstraliji, Severni Ameriki, Kavkazu in Aziji. Skupno so prihodke od prodaje v temeljni dejavnosti Dom povečali za 3,4 odstotka, ob izločitvi vpliva sprememb va-
>
Ustvarili so 1,258 milijarde evrov prihodkov in 87,2 milijona dobička iz poslovanja pred amortizacijo ter dobiček v višini 8,4 milijona evrov.
s polnitvijo 10 kg za strateškega partnerja, linijo premijskih vgra-dnih pečic Asko Craft in dali na trg novo linijo pomivalnih strojev blagovne znamke Gorenje. Več so vložili v marketing in ocenjujejo, da je tudi to vplivalo na višjo rast prodaje, saj so za to namenili 26,4 milijona evrov. Tudi v letu 2017 sledijo ciljem strateškega načrta.
Dobre poslovne trende prenašajo v letošnje leto
Po uspešnem prvem letu uresničevanja strategije Skupine
>
V strukturi prihodkov predstavljajo premijski in inovativni aparati že 27,3-odstotni delež.
Najboljše je bilo zadnje četrtletje
Dobre trende poslovanja so prenesli iz zadnjega kvartala leta 2015 in jih nadaljevali vse leto. Znova je bilo najuspešnejše zadnje četrtletje, ko so presegli načrtovane prihodke za 5,3 odstotka ter dosegli 357,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in 4,3 milijona evrov dobička. Z dobičkom so poslovale vse njihove dejavnosti. Prodaja jim je najbolj rastla na trgih zunaj Evrope, okrepili pa so jo tudi v državah Beneluksa, vzhodne Evrope (tudi v Rusiji in Ukrajini).
Prihodki višji za 2,8 odstotka
Prihodke so dosegli v višini 1,258 milijarde evrov, kar je 2,7 odstotka več kot leta 2015. Dejav-
DA znižali s 4,1 na 3,9. Tako so znižali stroške financiranja in okrepili finančno stabilnost.
Najbolj povečali prodajo znamke Asco
Prodaja jim je povsod rastla, najbolj pa v vzhodni Evropi, Rusiji in Ukrajini, kjer so prodajo povečali za 40 odstotkov. Tržne položaje so okrepili tudi v Bene-luksu, prodajo pa povečali tudi v
VPIS
PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018
Vpis bo potekal od 3. 4. 2017 do 14. 4. 2017, med 7.00 in 16.00, v zbornici enote Vrtiljak (Cesta Talcev 20, Velenje).
Vlogo za vpis otroka vvrtec lahko dobite na spletni strani vrtca www.vrtec-velenje.si ali na mestu samega vpisa.
S seboj prinesite podatke o vašem otroku in podatke staršev (emšo številke, naslovi, telefonske številke, na katerih ste dosegljivi). V kolikor želite vpisati otroka v izmenski program, prinesite s seboj potrdilo delodajalca, da je vaše delo izmensko. Velja za oba starša.
Starši, ki ste vložili vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2016/2017 in vaš otrok ni bil sprejetvvrtec, morate ponovno oddati vlogo za vpis otroka v vrtec. Za otroke, ki že obiskujejo naš vrtec, ni potrebno oddajati nove dokumentacije. Vpis v vrtec velja do izpisa.
Dodatne informacije so vam na voljo na telefonskih številkah: 05 908 64 28, 051 650 821 (Jana) in 05 908 64 20, 041 313 031 (Mateja).
Vljudno vabljeni!
lutnih tečajev pa dosegli 4,7-od-stotno rast. Povečali so prodajo vseh blagovnih znamk, najbolj, kar za 9 odstotkov, pa Asco. V celoti se je prodaja izdelkov premij-skih aparatov, ki prinašajo višjo dodano vrednost, povečala za 4,3 odstotka in predstavlja v strukturi prihodkov že 27,3-odstotni delež. Prodajo inovativnih aparatov so povečali za 14,5 odstotka. Po posameznih skupinah pa je najbolj narastla prodaja kuhalnih aparatov, pomivalnih strojev in malih gospodinjskih aparatov - kar za 32,4 odstotka.
Nadaljujejo vlaganja v razvoj
Lani je Gorenje vlaganja v razvoj povečalo za 2,6 odstotka, namenili so jim kar 32,3 milijona evrov. Predvsem so prenovili vgradne podpultne hladilno-za-mrzovalne aparate, pralne stroje
>
Najbolj je porastla prodaja kuhalnih aparatov, pomivalnih strojev in malih gospodinjskih aparatov - kar za 32,4 odstotka.
Gorenje 2016-2020 tudi letos nadaljujejo aktivnosti in si prizadevajo doseči ambiciozne cilje. Prvega februarja so se reorganizirali, preoblikovali organiziranost Skupine Gorenje iz klasične funkcijske v poslovno, ki v ospredje postavlja blagovne znamke in izdelčne programe. Za izboljšanje uspešnosti namenjajo večji poudarek odgovornosti in podjetniškemu duhu v celotni Skupini.
Topolšica - Terme Topolšica so lani ustvarile 6,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, potem ko so jih leto prej 6,1 milijona evrov. Kot je povedala direktorica term Lidija Fijavž Špeh, so lani dobiček povečali na 200.000 evrov, s predlanskih 107.000 evrov.
Fijavž Špehova pričakuje dobre poslovne rezultate tudi letos, ki pa jih tudi potrebujejo, saj so terme še vedno obremenjene s posojili, ki so jih leta 2010 najeli za gradnjo apartmajskega naselja in centra dobrega počutja.	■ mz
GOSPODARSKE novice

Voden ogled po Termoelektrarni Šoštanj
Šoštanj, 18. marca - Šoštanjska termoelektrarna, ki proizvede kar tretjino slovenske električne energije, je že 70 let neločljivo povezana z lokalnim okoljem. Zato vsake toliko časa odpre svoja vrata tudi obiskovalcem, ki bi želeli videti, kako poteka njen proizvodni proces. Ena od takšnih priložnosti bo tudi to soboto. Ob 10. uri bo Zavod za turizem Šaleške doline pripravil tematsko turistično vodenje po termoelektrarni. Zbirno mesto bo pred termoelektrarno.
Predloga o ustavitvi Teša 6 na vladi ni bilo
Ljubljana - »Na sejah vlade nikoli ni bilo predloga, da se Teš 6 ustavi ali opusti, tako o tem nikoli nismo odločali«, je preiskovalni komisiji DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 povedal nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, ki je dodal, da verjetno o tem tudi niso razmišljali znotraj HSE. Njegova naslednica Darja Radič, pa je povedala, da je skušala projekt ustaviti, a za to ni imela nobene podpore.
Dan odprtih vrat
Nazarje - Območna enota Zavoda za gozdove RS Nazarje bo 21. marec, mednarodni dan gozdov, zaznamovala z dnevom odprtih vrat. Te bo odprla od 8. do 10. ure na sedežu območne enote v Nazarjah ter v krajevnih enotah Luče, Gornji Grad in Šoštanj.
Ob tej priložnosti bodo revirni gozdarji obiskovalcem predstavili svoje delo, lastniki gozdov bodo lahko iz prve roke izvedeli, kar jih zanima o njihovem gozdu. Od 21. marca do 21. aprila bodo izvajali še projekt V gozdu sem gost. Območna enota ga je razpisala lani, vanj so se vključile osnovne šole na območju Zgornje Savinjske doline, zasnovali pa so ga v obliki delavnic na temo sonaravnega doživljanja gozda.
Lidlova Lojtr'ca domačih
Ljubljana, Velenje - V trgovinah Lidla Slovenija je že na voljo prvi sklop stotih na razpisu izbranih odličnih slovenskih izdelkov Lidlove Lojtr'ce domačih. Z njo v Lidlu ponujajo pomoč do prepoznavnosti malim slovenskim podjetnikom, kmetijam, zadrugam in proizvajalcem butičnih specialitet.
Slovenija prodala zakladne menice
Ljubljana - Slovenija je 8. marca prodala za 115 milijonov evrov zakladnih menic. To je druga kratkoročna zadolžitev države letos. Slovenija je februarja že izdala za 111 milijonov evrov menic. Vlada se je letos zadolžila že tudi dolgoročno z izdajo referenčnih državnih obveznic, in sicer za milijardo in 300 milijonov evrov obveznic.
Milijoni za zagonska podjetja
Ljubljana - Slovenski podjetniški sklad (SPS) bo letos za podporo zagonskih podjetij v različnih fazah razvoja namenil skoraj sedem milijonov evrov. Objava zapiskov je predvidena za 17. marec. Kot je povedala direktorica Maja Tomanič Vidovič, bo s tem lahko podprl 140 podjetij.
Tudi Slovenija bo primerjala izdelke
Ljubljana - Primerjalne analize kakovosti prehranskih izdelkov z domačega in tujih trgov so opravile že Slovaška, Madžarska in pred leti tudi Češka. Temu zgledu bo v naslednjih tednih sledila tudi Slovenija. Analizo želijo izvesti na vsaj nekaterih segmentih, o čemer že potekajo dogovori med Zvezo potrošnikov Slovenije in kmetijskim ministrstvom, ki bo pregled trga tudi financiralo.
Zanimanje za Polzelo
Polzela - Za Tovarno nogavic Polzela, ki je od decembra lani v stečaju, je po besedah stečajnega upravitelja Zlatka Hohnjeca precej zanimanja. Hohnjec je prejel tri ponudbe, z dvema ponudnikoma je podpisal pismo o nameri. Ko bodo zagnali celotno proizvodnjo, bo v tovarni zaposlenih okrog 50 ljudi.
Hohnjec je trenutno zaposlil nekaj več kot 30 delavcev, in sicer v pletilnici ter šiviljstvu, nekaj delavcev pa je delo dobilo v pakirnici.
Todoric z vrha Agrokorja?
Zagreb - Agrokor se je znašel v tako hudih težavah, da se je z njimi seznanila tudi hrvaška vlada. Koncernu namreč grozi zlom zaradi prevelike zadolženosti in odločitve upnikov, da Agrokor poplača svoje obveznosti. Te so do dobaviteljev do 30. septembra lani znašale 2,18 milijarde evrov. V samem vrhu HDZ so menda sklenili, da država ne more z javnim denarjem reševati Agrokorja, kot tudi, da se mora Ivica Todoric umakniti s čela koncerna, ker »stvari uhajajo izpod nadzora«. Za Agrokor se menda v tem trenutku zanimajo tako Rusi kot Američani.
Največja hrvaška družba trenutno s tujo konkurenco le še stežka lovi korak, saj ne more dobiti novih posojil, da bi zagotovila stabilno poslovanje koncerna s približno 60.000 delavci.
■ tp, mkp, mz
■
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 3
16. marca 2017

MED VAMI
5
Še vedno tečejo denacionalizacijski postopki
Na Upravni enoti Mozirje lani skoraj na vseh področjih obravnavali več zadev kot leto prej - Vse zahtevnejši postopki in tudi stranke
Tatjana Podgoršek
Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale zagotavlja, da proračunski denar vrsto let skrbno »obračajo«, upoštevajo varčevalne ukrepe in priporočila, a so lani kljub temu porabili za materialne stroške za 7 odstotkov več denarja kot predhodno leto, »sicer ne bi mogli več normalno poslovati. Večino porabljenega denarja smo namenili za večja vzdrževalna dela v Upravnem centru Mozirje, kjer imamo svoje prostore,« je pojasnila in dodala, da so za plače porabili za 2,2 odstotka manj denarja v primerjavi z lani. »Po 16 letih smo dobili več denarja za naložbe, in sicer za nakup novega službenega vozila.« Na vprašanje, ali se je delo na upravni enoti spremenilo, pa Cigaletova pravi: »Če ga primerjam danes z delom pred
nekaj leti, lahko rečem, da postajajo upravni postopki vse zahtevnejši, vse zahtevnejše pa so tudi stranke. Včasih iz tega razloga letijo na delo upravne enote neupravičene pripombe.«
Več zadev skoraj na vseh področjih
Vsemu navkljub meni, da je za njimi uspešno leto, v katerem so uresničili vse zastavljene cilje. Povečanje števila zadev beležijo skoraj na vseh področjih delovanja. Izpostavila je kmetijsko področje, na katerem so obravnavali več zadev predvsem zaradi intenzivne izdaje odločb o zaščiti kmetije po uradni dolžnosti ter uskladitve dovoljenj za upravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji z določbami nove uredbe. Veliko dela je zahtevalo tudi 1176 uskladitev v GERKU (javnem pregledovalniku grafičnih podatkov). Na po-
Milena Cigale: »Lani smo prejeli nekaj manj kot 7890zadev ali za 7,6 odstotka več kot leta 2015. Drugih upravnih nalog pa smo opravili dobrih 12.400 ali za 3 odstotke manj kot predhodno leto.«
dročju okolja in prostora so zabeležili povečanje števila vlog za izdajo gradbenih uporabnih dovoljenj za nezahtevne ter manj zahtevne objekte. »Pri delu uporabljamo zastarele prostorske akte, ki ne ustrezajo današnjim potrebam in možnostim. Od 7 občin v Zgornji Savinjski dolini sta doslej
le 2 prejeli nove občinske prostorske akte, a pri izdaji gradbenih dovoljenj na njihovi osnovi prihaja do težav zaradi pretirane regulacije. Pogosto investitorji gradbenega dovoljenja za nov objekt po njihovi želji ne morejo pridobiti. Na očitek o predolgem trajanju pridobivanja gradbenega dovoljenja odgovarjam z dejstvom, da nosijo pri tem večji del odgovornosti projektanti, soglasodajalci in občine.« Na področju upravno notranjih zadev se je - tako Cigaletova - večina postopkov skrajšala, izvedli pa so jih na zahtevo strank.
Lani 80 delnih odločb
Upravna enota Mozirje je ena tistih, vkateri vseh denacionali-zacijskih zahtevkov še niso rešili. Trd oreh ostaja zahteva za denacionalizacijo veleposestva Ljubljanske nadškofije. Lani so na upravni enoti v zvezi s tem izdali 62 delnih odločb, celjska upravna enota, ki so jo pri tem primeru zaprosili za pomoč, pa 18. Ci-galetova pravi, da težko napove, kdaj bodo lahko primer končali, saj potekajo postopki dodelitve
nadomestnih nepremičnin, pri čemer pa je v igri še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki le-ta pridobiva prepočasi.
Ankete o zadovoljstvu
Lani so kakovost opravljenega dela preverjali s tremi anketami. Rezultatov o tem, kako zadovoljne so bile stranke, jim ministrstvo za javno upravo še ni
>
Lani so izdali 1587 osebnih izkaznic ali 14 odstotkov več kot leto prej, vodili so 27 postopkov za spremembo osebnega imena (predhodno leto 13), na novo so uvedli 58 ali 19 postopkov več o ugotavljanju dejanskega prebivališča, pri tujcih so prejeli 254 novih vlog ali 25 odstotkov več kot leto prej.
posredovalo, rezultati ankete o zadovoljstvu med zaposlenimi pa so za malenkost slabši od prehodnega leta, a še vedno nad republiškim povprečjem. Razloge
za to lahko iščejo v zmanjšanju števila zaposlenih, vedno večjem številu novih nalog ter starostni sliki. Kot nadgradnja prizadevanj za strokovno in kakovostno delo pa so lani izvedli še ankete o zadovoljstvu organov, s katerimi sodelujejo. Od petih možnih točk so jih dosegli 4,97.
Leto 2017 prinaša kar nekaj zakonodajnih novosti na področju okolja in prostora (gradbeni zakon), vojne zakonodaje (pravilnik o psih pomočnikih, spremembe pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditev vozil, uvedba EU kartice ugodnosti za invalide), kmetijstva (sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih) ter upravno notranjih zadev (Zakon o prijavi prebivališča, motornih vozilih, ki napoveduje registracijo »starih« mopedov). Večina med njimi prinaša za zaposlene več dela.

Tatjana Podgoršek
Slovenj Gradec, 13. marca -
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je lani ustvarila za 41 milijonov 200 tisoč prihodov, kar je za 2,5 odstotka več od načrtovanih. Za 4,4 odstotke so bili višji od načrtovanih tudi odhodki. Ti so znašali slabih 42 milijonov evrov leto. Bolnišnica je lansko poslovno leto sklenila s 781 tisoč evri. Sicer pa z izgubami iz preteklih let ter krediti znaša dolg bolnišnice 6,6 milijona evrov.
Glavno breme neurejeno financiranje urgentnega centra
Tako je na kratko predstavil lanske poslovne rezultate bolni-
šnice na novinarski konferenci in po seji sveta javnega zavoda (pred tednom dni) njegov predsednik Ksandi Javornik. Razloge za izgubo je pripisal predvsem neurejenemu financiranju urgentnega centra, višjim stroškom dela, potrošnji dragih zdravil in v zvezi z njimi spremenjenemu DDV-ju iz 9,5 na 22 odstotkov. »Na seji sveta zavoda smo se med drugim dogovorili, da bomo pri sprejemanju letošnjega finančnega načrta bolnišnice zahtevali, da se vnesejo določena merila in orodja, na osnovi katerih bomo lahko spremljali stroške tudi med letom. Prav tako upamo, da se bo letos uredilo financiranje urgen-tnih centrov.«
Bolnišnica Topolšica dogovorov ne spoštuje
Poleg prizadevanj za uravnoteženo poslovanje je med letošnjimi večjimi izzivi tudi negotovost glede dogajanja v Bolnišnici Topolšica. Morebitna njena združitev s celjsko bolnišnico ali kliniko Golnik bi namreč za slovenjgraško bolnišnico pomenila manj denarja, ki ga je zdravstvena zavarovalnica predvidela za njeno območno enoto Ravne na Koroškem, kamor regija Saša skupaj s Koroško sodi. Poleg tega bi bila bolnišnica »oškodovana« še za bolnike, za izmenjavo katerih so se dogovorili pred leti. »Moramo pa priznati, da se že doslej bolnišnica v Topolšici dogovorov ni držala najbolje. Slo-
venjgraška bolnišnica je pošiljala določene bolnike v Topolšico, od tam pa so ti odhajali predvsem na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Poleg tega je bil dogovor, da naša in bolnišnica v Topolšici ne bosta širili dejavnosti na področja, ki so v domeni ene ali druge bolnišnice. Tudi tega se v Topolšici niso najbolj držali.«
Prostori bolnišnice v velenjskem zdravstvenem domu
Javornik je še povedal, da so se na seji sveta javnega zavoda pogovarjali tudi o 10-letni brezplačni oddaji prostorov v najem v velenjskem zdravstvenem domu. Tu naj bi jih izkoristili za reševanje svoje prostorske stiske.
Kot smo izvedeli, gre za prostore, v katerih je pred leti deloval velenjski center za socialno delo. Po preselitvi centra na drugo lokacijo je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prostore preneslo na ministrstvo za zdravje, to pa jih je dodelilo Splošni bolnišnici Slovenj Gradec za izvajanje nekaterih načrtovanih specialističnih dejavnosti, ki pa jih bolnišnica ni izvajala. Razlog za to naj bi bila finančna kriza.
Ponekod se čakalne dobe podaljšujejo
Pomočnica direktorja za kadre v slovenjgraški bolnišnici Simona Svetina Apat pa je povedala, da so zaznali podaljševanje čakalnih dob pri nekaterih dejavnostih, kot sta urologija in radiologija. Vzrok za podaljševanje čakalnih dob je predvsem zaradi pomanjkanja zdravnikov. Najdaljše čakalne dobe pa beležijo tako v hospitalnem kot ambulantnem zdravljenju žil in debelosti.
Znova v rdečih številkah
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec lansko poslovno leto sklenila z 781 tisoč evri izgube - Negotovost zaradi dogajanja v Bolnišnici Topolšica
Ksandi Javornik in Simona Svetina Apat sta na novinarski konferenci predstavila, kakšno je bilo poslovno leto 2016 za
bolnišnico.
Ustvariti dialog, ne konflikt
Nazarje, 10. marca - Člani projektne skupine Mostovi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije so v prostorih glasbene šole v Nazarjah pripravili okroglo mizo na temo Medgeneracijski pogovori o pomembnih evropskih temah.
Njen gost je bil evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je ob tej priložnosti na kratko predstavil delovanje evropskega parlamenta in odgovoril na nekatera vprašanja udeležencev okrogle mize, med katerimi so bili predvsem učenci osmega in devetega razreda nazarske šole ter člani slovenske skupine projekta Mostovi za Evropo. Vajgl je med drugim pozval mlade, naj pri svojem delu najdejo zadovoljstvo, se naučijo znajti se in spoznavati svet. Na odprta vprašanja naj se ne odzivajo s konflikti, ampak z dialogom, medsebojnim sodelovanjem ter razumevanjem.
• Tp
Z okrogle mize, na kateri je evropski poslanec Ivan Vajgl med drugim dejal, da verjame v Evropsko
unijo in da je njen pečat viden že v marsikaterem okolju.
Šorli se bo prijavil
Topolšica - Bolnišnica Topolšica je konec prejšnjega tedna objavila razpis za direktorja. Aktualnemu Juriju Šorliju se kot vršilcu dolžnosti direktorja mandat izteče junija letos. Kot nam je zatrdil, se bo na razpis prijavil.
Šorli je postal vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice po tem, ko člani sveta javnega zavoda med prijavljenima za direktorja niso potrdili njegove kandidature in kandidature takrat aktualnega direktorja primarija Leopolda Rezarja. Slednjemu se je iztekel mandat, na seji ponujeno v. d-jevstvo pa ni sprejel.
Člani sveta javnega zavoda bolnišnice naj bi se na sejisešli prihodnji mesec, na njej pa naj bi poleg prispelih vlog za direktorja obravnavali tudi revizijsko poročilo o poslovanju bolnišnice v letu 2015 ter o vlaganjih v energetsko obnovo bolnišnice. Poročilo je že izdelano. O rezultatih revizije, pravijo v bolnišnici, se morajo najprej seznaniti člani sveta zavoda in potem širša javnost.
■ tp
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
"»WAS
16. marca 2017
OD SREDE do torka
Sreda, 8. marca
Na mednarodni dan žensk so mnogi v spomin na demonstracijo šivilj v Petrogradu v Rusiji 8. marca 1917, ki je sprožila revolucijo, tudi to leto ženskam poklanjali rože.
Žabja perspektiva
20 milijonom ljudi grozi lakota.
8. marec je (bil tudi letos) mednarodni dan žena.
Vlada je potrdila predlog novele kazenskega zakonika.
Istega dne je Inštitut Danes je nov dan varuhinji človekovih pravic predložil podpise pobude, s katero od nje pričakujejo, da bo vložila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih.
Vlada je potrdila dogovor z zdravniškim sindikatom Fides o pogojih za začasno prekinitev stavke. So se pa tega dne oglasili učitelji iz sindikata Sviz in povedali, da tudi oni pričakujejo višje plače.
V	Italiji je potekalo več stavk in shodov. V Rimu zaradi stavke ni vozila podzemna železnica, zaprti pa so bili tudi vrtci.
V	Kabulu so skrajneži samoo-klicane Islamske države, ki so bili zamaskirani v zdravnike, napadli največjo vojaško bolnišnico.
Kitajska je Severno Korejo pozvala, naj opusti poskuse raketne tehnologije, obenem pa je predlagala, naj ZDA in Južna Koreja ustavijo skupne vojaške vaje.
Četrtek, 9. marca
Upravno sodišče je potrdilo ugotovitve finančne uprave, ki je pri nekdanjem direktorju Teša Urošu Rotniku odkrila nepojasnjeno razliko 3,9 milijona evrov premoženja, in mu odredilo plačilo 1,6 milijona evrov davka.
Drago Šketa je dobil zadostno podporo članov mandatnovolil-ne komisije za imenovanje na mesto generalnega državnega tožilca.
Vrhovni sodnik Rudi Štravs je v pogovoru s predsednikom republike Borutom Pahorjem privolil v kandidaturo za ustavnega sodnika.
Na železniški postaji v Dussel-dorfu v Nemčiji je moški s sekiro ranil več ljudi.
Potem ko je spletna stran Wi-kiLeaks objavila več tisoč dokumentov Cie, ki razkrivajo, da lahko ta agencija vdira v računalnike, telefone in televizije, je Cia sporočila, da tovrstna razkritja ogrožajo Američane.
V Italiji se je v bližini mesta Ancona zrušil nadvoz in padel na avtocesto, pri čemer sta umrla moški in ženska, ki sta se v tistem trenutku peljala pod mostom. Še dva človeka sta bila poškodovana.
Petek, 10. marca
Pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri naložbi v Teš 6, sta se zagovarjala nekdanja ministra Matej La-hovnik in Janez Šušteršič.
Sudana in Nigeriji grozi lakota.
V Neaplju so se spopadli policija in protestniki, ki so javno nasprotovali obisku vodje Severne lige, čigar stranka je znana po kritiziranju juga Italije.
Na dvorišče Bele hiše v Wa-shingtonu je vdrl vsiljivec z nahrbtnikom, ki so ga pripadniki tajne službe prijeli pred vhodom v bližini predsedniške rezidence.
Nedelja, 12. marca
Borut Pahor se je v Celovcu udeležil prireditve Koroška poje,
Predsednikje dal vojski že drugo leto zapored negativno oceno.
CIA je sporočila, da razkritja dokumentov ogrožajo Američane.
Predsednik republike Borut Pahor je prejel poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske v preteklem letu. Sporočil je, da SV še naprej ostaja na najnižji stopnji pripravljenosti.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v Moskvi sprejel turškega predsednika Recepa Tayyipa Er-dogana.
Spodnji dom nemškega parlamenta je potrdil novo zakonodajo, ki bo omogočila več video-nadzora na javnih mestih.
V hudi prometni nesreči avtobusa v Nepalu je umrlo najmanj 26 ljudi, 36 se jih je poškodovalo.
Le nekaj minut po vzletu pa je v Carigradu padel helikopter, ki je prevažal sedem ruskih in turških državljanov. V nesreči so umrli vsi ljudje na krovu.
Sobota, 11. marca
Predsednik republike Borut Pahor je bil v Benečiji. Ob vnovičnem odprtju dvojezične šole je poudaril, da bo to sidrišče slovenskega naroda v Benečiji.
Nizozemske oblasti niso dovolile pristati letalu s turškim zunanjim ministrom.
Kosovska policija je zasegla za več kot dva milijona evrov ponarejenih bankovcev.
Združeni narodi so opozorili, da več kot 20 milijonom prebivalcev Jemna, Somalije, Južnega
ob robu dogodka pa se je srečal tudi s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.
V predmestju etiopske prestolnice Adis Abeba se je na odlagališču odpadkov sprožil velik plaz smeti, ki je pod seboj pokopal več kot 30 domov in zahteval življenja najmanj 46 ljudi.
Krajani Spodnjih Škofij bi sprejeli kvečjemu
nastanitev ene ali dveh družin.
sprejeli kvečjemu nastanitev ene ali dveh družin, ministrstvo pa je vztrajalo pri svojem.
Člani Slovenske škofovske konference so izvolili novega predsednika in podpredsednika organizacije. To sta postala ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Iz Bele hiše so sporočili, da so zaradi snežnega neurja, ki ga pričakujejo v Washingtonu, prvo srečanje nemške kanclerke Angele Merkel in ameriškega predsednika Donalda Trumpa preložili na petek.
Škotska premierka Nicola Sturgeon je sporočila, da bo naslednji teden sprožila postopek za odobritev novega referenduma o neodvisnosti Škotske.
Zaposleni na dveh berlinskih letališčih Tegel in Schönefeld so začeli 25-urno stavko, zaradi katere je bilo odpovedanih 650 poletov.
Torek, 14. marca
Medtem ko so nekateri še naprej preiskovali oziroma se zagovarjali pred komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti pri projektu Teš 6, so pri Slovenskih železnicah skušali poskrbeti, da se tudi njim ne bi zgodil podoben scenarij. Predlagali so, naj drugi tir gradi s poroštvom države družba SŽ-Infrastruktura.
Turški minister je Nizozemsko označil za prestolnico fašizma.
V Neaplju je na protestih proti nastopu vodje stranke Severna liga Matteu Salviniju izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo ranjenih 34 ljudi, med njimi 28 policistov. Policija je aretirala šest ljudi.
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je na zborovanju v Franciji označil Nizozemsko za prestolnico fašizma, potem ko so mu zavrnili udeležbo na shodu.
Ponedeljek, 13. marca
Na Primorskem so se kresala mnenja glede napovedane ureditve integracijske hiše za begunce na Spodnjih Škofijah. Krajani bi
V Mariboru je 26-letnik med divjo vožnjo z avtomobili skušal ustreliti 36-letnika.
Ministrstvo za finance je dalo v javno razpravo zakon, ki bo izbrisanim imetnikom podrejenih obveznic in delnic bank omogočil učinkovitejše sodno varstvo pri vlaganju tožb zoper Banko Slovenije.
Evropsko sodišče za človekove pravice je obsodilo Madžarsko, ker je nezakonito priprla prosilca za azil iz Bangladeša in ju depor-tirala v Srbijo.
Snežno neurje Stella, ki je zajelo najgosteje poseljeni severovzhodni del ZDA, je sicer povzročalo težave v prometu, zaprli so tudi več šol in podjetij, ni pa uresničilo najbolj črnogledih napovedi.
Špela Kožar
Družabno -družbeno
Koliko imaš lajkov? Tvoj zapis pa vsi šerajo! A si videl, kaj je tvi-tnil? Groza, kakšno fotko je postala... facebook, twitter, insta-gram, snapchat... dandanes komuniciramo s klikanjempo tipkovnicah in gumbih, naš besednjak je zelo drugačen od tistega iz prejšnjega stoletja.
Facebook naj bi nas razvrščal v več kot 50 tisoč različnih kategorij - od demografskih podatkov in svetovnega nazora do podrobnosti zasebnega življenja (družine, razmerje na daljavo ...). Od naših ustvarjenih profilov so odvisni prikazani oglasi, pa uporabniške in medijske vsebine, ki nam jih ponujajo. Profilom se torej prilagaja sam nabor, sama vsebina informacij. In zdaj je ustanovitelj tega družbenega oziroma družabnega omrežja - oba pomena sta slovnično dovoljena! - nekdanji študent Harvarda Mark Zuckerberg, ki je v svoji sobi tistega 4. februarja leta 2004 sprožil pravo socialno revolucijo, spisal Manifest. S podnaslovom, da lahko facebook reši svet. Prvo dekado obstoja je facebook »poskrbel«, da je družbeno postalo pravzaprav družabno in obratno. Naslednjo dekado pa želi poskrbeti za oblikovanje globalne skupnosti, ki bo soodločala. Vzpostaviti je treba nov vrednostni sistem, je zapisal Zuckerberg, in sicer na način, da bo vsak uporabnik povedal, kje sam postavlja meje pri mejnih zadevah, kot sta recimo pornografija ali nasilje. Hm. Vrednostni sistem, vzpostavljen kot Gaussova krivulja? Manifest izpostavlja tudi potrebo po močnejšem povezovanju, globalna skupnost lahko ne le pomaga ublažiti, ampak tudi detekti-ra neko krizo, je prepričan. Ja, digitalna doba se je šele dodobra začela ...
A že kaže prve obrise neke nove družbe. Mar se ne počutite, kot da smo na zgodovinski prelomnici? Ko so vprašali najbolj vidne ameriške strokovnjake za nove tehnologije glede prihodnosti socialnih omrežij, en odgovor ni bil enak drugemu. Kar se dogaja, se je začelo šele pred trinajstimi leti. In morda bomo že čez trinajst lahko izbirali med - kdo bi vedel?
A kaj se pravzaprav dogaja tukaj in zdaj, pri nas? Posnetek trpljenja šestindvajsetletnega fanta si je ogledalo več kot 200 tisoč ljudi, skoraj 2000 pa jih je posnetek lajkalo. Kdo so ti? V čem so drugačni od nas, ki si posnetka nismo želeli niti ogledati? Jih lahko prepoznamo na ulici? So nevarni ali gre zgolj za voajer-stvo? To so postala »relevantna« vprašanja naše dobe. Posameznik, skrit za ekranom ali zaslonom, v tišini, kot da ni del vsega, kar ga obdaja.
Ni mi všeč ta svet. Vedno manj naravnega, vedno več kulturnega. Izgubljamo stik s samim seboj in z drugim, novi kulturni vzorci so tehnološko determinirani, kar pomeni, da se že zdaj, kot je dejal eden od kolegov, ki je raziskovalec medijev, dogaja razsloje-vanje med nami; že danes računalniška, digitalna nepismenost lahko privede celo do birokratskih zapletov, že zdaj so nekateri obrazci zgolj digitalne narave. Kot da je to povsem nekaj naravnega.
Človek še nikoli ni bil tako zelo družbeno in družabno bitje hkrati - oziroma vedno bolj mora biti! V nasprotnem primeru boš ožigosan. Še več, drznem si trditi, da bo tako vedenje označeno za simptomatično in ga bo morda celo »potrebno« zdraviti. Homo sapiens je prešel že nekaj evolucijskih faz in naslednja je, kot ugotavljajo znanstveniki, bionični človek. Človek - stroj. Pri čemer se očitno zanemarja, da se zdi človekovo telo najbolj izpopolnjen stroj. Da ga torej ne more nadomestiti noben drug/nič drugega. Ali pač? In zanemarja se tudi tista druga človekova determinanta - um. Na kakšen način nas lahko računalniški algoritmi »nadomestijo«? Bomo čez stoletje še vedno najpomembnejša bitja na planetu? Kiborgi, avatarji, androidi - meni zelo ljubi filmski junaki. Tudi zato, ker so tako zelo daleč od resničnega sveta ...
Zlati kamen občini Podčetrtek
Ljubljana - Nagrada Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino je letos pripadla Podčetrtku. Na zdaj že 6. tradicionalnem srečanju občin in županov, ki je potekalo v ljubljanski festivalni dvorani, jo je eni manjših slovenskih občin podelil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Pri izbiri letošnjega nagrajenca je bila rdeča nit turizem.
a mz
■
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 3
16. marca 2017

SOCIALA
7
Šent bo v Velenju na ustrezne prostore še čakal
Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog Velenje opozarja, da za kakovostno izvajanje storitev potrebuje bolj primerne prostore - Občina jih intenzivno išče
Tina Felicijan
Slovensko združenje za duševno zdravje Šent izvaja različne programe za pomoč ljudem z duševnimi motnjami. Vodijo dnevne centre, stanovanjske skupine in zaposlitvene programe, v Velenju, Ljubljani in Novi Gorici pa tudi programe za zmanjševanje škode zaradi drog, saj so te lokalne skupnosti izrazile potrebo po njih. Tako so leta 2010 v stolpnici na križišču Kersnikove in Tomšičeve odprli dnevni center, namenjen zmanjševanju zdravstvene in socialne škode, ki nastaja pri uživalcih drog. A prostori, ki so po kvadraturi sicer dovolj veliki, zaradi razporeditve in drugih pomanjkljivosti niso primerni za kakovostno izvajanje vseh storitev, zato Mestna občina Velenje išče drugo, primernejšo lokacijo in ustrezne prostore.
Informiranje,
zagovorništvo,
usposabljanje
Šentov dnevni center je namenjen ljudem, ki uživajo nedovoljene droge, da v njem dobijo informacije o varnejšem načinu uporabe z namenom preprečevanja prenosov okužb, poškodb zaradi nepravilnega vboda, veliko pa si prizadevajo tudi za zmanj-
ševanje socialne škode. »Ljudje, ki uživajo droge, so potisnjeni na rob družbe, so deloma zaradi svojega načina življenja deloma zaradi predsodkov stigmatizira-ni, zato jih poskušamo ponovno vključiti v družbo. Jim pa nudimo tudi sterilni material - igle, alkoholne robčke, citronsko ki-
dje, ki se čutijo stigmatizirane, tam težje znajdejo.« Nudita tudi informacije o možnostih vključevanja v programe odvajanja in visokopražne programe. Vabita v pogovorne skupine, na skupinske kreativne dejavnosti, oglede filmov in druge aktivnosti, ki jih lahko predlagajo uporabniki.
in korake do njih,« je še povedala ob predstavitvi aktivnosti centra.
Eno stranišče, mala kuhalna plošča in pomanjkanje zasebnosti
Za bolj učinkovito delo bi v Šentovem dnevnem centru potrebovali ločena prostora za sku-
V istem prostoru, kjer potekajo aktivnosti za uporabnike, je tudi pisarna zaposlenih. Zasebnosti za individualne razgovore ni. Zelo majhno stranišče pa je v pregrajenem prostoru brez oken, v njem pa je
tudi kuhinjska niša.
slino,« je pojasnila vodja centra Fanika Lončar in dodala, da s sodelavko uporabnikom pomagata tudi pri urejanju raznih osebnih zadev, kot je izpolnjevanje obrazca za denarno socialno pomoč, nudita obliko zagovorništva pri - denimo - zdravniku ali na centru za socialno delo, »saj se lju-
Skupaj hodijo med ljudi in širijo svojo socialno mrežo. Poudarjajo gibanje, redno in zdravo prehrano, skrbno higieno. Omogočata pa tudi individualne informativne, razbremenilne in svetovalne razgovore. »S tistimi, ki si tega želijo, pa napravimo tudi življenjski načrt - opredelimo cilje
namestitvah, ki ne omogočajo pranja perila, kuhanja. Ker ne morejo poskrbeti za osnovno higieno, so bolj zanemarjeni. Zato bi nujno potrebovali tudi manjši prostor s pralnim in sušilnim strojem in dovolj veliko kuhinjo z elementi, delovnimi površinami in štedilnikom, da bi lahko skupaj z uporabniki vsak dan pripravljali kako enostavno jed in jih tako tudi usposabljali, da si lahko sami kaj skuhajo, česar mnogi ne znajo. Naš namen je namreč tudi usposobiti ljudi za konkretno preživetje,« je povedala Lončarjeva.
Občina ustreznih prostorov nima
Vodja urada za razvoj in investicije MOV Alenka Rednjak je
povedala, da ob ustanovitvi Šen-tovega dnevnega centra v Velenju ta še ni imel toliko uporabnikov in takih potreb kot danes. Zato so prostori, v katerih so še danes, takrat bili ustrezni. Prostorov, kakršne bi potrebovali sedaj, pa v občinski lasti sploh ni.
»Vsi prostori, ki jih imamo in so namenjeni za društvene dejavnosti, so zasedeni. Pa tudi nobeden od njih ni tako opremljen, kot bi za zadostitev potreb Šen-ta moral biti. Poleg tega imamo veliko prostorov v sklopu stanovanjskih objektov, stanovalci pa nasprotujejo namestitvi takega programa,« je pojasnila in dodala, da razmišljajo tudi o najemu, a za zdaj niso našli niti primerne lokacije niti ustreznih prostorov. Poleg tega bi to bil dodaten strošek za lokalno skupnost, ki bi si ga glede na to, da uporabniki centra prihajajo tudi od drugod, morda lahko delili z drugimi občinami, pravi Alenka Rednjak.
Ker se problematika v zvezi z uživanjem prepovedanih drog na tem območju po oceni Fanike Lončar zaostruje, med uporabniki pa je vedno več prikritega brezdomstva, je tudi potreb po omenjeni infrastrukturi vse več. Zato so na Šentu zaskrbljeni, kako bodo lahko učinkovito izvajali program.
pinske dejavnosti ter za individualne razgovore, pravita zaposleni. Nujno je tako žensko kot moško stranišče za uporabnike in ločeno stranišče za zaposlene. Tudi vsaj en tuš, ker je med uporabniki zelo razširjeno prikrito brezdomstvo. »Živijo v slabo vzdrževanih stanovanjih ali
Rekli so >
Fanika Lončar: »Tak program je težko umestiti v lokalno skupnost zaradi stigme in zavračanja okoliških prebivalcev, saj je strah pred to populacijo zelo prisoten.«
Alenka Rednjak: »Na vodstvu občinske uprave se o tem večkrat pogovarjamo in iščemo možne rešitve. Na to nismo pozabili, a za zdaj primerne rešitve nimamo.«
■
Oskrbovalke jim veliko pomenijo
Socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu lani v Šaleški dolini uporabljalo 190 občanov - Od tega meseca tudi popoldne - Cena storitve za zdaj ostaja enaka
Tatjana Podgoršek
61-letni Miran Krivec iz Loko-vice je invalid, ki ima multiplo sklerozo. Čeprav je na vozičku in živi sam v hiši, ostaja v domačem okolju po zaslugi socialnovarstve-ne storitve pomoč družini na domu. »Saj me obiščejo sosedje, tudi drugi, ob vikendih še starši, a to je nekaj drugega kot pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pripravi obroka, saj sam sedaj tudi tega ne zmorem več. Pomagajo mi pri zame zelo pomembnem razgibavanju, mi vklopijo računalnik ... Skratka, zadovoljen sem in zelo veliko mi pomeni obisk oskrbovalk,« je pripovedoval ob našem obisku v času, ko sta bili pri njem oskrbovalki Marina Ive-šič ter Mateja Friškovec. Milan je povedal, da sicer razmišlja o odhodu v dom za varstvo odraslih, a tam imajo svoja pravila - na primer ne dopuščajo uporabe koloi-
dnega srebra, ki mu zelo pomaga pri reševanju vsakodnevnih bolečin. Oskrbovalke pa so mu poleg pomoči, ki jo nudijo, tudi prijetna družba. Tako mu dan pestreje in hitreje mine.
Število uporabnikov pomoči narašča
V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je lani uporabljalo omenjeno storitev 190 občanov, od tega 127 v mestni občini Velenje (MOV). Bilo jih je več kot predhodno leto, njihova povprečna starost je bila od 79 (v MOV) do 82 let (v občini Šmartno ob Paki).
Storitev je lani izvajalo 22 oskr-bovalk, izvajale pa so tri sklope opravil: pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (k tem sodijo predvsem storitve za ohranjanje osebne higiene), pomoč pri gospodinjskih opravilih in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Rekli so >
Marina Ivešič: »Bila sem med prvimi oskrbovalkami v Šaleški dolini, s presledki opravljam to delo od leta 1992. Je naporno, a ga ni denarja, ki bi ti poplačal iskrene besede zahvale uporabnikov storitve. Zelo so zadovoljni, sama sem pa tudi. Domače okolje, pravijo, je nekaj drugega kot dom za starejše in mnogi se ga težko privadijo. Kot mi porečejo, je nekatere tudi strah, ali bodo zanje skrbeli, se jim prilagodili tako, kot se jim mi.«
Mateja Friškovec: »Delo oskrbovalke opravljam preko javnih del, zato izvajam le oblike družabništva in spremljanja. Tega dela ne more opravljati vsak, moraš biti takšen tudi sam. Z veseljem prihajam in kar stopim se, ko vidim v očeh uporabnikov, kako hvaležni so. Čeprav je naporno, zame ni boljšega opravila.«
Po zagotovilih Lidije Hartman Koletnik, koordinatorice pomoči na domu na Centru za socialno delo Velenje, so se potrebe uporabnikov od začetkov leta
higiene. Med temi uporabniki je namreč kar precej težje pokre-tnih in nepokretnih občanov, ki jih izvajalke obiščejo večkrat na dan, tudi popoldne, ob vikendih
1992 do danes precej spremenile. Kljub temu jih še vedno največ potrebuje pomoč pri gospodinjskih opravilih, le malo manj je opravil za ohranjanje osebne
za potrebe uporabnikov, ki želijo storitev dopoldan in popoldan, ob vikendih in praznikih. Lani je bilo takih 44, med njimi jih je največ potrebovalo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih. Pri nekaterih je obisk naše oskrbovalke tudi njihov edini stik s svetom. Sicer pa čakalnih vrst nimamo.«
Število opravljenih ur pada
Oskrbovalke centra so lani opravile več kot 28.200 ur pomoči na domu, v povprečju nekaj manj kot 2.360 ur na mesec. V MOV so jih opravile največ marca, v občini Šoštanj septembra, v občini Šmartno ob Paki pa novembra. »Število uporabnikov se je sicer povečalo, število opravljenih ur storitev pa zmanjšalo, in sicer v povprečju za dobrih 59 ur na leto, kar kaže na materialni položaj uporabnikov. Cene storitev nismo dvignili že od leta 2014 in jih, vsaj za zdaj, tudi ne nameravamo dvigniti.« Višina prispevka uporabnika je odvisno od višine njegovega neto dohodka v preteklem letu. Po izdelani lestvici se gibljejo prispev-
ki od 0,78 do 7,78 centa na uro ob delavnikih. »V občini Šoštanj pa so se januarja lani odločili za spremembe pri prvih štirih dohodkovnih razredih, tako da izhodišče prispevka za uporabnika z najnižjim dohodkom tam ni 0,78 evra, ampak 3 evre, s prispevki uporabnikov v velenjski in šmarški občini pa se izenačijo v petem dohodkovnem razredu (3,89 evra). Tako uporabniki storitve iz prvih štirih dohodkovnih razredov plačajo več kot v ostalih dveh občinah.« Ekonomska cena storitve sicer znaša v MOV 16,37, v občini Šoštanj 16,35, v občini Šmartno ob Paki pa 16,39 evra. Razliko do višine prispevka uporabnika plačajo občine.
Če bi sodili po izkazanih namerah po pomoči na domu v letošnjih prvih dveh mesecih, bo število uporabnikov znova večje. V tem primeru bo treba zaposliti še kakšno oskrbovalko ali pa bo to odvisno od števila izvedenih ur neposredne socialne oskrbe. Po pravilniku mora namreč vsaka oskrbovalka opraviti na terenu 110 efektivnih ur na mesec.
Milan Krivec ob pomoči izvajalk oskrbe pomoči na domu se lahko tudi razgibava, kar je zanj zelo pomembno
in praznikih. »Za omenjene termine smo imeli doslej organizirano dežurstvo, od tega meseca dalje pa dvoizmensko delo, tako da bomo lahko še bolje poskrbeli
Skupščina Šaleškega društva »general Maister«
Velenje, 16. marca - Danes ob 18. uri se bo v Vili Bianca začela prva letna skupščina Šaleškega društva »general Maister Velenje. Na njem bodo člani najprej potrjevali zapisnik ustanovne skupščine, ki je bila 21. novembra lani. Ker je društvo še zelo mlado, v svoje vrste vabijo nove člane, ki bodo več o delu društva izvedeli na današnjem dogodku. Na njem bodo začrtali program dela in finančni načrt društva za letos. Prihodnji četrtek, 23. marca, bodo ob 18. uri v Vili Bianca pripravili predavanje dr. Aleksandre Gačic in dr. Gregorja Jenuša o življenju in delu ter politični vlogi znamenitega Velenjčana dr. Karla Verstovška, ki so mu lani ob 145. letnici rojstva pred Vilo Bianco postavili doprsni kip. Njegov spomin so počastili tudi z znanstveno monografijo. a bš
■
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 8
8
KULTURA

16. marca 2017
Vedno v iskanju nečesa novega
Mlad ljubitelj lepega je spreten s svojim telesom, likovno vzgojo otrok in japonsko spretnostno igro kendama
Tina Felicijan
Če 25 let starega Velenjčana Žana Valenčaka niste zasledili v šolskih muzikalih, ste ga pa morda na televizijskem šovu Slovenija ima talent. V prostem času se namreč že od nekdaj ukvarja z različnimi aktivnostmi, povezanimi z glasbo, plesom, likovno umetnostjo, tako z ilustracijo kot grafičnim oblikovanjem, zadnji dve leti in pol pa tudi s ken-damo. V otroštvu, ko je tudi zelo rad risal, je začel trenirati hip hop ples in vztrajal 15 let. Tako je vzljubil tudi glasbo in vso umetnost ter lepoto v njej. Na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje se je šolal za turističnega tehnika, a se je že takrat želel bolj umetniško udejstvovati. Trenutno študira in živi v Mariboru, kjer obiskuje prvi letnik magistrskega študija likovne pedagogike.
Domač je na odru in med otroki
Ker je vedno kazal zanimanje za umetniško ustvarjanje, je v času šolanja v Velenju dobil številne priložnosti, da se preizkusi, saj ga je šolski center vključil v projekte, kot so gle- ® dališke predstave in muzikali Step up, Briljantina, Hair in drugi, pri čemer je vztrajal večino prostega časa. Vedno raje je nastopal in oder mu je prirasel k srcu. Danes v Mariboru povezuje dogodke Kluba mariborskih študentov. »Spomnim se, da sem na začetku imel veliko tremo. Med nastopi s plesno šolo nisem mogel pogledati občinstva. Nato pa sem začel delati 'na sebi', da sem se lahko odprl občinstvu,« razlaga.
Na več otroških delavnicah in taborih je bil v vlogi mentorja, tako je postal bolj samozavesten tudi pri vzgoji otrok in predajanju znanja, pravi, in dobil odskočno desko za svoje pedagoško delo.
Kendama ga je prevzela
Žan se je s kendamo spoznal preko prijatelja in se zaljubil v to tradicionalno japonsko igračo, ki sodi med
Žan Valenčakz vretenu podobnim držalom, pod konico katerega sta pritrjeni dve mali skodelici, vdolbina pa je tudi na dnu držala, lovi leseno kroglico z luknjo, kije z vrvico pritrjena na držalo, pri tem pa izvaja čim bolj atraktivne trike.
spretnostne igrače, kot so jojo, diabolo in podobne. Stara je približno sto let, ideja lovljenja žogic v lončke pa je verjetno stara skorajda kot človeštvo
samo. V ZDA se je razširila pred nekaj leti, kjer so igro spremenili v nekakšen akrobatski šport. V Sloveniji je peščica ljudi, ki se igra s kendamo, še manj jih trenira bolj zahtevne trike. Žan je bil tako vztrajen pri ponavljanju preciznih gibov, da kendamo dovolj obvlada, da je na področju vzajemne promocije in podpore pri razvoju začel sodelovati s češkimi proizvajalci te lesene igrače. »Videti je, da stvar nadzoruješ z rokami, ampak največji poudarek je na kolenih. Vse lovljenje je v počepih. Na prvi pogled je atraktivno in enostavno. A šele ko poskusiš izvesti trik, dobiš občutek, kako tehnično zahtevna igra je kendama.« Kljub temu se s kendamo lahko spoprime vsak. Ne gre toliko za talent kot za vajo in voljo. Ko so ga povabili v šov Slovenija ima talent, se je odločil, da bo namesto sebe predstavil kenda-mo kot šport. »V zakulisju so se takrat vsi več igrali s kendamo kot jaz. Ko jo enkrat primeš v roke, je nočeš več izpustiti, dokler ti trik ne uspe. Tako je vsem hitreje minil čas.«
Žan Valenčak: »Sam sem velik estet. Rad imam vse, kar je lepo. Zdi se mi pomembno, da ljudje znajo videti, prepoznati lepoto.«
Navdušuje tudi druge
Rad bi jo razširili med otroke, saj se mu igra zdi zelo primerna za fizično in psihično krepitev. »Vadba kendame je kot meditacija, ker se popolnoma osredotočiš nanjo. Po nekaj mesecih vaje celo dobiš občutek, kot da lahko upočasniš čas,« je še povedal Žan Valenčak, ki je v kendami našel sprostitev, igra je izjemno vplivala na njegovo vztrajnost, uživa pa tudi v navdihovanju drugih. Kakšne so njegove ambicije za daljno prihodnost? »Verjetno jih je preveč. Predvsem želim doštudirati, se obenem uriti v organizaciji in izvedbi raznih projektov, morda kendama dogodkov, ter seveda raziskovati in ves čas spoznavati nekaj novega.«
Nova knjižnica - darilo bralcem
Rečica ob Savinji, 8. marca - V občini Rečica ob Savinji so na priložnostni slovesnosti predali svojemu namenu prostore nove knjižnice v objektu nekdanje Hranilnice v trškem jedru, ki ga je pred leti kupila lokalna skupnost. Zanjo je v letošnjem občinskem proračunu predvidela 46 tisoč evrov. Bralcem in bralkam je na blizu 60 kvadratnih metrih na voljo približno 5500 enot gradiva.
Knjižnica na Rečici ob Savinji je ena od sedmih krajevnih knjižnic v Zgornji Savinjski dolini, ki delujejo pod okriljem Osrednje knjižnice Mozirje. Zadnja leta je imela svoje prostore v rečiški osnovni šoli, a ker se je ta srečevala s prostorskimi težavami, so morali v lokalni skupnosti zanjo poiskati prostor drugje. Našli so ga v omenjenem objektu sredi trga, kjer v
spodnjih prostorih že deluje živahno medgeneracijsko središče.
Pridobitev je rečiški župan Vinko Jeraj označil kot darilo tamkajšnjim
Odločitev o naložbi je bila zagotovo pravilna.«
Poleg knjižnega gradiva je knjižnica doslej dvakrat na mesec pripravi-
V občini Rečica ob Savinji je članov knjižnice osem odstotkov občanov.
bralcem. Vanjo je namreč včlanjenih osem odstotkov občanov, kar je največ v dolini. »Od lanskega avgusta je bila knjižnica zaprta in dejansko smo šele sedaj ugotovili, kako veliko zanimanje je zanjo med našimi občani.
la otroške pravljične ure, enkrat na mesec bralni klub za občane v tretjem življenjskem obdobju, precej občanov pa je vključenih še v projekt bralne značke za odrasle.
• Tp
Urnebes - roman o sodobnosti
Iztok Vrenčur iz Šmartnega ob Paki po treh letih na police postavil svoj drugi roman - Tudi pesniška zbirka skoraj pripravljena za objavo
Tatjana Podgoršek
Arheolog Iztok Vrenčur iz Šmartnega ob Paki, ki dela in živi v Ljubljani, je na knjižne police postavil svoji drugi roman z naslovom Urnebes. Izšel je pri založbi Litera Maribor v nakladi 350 izvodov.
V spremni besedi je Muanis Sina-novic (pripadnik nove pesniške generacije) zapisal, da gre za ključni sodobni roman, poln stereotipov -na primer o manjšinah, religijah in ženskah. Tudi sama zgodba je v veliki meri grajena s stereotipnimi prijemi. »Med branjem se velikokrat zdi, da gledamo v holivudskem filmu že stokrat prežvečene modele likov in odnosov med njimi. Pa vendarle Urnebes sodi v eno od tistih pripovedi, ki so kljub temu zanimive od začetka do konca. Pravzaprav ne kljub temu, ampak ravno zato.«
O tem, o čem pripoveduje, je skrivnosten tudi avtor sam: »Roman je precej eklektičen, hkrati fragmentiran. Teme so sodobne: Balkan, korupcija, magija, seks, seksizem, alkohol, religija, trgovina z ljudmi ... In v ozadju nezmožnost plemenite transcendence. Nima ene same zgodbe, ampak več pripovedi, ki se prepletajo. Tudi nima enega glavnega juna-
Iztok Vrenčur je svoj drugi roman pred nedavnim predstavil tudi v Knjižnici Velenje.
ka, jih je več. Slika se izkristalizira ob koncu. »Poleg fragmentov, ki jih je imel že napisane, je roman intenzivno nastajal od maja do avgusta lani.
Vrenčur pripada mladi generaciji avtorjev, ki si vedno pogumneje utira pot v domačem literarnem prostoru, menijo poznavalci. Med drugim se je potegoval za naziv viteza poezije in se uvrstil na tretje mesto proznih mnogobojev, leta 2012 pa mu je po zmagi na festivalu mlade literature Urška Javni sklad za kulturne dejavnosti RS izdal prvenec Odrekanja svetlobi. Kot pravi, je produkcija mladih literarnih ustvarjalcev v Sloveniji sorazmerno velika. Na vprašanje, ali se da s pisanjem preživeti, pa odgovarja: »Ne živim od tega. Pisanje je zame konjiček, bolj ena zanimiva dejavnost, s katero se ukvarjam. Trdno pa verjamem, da s pisanjem tekstov in branjem knjig človek dela 'na sebi', ob tem raste.«
Da bi se v bližnji prihodnosti lotil pisanja novega romana, za zdaj ne predvideva. Med literate je najprej stopil kot pisec pesmi, zato meni, je sedaj čas za izdajo pesniške zbirke. To ima pravzaprav že pripravljeno za objavo.
Kuhinjska miza sliši veliko zgodb
Obnovljena stara miza ob steni in trije stoli, vezen bel prt, skodelice za čaj, pepelnik, nad mizo »vančoner« z vezeno mislijo . Ob tem kredenca s plehnatimi skodelicami, starimi lonci, keramičnimi skledami, na njej pločevinke za kavo, sladkor, moko.
»Tako je bilo pri nas doma!« »Tako je bilo pri naši stari mami!« reče marsikateri obiskovalec, ko vstopi v DEOS Center starejših Zimzelen v Topolšici. In obuja spomine na tiste dobre stare čase!
Zimzelen šteje »komaj« dobrih sedem let in je sodobno opremljen, vse od odprtja pa prostorom dajejo življenje in poseben pečat tudi stari predmeti. V hišo so jih prinesli stanovalci, zaposleni ali pa so jih podarili ljudje, ko so pospravljali podstrešja in kleti.
Srečno naključje je bilo, da se je med stanovalci našel tudi upokojeni mizar Andrej Škulj, ki ima svoj poklic še vedno za hobi. Sprva v povsem novi hiši in ob novem pohištvu seveda ni bilo kaj veliko dela za mizarja, zato so skupaj z njim ustanovili restavratorsko delavnico, v kateri se mu je včasih pridružil še kdo.
Stare kredence, omare, mize, stoli, skrinje, gugalniki, šivalni stroj - vse to je šlo skozi Andrejeve natančne in vešče mizarske roke. Poškodovani predmeti so znova dobili svojo lepo podobo in uporabno vrednost. Med vsemi kosi pohištva ima prav gotovo kuhinjska
miza posebno mesto v spominu ljudi.
»Včasih so se ljudje družili ob kuhinjski mizi in se pogovarjali. Bližina drugih je bila blažilna, poleg tega so s pripovedovanjem zgodb prenašali modrosti in izmenjavali izkušnje.« Tako piše Rachel Naomi Remen v svoji knjigi Zgodbe ob kuhinjski mizi.
Zdaj so si v Zimzelenu zastavili nalogo, da zberejo več starih kuhinjskih miz, ki bodo postale nove jedilne mize v jedilnici. Nekaj
Andrej Škulj stare kose pohištva kot izkušen mizar obuja v življenje.
jih že imajo, nekaj jih še manjka. Zato želijo nagovoriti in spodbuditi ljudi, ki so poškodovane stare mize pospravili na podstrešja ali v kleti, da jim jih podarijo. Mizar Andrej jih bo obnovil in jih vrnil v življenje.
Tudi v Zimzelenu vedo, da dom starejših ne more nadomestiti prave družine, lahko pa poveže ljudi v novo skupnost. In zgodb, modrosti, izkušenj, ki jih je vredno poslušati za mizo, v domu starejših nikoli ne zmanjka.
a Diana Janežič
■
■
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 9
16. marca 2017
»'WAS
KULTURA
9
Mehke linije trdega lesa
Franca Ravnjaka iz Šoštanja številni poznajo kot ljubiteljskega kiparja, pa ni samo to
Milena Krstič - Planine
Najprej je rekel, da ni govornik. To vedno reče, pove pa veliko. Z njim sem se srečala dva dni pred odprtjem razstave v Mestni galeriji Šoštanj, kjer je ob sedemdesetletnici postavljal razstavo skulptur.
Ljubiteljski kipar Franc Rav-njak je topel človek, kot je topel tudi les, iz katerega vleče najboljše. Najraje iz nagnoje, oreha, češplje, smolaka, hruške ... Najmanj rad iz lipe. »Včasih mi kdo reče 'pridi ponjo, posekali
Franc Ravnjak dva dni pred odprtjem razstave v Mestni galeriji v Šoštanju: »Tremo imam.«
pa je preživljal v Josipdolu, kamor je družino vodila očetova služba. Po osnovni šoli je prišel v Velenje, v rudarsko šolo, a si je želel postati pomorščak. Vedno ga je vleklo v svet. Leta 1964 se je mislil vanj odpraviti z ladjo iz Kopra. Ker pa ni imel odsluženega vojaškega roka, ni mogel izpluti. Tri leta za tem ga je klicala vojska. Služenje domovini je zaradi okupacije Češke podaljšal še za tri mesece, se vrnil v Velenje in od tod »napadel« Nemčijo, kjer je dobil delo v BMW-ju.
V Šoštanj pa se vračal, se v njem zaljubil, poročil, dobil hčer. Svet je postal drugačen. Nenehno potovanje :*■ tja in nazaj ga je utrujalo. Pogrešal je družino, družina njega. Leta 1976 seje vrnil. Zdaj že deset let uživa kot upokojenec.
jo bomo'. Lipa je za oblikovanje res mehka, vendar mene ne pritegne, ker iz njenega lesa ne dobim kontrasta.«
Ravnjak mehke linije sam dodaja trdemu lesu. To je zanj izziv tudi zato, ker je ta bolj barvit. Skulptur, ki jih ustvari, ne barva. Samo voska jih. Barvi, ki jo ima les, odtenke dodaja s prsti, z dlanjo. »Takole,« pokaže in enkrat nežno pogladi po kipu, drugič malo trše, hitreje. »A vidite? Je drugače, a ne?« vpraša. Ne bi verjela, če ne bi videla.
Za kosi lesa pogleduje velikokrat sam. »Takrat, ko grem v gozd v gobe.« Kako ga izbira? »Že ko ga ugledam, imam zanj idejo. Potem ga prestavljam sem in tja. Malo zamižim, pa spet pogledam z ene strani, pa z druge strani z mislijo, kaj bi lahko dobil iz tega? Največji užitek potem, ko dobim zamisel, pa predstavljajo prvi udarci z dletom po tem lesu. Napolnijo me z energijo, ki jo potem postopoma sproščam v izdelek.«
Tega, koliko kipov je že napravil, ne ve. »Nisem štel, jih je bilo pa že veliko.«
Ustvarja za dušo. Kakšno skulpturo podari, manjkrat proda. »Težko mu je za vsakim izdelkom.« Izdelek. Tako pravi svojih stvaritvam. »Vzljubiš ga, potem pa ga daš od sebe. Ni lahko.«
Nikoli in nikdar in za noben denar pa ne bi prodal kipa Družine v bedi z dvanajstimi liki. »Delal sem ga, ko sem bil še v Nemčiji. Ustvarjal sem ga zelo dolgo. Orehovo korenino so mi domov pripeljali kar z bagrom. Postopek, priprava, da sem prišel do njega ... To je trajalo. Kip je last hčerke. Z njim je rasla.«
Rojen je v vasi Remšnik v občini Radlje ob Dravi, mladost
Z lesom in vrezovanjem vanj se srečuje že od svojega šestega leta. Oče mu je podaril pipec, tak z lesenim ročajem, s katerim je potem rezljal ptičke. Ne vem, ali je bilo pred tem darilom ali po njem, a enkrat se je fantič lesa, ki ga je neizmerno privlačil, lotil s sekiro. »Prst mi je, levičarju, odsekala,« se nasmehne.
Številni Šoštanjčani ga poznajo kot ribiča, ribiškega funkcionarja, predsednika družine, dolgoletnega člana Društva šaleških likovnikov. Malokdo pa ve, da je tudi snemalec. S prvo plačo, zasluženo v Nemčiji si je kupil kamero barco super 8 in projektor. »V Jugoslaviji takrat tega nismo imeli. Največ sem snemal lovce in hčer, kako je rasla ...«.
Potem pa spet v njegov umetniški svet. Tudi slika. Akvarele. »Kar nekaj jih imam, a slikanje me nekako ne pritegne. Je pa odlična osnova za kiparjenje. Znanje risanja je pravzaprav prvi pogoj za to.« Veliko se je izobraževal. V kiparstvu mu je dal neprecenljivo znanje akademski kipar Ciril Cesar. Pet let je obiskoval njegovo delavnico. Slikanja se je učil pod mentorstvom akademskega slikarja Alojza Za-volovška.
Svoje znanje in izkušnje prenaša naprej. Na mlade. Že od vsega začetka sodeluje z Napotniko-vo kiparsko kolonijo, na šoštanj-ski šoli pa je pred leti v krožku otroke navduševal za ustvarjalnost. »Prav vesel sem bil, ko sem pred nedavnim v svojem ateljeju in galeriji uzrl deklico iz To-polšice, ki je takrat obiskovala moj krožek. Rekla je, da bi rada ustvarjala, in zdaj bova skupaj napravila nekaj. Ima videnje, občutek in voljo.«
Zmago Lenardič v Galeriji Velenje
Slike, svetlobni napisi, panoji, readymade predmeti, videi, instalacije in drugi objekti na razstavi z naslovom Don't think Art! / Ne misli: Umetnost!
Tina Felicijan
Velenje, 9. marec - Razstavo pravzaprav večmedijskega umetnika, ki je pred študijem slikarstva, ki ga zdaj poučuje na ljubljanski likovni akademiji, študiral filozofijo in sociologijo, je v sodelovanju s kustosinjo galerije Velenje mag. Mileno Koren Božiček postavil umetnikov nekdanji študent, Velenjčan Uroš Potočnik. Izbral je dela, nastala v zadnjem obdobju, pa tudi nekaj starejših. »Zmago LeMrdič je zagotovo avtor širine. Rad se sprehaja po družbenem horizontu, fokusira pa se na aktualne družbene situacije in raziskuje odnos človeka do družbe ali države do človeka. V zadnjem času ga zanima tranzicija iz socializma v kapitalizem, ki ga prestaja slovenska družba, izpostavlja problem prekarnega dela, upora, skratka, kar je aktualno in čemur lahko sledimo v medijih,« je predsta-
vil vsebino pestre razstave. Na ogled bo tudi v Razstavišču Gorenje, kjer se predstavlja tudi Jasna Hribernik. Tako tam kot v
velenjski galeriji bosta razstavi na ogled do 8. aprila.
Nad konceptom postavitve razstave, ki jo je zasnoval slikar Uroš Potočnik, je bil navdušen tudi sam Zmago Lenardič.
Roža ali maska v dar in spomin
Dve novi kolekciji muzejskih spominkov in drobnih darilc so predstavili tik pred dnevom žena, saj gre večinoma za nakit
Tina Felieijan
V Muzeju Velenje bodo letošnje zanje praznično leto, ko mineva šest desetletij od njegove ustanovitve, zaznamovali s številnimi aktivnostmi s skupnim naslovom Teh šest - postavili bodo šest razstav, povabili na šest večjih prireditev, predstavili šest
lokalne ustvarjalce, da oblikujejo spominke z bogato sporočilno vsebino, na katero smo v Velenju ponosni,« je na predstavitvi prvih dveh novih kolekcij spominkov in drobnih darilc povedala direktorica Mojca Ževart, ki je k sodelovanju pri zasnovi in k izdelavi najprej povabila podjetje Dolejši modni gumbi in domačo
opremili z rožo - motivom, ki ga je navdihnila rozeta, vklesana nad grajski portal iz leta 1558, in je v renesansi simbolizirala zaobljubo k molku o tem, kaj se za grajskimi zidovi dogaja. Ustvarjalci pa so to obrnili na glavo, saj si želijo, da bi se tako o gradu kot o njegovi vsebinah in ne nazadnje spominkih veliko go-
terialov, ki jih sicer uporabljajo za izdelavo gumbov, eno serijo pa tudi iz oljčnega lesa. Na nekaterih je rozeta vgravirana, na drugih pa izrezana.
Maska
Juma Valenčak pa je navdih za svojo kolekcijo glinenih obeskov, uhanov in magnetov našla v mu-
Nove spominke Muzeja Velenje so predvsem domačinke dobro sprejele, zato ni dvoma, da ne bi razveselili tudi obiskovalcev gradu ali tistih, h katerim bodo odpotovali Velenjčanke in Velenjčani ter jim prinesli avtentični dar iz Velenja.
izbranih muzejskih predmetov, izdali šest drobnih publikacij in lansirali šest kolekcij muzejskih spominkov s prepoznavnimi velenjskimi pečati. »Poslanstvo Muzeja Velenje vidimo tudi v tem, da spodbujamo ustvarjalnost in pokažemo, da je lahko dediščina za našimi zidovi in zunaj njih krasen navdih za likovnike, obrtnike, podjetnike in druge
Juma Valenčak in Nataša Dolejši
likovno ustvarjalko Jumo Valenčak, saj želi k sodelovanju z muzejem pritegniti čim širši in čim bolj raznolik krog ljudi.
Grajska roža
V podjetju Dolejši modni gumbi, v katerem so sami Velenjča-ni, so izdelali prstane, uhane, obeske, podstavke za kozarce, magnete, obeske za ključe in jih
vorilo. »V čast in veselje nam je bilo, ko smo spoznali, da lahko z muzejem sodelujemo pri kreaciji nakita na temo grajske roze-te,« je povedala Nataša Dolejši in pojasnila, da so nakit in druge dekorativne predmete izdelali v šestih pomladnih barvah iz ma-
Rekli so > Mojca Ževart: »Novi spominki nam bodo pomagali ponesti glas o našem muzeju daleč naokrog, saj imajo vsak svoj delček naše identitete in pripovedujejo naše zgodbe.«
zejski zbirki afriških predmetov, ki jih je zapustil František Foit. »Mogoče zato, ker afriška zbirka med vsemi drugimi na Velenjskem gradu morda res najbolj izstopa, saj je iz drugega sveta. Vsaka maska lahko da ustvarjalcu veliko inspiracije,« je povedala v želji, da bi tisti, ki si bodo nadeli njene maske, v njih našli navdih za spopadanje z vsakodnevnimi izzivi. Izbrala je »hvaležno« črno-belo kombinacijo in vsak kos ročno poslikala. Tako je vsaka črtica narejena s srcem, je še dodala.
■
■
■
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

16. marca 2017
20 let Plesne šole Spin
»Ples je moje življenje, je moja strast in je v veliki meri zaznamovalo moje življenje. Da lahko živim svoje sanje, da lahko svoja čustva izrazim v plesu, da lahko delim svojo ljubezen do plesa s toliko različnimi ljudmi, z vsemi vami, je resnični blagoslov in darilo ...«
To je nekaj uvodnih misli, ki jih je ob 20-le-tnici Plesne šole Spin namenila Mojca Robič vsem, ki so kakorkoli povezani z delovanjem te uspešne šole plesa, in vsem, ki so minulo soboto, 11. marca, dvakrat napolnili veliko dvorano velenjskega kulturnega doma.
Plesno šolo je pred 20 leti ustanovil nekdanji plesalec Miha Rabič, ki se lahko pohvali s kar sedmimi naslovi državnega prvaka v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Leto kasneje se mu je pridružila Mojca, ki je z raznovrstnimi plesnimi koraki seznanila številne plesalce različnih generacij in plesno šolo ob pomoči mnogih sposobnih učiteljev, ki so v vseh teh letih na tečajih razdajali svoje plesno znanje, vodi z obilo entuziazma. Pred dvema letoma pa jo je ob prihodu novega trenerja hip hopa Tadeja Oprešnika popeljala še korak višje, saj so se s skupino plesalcev podali v tekmovalne vode in že kar prvo leto na svetovnem prvenstvu v Poreču dosegli odlične rezultate, 3.
mesto tria Spin Angels in 4. mesto skupine DBTS. Leto kasneje so uspehe še nadgradili z 2. mestom skupine Powerkickz.
Plesna produkcija je obsegala širok izbor plesov različnih zvrsti za plesalce vseh starosti, popestrili pa so ga mnogi glasbeni go-
stje, med njimi pevca Isaac Palma in Zlata Martinc.
Program so s točko presenečenja zaključile njene najzvestejše plesalke, ki Mojco Robič že leta spremljajo na vseh njenih nastopih.
Gledalci so ta dan prisostvovali plesnemu spektaklu, ki je le malokoga pustil ravnodušnega.
■ Hinko Jerčič Foto: Uroš Kotnik
ALTIERHATOR
Peki, pastirčki in čevljarji
Mladi folklorniki iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline so tudi v letošnjo pomlad šli s petjem in plesom
Tina Felicijan
Šoštanj, 9. marca - Velenjska in mozirska izpostava JSKD v sodelovanju s šoštanjskim zavodom za kulturo že vrsto let pripravljata igrivi in plesni začetek
pomladi za mlade folklornike, ki delujejo v otroških folklornih skupinah na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Tudi letošnje srečanje je potekalo z geslom Z igro in plesom v pomlad. Tokrat je nastopilo pet skupin:
Kresničke 2 in Šmentana muha z OŠ Gustava Šiliha Velenje, Mali facki z OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, Veliki facki z OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad in Flosarček iz Kulturnega društva Ljubno.
Otroci, od glav do bosih pet urejeni, kakor je nekdaj bilo značilno za slovensko podeželje, so peli ljudske pesmi, izštevanke, uprizorili igre, kot sta gnilo jajce, petelinji boj in razne zgodbe.
Telo je orodje
Velenje, 4. marca - Prejšnjo soboto so velenjski gledališčni-ki v sodelovanju z JSKD - Območna izpostava Velenje ter ZKD Šaleške doline v dvorani Centra Nova pripravili celodnevno gledališko delavnico. Vodil jo je domačin, znani gledališki in filmski igralec Marko Mandic. Na delavnici je bilo v središče postavljeno telo. 14 udeležencev iz Velenja, Vu-zenice, Mislinje, Vranskega in Celja je spoznavalo, kako aktivirati telo, kako vanj naseliti besede, kakšen je organski tok govora ... Udeleženci delavnice so bili navdušeni, tudi zato, ker
Pred leti je v Šaleški dolini delovalo toliko otroških folklornih skupin, da so eno srečanje priredili le zanje, zdaj pa se za nastop odločajo le folklorniki OŠ Gustava Šiliha. Šmentano muho že vrsto let vodi Romea Kan-duti, Kresničke 2 pa Špela Bukovec. Na JSKD si prizadevajo ponovno vzpostaviti tedanjo raven aktivnosti in sodelovanja na javnih predstavitvah, pravi Tatjana Vidmar. »Vemo, da na osnovnih šolah delujejo folklorne skupine, žal ne poznamo razloga, zakaj se ne udeležujejo srečanj, zato bomo poskušali spodbuditi mentorice, da se vendarle odločajo za nastope, saj si otroci to tudi zaslužijo.« Letošnje srečanje je spremljala Nežka Lubej, ki že skoraj pol stoletja deluje v folklori. Skupine je pohvalila za njihova prizadevanja, še posebej pa jo je razveselilo, da so prav vse skupine dodelale svojo kostumograf-sko podobo. Opazila je dve skupini, ki bi po njenem mnenju že lahko pokazali še kak zahtevnejši ples poleg značilnih otroških iger. »Kaže, da so nekateri mali folklorniki že na poti k velikim plesalcem,« je izid srečanja povzela Tatjana Vidmar.
Gledališko delavnico je letos vodila gledališki in filmski igralec Marko Mandič. (foto: Andrej Pevnik)
so nova znanja spoznavali skozi igro. Spoznali so, da kakršnakoli gledališka umetnost ne bi obstajala brez človeškega tele-
sa, ki hkrati predstavlja subjekt in objekt izražanja, je izdelek, orodje, pripoved in jezik.
Mdance blestel tudi v Zagrebu
Zagreb, 4. marec - Tekmovalni ekipi M-crew in Respect plesne šole Mdance sta se udeležili mednarodnega tekmovanja Dancestar v Zagrebu, na katerem so se plesalci iz vsega sveta borili za finale tekmovanja, ki bodo konec maja v Poreču. Mlajša ekipa, v kateri pleše 6 deklet, starih od 9 do 12 let, je odlično odplesala koreografijo Illusionists in si tako že na svojem drugem tekmovanju priplesala odlično 2. mesto. Starejša ekipa, v kateri pleše 7 deklet in 2 fanta, starih od 13 do 20 let, pa si je v hudi konkurenci s koreografijo Prison priborila prve stopničke v sezoni in se zavihtela na 3. mesto. Tako so se uvrstili v finale v Poreč. a tf
Mala Pala si je pr'žgala čik
Nataša Tajnik Stupar
EEEE, kakšna tožička.
Še dobro, da šestnajstletna Mala Pala nima staršev, da bi se sekirali (če bi se sploh sekirali). Ni definirana na takšen način, tudi v kontekstu gender razlikovanj ne. Jo pa tako poznate, je lik ilustratorke in oblikovalke Maje Lesjak Gavrilovske in dober mesec nazaj se je ponovno predstavila v galeriji Mladinskega centra Velenje.
Kot alter ego avtorice je Mala Pala prerasla domače dvorišče in postala poznana tudi širše. Zgodnje domače najstnice so jo posvojile in jo kot 'kjut' lik začele nositi s seboj. A vendar Mala Pala ni le neka otroška podoba, z velikimi žalostnimi očmi in oblačili živih barv. Mogoče celo postaja alter ego, ne le njene avtorice, temveč najstniške družbe, ki v pomanjkanju diskusije o človeških vrednotah, išče podobo nekega prvinskega človeškega občutenja z 'ohranjanjem' tiste dobrote, ki se rodi z nami. Ker Mala Pala, tako kot Pika Nogavička nima družine in je zato tako sama na tem svetu, je zelo priljubljena med tinejdžerji, saj tudi oni pogosto doživljajo ta občutek samosti, nekateri le doživljajo, drugi pa ga mogoče resnično živijo.
Mala Pala je odsev želje po iskanju čiste emocije, čistega (ženskega) čustvovanja. Mala Pala išče pravo ljubezen. Začela se je zavedati, da se bo tudi ona mogla spremeniti in se zavedati, da prava ljubezen pride, če si pripravljen na njo. Predvsem pa se lepše obnašati. Njeno 'življenje' in razumevanje le-tega je kompenzacija za realnost resničnega sveta. Mogoče je podoba Male Pale kot kompenzacija po izgubljeni mladosti, radosti in hlepenju za iluzijo pravičnega in emocionalno resničnega sveta, kjer lahko verjamemo tistemu kar vidimo in čutimo, kjer nas ne bo nategnila lastna mati in izdal najboljši prijatelj. Zavedanje o resničnosti iluzije Mala Pala pospremi z zgodnjo najstniško samodestrukcijo. Tako si je prižgala čik, se ga napila in zakadila. A vendar so jo pospremili z besedami, da to ni nič takšnega, da ni nič narobe s tem, še dobro, da je le lik in vse skupaj le zgodba. A če pogledamo bolj natančno, je zgodba Male Pale zrcalna projekcija nas samih, veliko nastavljeno ogledalo, ki je postavljeno z velikim upanjem k resničnemu zazrtju podobe in njene vsebine. Naredili pa smo veliko napako s tem, da smo odobravajoče pospremili njeno samodestrukcijo in se nismo bolj aktivno odzvali nanjo. Tako smo dovolili, da se je razrasla in razbohotila in s sabo kot vzgled potegnila veliko otrok, ki so podobo in zgodbo jemali kot vzgled starejšega prijatelja.
In tako se je Mala Pala začela uničevati z upanjem, da bodo tudi tisti, ki se 'tudi tako uničujejo' videli svoje početje skozi nastavljeno ogledalo. Zelo zavzeto je prevzela svojo odgovorno in trpečo nalogo; uničevati sebe za druge.
Samost je zelo posebno občutje. Nič ni narobe s samostjo, če je le-ta resnična v emocionalnem kontekstu. Kadar pa je samost resnično resnična in so odraščajoči resnično sami, potem je upanje, položeno v naročje Male Pale zaman. Ti mladi dejansko potrebujejo svoje starše, ki se bodo zanje zanimali, jim pomagali odraščati in jih ne bodo zapuščali ulici, ki jim bo za doživljanje lažne sreče ponujala mdma in ekstazi že zjutraj za dva evra na tabletko, jih ujčkala na kanabisovih ramenih samo čez cesto od policijske postaje (!!!!). A starši niso opolnomočeni, nekateri so preutrujeni, nekaterim se prav ne ljubi, drugi resnično ne znajo, potem eni raje hodijo z odvetniki naokoli in se borijo za pravice svojih razvajenih in zabluženih najstnikov. Ampak resnično, nekateri otroci so res čisto sami v svojih ranjenih svetovih, kjer se je kot Mali Pali vse tisto dobro v kar so verjeli, razblinilo v velik dim, ki ga je lažje kot videti vdihniti. Kjer so tiste čisto navadne človeške vrednote postale nekaj ..., ne morem definirati več kaj kjer postane laž čisto navadna resnica, ki jo velikokrat ponovimo in je potem še bolj resnična. Kjer človek človeku ni več brat in kjer so merila različna; nekateri lahko počnejo vse, drugi za njimi 'pučejo' in sklonjenih glav požirajo nepravičnost. Kako naj krhka Mala Pala to zdrži? Potem bodo lepe barve ugasnile in koža bo postala siva. Mala Pala se bo sprehajala v sivem svetu, a vendar z opojno lažno srečo na ustnicah in v možganih.
Starši, da ne boste pozabili na svoje najstnike, da jih ne boste zapustili okoli druge ure zjutraj, ko zabave postanejo umazane in bi deklice, kot tudi Mala Pala, morale že davno spati. :)
Kaj se bo zgodilo z Malo Palo, bomo videli. Upam, da bo konec dober in da bo vse dobro. Mi pa, da bomo spet lahko našli vrednostni sistem dejanj in načinov. Da bomo, kot smo že velikokrat, lahko pomagali tistim, ki zelo potrebujejo našo pomoč in da jih bomo lahko nesebično sprejeli medse, jih oblekli in nahranili in jim dovolili, da lahko brez strahu bivajo v naši soseščini. Potem tudi naši najstniki ne bodo tako zmedeni, saj bodo pred seboj videli svetel vzgled in načrt za svoja življenja, ki ne bodo le projekcija družabnih omrežij, za katere bo treba kompenzirati z opojnimi substancami za lažno srečo.	a
■
■
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 11
16. marca 2017
'"WAS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
»Okrogla« Milena
Leta bežijo, spomini pa se bogatijo ... To vedno znova in znova ugotavljamo, še posebej ob različnih jubilejih, ki jih tudi v našem uredništvu izkoristimo za kratka, a sladka praznovanja. Milenina
okrogla obletnica je bila kot nalašč za to. Marsikaj lepega smo se ob tem spomnili, tudi to, kako smo njeno tridesetletnico (seveda ni dolgo tega), praznovali v Parizu. »Dom Perignona« nam
takrat sicer ni privoščila, a si je privoščila stavo, ki jo je kasneje »stala« ravno tega. Zagotovo nikoli tudi ne bo pozabila čudovitega šopka narcis, ki smo ji jih takrat poklonili in želeli to zdaj ponoviti, a na žalost jih v ponedeljek v Velenju ni bilo kje najti (pa še v soboto jih je bilo polno) ... A je bila tudi zvončkov vesela.
Uganete koliko jih je?
Seveda nas je Milena razvajala - z jagodami, šampanjcem in odličnim burekom (mesnim in sirovim), ki ga je posebej za to priložnost »spekel« njen mož. Njam, njam ..., kako sta bila slastna, zato se kar takole priporočamo, da to še kdaj ponovi. Mileni pa še enkrat: Na zdravje!
GLASBENE novice
Lorde napoveduje nov album
Skrivnostna glasbenica Lorde predstavlja dve novi pesmi, ki napovedujeta izid njenega novega albuma. Album z naslovom Melodrama bo izšel 16. junija, na njem pa bosta tudi skladbi Green Light ter Liability, ki jih je glasbenica obelodanila v enem tednu. To bo njen drugi studij-
w -r t
jbœ ^p fÜJ
^r ; v * \ L i !
•■Is	% _\ Wt
~ i >., : iK i »
fajiv M.inatt
ski album, ki bo nasledil uspešni prvenec Pure Heroine iz leta 2013. Album je prodala v več kot pet milijonov izvodih, pesem Royals pa pa je prejela dva gram-myja. Prav s to pesmijo se je takrat 16-letna Lorde (Ella Yeli-ch-O'Connor) predstavila svetu, navdušila in postala eno najbolj prepoznavnih glasbenih imen svoje generacije. David Bowie je Lorde označil za prihodnost glasbe, na željo njegove družine pa je v Bowiejevo čast nastopila tudi na nedavni podelitvi britov v Londonu.
Pop Design z novo skladbo
Legendarna skupina Pop Design je na dan žena predstavila svojo novo pesem Vzela si mi srce. Zadnji dve leti zasedba s priznanim avtorjem slovenskih uspešnic Matjažem Vlašičem ustvarja nov, bolj zrel zvok. V sodelovanju z njim je predstavila že tri skladbe: Reci, da si moja, Nisem ti verjel in Vprašaj me, kako živim, zdaj pa predstavljajo novo pesem Vzela si moje srce. Avtor besedila nove skladbe je pevec Miran Rudan, avtor glasbe je Matjaž Vlašič, pod aranžma pa se podpisuje Martin Štiber-
nik. Skupina je za skladbo posnela tudi videospot, za katerega so z avdicijo sprva izbrali igralko, a so zaradi spleta okoliščin in bolezni na koncu ostali brez nje. Na njeno mesto je vskočila kar Rudanova življenjska partnerica, ki je po dolgotrajnem prepričevanju le pristala na to, da nastopi v spotu.
I'van tokrat z Omarjem Naberjem
Glasbenik Ivan Bekčič, ki deluje z umetniškim imenom I'van, nadaljuje niz skladb, ki jih pripravlja v sodelovanju z gostujočimi slovenskimi pevci. Po skladbah Vsak dan, v kateri je združil moči s Perom Lovšinom, in
V y >
fftio: Menart
dočakala svoj čas, ko je I'van začel pripravljati album z znanimi slovenskimi vokali. Omar Naber, letošnji predstavnik Slovenije na tekmovanju za Pesem Evrovizi-je, je bil takoj pripravljen odpeti zahtevno melodijo in s čustvi nabito besedilo.
Konec Black Sabbath
Člani legendarne metal zasedbe Black Sabbath so z objavo na facebooku potrdili, da se po 49 letih dokončno poslavljajo od odrov in svojih oboževalcev. Pevec Ozzy Osbourne, kitarist Tony Iommi, basist Geezer Butler in bobnar Bill Ward so na glasbeno sceno odločno stopili
na novo turnejo, toda brez bobnarja Billa Warda. Svojo zadnjo turnejo so poimenovali End of the Road, kariero pa so končali februarja na domačem odru v Birminghamu z izvedbo legendarne skladbe Paranoid.
Ed Sheeran se bo preizkusil kot igralec
Priljubljeni britanski pevec in tekstopisec Ed Sheeran se bo preizkusil še kot igralec. Glasbenik, ki je pred kratkim izdal svoj tretji album Divide, za katerega mnogi napovedujejo, da bo velika prodajna uspešnica, si želi nastopiti v filmu, za katerega bo sam napisal tudi glasbo. Potrdil je, da se dogovarja s filmskim ustvarjalcem, čigar imena ni želel razkriti. Kot je poudaril, si želi nizkoproračunski, v Veliki


Hočem te le zase, ki je nastala v sodelovanju z Bushyjem, pevcem zasedbe Heavenix, I'van tokrat predstavlja nostalgično Ne zapusti me, za katero je vokale odpel Omar Naber. Skladba je Ivanovo avtorsko delo in je nastala že pred leti, a je do danes zorela in čakala na svoj trenutek. Dolgo je ležala v predalu in
leta 1970 z albumom, ki so ga preprosto poimenovali Black Sabbath. Skupaj so v 49 letih izdali 19 albumov, med njimi nekatere zelo uspešne, kot so Paranoid, Master of Reallity in Vol 4. Do leta 2006 se je v skupini zamenjalo veliko članov, nato pa so se razšli. A le do leta 2011, ko so se ponovno združili in se podali
Britaniji narejen indie film. Film naj bi bil nekakšna zmes med filmoma Notting Hill in Once, v njem pa bo nastopil z neznanimi igralci. Sheeran je sicer leta 2015 že nastopil v televizijski seriji o srednjeveški drami The Bastard Executioner, ki pa so jo že po prvi sezoni ukinili.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	POP DESIGN - Vzela si moje srce
2.	INES ERBUS & PIRATI - Ne-moj mi reči
3.	ED SHEERAN - Shape of you
Legendarna slovenska skupina Pop Design, v kateri zadnji dve leti deluje tudi Matjaž Vlašič, predstavlja novo pesem z naslovom Vzela si mi srce. Avtor besedila je Miran Rudan, avtor glasbe Matjaž Vlašič, pod aranžma pa se podpisuje Martin Štibernik.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Poljanšek - Lepa slepa grešna nežna
2.	Ansambel Banovšek - Moj meh za smeh
3.	Euro kvintet - Lisička
4.	Klemen Knez s prijatelji - Zaljubljena
5.	Me tri do polnoči - Nasmeh ne gre nikoli iz mode
6.	Ansambel Brloga - Za mladoporočenca
7.	Ansambel Erazem - Lepa si
8.	Ansambel Furmani - Furmani
9.	Ansambel Plus - Rdeča šminka
10.	Ansambel Tik tak - Gospod oprostite
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
AGRO ROCK
Slovenska zasedba Agro Rock je po priredbi Henč-kove zimzelene pesmi Polka, valček, rock and roll predelala še eno legendarno narodnozabavno skladbo. Avsenikovo Planico iz leta 1979 so preoble-kli v čisto pravo rokersko preobleko.
SIDDHARTA
Skupina Siddharta je prejela zlato in platinasto ploščo za prodajo albumov Infra in Ultra. Ob podelitvi so člani skupine napovedali tudi prihajajočo turnejo po Sloveniji, ki se bo začela konec meseca v Ljutomeru.
PERO LOVŠIN
Peter Lovšin je ob 40-le-tnici svojega glasbenega delovanja predstavil deseti samostojni studijski album Območje medveda. Na njem je združil rokenrol,
pank, blues in še kaj. Album bo v kratkem predstavil v živo, sicer pa je v pripravi tudi dokumentarni film, oktobra pa sledi še veliki koncert ob 40-letnici kultnih Pankrtov.
ANDRAŽ HRIBAR
Glasbenik Andraž Hribar se predstavlja z novo pesmijo Kmalu bo konec te zime, ki jo je posnel s simfoničnim orkestrom. Sodelovanje z orkestrom je sicer projekt, ki je trajal skoraj dve leti, rezulatat sodelovanja pa je novi album z desetimi skladbami.
2CELLOS
2Cellos sta že mesec pred koncertom kar dvakrat do zadnjega kotička napolnila največje koncertno prizorišče v Sloveniji, areno Stožice. Za oba ljubljanska koncerta je bilo prodanih več kot 20 tisoč vstopnic.
107,8 MHtSa.di0-
* Velenje
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 12
»»^AS
a a Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice ^^Franci Kotnik (prviz leve) in podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol sta pozorno prisluhnila Ivanu Kotniku - direktorju Šolskega centra Velenje, ki ju je - po mnenju Čveka - seznanil z eno od njegovih bolj ali manj veselih življenjskih resnic. »Fanta, izteka se mi mandat za direktorja centra. Septembra bo ta ura resnice. V naslednjih dneh bo izšel razpis. Če
k k »Kaj misliš, kateri zemljevid je bolj natančen - ta na telefonu ali tisti v tvoji učilnici?« si je ravnatelj osnovne šole Gorica Ivan Planinc krajšal čas s preizkušanjem navigacijske aplikacije. »Mislim, da ti brez očal ne bo koristil ne ta ne oni,« mu je odvrnila učiteljica geografije Andreja Šifer in povečala sliko na zaslonu, da se ravnatelj namesto na Goriško ne bi odpravil na Goričko.
Ko pride prava ura, v vetru razkuštra se frizura. Na Golteh se je, kot je sedaj že navada, na srečanje zbrala vsa glas-beno-smučarska smetana. Ko so pevke in pevci ter ostali muzikantje opravili s strmino in vratci, se je v vrtincu vetra in mraza na ploščadi hotela spontano porodila fe-šta. Naše gore list Maja Oderlap je zgrabila Klemna Bunderlo in zavrtelo se je čisto zares. Če je bila Maja skuštrana od smuke, vetra ali plesa..., pa Čvek tokrat ne ve.
ZANIMIVOSTI
915 kovancev v želvjem želodcu
Tako kot marsikje po svetu tudi na Tajskem verjamejo, da metanje kovancev v vodnjak prinaša srečo in dolgo življenje. V duhu tega prepričanja se je tudi v vodnjaku v Sri Rači nabralo veli-

ko kovancev, prav to pa je nevarno ogrozilo morsko želvo Bank. 25-letna zelena morska želva je namreč hudo zbolela zato, ker je kovance v vodnjaku jedla. Veterinarji, ki so jo operirali, so v njenem želodcu našli kar za pet kilogramov kovancev, ki so poškodovali njen trebušni ščit in povzročili smrtno nevarno okužbo. Pet kirurgovje kovance odstranjevalo kar sedem ur. »Z doseženim smo zadovoljni. Zdaj pa se mora Bank potruditi, da okreva,« je povedal eden od zdravnikov.
Rožnato jezero
Jezero v parku Westgate blizu Melbourna v Avstraliji se je te dni obarvalo živo rožnato. Strokovnjaki poja-
snjujejo, da ne gre za posledico razlitja strupenih snovi, ampak za popolnoma naraven pojav, ki je posledica visoke koncentracije soli v vodi in vročega vremena. Rožnata barva je namreč posledica zelenih alg na dnu jezera, ki zaradi visoke koncentracije soli spremenijo barvo.
Možgani so mu delovali po ustavitvi srca
Zdravniki v kanadski bolnišnici so nedavno tega štirim bolnikom izključili aparate, ki so jih ohranjali pri življenju. Čeprav je vsem prenehalo biti srce in so jim zdravniki tudi po nekaterih drugih kazalcih potrdili smrt, so možgani enega od pacientov še vedno delovali. Točneje: pri bolniku so izmerili možgansko valovanje, podobno delta valovanju, kije značilno za
spanje. Ker raziskovalci za posmrtno delovanje možganov v tem primeru niso našli nobene biološke razlage, so predvidevali, da je bil razlog za izmerjeno možgansko valovanje napaka na aparaturi. Vendar te napake pozneje niso znali pojasniti, anomalije pa jim ni uspelo potrditi, saj na medicinski opremi niso našli nobene okvare. Celotna zgodba tako ostaja uganka.
Na Malti med neurjem izginilo Azurno okno
Azurno okno je po vsem svetu priljubljena naravna turistična atrakcija na Malti, kjer so posneli tudi prizore številnih filmov in serij (tudi prvo epizodo Igre prestolov). A te atrakcije ni več. Porušilo jo je neurje, ki je pred kratkim zajelo otok Gozo. Malteški premier je ob tem dejal, da se mu ob novici para srce, žalostni pa so bili tudi Maltežani - k Azurnemu oknu se je vsako leto
zgrinjalo na tisoče turistov. Pred kratkim so sicer lokalne oblasti na otoku Gozo opazile spremembe, zaradi katerih so prepovedale dostop na naravni most, češ da ni več varno - a so vztrajali, da Azurno okno ni v nevarnosti. Očitno so se zmotili ...
Najdebelejša ženska na svetu je shujšala
Egipčanka, ki uradno velja za najdebelejšo žensko na svetu, je pred kratkim odpotovala v Indijo in tam uspešno prestala operacijo, ki naj bi ji pomagala k hitrejši izgubi teže. Eman Ahmed
Abd El Ati je pred potovanjem tehtala okrog 500 kilogramov in že 25 let ni zapustila svoje hiše. Iz bolnišnice, kjer so opravili poseg, so sporočili, da je uspešno prestala operacijo. Sporočili so, da so njeno težo od prihoda v Indijo spravili pod 400 kilogramov in da s pravilnimi pristopi dnevno hujša. Ženski so sicer (po navedbah družine) v otroških letih diagnosticirali elefantiazo, bolezen, ki povzroča zatekanje udov in drugih delov telesa. Bori se še s številnimi drugimi bolezenskimi stanji, kot sta diabetes ter visok krvni tlak. Že nekaj časa se ni mogla premikati, nato pa je doživela še kap in ostala priklenjena na posteljo.
16. marca 2017
frkanje
» Levo & desno «
Prvi in drugi
V	Evropi imamo prvo in drugorazredne države. Pri nas, slišimo pogosto, imamo prvo in drugorazredne državljane.
V	»ognju«
Podatki o poslovanju Gorenje v lanskem letu in prvih mesecih letos kažejo, da Gorenje še vedno uspešno gori!
Vse več praznine
■ Zime bo počasi konec. S tem pa bo tudi konec gneče v mnogih parkirnih hišah. Te bodo (spet) vse bolj prazne. Do nove zime!
_ Gor ali dol?
Posebna analiza naj bi pokazala, ali se bo Bolnišnica Topolšica obrnila navzgor proti Golniku ali navzdol proti Celju. Kljub večji oddaljenosti bi bojda mnogi vseeno raje »šli na Gorenjsko«. Tako pač je »med sosedi«.
Zaskrbljeni mladi
Tudi mnoge mlade skrbi za starejše. Morda niti ne toliko za sedanje starejše, bolj, kaj bo z njimi, ko bodo starejši.
Preimenovanje
Osrednji šoštanjski mestni trg neuradno vse bolj spreminja ime. Namesto po dveh pomembnih (šo-štanjskih) bratih, ga mnogi vse bolj imenujejo po eni (skupni) materi.
Slabi zadetki
Tudi predsednik države opozarja, da naša vojska ni najbolje pripravljena. No, tudi naši strelci na evropskem prvenstvu niso ravno zadevali v polno.
Za dobrega soseda
Krajani Šmartnega ob Paki bi radi, da bi njihov največji trgovec bil tudi zanje najboljši sosed.
Kako jih zadržati?
Velenje ni nikakršna izjema, tudi tu turistični delavci in drugi tuhtajo, kako goste, ki mesto obiščejo, tu čim dalj časa zadržati. Izkušnja iz Berlina, kjer je bila največja mednarodna turistična borza, tu ne pride v poštev. Tam je mnoge goste v mestu zadržala stavka pilotov.
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 13
16. marca 2017

DOGODKI
13
Da bi razvada postala navada
Projekt Razvajaj se v mestu vse bolj uspešen - Letos sodelovalo največ ponudnikov do sedaj - Rdeči nageljni ponovno razveselili občanke
Tina Felicijan
Velenje, 11. marca - Mestna občina Velenje je v sodelovanju s SAŠA Inkubatorjem že četrto leto zapored izvedla pro- w y jekt Razvajaj se v mestu, s katerim je tudi tokrat povabila občanke in občane ter druge obiskovalce na spoznavanje pestre ponudbe izdelkov in storitev v mestnem središču. Želijo si namreč, da bi to bilo čim bolj živahno - da bi ljudje tam našli čim več vsebin in bi tja tudi čim pogosteje zahajali.
Letos se je na povabilo k oblikovanju posebne ponudbe za ženske - projekt se je namreč ujemal z dnevom žena - odzvalo največ trgovcev, obrtnikov in drugih ustvarjalcev ponudbe v centru Velenja do sedaj. Več kot 30 jih je pripravilo posebne popuste, pakete ali darila, 15 pa se jih je predstavilo na modni reviji. Tudi tokrat so posebno pozornost dobile vse obiskovalke, ki so jim prepevali člani vokalne skupine Eros, nogometaši velenjskega kluba NK Rudar pa so jim razdelili vstopnice za no-
gometno tekmo in tisoč rdečih nageljnov, ki so jim jih podarili župan, uprava in svet Mestne občine Velenje.
Lokali se polnijo, dogajanja je vse več
V občinskem odboru za mestni marketing si z različnimi akcijami prizadevajo, da bi mestno središče čim bolj zaživelo
Velenjski nogometaši so s cvetjem in povabilom na ogled nogometne tekme v soboto razvajali vse dame povprek. Kako pa razvajajo svoje izbranke? »Podarim ji kako rožo, povabim jo na kako večerjo ali izlet, vsak dan se spomnim nanjo in se ji posvečam,« je povedal Anže Malnar, Matic Mlakar pa dodal, da med drobne pozornosti in prijetna doživetja k razvajanju šteje tudi masaže.
ter da bi se trgovci in ponudniki raznih storitev vrnili v tamkajšnje lokale. Nekaj je še praznih, zanimanje zanje pa nameravajo vzbuditi tudi z interaktivnim zemljevidom, ki bo izšel marca. »Omogočal bo vpogled v samo mestno središče ter v polne in prazne lokale,« napoveduje vodja kabineta župana Saša Sevčni-kar in dodaja, da bodo nadaljevali tudi spodbujanje k tematskemu urejanju izložb.
Pogrešajo gostinske lokale in informiranje
Ustavili smo nekaj dam, ki so se na sobotno dopoldne razvajale v mestu. S ponudbo v centru so načeloma zadovoljne. »Redno prihajam sem po nakupih. Se je pa s tremi otroki težko razvajati. No, kolikor me z risbicami, pe-
Manekenke in manekeni so na rdeči preprogi razkrili nekaj modnih trendov za letošnjo pomlad, ki so sijih obiskovalke in njihovi spremljevalci z zanimanjem ogledali.
smicami, poljubčki in objemč-ki razvajajo otroci,« je povedala Suzana. Tilka, ki se vsako soboto razvaja s sprehodom v mestno kavarno, spotoma pa vedno sreča koga, da ji dela družbo, meni, da je ponudba preveč enolična, želi pa si več gostinske ponudbe. »Preveč je te kozmetike, bižuteri-je, kiča. Premalo pa kavarn, nekih lokalov, kamor bi se lahko usedel, kaj pojedel in popil ter se družil.« Da je ponudbe dovolj in je ni treba širiti, pač pa okrepiti promocijo in oglaševanje, pa meni Silvija, ki se v središču mesta najraje razvaja s slaščicami. »Vsega je dovolj, je pa res, da ljudje tega sploh ne opazijo, ker ni dovolj izpostavljeno. Še več bi potrebovali podobnih projektov, dogajanja v centru, pa plakatov in oglasov,« nam je povedala. ■
Odločitev je bila prava
Kulturno društvo Gorenje praznuje 20-letnico delovanja - Na začetku bojazen pred prazno dvorano, danes zaradi premalo stolov
Tatjana Podgoršek
Kulturno društvo Gorenje, ki šteje nekaj več kot 90 članov, letos praznuje 20-letnico delovanja. Ob tem jubileju so že v času lanskih božičnih praznikov pripravili pri razvalinah gradu Pa-kenjštajn v Šmartnem ob Paki premiero in dve ponovitvi predstave Skrivnost božične noči, za njimi je že jubilejni občni zbor, v tednu ljubiteljske kulture pa načrtujejo še eno zabavno glasbeno prireditev, prav tako pri razvalinah omenjenega gradu.
Nikomur nismo konkurenca
Ob ustanovitvi društva v tamkajšnjem okolju ni manjkalo vprašanj, ali je glede na dolgoletno tradicijo in razvejano dejavnost šmarškega kulturnega društva še eno potrebno? Ali se ne bo s tem nadaljevala delitev lokalne skupnosti na zgornji in spodnji del? Drago Tam-še, predsednik društva, danes s ponosom in zanosom pravi, da so z dejavnostjo vse omenjeno ovrgli. »Dokazujemo, da je bila
odločitev ustanoviteljev društva prava. Delujemo povezovalno, inovativno, vključujemo precej mladih, sodelujemo z vsemi društvi v občini, ta pa ima posluh za našo dejavnost. Nikomur nismo
Drago Tamše: »V društvu se ukvarjamo z marsičim in menim, da tudi dobro.«
konkurenca, prej bi rekel, da lahko s skupnim delom delamo še bolje in še več.« Med drugim so lani sodelovali s šmarškim kulturnim društvom pri njegovem velikem in zahtevnem projektu
Lumpacij Vagabundus. Pod njegovim okriljem pa se odvija tudi vrsta drugih dejavnosti. Imajo pridne pohodnike, kolesarje, ljubiteljske gledališčnike, druge kulturne ustvarjalce. Odprti so za vse pobude, ki jih v največji meri vključujejo v program, so raznoliki in zelo ustvarjalni. »Smo precej povezani, dobra skupina in združujemo tudi take, za katere sem prepričan, da ne bi bili nikoli prisotni na prireditvah, kaj šele, da bi na njih sodelovali, če ne bi bilo Kulturnega društva Gorenje. To je še eden od dokazov za trditev o dobri potezi ustanoviteljev društva.« To potrjuje tudi obiskanosti njihovih prireditev. Ko so začeli, so se bali slabega obiska. Danes se večkrat bojijo, da bo v njihovi dvorani premalo sedežev, čeprav je ta drugače dovolj velika za tamkajšnje okolje.
Obsežen in raznolik program
Bistvenih novosti v delovanju društva v naslednjih letih ne načrtujejo, ostajajo pa pri raznolikem, zanimivem in bogatem programu. Letos so med drugim že
organizirali osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, minulo soboto so gostili prijatelje - gledališčnike z Bleda, v spomladansko-pole-tnem in zgodnejšem jesenskem času bodo aktivnosti prilagodili željam okolja in članov, gostovali s pred tremi leti na oder postavljeno igro Poročil se bom s svojo ženo. Seveda ne bodo pozabili na najmlajše in zanje pripravili pravljične urice, na tematske večere, ki so sestavni del programa, se odzivali na izražene želje po sodelovanju z ostalimi društvi v lokalni skupnosti. Konec decembra bodo pri razvalinah gradu znova ponovili predstavo Skrivnost božične noči. Odziv obiskovalcev lani je bil dober in glede na to, da je bil projekt velik zalogaj, se jim zdi prav, da si predstavo ogledajo še tisti, ki doslej te možnosti niso izkoristili. »Mislim pa, da bo čas še za razmislek o kakšnem novem projektu,« je sklenil pogovor Drago Tamše.
Gobariti z znanjem
Da bi varno in zmerno uživali gozdne plodove, jih je treba dobro poznati ter spoštovati kodeks in zakonodajo
Tina Felicijan
Čeprav predsednik velenjskega gobarskega društva Marauh Matej Jenko pravi, da je za go-barjenje primeren vsak letni čas, saj gobe uspevajo celo leto, se večina ljudi odpravi po gozdne plodove takrat, ko jih je v izobilju. Namreč sveže gobe je pozimi težko najti. Spomladi pa že začno rasti marčevke - prva sveža hrana za gozdno divjad, z značilnim vonjem pa privabijo tu-
en kilogram zelnatih rastlin, razen tistih, ki jih je prepovedano nabirati. Pri nabiranju drevesnih plodov, semen, cvetja, vejevja, poganjkov, zelnatih rastlin ne smemo odstraniti več kot 30 odstotkov rastlin oziroma njihovih delov. Z ene površine, ki jo mah porašča, pa ne smemo pobrati več kot 20 odstotkov mahu.
Poleg zakonodaje si gobarji ne želijo še dodatne uvedbe dovolilnic za nabiranje gob. »A če nekateri že zdaj ne spoštujejo
Matej Jenko: »Na jedilniku so lahko zgolj in samo tiste gobe, ki jih zelo dobro poznamo. Vse ostale pustimo v gozdu, da opravijo svoje
pomembno poslanstvo.«
di ljudi. Ti potrebujejo zvrhano košaro znanja in etike, če želijo zaščititi sebe in naravo.
Bodite gobarji, ne nabiralci
»Pravi gobarji sledimo cilju ohranjanja narave. Od nabiralcev se ločimo po spoštovanju kodeksa in zmernem nabiranju gob, ki jih bomo tudi koristno uporabili,« razlaga naš sogovornik. Kodeks društva Marauh vsem, ki se odpravijo v gozd, nalaga vestno spoštovanje zakonov človeka in narave, da ne bi škodovali ne sebi ne njej. Poleg osnovnega bon-tona vožnje z avtomobilom v naravi ali parkiranja ter nemoteče hoje po gozdu brez povzročanja škode ali odlaganja odpadkov je najpomembnejše zmerno nabiranje vsakršnih gozdnih plodov.
>
>
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst so tudi nekatere, ki uspevajo pri nas. Denimo rumeni ded in karželj oziroma knežja mušnica.
»Nihče iz gozda ne sme prinesti več kot dveh kilogramov bodisi borovnic bodisi kostanja, gob ali drugih plodov, ki ne sodijo med ogrožene ali zavarovane vrste. Nabiramo samo, kar bomo tudi zaužili. Gobo, ki ne sme biti niti premlada niti prestara, očistimo na mestu, kjer smo jo pobrali, in odložimo v pleteno košaro, iz katere lahko padajo trosi, medtem ko hodimo po gozdu.«
Sicer je rekreativno nabiranje gozdnih dobrin dovoljeno pod enakimi pogoji v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. Parkiramo lahko največ pet metrov od cestišča in tako, da ne oviramo prehoda iz katerekoli smeri ali drugih vozil. Naberemo lahko
Če opazimo, da je obiskovalec gozda nabral več od dovoljenih količin gozdnih plodov ali celo tiste, ki so ogrožene ali zavarovane, lahko obvestimo gozdarsko inšpekcijo.
veljavnih zakonov in prekomerno nabirajo gozdne plodove, jih ne bodo ustavile niti dovolilnice. Država bi morala poskrbeti za spoštovanje zakonodaje in usposobiti dovolj naravovarstvenih inšpektorjev, ki bi več opazovali, opozarjali in ukrepali na terenu,« meni Jenko in pristavlja, da je teh inšpektorjev v Sloveniji za zdaj le enajst, veliko premalo.
Do znanja na izobraževanjih
Glive so najbolj razširjen organizem na planetu in njihov svet je še danes eden najbolj neraziskanih. Zato ne vabi le nabiralcev ali gobarjev, ampak tudi študente, znanstvene raziskovalce, ki preučujejo zdravilne učinke gob. Gljiv naj bi bilo na svetu več kot milijon, na slovenskem pa je opisanih 3000 vrst gob, pravi Matej Jenko in poudarja pomen dobrega poznavanja gob. Zato je društvo pravkar začelo štiridelno izobraževanje za determinator-ja pripravnika, na njem pa bodo udeleženci spoznali 80 vrst gob, zakonodajo, kodeks, na izpitu pa dokazali, da to izvrstno poznajo. Nadaljujejo lahko izobraževanje za samostojnega determinatorja ali determinatorja svetovalca, ko morajo poznati že 240 vrst gob, znanje in izkušnje pa si izmenjujejo tudi na rednih srečanjih članov društva vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri v velenjski knjižnici.
■
■
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 14
14
VELENJKA SE PREDSTAVI
«»^AS
16. marca 2017
Velenjka iz leta v leto povečuje število obiskovalcev in promet
Lani je največji nakupovalni center v Šaleški dolini obiskalo 1,5 milijona ljudi
Milena Krstič - Planine
Velenje - »Število obiskovalcev in promet v Velenjki rasteta iz Leta v Leto. Tega smo zelo veseli,« pravi menedžer Centra Janez Korpič. Le kako ne bi bili? Lani je Velenjko, največji nakupovalni center v Šaleški dolini, obiskalo že milijon in pol obiskovalcev, kar je dva odstotka več kot leto pred tem, promet v več kot štiridesetih trgovinah in lokalih pa je bil v primerjavi z letom pred tem večji za pet odstotkov.
Velenjka se razprostira na 33.000 kvadratnih metrih, 18.000 metrov je čistih prodajnih površin. Ponaša se z velikim pokritim parkiriščem, ki ga bodo takoj, ko bo parkiranje v njem postalo obiskovalcem tesno, še razširili.
Njihova strategija - partnerjem dodajati nove, skrbno pretehtane in take, ki se navezujejo na že obstoječe, se obrestuje.
»Izbiramo jih tako, da se trgovina navezuje na trgovino. Tako lahko obiskovalec pri nas zadovolji večino svojih potrošniških potreb.«
Lani so se jim pridružili trgovina Carters z otroškimi oblačili, Italko Outlet s keramiko, konec leta pa še trgovina z igračami Denis in zastopnik za Telemach; v prihodnjih dneh k njimi prihaja
-	in tega se številni ljubitelji italijanske mode že veselijo
-	Oviesse.
S številnimi dogodki, ki jih pripravljajo v Velenjki, utrjujejo vezi z obiskovalci, s tistimi, pri katerih sodelujejo
zunaj nakupovalnega centra, pa širijo prepoznavnost in utrjujejo družbeno odgovornost do okolja. Ob nedavnem mednarodnem prazniku žensk so sredstva donirali društvu prijateljev mladine, bili so zlati sponzor koncerta Petra Graša, sponzorirajo projekte, ki jih organizirajo različna društva v tem okolju, in še kaj.
Zelo dobro sodelujejo tudi z lokalno skupnostjo, saj do njih vozi Lokalc, pri njih je ena od postaj za izposojo mestnih koles Bicy.
Največ obiskovalcev prihaja k njim iz celotne Šaleške doline, vse več iz Zgornje Savinjske in Mislinjske doline, pa tudi širše. Privlači jih topel in svetel center ter številne ugodnosti, ki jim jih nudijo.
»Razvajamo jih tudi z Velenjka kartico. Z njo jih ne kupujemo, ampak jim izkazujemo srčnost.«
BIGBRflG
{(3) NEVVKORKER li^fr7» | E ■ifHHitHrfjsi®	s.OCuM
LISCA _ PRVAOLIGA ¿Tss	Optika P Clarus
^ R^ome	BAGS & MORE
^Lnilta

sidft&tch H telemach
Velayka
0 13 aJJ B|£nA
jSL ©G^pi&MORE (n
E3 CaffePoiitano
"Smkjss
NKD simPL'E
^gt^) Mjultimedijski ^
200TIC
Vögele
|i carter's*
NAKUPOVANJE ZA ŽENSKE
velenjka.si I Q facebook.com/velenjka
velenjkq!
velenjk$
Janez Korpič, center menedžer: »Zelo smo veseli, da število obiskovalcev in promet v Velenjki vsako leto naraščata.«
■
Velenjka se predstavi
Trgovski center Velenjka velja za največje nakupovalno središče v Velenju in v Šaleški dolini. Številni trgovski, gostinski in ostali lokali se ponašajo z izjemno raznoLiko in pestro ponudbo, popestritev pa predstavlja tudi umetniška galerija. S prostorno igralnico je poskrbljeno za zabavo vaših malčkov, za vašega otroka pa lahko organizirajo tudi nepozabno praznovanje.
Pozornost velja nameniti kartici Velenjka, saj si z njo kupci zagotovijo številne dodatne ugodnosti in prijetna presenečenja.
Če želite obdariti svoje najdražje, so za vas v Velenjki pripravili darilne bone za 10 in 20 evrov, kar je lahko lepo in nadvse praktično darilo.
Obiskovalci Velenjke lahko v času nakupov svoja vozila
udobno parkirajo v prostorni garažni hiši in se s tem ne obremenjujejo zaradi vremenskih razmer. V Velenjko se lahko odpravite tudi z brezplačnim velenjskim avtobusom Lokalcem ali pa kar s kolesom z izposojevalne postaja sistema Bicy (nahaja se tudi pred Velenjko), ki je brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo koles v Velenju.
Vsekakor je trgovski center Velenjka s svojo bogato izbiro
Prodajalna MOBTEL VELENJKA
GSM: 051 344 244 f prodajalne mobtel
sklepanje in podaljševanje naročniških razmerij prodaja akcijskih mobitelov prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
SMORE
raznolikega blaga nadvse pomemben dejavnik ponudbe na našem območju.
Center Velenjka je odprt prav vsak dan v tednu, od ponedeljka do sobote od 9.00 do 21.00, ob nedeljah od 9.00 do 15.00. V letu 2017 bodo njihova vrata zaprta le izjemoma, in sicer: 16. aprila (velika noč), 1. maja (praznik dela), 25. junija (dan državnosti), 1. novembra (dan mrtvih) in 25. decembra (božič).
na poljuben izdelek
Kupon velja od 16. 2. do 25. 2. 2017. Popusti se ne seštevajo! Popust ne velja na tobak, učbenike, knjige, časopise in revije. Kupon vejja v vseh trgovina BagsSMore in OfficeSMore.
SMORE
JA
LEKARNA VELENJE
Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si
Lekarna Trebuša Velenje (NC Velenjka)
Telefon: 03 897 03 78
Poslovni čas: pon. - pet. 9.00 - 21.00, sob. 8.00 - 21.00 nedelje in prazniki ZAPRTO
prvaQliga
Ss adldas Reebok L u H T A iZSD
Trgovina PRVA LIGA vas vabi v 2. nadstropje Velenjke.
www.prva-liga.si
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 11
16. marca 2017
'"WAS
ŠTEVILKA 1
PO VAŠI IZBIRI
ZELENE DOLINE
VELENJKA SE PREDSTAVI
Cvetiičarm Orhčdeja
VELENJKA - GSM: 041/ 208 719
15
i
Odlična izbira - super cene:
•	sVeže rezano cvetje
•	lončki in lončnice
•	aranžiranje daril
•	šopki za vsako priložnost
•	žalni aranžmaji, venci, ikebane
•	poročni aranžmaji
•	nagrobne sveče
r
]

NOVO:	*
»WlLLOW TREE« ANGELČKI (FIGURICE)
Caffe Poóítano
KUPON za 10% gotovinski popust
radio VELENJE
Doživite pridih Italije
v Velenjki!
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 16
16	SPORT	"«WAS	16. marca 2017
Po visoki zmagi v Stožicah, razočaranje ob jezeru
Rudar proti Gorici niti senca moštva, ki je premagalo Olimpijo - Gostje so jim vrnili z enakim rezultatom (3 : 1) za jesenski poraz na svojem igrišču
Po imenitni zmagi pred tem nad Olimpijo v Stožicah so Rudarjevi ljubitelji, ki se jih je zbralo vendarle nekoliko več ob igrišču kot na zadnjih jesenskih tekmah, pričakovali potrditev treh ljubljanskih točk. Domov pa so odhajali razočarani. Rudarjem je znova 'spodrsnilo' pred njimi. V njihovi igri ni bilo čutiti podjetnosti. Želja po zmagi pa bi morala biti celo večja kot v Ljubljani, saj so si s tremi točkami dvignili samozavest. Morali so tudi pričakovati, da bo Gorica storila vse, da čim prej nadomesti izgubljene točke z Mariborom. Bili pa so zgolj bleda senca moštva, ki je blestelo proti aktualnim prvakom. Zdi se, da se nekateri igralci niso niti pošteno prepoti-li. Trenerju Vanji Radinovicu smo po končani tekmi omenili, da so igralci po opevani zmagi proti prvakom morda upali, da bo proti Gorici nekoliko lažje.
»Prepričan sem, da ni nihče tako razmišljal. Ne jaz ne igralci. Tudi na to tekmo smo se zelo skrbno pripravili. Vedeli smo, da
bo enako zahtevna. Poraz proti Gorici je bil posledica nesrečnega spleta okoliščin. S prvim udarcem so dosegli gol in s tem seveda prišli ne le v rezultatsko, ampak tudi v psihološko prednost. Nam ni preostalo drugega kot napad, iskati priložnosti za izenačitev oziroma preobrat. To pa je bila njihova priložnost za hitre kontre. V zadnjih trenutkih tekme smo nesrečno prejeli še drugi gol, ko se je žoga odbila od enega od igralcev v živem zidu in prevarala našega vratarja. Časa je bilo še dovolj vsaj za morebitno izenačenje. Žal nismo uspeli. Za nameček pa smo zadnjih deset, petnajst minut imeli še igralca manj.«
Zmaga Novogoričanov je bila zaslužena. Kako slabo so domači (ne)igrali, kaže tudi statistika. Le trikrat so neposredno streljali v okvir vrat gostujočega vratarja Grega Sorčana, gostje pa kar desetkrat proti Mateju Radanu. Z izgubo vseh treh točk so Ve-lenjčani izpustili priložnost, da
se povzpnejo v prvo polovico lestvice. Nasprotno, še nekoliko bolj so se utrdili na sedmem mestu. Njihov zaostanek za četrtim Celjem, peto Gorico in šestim Koprom (vsi trije imajo enako številu točk) pa se je povečal na pet točk. Na njihovo srečo pa so vsa tri moštva za njimi prav tako izgubila, tako da je Rudarjeva prednost pred njimi ostala takšna, kot je bil pred tem krogom.
Novogoričani so povedli že po slabih desetih minutah. Po vodstvu se niso povlekli na svojo polovico, ampak so nadaljevali napadalno igro. Na 2 : 0 so povišali ob koncu prvega dela. Svoj tretji zadetek so tako kot domači dosegli po dosojenih enajstmetrovkah. Obe sta zakrivila vratarja. Najprej velenjski, deset minut pred koncem rednega dela tekme pa je vratar gostov ob izbijanju žoge trčil z domačim napadalcem Johnom Maryjem in sodnik je pokazal še drugič na tej tekmi na belo točko. Trčenje je bilo tako močno, da se Mary
ni več vrnil na zelenico. Rudar je moral nadaljevati z igralcem manj, ker je trener do tedaj opravil vse tri menjave. Z bele točke je za končnih 1 : 3 zadel najboljši domači strelec Dominik Glavi-na. Skupaj z Lukom Zahovicem (Maribor), ki je dosegel zadetek proti Aluminiju, je ostal na vrhu
strelcev lige. Oba sta zadela po štirinajstkrat.
»To ni prvi ne zadnji poraz v našem življenju. Brez nekih velikih pretresov bomo nadaljevali naše delo in poskušali z dobro igro priti do čim boljših rezultatov na naslednjih tekmah. Veliko jih je še pred nami. Prepričan sem, da bodo prišli tudi dobri rezultati na domačem igrišču,« je po tekmi komentiral dogajanje domači trener.
Pri gostih pa je dodal Miran Srebrnič: »Odigrali smo zelo dobro tekmo. Hitri zadetek nam je olajšal delo. Dobro smo pokrivali domače igralce in jim nismo dovolili, da razvijejo svojo igro. Po odvzetih žogah smo zelo hitro prehajali v napad in si ustvarjali veliko priložnosti. Čestitam fantom za zmago. Hvala tudi domači ekipi za pošteno tekmo, ki
je bila dobra za gledalce. Zelo zadovoljni smo, da odnašamo vse tri točke.«
V naslednjem krogu bodo rudarji gostovali v Kidričevem. Glede na to, da letos igrajo po sistemu toplo - hladno, bodo gotovo poskušali izgubljeno proti Gorici povrniti v Kidričevem.
Vanja Radinovic: »Kot trener vedno želim zmagati ne glede na to, ali igramo doma ali v go-steh. Na vsaki tekmi lahko dobiš tri točke. Tako tudi treniramo. Zmaga pa seveda ni odvisna le od nas, ampak tudi od nasprotnika. Tako je bilo tudi proti Gorici. Želeli smo, kar pa je bilo premalo za veselje. Prepričan sem, da bodo tako gledalci kot mi ob naših dobrih igrah pozabili na neuspeh v zadnjem krogu.«
a Stane Vovk
Dogajanje, ki ne sodi na športna igrišča
Sobotna tekma med Rudarjem in Gorico je imela tudi 'poseben' dodatek. Na ograjenem igrišču, ki leži pred zgradbo stadiona, je visel transparent z besedami:'Našim igralcem se sekajo glave - Odkar naš novi sponzor so same stave.'
Med tekmo je skupina približno petindvajsetih gledalcev (ki jih doslej na tekmah niso opazili in za katere celo domnevajo, da so bili plačani) vzklikala žaljive besede, ki so bile namenjene tudi velenjskemu županu. Vodstvo kluba je ob tem obsojanja vrednem nešportnem početju na svojo spletno stran zapisalo: 'V soboto, 11. marca, so nekateri posamezniki izkoristili tekmo za izražanje nasprotovanja vzpostavitvi azilnega doma v
Velenju, med navijanjem pa žalili župana Mestne občine Velenje, predstavnike NK Rudar, igralce ... Za dogodek v klubu kot organizatorji nismo vedeli in ga tudi obžalujemo, saj Mestna občina Velenje že vrsto let daje Nogometnemu klubu Rudar finančno in moralno podporo. V najtežjih trenutkih smo bili od župana Mestne občine Velenje vedno deležni podpore in pomoči. Incidenti so delo posameznikov in ne odražajo mnenja kluba. NK Rudar incident strogo obsoja, saj so nekateri posamezniki izkoristili tekmo za izražanje svojih mnenj, kar je vrglo slabo luč na celoten dogodek. Vodstvo kluba je posledično že sprejelo ustrezne ukrepe proti sodelujočim in za preprečitev podobnih dogodkov v prihodnje. Športne prireditve naj ostanejo namenjene izključno športu in športnim navdušencem.«	a
Želijo oba naslova
V prvi tekmi končnice za prvaka bodo rokometaši Gorenja v nedeljo (19.00) gostili Ribnico - S Celjani v 5. in 10. krogu
Rokometaši Gorenja in Celja Pivovarne Laško se bodo konec tega tedna pridružili domačemu boju za točke. Zaradi igranja v mednarodni ligi Seha so aktualni prvaki in podprvaki izpustili redni del slovenskega prvenstva. S Koprom (38 točk po rednem delu), Riko Ribnico (36), Urbanscape Loko (29) in Krko (28), najboljšimi štirimi moštvi rednega dela prvenstva, bodo nastopili v končnici za prvaka, kjer bodo igrali po dvokrožnem sistemu. Pred vsemi je tako še deset tekem. Omenjena moštva bodo prenesla v končnico vse točke, priigrane v 22. krogih rednega dela, aktualni prvaki Celjani in podprvaki Velenjčani pa bodo dobili toliko točk, kot jih ima Koper, torej 38. Moštva, uvrščena od petega do dvanajstega mesta, bodo igrala v ligi za obstanek, iz lige pa bodo izpadla štiri moštva.
Na uvodni tekmi končnice bodo Velenjčan v nedeljo (19.00) gostili Ribnico, ki je bila dolgo času na vrhu lestvice, zaradi igranja v pokalu Evropske rokome-
tne zveze pa ji je začelo na domačih obračunih zmanjkovati moči.
Glavna tekmeca za naslov, Gorenje in Pivovarna Laško, se bosta udarila v petem krogu (26. aprila) v Velenju, v zadnjem, de-
setem (3. junija), pa v Celju.
Gorenje Velenje je doslej trikrat osvojilo naslov državnega prvaka (2008/09, 2011/12 in 2012/13), v zadnjih treh sezonah pa je zasedlo drugo mesto.
Medtem se v ligi Seha končuje peta sezona tekmovanja. Tekmi Izvidžač - Vardar (27:33) In Prešov - Zagreb (30:25) sta bili v torek, zadnja (Prešov - Zagreb) pa bo danes. Velenjski ro-kometaši so tekmovanje končali že na začetku prejšnjega tedna, od tedaj dalje pa 'živijo' spet za domače državno prvenstvo in pokalni turnir, ki bo sredi aprila v Mariboru.
Ob krstnem nastopu v tej regionalni ligi po besedah predsednika Milana Meže niso povsem zadovoljni z doseženim. »Ne toliko zaradi šestega mesta, bolj zaradi velikega točkovnega zaostanka za prvimi petimi ekipami,« ocenjuje. Glede pripomb, da si posamezni krogi oziroma tekme niso sledile po vrstnem redu, tako
kot na drugih domačih pa tudi evropskih tekmovanjih, pa pravi: »Vsekakor je bilo to moteče tako za nas kot tudi za navijače. Na to nismo mogli vplivati, ker so imele in še imajo nekatere ekipe še druge evropske nastope. Kljub temu pa menimo, da je bilo prav, da smo se vanjo vključili. Konkurenca je bila za nas veliko močnejša, kot je bil redni del našega prvenstva. V Velenje so prispeli makedonski, hrvaški, beloruski, madžarski prvak, da ne naštevam dalje, vse evroliga-
ške ekipe; to velja tudi za Celje. Igranje v tej ligi je zanesljivo bilo dodana vrednost za nas. Starejši igralci so obogatili svoje mednarodne izkušnje, mlajših so jih veliko pridobili.«
Ob vsem že ugotovljenem je bila ta regionalna liga vendarle 'samo' prestižnega pomena. Sedaj so podprvaki osredotočeni na domače prvenstvo, čaka jih tudi sklepni turnir pokala Slovenije. Tu pa bo šlo za poseben prestiž. Naslova odpirata igranje na višji evropski ravni.	a
Bogatejši za nove mednarodne izkušnje
Zadovoljni z nastopom v regionalni ligi, lahko bi bilo tudi boljše
Trener Borut Plaskan, predsednik Milan Meža in trenerjev pomočnik Marko Oštir (z leve) vedo, da imajo tudi drugi, zlasti Celjani, enake
želje, kot jih gojijo v ekipi Gorenja.
Prva liga Telekom Slovenije, 24. krog
Rudar - Gorica 1:3 (0:2)
Strelci: 0:1 Filipovic (8.), 0:2 Kapic (45.), 0:3 Burgic (74./11 m), 1:3 Glavina (80./11 m). Rudar: Radan, Mužek, Kašnik, Zec, Iharoš (od 64. Bokalič), Vručina, Babic, Bolha (od 75. Črn-čič), Lotrič (od 46. Trifkovic), Mary, Glavina. Trener: Vanja Radinovic. Drugi rezultati: Koper - Kalcer Radomlje 4:1
TAKO so igrali
(2:1), Maribor - Aluminij 4:1 (1:0), Krško - Celje 2:3 (0:2), Domžale - Olimpija 1:0 (1:0) Vrstni red: 1. Maribor 55 (51:18), 2. Olimpija 46 (36:21), 3. Domžale 43 (47:24), 4. Celje 34 (30:28), 5. Gorica 34 (31:30), 6. Koper 34 (26:28), 7. Rudar 29 (33:34), 8. Krško 23 (24:38), 9. Aluminij 22 (20:38), 10. Radomlje 9 (17:57).
Rudar -Škale - Ankaran 1:0 (1:0)
Strelka: Sara Agrež (22.)
Rudar Š.: Zilic, Pleterski, Zagajšek, Golob, Jev-tic, Lukek, Agrež, Jelovšek (od 54. Pijukovic), Bric, Križaj, Turkanovic (od 79. Maksimovic). Trener: Dušan Uršnik. Olimpija - ŽNK Teleing GMT Beltinci 0:3 (0:0)
Kegljanje, 2. liga, vzh., 17. kr.
Šoštanj - Fužinar 7:1 (3368 : 3192)
Šoštanj: Fidej - 560 (1), Sečki - 599 (1), Kramer - 584 (1), Pintarič - 558 (1), Hasičič - 516 (0), Arnuš - 551 (1).
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 17
16. marca 2017
""^Jis
ŠPORT
17
Pomlajene rudarke v finalu pokala
Za nogometašice Rudarja - Škal, Ankarana, Olimpije in Pomurja se je v nedeljo začel spomladanski del tekmovalne sezone
Na sporedu sta bili polfinalni tekmi slovenskega pokala. Za Ljubljančanke, ki so tekmovalno sezono začele odločene, da osvojijo oba naslova, je ta želja v pokalu ostala neuresničljiva. Jeseni so na prvenstveni tekmi premagale aktualne prvakinje Beltinčanke na njihovem igrišču z 1 : 0, zato so veljale za favoritinje na svojem igrišču na polfinalni tekmi prav s Pomurkami. Toda za pokalna
hovo jesensko prvenstveno zmago z 1 : 0 v Beltincih.
V drugi polfinalni tekmi so velenjske nogometašice na svojem igrišču v zelo zanimivi in živahni igri, z 1 : 0 izločile ekipo Ankarana. V finale, ki bo tudi letos v Kopru kot predtekma moškega finala, in to 30. maja, pa so se uvrstile z zadetkom Sare Agrež v 22. minuti. Jeseni so bile rudarke na prvenstveni tekmi v Ankaranu
brimi obrambami jim jih je pre-redčila vratarka nasprotnic.
Novi-stari trener Dušan Uršnik je bil s takšnim razpletom seveda zelo zadovoljen: »Vedeli smo, da bo tekma težka. Vsa čast dekletom, igrale so tako, kot smo se dogovorili. V člansko ekipo smo uvrstili nekaj mladih igralk in trema je naredila svoje. Hvala bogu, da smo vzdržali pritisk gostij, ki so vsekakor prišle v Velenje po
tekmovanja je še zlasti značilno, da so rezultati nepredvidljivi. Pogosto se celo dogaja, da slabše moštvo premaga boljše. Šestkratne pokalne prvakinje Pomurke so se očitno zelo dobro pripravile na drugi del sezone (spomladanski del prvenstva se bo predvidoma začel prvo nedeljo v aprilu), kar so dokazale tudi na gostovanju v Ljubljani. Z gladko zmago s 3 : 0 so se na najlepši način oddolžile igralkam Olimpije za nji-
Plavanje
Veterani še odlično plavajo
V soboto, 11. marca, je Plavalni klub Branik Maribor že drugo leto zapored organiziral Zimsko državno prvenstvo za veterane (starost 25 let in več + kategorija 18-24 let). Iz Plavalnega kluba Velenje se je tekmovanja udeležilo 7 plavalk in plavalcev: Jože Blažina, Špela Bukovec, Mario Dvoršek, Lea Grudnik, Anita Kajtna, Peter Zemljak in Katarina Praznik. Najuspešnejši sta bili Špela Bukovec, ki je v absolutni kategoriji osvojila štiri medalje (dve zlati na 50 m in 100 m delfin ter dve srebrni na 100 m mešano in 50 m kravl) in Katarina Praznik (srebro na 200 m prsno ter dve bronasti medalji na 50 m in 100 m prsno). Špela Bukovec je prejela tudi posebno nagrado za drugo mesto v seštevku treh rezultatov z najvišje doseženimi točkami. Prvič v zgodovini kluba je tekmovala mešana štafeta (2 moška in 2 ženski) v postavi (Lea Grudnik, Jože Blažina, Špela Bukovec, Peter Zemljak)
boljše kar s 5 : 1. Toda gostje so se v zimskem prestopnem roku okrepile kar s štirimi novimi igralkami, in to tremi Italijankami ter Srbkinjo. Velenjčanke pa so celo ostale brez Tatjana Stanič, ki nogometno pot menda nadaljuje v Švici, in druge vratarke Tare Ko-matar, ki je odšla v hrvaški klub Reka. Gostje so po zaostanku igrale zelo napadalno, a so tudi rudarke imele dve, tri zelo lepe priložnosti za višjo zmago. Z do-
in osvojila 5. mesto. Ženska štafeta (v postavi: Špela Bukovec, Katarina Praznik, Lea Grudnik, Anita Kajtna) je v disciplini 4 x 50 m mešano osvojila 6. mesto, v štafeti 4 * 50 m prosto pa 7. mesto. Ostale uvrstitve med najboljših 16: Jože Blažina (6. mesto na 50 m delfin in 7. mesto na 50 m prosto), Peter Ze-mljak (16. mesto na 50 m delfin), Lea Grudnik (5. mesto na 50 m hrbtno in 7. mesto 100 m
mešano), Anita Kajtna (10. mesto na 200 m prosto, 11. mesto na 100 m prsno in 11. mesto na 100 m prosto). V kategoriji 1824 let je Mario Dvoršek osvojil prvi mesti na 50 m in 100 m hrbtno, drugo mesto na 100 m prosto, tretje mesto na 50 m delfin ter četrto mesto na 50 m prosto.
a Mojca Kukovič
vstopnico za finale. Štejejo zadetki, dosegli smo ga, v finalu smo in sedaj imamo kar precej časa, da se dobro pripravimo na začetek spomladanskega dela prvenstva, nato pa seveda na pokalni finale. V njem bodo Pomurke fa-voritinje, toda s taktično dobro igro jih bomo skušali presenetiti.« Velenjčanke so doslej trikrat osvojile pokalni naslov.
a S. Vovk
Streljanje
Invalidi vrhunsko
Velenje - Medobčinsko društvo invalidov Velenje je organiziralo območno strelsko tekmovanje invalidov koroškega, šaleškega, dravskega in štajerskega območja. Tekmovalo je 52 tekmovalcev v petih kategorijah. V streljanju s serijsko zračno puško je v kategoriji NAC med moškimi zmagal Leon Perdan s 306 krogi (Žalec) pred Mirkom Britovškom in Jožetom Ramšakom s 305 krogi (oba Laško). V ženski konkurenci je zmagala Lilijana Bro-dej s 344 krogi (Slovenj Gradec), 2. je bila Marija Sušec s 330 (Velenje), 3. pa Mihaela Sušec s 323 krogi (Slovenj Gradec). V kategoriji SH1 je med moškimi zmagal Jože Cverle s 341 krogi (Laško), 2. je bil Vladimir Horman s 317, 3. pa Ljubo Djurdjič z 253 krogi (oba Mežiška dolina). Mitja Ribarič (Velenje) je zmagal z izjemnimi 384 krogi v streljanju s standardno puško. V kategoriji SH2 je med moškimi slavil Aleksander Jovanovič, ki je nastreljal 373 krogov, drugi je bil Bojan Lesnika (343), tretji pa Rafael Rednak s 340 krogi (vsi Velenje). Tudi v streljanju s standardno puško je zmagal Velenjčan Aleksander Jovanovič s 382 krogi, v ženski konkurenci pa je slavila Velenjčanka Doroteja Kunst, ki je nastreljala 351 krogov. Omeniti velja še izjemen izid pištoljaija Nenada Vigujeviča (Laško), ki je nastreljal 561 krogov. Vsi omenjeni so dosegli norme za nastop na državnem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani.
a F. Žučko
Odbojkarji si želijo spet v vrh
Luknja, ki je nastala po odhodu glavnega sponzorja, se ne bo napolnila čez noč
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Konec tedna so se v Odbojkarskem klubu Šoštanj To-polšica veselili odločitve Odbojkarske zveze Slovenije, ki jim je zaupala organizacijo vseslovenskega odbojkarskega vikenda za najmlajše 21. in 22. maja. Na odbojkarskem vikendu bo sodelovala moška članska reprezentanca, ki bo odigrala pripravljalno tekmo, predstavili pa bodo tudi odbojko sede. Kraju se obeta zanimiv in pester vikend, posebej dobrodošel zato, ker si v klubu močno prizadevajo, da bi odbojki vrnili sloves, ki ga je nekdaj tu že imela, pravi trener članske ekipe in podpredsednik Odbojkarskega kluba Šoštanj Topolši-ca Marko Pokleka.
Z dogodkom bodo dve leti kasneje, kot so obeležili jubilej, zaznamovali tudi 50-letnico kluba.
Pokleka je rasel s klubom vse od svojih prvih začetkov igranja odbojke in bil z domačim klubom v sezoni 2003/2004 tudi državni prvak, leto za tem so bili drugi, še leto za tem tretji.
Kegljanje
Derbi kroga Šoštanjčanom
Derbi 17. kroga je bilo srečanje v Šoštanju, kjer so se v boju za tretje mesto pomerili domači igralci in igralci Ravenskega Fužinarja. Domači strateg se je odločil za enako postavo kot v prejšnjem krogu v Dravogradu. Tik pred srečanjem pa je moral narediti blok menjavo, saj se igralec prvega para zaradi službenih dolžnosti ni pojavil na kegljišču. Prav ta menjava je vplivala na postavo gostujoče ekipe, ki je v Šoštanju pričakovala ugoden izid. Toda domačini jim niso dali veliko priložnosti. Prvi domači par je začel zelo napadalno in natančno, kar jim je prineslo zelo dober rezultat. Povedli so namreč z 2 : 0, njihova prednost pa je znašala neulovljivih 93 kegljev. Razliko sta še povečala igralca v drugem paru, ki sta premagala najboljši gostujoči par. Tako so Šoštanjčani vodili že s 4 : 0 in dosegli prednost kar 150
Za povrnitev nekdanjega blišča trdo delajo.
pa je povzročila selitev iz prve v tretjo državno ligo. Zdaj nastopamo v drugi, trudimo pa se, da se vrnemo v prvo,« pravi. S pomočjo novih sponzorjev so pla-ačevali in še plačujejo stroške za nazaj.
Selitev v nižji rang tekmovanja je posledično povzročila manj
>
Marko Pokleka: »Petdesetletnico kluba bomo zaznamovali z odbojkarskim vikendom.«
Slabi časi pa so se začeli s pomanjkanjem finančnih sredstev, ko so ostali brez največjega sponzorja - Termoelektrarne Šoštanj. Ta je do tedaj krila sedemdeset odstotkov klubskega proračuna. »Termoelektrarna se je umaknila dobesedno čez noč, luknja, ki je v proračunu nastala
kegljev. Domača ekipa je za zmago potrebovala le ohranitev razlike v kegljih. Toda s tem se igralca tretjega para nista zadovoljila. Zaigrala sta tako kot predhodna para, vendar s kančkom manj žara, verjetno tudi zato, ker je bila tekma že skoraj odločena. Tretja para sta si tako razdelila točki, Ravenčani pa so nekoliko ublažili hud poraz. Zmaga domačih z rezultatom 7 : 1 in razliko kar 176 kegljev je zaslužena, zanjo so jim čestitali tudi gostje. Pri tem velja še omeniti, da so domači fantje za rekordom kegljišča zaostali le za 5 kegljev. Šoštanjčani so se s to zmago povzpeli na tretje mesto, za drugim (Dravograd) zaostajajo le točko. Vodilna Pergola hiše pa je praktično že prvak, saj ima pred Dravogradom dve točki prednosti. V zadnjem krogu sezone Šoštanjča-ni gostujejo v Ceršaku, Dravograd doma gosti Hrastnik, Ravenski Fu-žinar z enakim izkupičkom točk kot Šoštanjčani pa doma pričakuje Litijo. Boj za drugo mesto čaka zanimiv razplet to soboto.
Trikrat tedensko trenirajo v Športni dvorani Šoštanj. Dvorano si delijo s košarkarji in odbojkaricami.
zanimanja za odbojko in še manj zanimanja za ogled tekem. »Zdaj se spet trudimo, delamo na vseh možnih področjih in upamo, da v Šoštanj in Topolšico vrnemo zlate čase odbojke. To je naš dolgoročni cilj, saj se zavedamo, da do njega ne bomo prišli takoj.«
radio VIMNJi;
88,9 Mhz 187.8 Mhz
Skvoš
Mošnik najboljši na Balkanu
Beograd - Ta vikend je v centru Squashland v Beogradu potekalo prvo člansko prvenstvo ter drugo mladinsko prvenstvo Balkana v skvošu. Udeležilo se ga je tudi 12 Slovencev. V moški konkurenci je slavil Velenjčan Martin Mošnik (Squash klub Konex, Ljubljana), ki je vse tekme zmagal gladko, brez izgubljenega niza.
Od Slovencev so na stopničkah stali še v mladinskih kategorijah Andraž Demšar (2. mesto fantje) ter Nina Kustec in Blaž Porenta, ki sta v svojih kategorijah osvojila tretje mesto.	a
a
■
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 18
18	REPORTAŽA, KRONIKA
Je sobivanje ljudi in divjadi vse težje?
Stvari so ušle izpod nadzora, pravijo lastniki gozdov in zemljišč - Na tukajšnjem območju povzroča težave divji prašič - Rešitev: večji odstrel
Tatjana Podgoršek
Slovensko podeželje se še vedno sooča z velikimi težavami glede škod, ki jih povzročajo divjad in zveri. Kmetje so obupali in niti ne prijavljajo več škod, odzivnost drugih ustanov, ki bi morale skrbeti za to, pa je slaba. Tako trdijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki v teh dneh skupaj z Zavodom za gozdove RS usklajujejo na terenu letošnje lovske upravljalske načrte. Predhodne razprave na to temo so bile marsikje kar polemične. Se s tovrstnimi težavami srečujejo tudi lastniki gozdnih in kmetijskih površin v regiji Saša?
Če nekdo krmi divjad zastonj, je jasno proti večjemu odstrelu
»Se,« pravi Janko Mazej, lastnik blizu 130 hektarjev gozdov iz Belih Vod nad Šoštanjem, in nadaljuje: »Šokanten je podatek, da je objedenih v Sloveniji blizu 500 tisoč hektarjev gozdov. Stvari so ušle izpod nadzora tudi na našem območju. Vijem roke zaradi poškodovanja mladih dreves. Škodo povzroča z objeda-njem mladja in lupljenjem predvsem jelenjad. Na višje ležečih območjih je manj listavcev, pa še tisti, ki so, so poškodovani ali uničeni.« Po njegovih besedah škode po divjadi v gozdovih pristojne službe še niso začele ocenjevati.
Janko Mazej: »Ker je višina odškodnine sramotno nizka, lastniki gozdov in zemljišč škode ne prijavljajo več.«
Mazej vidi rešitev tovrstnih težav predvsem v večjem odstrelu, »s čimer pa očitno drugi ne soglašajo. Zakaj pa bi, če jim žival krmi zastonj nekdo drug. Tudi kmetje bi tako imeli v hlevih več živine. Tudi če lastniki zemljišč škodo prijavijo, je višina izplačane odškodnine sramotno nizka. Zato ne preseneča, da prijav vse več lastnikov ne piše več,« je še dejal Janko Mazej.
Na stalež divjadi vpliva veliko elementov
Blaž Presečnik, vodja odseka za gozdove, živali in lovstvo na Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje, pravi, da
O
Blaž Presečnik: »Škoda po divjadi na našem območju ni tako velika, da bi morali vključiti alarm.«
je stalež divjadi v kamniško-sa-vinjskem upravljalskem območju, ki sega od Solčave, Velenja, Braslovč, Domžal do Kamnika, relativno stabilen. »Škodi po divjadi se ne moremo izogniti, si tudi ne zatiskamo oči, ni pa tako velika, da bi za to morali prižigati alarm. Škode je bilo lani na celotnem območju za 8.000 evrov. Res je bila višja kot leta 2015, ko je znašala 4.700 evrov, glede na 10-letno povprečje je pa še vedno precej nizka.«
Presečnik je pritrdil, da povzroča jelenjad škodo v gozdovih z objedanjem mladih dreves in z lupljenjem predvsem drobnja-kov. Škoda zaradi slednjega je
Jože Drev: »Pri odvzemu divjadi moramo delati po zakonskih smernicah.«
dejansko večja, ker je praktično nepopravljiva, vpliva pa na sestavo bodočega gozda. Pestrost je manjša in običajno v odraslem sestoju plemenitih vrst listavcev ni dovolj.
Sicer pa - tako Presečnik -povzročajo največ škode divji prašiči. Od omenjenih 8.000 evrov je bilo zahtevkov za povrnitev škode, ki so jo ti povzročili, za 7.000 evrov. Lani so povzročili največ škode v loviščih Bra-slovče, Domžale in Smrekovec.
Rešitev? »Ni enostavna in jih je več,« odgovarja sogovornik. Na stalež divjadi, pojasnjuje, vpliva veliko elementov, najbolj pa pre-hranski in vremenski pogoji v času mladičev. Pri tem je poudaril
«»^AS
potrebo po tvornem sodelovanju lastnikov zemljišč in upravljalcev lovišč z lovskimi družinami.
Kjer je travna ruša revna, divji prašič ne povzroča škode
»V Lovski družini Oljka Šmartno ob Paki se zavedamo škode, ki jo lastnikom zemljišč, kmetom povzroča divjad. Gre predvsem za divjega prašiča, ki se je v zadnjih letih precej razmnožil in povzroča največ škode spomladi na travnih površinah, kasneje pa na koruznih posevkih,« dodaja predsednik omenjene lovske družine Jože Drev. Lani so plačali za povzročeno škodo blizu 1.300 evrov, kar je enkrat več kot leta 2015. V Skornem praktično ni bilo kmetije, kjer ne bi imeli razritih travnih površin, tudi območja Velikega Vrha in Podgore se divji prašiči ne izogibajo več.
Tako kot Mazej tudi Drev vidi rešitev težave v večjem odstrelu, vendar so pri tem dolžni upoštevati zakonsko določene smernice. Lani, zagotavlja, so bili uspešni, saj so v svojem revirju uplenili 11 divjih prašičev, eden je bil povožen, kar je za to divjad dokaj nenavadno. »Razlogi za toli-
16. marca 2017
kšno število divjih prašičev na območju tiči v tem, da nima naravnega sovražnika - volka. Prav tako je najbolj nepredvidljiv in tudi izredno mobilen, zato mu je težko slediti. Se pa najhitreje razmnožuje. Spregledati ne gre še enega dejstva: na površinah z veliko gnoja ima obilo hrane. Kjer je ruša revna, divji prašič ne povzroča škode.«
Drev je še povedal, da škodo ocenjujejo na osnovi cenikov, ki jih izdela ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pri čemer je pomembno, ali je kmet prejel subvencijo in za koliko so zaradi manjšega pridelka nižji stroški spravila. »Trudimo se, da s kmeti čim bolje sodelujemo in se dogovorimo.« Nudijo jim dovolj zaščitnih sredstev, zagotavlja, predvsem izolatorjev, žic z električnim pastirjem za ogradi-tev območja. Če je treba, jim pri postavitvi te tudi pomagajo. Prav tako jim priskrbijo travno seme (lani so ga 200 kilogramov, pri sanaciji travnih površin pa so opravili blizu 200 prostovoljnih ur), umetno gnojilo, vrednost izpada pridelka pa poravnajo z denarjem.
Po podatkih Blaža Presečnika je bilo lani na 86. 416 hektarjev lovnih površin Kamniško-savinjskega lovsko- upravljavskega območja odvzetih dobrih 2000 srnjadi (od tega je bilo približno 20 odstotkov izgub v prometu), več kot 110 jelenjadi, 242 divjih prašičev, 539 lisic, 434 sivih vran, 79 rac mlakaric, 78 kun belic, 86 jazbecev, 183 gamsov, 35 muflonov, 25 poljskih zajcev. Stalež srnjadi se v zadnjih letih zmanjšuje, pri jelenjadi rahlo dviguje, pri divjih prašičih pa najbolj niha.
Letošnji lovsko-upravljavski načrt še usklajujejo z vsemi deležniki v prostoru, v osnutku so številke o odvzemu za letos podobne lanskim, višje pa so pri divjem prašiču in jelenjadi.
Reševanje iz Brezna dveh lobanj
Jamarska reševalna služba je nepogrešljiva reševalna služba, ki sicer na leto rešuje le nekajkrat (povprečje je 5-6 nesreč), a pogosto so ta reševanja zahtevna in brez nje mnogih poškodovancev ne bi mogli rešiti. Ker pa je jamarstvo šport, ki privablja vedno več obiskovalcev, saj ti iščejo drugačnost, beg pred vsakdanjostjo in tudi ekstremizem, mo-
in kranjski reševalni center. Velenjski center, ki ga vodi Bernard Štiglic, je tokrat po skupnem dogovoru izbral ustrezno jamo. To je bilo Brezno dveh lobanj nad Mozirjem. Gre za 150 metrov globoko brezno v Zaloki v Belih Vodah, ki je med jamarji znano predvsem po tem, da je vanj nekoč padla krava. Poleg njenih ostankov so jamarji v jami našli
črt, določijo delovne skupine, ki bodo stopile v jamo, osebo, ki gre v nosila, ter izberejo potrebno opremo. Prva skupina jamarjev nato jamo najprej ustezno opremi in poskrbi za napeljavo jamskega telefona. Za njim gre ekipa z nosili in dogovorjeni poškodovanec. Tem sledijo ostale skupine. Prisoten je tudi zdravnik, ki je prav tako jamarski re-
rajo biti člani jamarske reševalne službe dobro in vedno pripravljeni. To pa jim poleg drugih aktivnosti zagotavljajo tudi vaje, ki jih organizirajo večkrat na leto.
Vaje po reševalnih centrih
Jamarska reševalna služba ima sedem reševalnih centrov (Velenje, Kranj, Ljubljana, Tolmin, Novo mesto, Sežana, Postojna). Enkrat letno vajo pripravijo tako, da se na njej združita dva centra. Tokrat sta se za skupno vajo dogovorila velenjski
tudi okostje lisice. Vseh jam, v Sloveniji jih je po nekaterih ocenah okoli 12.000, se žal ne da zaščiti in zato vanje včasih pade kakšna žival. Jamarji so imeli od avtomobilov do jame okoli 15 minut vzpona po gozdu. Z vso težko opremo (nosili, vrvmi, sponkami ter drugo opremo) se jih je dvajset podalo proti postavljenemu cilju.
Potek vaje
Pred vsako vajo imajo udeleženci krajši sestanek. Na njem vodje predstavijo jamo, njen na-
ševalec. Ko je vse pripravljeno, nastopi najtežji del, izvlek nosil s poškodovancem. Ves čas med vajo poteka komunikacija in zunanja ekipa (baza) sproti zapisuje vse podatke. Vaja v Breznu dveh lobanj je bila tokrat uspešna. Vse ekipe so delovale usklajeno, izvlek pa je potekal zelo tekoče.
Z vajo v Breznu dveh lobanj sta bila na koncu zadovoljna oba centra, analizo pa so sklenili na bližnji turistični kmetiji.
a Mateja Mažgan
Našli ukraden avto
Velenje, 9. marca - Avto, ki ga je iz stanovanjske hiše v Škalah, ko je vanjo vlomil 22. februarja, odpeljal vlomilec, so policisti našli parkiran v Škalah. Opravili so ogled vozila, zavarovali sledove in ga vrnili lastniku.
Zlatnina, denar, ure
Mozirje, Šoštanj, 11. marca
- V soboto je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Novi Štifti na območju Mozirja. Storilec je v hišo vstopil skozi okno v pritličju. Ukradel je več kosov zlatnine.
Zvečer istega dne je bilo vlomljeni tudi v stanovanjsko hišo v Florjanu na območju Šoštanja.
Neznanec je ukradel kuverto z večjo vsoto gotovine ter tri moške in eno žensko uro. Na kraju je pustil sledi, ki so jih policisti zavarovali in pripravili za čas, ko jih bodo skupaj z vlomilcem poslali na sodišče.
Gorelo v Skazi
Velenje, 12. marca - Policisti so v nedeljo zjutraj opravili ogled požara v podjetju Skaza na Selu. Povzročil je precejšnjo gmotno škodo, zakrivila pa ga je napaka na viličarju.
Drva bo cepil
Velenje, 13. marca - Iz lope na Paškem Kozjaku je neznanec ukradel cepilec drv. Lastnika je oškodoval za 600 evrov.
Iz POLICIJSKE beležke
Je bila droga?
Velenje, 8. marca - Policisti so na dan žena obiskali lokal MC. Obiskovalcu so zasegli snov, ki je bila precej podobna prepovedani drogi. Ko bodo prejeli rezultat analize, bodo ustrezno ukrepali.
Brat plačal globo
Velenje, 10. marca - V petek je na Lo-patniku brat napadel brata. Posredovali so policisti in za dejanje napisali globo.
Spal v kleti
Velenje, 10. marca - V petek so na Kraigherjevi ulici opozorili občana, ki je spal v kleti stanovanjskega bloka. Z istim pa so se srečali znova v nedeljo, 12. februarja, ko je razgrajal in se neprimerno vedel na bencinski črpalki na Celjski cesti. Ob drugem srečanju so mu napisali plačilni nalog
Neprimerno vedenje
Velenje, 10. marca - Občan se je v petek v trgovini DM neprimerno vedel. Tudi razgrajal je. Policisti pa so mu za obnašanje napisali račun.
Poslal ji je več kot 1.500 sporočil
Velenje, 10. marca - V petek so policisti zaradi kaznivega dejanja zalezovanja prisluhnili Velenjčanki, ki ji je znanec poslal več kot 1.500 elektronskih sporočil.
Pomagal mu je zdravnik
Velenje, 12. marca - V nedeljo je moški v parku kričal in se boril proti namišljenemu nasprotniku. Z njim so se najprej pogovorili policisti, potem pa še zdravnik.
Klik
varnostnega pasu vam lahko reši življenje
Ljubljana, 13. marca - V ponedeljek se je v Sloveniji začela nacionalna preventivna akcija Varnostni pas. Potekala bo do 26. marca. Nosilec akcije je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, namen akcije pa povečati delež uporabe varnostnih pasov na vseh vožnjah in v vseh vozilih ter tako zmanjšati težo posledic prometnih nesreč. Varnostni pas je ključen člen, ki nam pri morebitnem trku lahko reši življenje.
Lani je v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov in 16 potnikov osebnih vozil, 21 od teh ni uporabljalo varnostnega pasu v času nesreče.
Opazovanja, ki jih je izvedla Javna agencija, kažejo, da med vožnjo uporablja varnostni pas 90 odstotkov voznikov, 92 odstotkov potnikov spredaj ter le 67 odstotkov potnikov na zadnjih sedežih. Otroci so v poprečju pripeti v 93 odstotkih.
Najpogosteje smo pripeti na avtocestah, sledijo regionalne ceste, najnižji delež pripetih pa je na ulicah znotraj naselij.
amkp
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 17
16. marca 2017
""^Jis
UTRIP
19
Vinska Gora na turističnem zemljevidu
Krajevna skupnost Vinska Gora in tamkajšnje turistično društvo praznujeta 30-letnico večnamenskega doma, ki je spodbudil turistični razvoj kraja
HOROSKOP
Tina Felicijan
Preden je Vinska Gora dobila večnamenski dom, ki zdaj gosti številne prireditve in na tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije, so gasilci, kulturniki, člani mladinskih organizacij, TVD Partizan in drugi aktivni krajani delovali v dotrajanem zadružnem domu. Otroci so imeli športno vzgojo na prostem ali v drugih objektih, ker ni bilo telovadnice. Zato so v kraju potrebovali večnamenski dom tako za športne kot društvene aktivnosti. Uspešno so izvedli referendum o krajevnem samoprispevku. Od ideje do izgradnje leta 1987 so minila štiri leta, nato pa so v Vinski Gori ustanovili še turistično društvo, da bi pomagalo opremiti dom in zasnovati vsebino.
Odmevne prireditve
Letos mineva 30 let od izgradnje vinskogorskega večnamenskega doma in ustanovitve turističnega društva, s tem pa tudi prvih velikih zabavnih prireditev, po katerih je Vinska Gora zaslovela po Sloveniji. »Začelo se je s koncertom Avsenikov, za katerega smo v eni uri prodali tisoč vstopnic. Sledila so snemanja novoletnih Videomehov
>
V upravnem odboru TD Vinska Gora je kar deset članov, ki so aktivni od same ustanovitve. Vseh članov je med 110 in 150, podmladek, imenovan Biserčkova druščina, pa združuje 20 nadobudnih turističnih delavcev.
z Borisom Kopitarjem - pet jih
je bilo. Nato nekoliko manj kot trideset oddaj Poglej in zadeni, pet festivalov Slovenska polka in valček - tudi prvega. V živo so oddajali Radio Slovenija, Radio Celje in Radio Velenje,« je naštevala predsednica TD Vinska Gora Mateja Učakar in poudarila, da so prav člani društva
od 17. 3. do 23. 3.
-	18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin Vošnjak, ki je bil rojen 13. septembra leta 1861 na Konovem pri Velenju; Vošnjak je bil provincial frančiškanskega reda na Hrvaškem ter profesor filozofije v Zagrebu in Varaždinu; leta 1963 se je začel postopek za njegovo razglasitev za blaženega;
-	18. marca 1963 so na seji Republiškega zbora skupščine Ljudske republike Slovenije po 6. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preimenovanju občine Šoštanj v občino Velenje in preselitvi občinske uprave v Velenje;
-	18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splo-
nedelja ter spomladanski in jesenski sejem.
Zanimiva vodenja
Temeljni cilj turističnega društva je ohranjanje naravne in kulturne dediščine Vinske Gore za zanamce. Že ob ustanovitvi so mladi raziskovalci začeli načrtovati turistične produkte
>
Predsednica TD Vinska Gora Mateja Učakar: »O novih idejah, ciljih, izzivih našega društva bomo podrobneje razpravljali na volilnem občnem zboru prihodnje leto.«
organizirali ta gostovanja.
Po kakem desetletju so si zaželeli novih izzivov in začeli povezovati turistične ponudnike v kraju, obnavljati in promovirati turistično zanimive točke, postavljati smerne table, izdelovati zgibanke, razglednice, snovati
Gostje Vinske Gore si navadno najprej ogledajo Velenje ali Dobrno, nato pa pridejo na ogled Grilove domačije, Volkovih mlinov, domačije Lamperček, cerkve, turistične kmetije Tuševo in podobno.
v povezavi z vinskogorskim vodovjem, vinogradništvom, ku-linariko in še danes mladi raziskujejo svoj kraj in iščejo ideje za turistični razvoj in vodenje po kraju. »Imamo veliko pokazati in veliko povedati. Ker smo si želeli, da bi turiste sprejemali in vodili predvsem mladi, smo maja leta 2010 v sodelovanju s partnerji ustanovili prvi mladinski turistično-informacijski cen-
ter v Sloveniji. Njegova naloga je bila motivirati mlade turistične delavce k pridobivanju novih znanj in izkušenj za delo v turizmu. Zadnja leta je to nekoliko zamrlo, a nova mentorica Ana Žerdoner ponovno obuja to dejavnost.« Med drugim, denimo, snujejo novo pot po Vinski Gori, ki od osrednje točke - kmetije Lamperček - vodi proti meji z Dobrno v dolino mlinov, mimo Kačjega gradu in drugih zanimivih točk.
Praznovanje bo odmevno
Da bi jubilej primerno praznovali, so se ponovno odločili za prireditev »na veliko«. V sodelovanju z Radiem Veseljak bodo jutri (v petek, 17. marca) ob 19. uri v večnamenskem domu izvedli prvo revijo zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe. Nastopilo bo deset zmagovalcev lanskih festivalov iz vse Slovenije, gostovale pa bodo tudi lokalne in okoliške vokalne in folklorne skupine. Mateja Uča-kar si želi, da bi s tem začeli novo tradicijo. Sicer pa se za prihodnost vinskogorskega turizma ne boji. Namreč idej za turistični razvoj jim glede na to, da se krajani vedno znova in na novo zanimajo za sodelovanje, ne bo zmanjkalo.
kolesarske poti, organizirati prireditve, vabiti in voditi turiste po kraju. »Danes vsako leto gostimo okrog 15 avtobusov izletnikov,« je povedala Učakarjeva, ki vodi društvo zadnjih deset let, naštela pa še uspešne tradicionalne prireditve v zadnjem obdobju: Ob vaškem perišču, Družinski vikend na Tuševem, Mlinarska
šne plovbe Piran z imenom Velenje;
-	18. marca 1989 je bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenstvo v latinskoameriških plesih;
-	19. sušca je god sv. Jožefa, Kristusovega rejnika in Marijinega moža; priporočajo se mu rokodelci, drvarji, mizarji, kolarji in tesarji, k njemu se zatekajo zaročenci in zakonci v družinskih težavah, v skrbeh za otroke in v stanovanjskih stiskah; Jože oziroma Jožica pa je tudi eno najbolj pogostih slovenskih imen;
-	19. marca 2000 so v okviru Konjeniškega kluba Velenje ustanovili sekcijo Šaleška konjenica, ki združuje ljubitelje rekreativnega jahanja;
-	20. marca 1938 se je v Šoštanju rodil znani slovenski fotograf Joco Žnidaršič, ki je poleg nagrade »World Press Photo« dobil še Puharjevo plaketo za življenjsko delo in nagrado Consortium veritatis - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo;
-	20. marca 1965 se je rodil politik in župan Šmarnega ob Paki
V nedeljo 7. Jožefov sejem
Škale pri Velenju, 19. marca - Pri cerkvi sv. Jožefa v Škalah bodo to nedeljo med 8.30 in 11.30 uro pripravili /. Jožefov sejem in 3. Srečanje godovnikov. Med drugim bodo pripravili razstavo in prodajo domačih dobrot in izdelkov, menjavo rabljenih knjig, menjavo domačih semen in tekmovanje v zabijanju že-bljev. Za vse Jožice in Jožete pa pripravljajo posebno presenečenje. Če bo deževalo, bo srečanje pod brunarico pri gasilskem domu v Škalah.
MESTO-VASI

Samoprispevek Za napredek vasi in mesta (Foto Arhiv Muzeja
Velenje)
Janko Kopušar;
-	20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokultur-nih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Športno zvezo Velenje;
-	marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje;
-	22. marca 1970 je bil v velenjski občini referendum za prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«; za uvedbo samopri-
spevka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upravičencev;
- 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladilno--zamrzovalne tehnike in novo galvano.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite zamenjati delovno mesto. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne boste našli. A je veliko že, da ste se začeli ukvarjati z njo. Pogrešali boste predvsem dolge pogovore s partnerjem, ki so vas vedno pomirili.
Bik od 22.4. do 20.5.
Obeta se čas velikih, a dobrih sprememb. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo, saj bodo te dnevno na urniku. Ne bo vas motilo, ker boste morali močno spremeniti bioritem in številne navade. Ob tem pa se boste zavedali, da se boste končno lahko finančno osamosvojili in zaživeli veliko bolj po svoje. Precej težav bo tudi v ljubezni. Tisti, ki vam je vsak dan bolj všeč, je zasedene. Čeprav trdi, da v njegovi zvezi ni več ljubezni, bodite previdni. Ne dopustite, da vas simpatija izrabi za ščit pred lastnimi napakami.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Druga polovica marca vam bo manj naklonjena, kot vam je bila prva. A bodo daljši dnevi in vse več sončnih žarkov vseeno pomagali, da boste zbrali vso potrebno voljo in energijo, da premagate stopnice, ki jih morate tokrat na poti do cilja preskakovati, ne le prehoditi. Zal se boste v naslednjih dneh morali ukvarjati tudi z drugimi in njihovimi težavami. A se boste, saj veste, da gre tudi za vas in vašo prihodnost. Ta je močno povezana z nekom, ki vas bo prav v teh dneh večkrat poiskal. Ponudba bo poslovna. Ne recite takoj, da, prej vse dobro preverite.
Rak od 22.6. do 22.7.
Vaš bančni račun bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Vzemite se v roke, preden se boste preveč zadolžili. Iz seznama želja jih črtajte vsaj pol. Kar pa se ljubezni tiče, bo še naprej najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta, pa čeprav boste vsak dan bolj čutili, da je pomlad prinesla tudi željo po bližini in drobnih nežnostih. Tisti, ki partnerja že imate, jih boste deležni vsaj nekaj. Tisti, ki ga nimate, pa si boste spet postavljali previsoke standarde, da bi se v resničnem življenju kaj zgodilo že v bližnji prihodnosti.
Lev od 23.7. do 23.8.
Naslednji dnevi res ne bodo enolični. A sedaj že veste, da so takšni z razlogom. Vaš trud se bo vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Na trenutke vas bo celo imelo, da bi na glas kričali in vsem povedali, kaj vas jezi in kaj mori. Sprostitev boste našli v naravi. Najbolj zadovoljni boste tisti, ki boste delali z zemljo, saj vas ta vedno pomiri. Če boste pazili še na prehrano in iz jedilnika črtali sladkarije, se boste v svoji koži počutili vsak dan boljše.
Devica od 24.8. do 23.9.
Pred vami je odličen teden. Vse, kar boste začeli, boste tudi uspešno dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite in si končno priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. A tudi, če vam kdo reče, da si vzamete urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na pomladnem soncu, si tega ne boste privoščili. Ker se tako ne znate iti. In to je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Bolečina je vedno znak, da se nekaj dogaja z vami. Zato je ne »preslišite«.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
V	teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Če boste upoštevali navdih in intuicijo, lahko do konca marca pridete do želenega cilja. Prava sreča je, da ste tako zaposleni, da vam dnevi, kar polzijo skozi prste. Če ne bi bilo tako, bi se verjetno večkrat ustrašili, kako boste poskrbeli za
prihodnost. Tako pa za to ne boste imeli časa. Imeli pa ga boste dovolj, da boste začeli načrtovati vsaj kratek dopust. Dobro veste, da ga nujno potrebujete, a ta bo na vrsto prišel šele v aprilu.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V	teh dneh boste naredili plan, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. In to takoj. To vam bo prineslo veliko veselja in notranjega zadovoljstva. Tudi ustvarjalne energije vem
ne bo zmanjkalo. Za čuda tokrat finančnih težav, da uresničite načrte, ne boste imeli. Vaši nadrejeni bodo spoznali, da vam lahko zaupajo in da vas morajo podpreti. Sploh, ker bodo tudi sami izpadli odlično. Z vašo pomočjo, seveda.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Projekt, ki ste se ga lotili že sredi februarja, bo še vedno v fazi priprav. To vas bo jezilo, hkrati pa se boste zavedali, da boste privarčevali le, če boste trikrat pretehtali vsako potezo in dobro preučili vse ponudbe. Zato se boste sproti tolažili, da vedno ne gre tako hitro kot bi želeli. Sploh, ker boste tokrat res imeli srečno roko tudi pri izbiri poslovnih partnerjev. Pri delu vam bo največ težav povzročalo slabo počutje. Poškodbo bo še vedno čutiti. Pri tem dobro veste, da ste nestrpni. Tokrat morate res dati času čas.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
V	teh po pomladi dišečih dneh boste sami poskrbeli, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo. Imeli boste namreč več želja kot po navadi, pri tem pa zelo malo potrpljenja. Hoteli boste, da se vse uresničijo čim
prej. Pa žal ne bo šlo. Sploh, ker si ne boste vzeli časa niti za najbližje, kar vam bodo precej zamerili. Postali boste celo precej uporniški. Že v ponedeljek boste spoznali, da se morate ustaviti in še enkrat razmisliti. A ne obstanite na mestu, nekaj idej je namreč odličnih.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Največ dogajanja se bo v naslednjih dneh vrtela okoli denarja, saj boste računali in računali, ali je že čas za večji nakup. Malo vas bo strah prihodnosti, vendar doslej nikoli niste tvegali. Zato so občutki, ki jih doživljate v teh dneh, povsem normalni. Če si boste vzeli nekaj prostih dni, boste lahko vse v miru premislili in preračunali. Tudi sicer ne boste zelo zaposleni. Dnevi bodo precej podobni drug drugemu, tudi v službi se bo vse precej umirilo. Tudi na ljubezenskem področju bo manj nemira, posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. S partnerjem vam je še vedno najlepše, radi pa boste tudi sami.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Čeprav ste si trenutno oddahnili, še niste povsem iz krize. Kot po navadi se bo rešitev našla tik pred zdajci. Res imate srečo, česar se ne zavedate dovolj. Tokrat pa se boste, saj ste se zapleti v nekaj, kar bi težko pojasnili. Partner bo že tako postal bolj sumničav kot sicer. Z njim se boste tudi manj pogovarjali, kar sploh ne bo dobro. A ko boste vedeli, da se bo vaš načrt tudi finančno izšel, se boste čez noč spremenili. Spet boste takšni, kot ste bili. Iz ramen se vam bo odvalila skala, ne le kamen. Naj bo to poduk za prihodnost. Ne dovolite si več, da se še kdaj znajdete v podobni situaciji.
■
■
Četrtek, 16. marca
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
16. marca 2017
Petek, 17. marca
Sobota, 18. marca
Nedelja, 19. marca
Ponedeljek, 20. marca
Torek, 21. marca
Sreda, 22. marca
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Turbulenca, izob.-svet. odd.
12.25	Danes dol, jutri gor, slov. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Vojna za semena, dok. odd., pon.
14.25	Slovenski utrinki, odd. madž. TV
15.00	Brez meja - Hatartalan
15.30	Svetovni popotnik, vodnik po
mestu, pon.
16.30	Po Sloveniji, TV Maribor
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Utrinek - zgodbe priseljencev,
izob.-svet. odd.
18.05	Knjiga o džungli, ris., pon.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme
20.00	Tarča, Globus, Točka preloma
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum
00.30	Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti, pon.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Po Sloveniji, pon.
01.50	Dnevnik, slov. kronika, šport,
vreme, pon.
02.40	Info-kanal
os.ss 06.00 07.00 07.00 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 11.13 11.30
12.20 1B.00 1B.B0
1S.20 16.0S 16.2S 17.00 17.B0 17.SS 1B.00 1B.10 1B.20
1b.ss
19.00
20.00
21.2S 21.SS 22.00 2B.0S 01.2S 01.S0 02.20
OB .10
Kultura Odmevi Dobro jutro Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
Vrtičkarji, slov. nad. Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.
Mostovi - Hidak, TV Lendava
Duhovni utrip
Profil
Poročila ob petih, šport, vreme
Alpe-Donava-Jadran
Novice
Infodrom
Pujsa Pepa, ris., pon. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme
Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Na lepše Vreme
Odmevi, kultura, šport, vreme Dobri fantje, am. f. Profil, pon.
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal
O ob. 10 mro-kanal
TVSLOr
06.B0 Otroški kanal
06.30 Otroški kanal 07.00 Otroški program: Op! 07.00 Ulica sanj, ris., pon. 07.05 Minka, ris., pon. 07.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.20 Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. 07.25 Tilka in prijatelji, ris., pon. 07.50 Zlatko Zakladko: Palačinke treh držav
08.05 Tedenski izbor
08.05 To bo moj poklic: Tesar, 1. del
08.45 Slovenski vodni krog, dok. nan.
09.10 Na lepše
09.50 Kino Fokus
10.00 Slovenski magazin
10.40 Svet edincev, dok. f.
11.45 Dobro jutro
14.45 Posebna ponudba, izob. odd.
15.20 Oblikovanje vrtov: Vrt na
balkonu 15.45 Taksi, kviz z Jožetom 16.25 Alp. smuč., superveleslalom (Ž),
Rren. iz Aspna
ord. smuč., smučarski skoki (M), pren. iz Trondheima 19.00 Alp. smuč., superveleslalom (M),
posn. iz Aspna 20.00 Vina sveta, raz. kult. odd. 20.50 Avtomobilnost 21.20 Občudovani, avstral.-fr. film 23.10 Slov. jazz scena: Ob 80-letnici
rojstva Jožeta Privška, pon. 00.10 Glasbeni spoti 01.15 Nord. smuč., smučarski skoki
(M), posn. iz Trondheima 02.30 Alp. smuč., superveleslalom (Ž),
posn. iz Aspna 03.35 Alp. smuč., superveleslalom (M)
posn. iz Aspna 04.40 Zabavni kanal 05.20 Glasbeni spoti, pon.
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Dežela pred časom (Land Before Time), risanka
Lena Lučka (Lazy Lucy), risanka Radovednica Bibi (Bibi Blocksberg), risanka Kako izuriti svojega zmaja (Dragons: Riders of Berk), ris. TV prodaja
Ostani z menoj, mehiška nan. TV prodaja
Zbudil bi se s teboj, mehiška nan.
TV prodaja
Srčna kraljica
TV prodaja
Utripajoča srca
Komisar Rex
Varuhi podeželja
Zbudil bi se s teboj (Amo
despertar contigo)
24UR popoldne
Ostani z menoj, mehiška nan.
Komisar Rex (Kommissar Rex)
24UR vreme
24UR
Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer
Gasilci v Chicagu (Chicago Fire), Laurine skrivnosti (Mysteries Of Laura)
Američani (Americans), Lov na morilca (Following) 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
6.00
7.00
7.01
7.2S 7.B0
B.00
B.2S
B.40
9.BS
10.0S
11.10
11.2S
12.2S
12.40
1B.40
14.40
15.BS
16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.00 22.20 22.SS 2B.S0
0.40
1.BS 2.2S B.00
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Skrbimo za zdravje: Lepotna kirurgija
11.05	Pop Corn: Bohem, Imperij
12.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
12.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Moji
mamici
18.25	Regionalne novice 2
18.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
18.55	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža, Ognjeni muzikanti, Ans. Šaljivci
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Kmetijski razgledi,
21.50	Videospot dneva
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.25	Videostrani, obvestila
06.B0 07.00 07.0S 07.10 07.20 07.2S 07.S0 0B.2S 0B.2S 0B.S0
09.B0 10.1S
10.SS
11.BS
12.00 1B.SS
1S.2S 16.20
17.B0
1B.B0 19.1S
20.SS 22.B0 2B.40
00.BS 01.40
02.SS
04.0S
Otroški kanal Ulica sanj, ris., pon. Minka, ris., pon. Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. Tilka in prijatelji, ris., pon. Bine: Zdravo življenje, pon. Tedenski izbor To bo moj poklic: Tesar, 2. del Slovenski vodni krog: Učja, dok. nan.
Bleščica, odd. o modi Prisluhnimo tišini: Mednarodni dan polževega vsadka, otoskleroza in tinitus, izob. odd. O živalih in ljudeh, izob.-svet. odd.
Na vrtu, izob.-svet. odd. Dobro jutro
Bjatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), pren. iz Osla Dober dan, pon. Nord. smuč., smučarski poleti, kvalifikacije, pren. iz Vikersunda Alp. smuč., ekipna tekma, pren. iz Aspna
Biatlon, sprint (M), posn. iz Osla Nord. smuč., smučarski teki, sprint, pren. iz Quebeca Severni Pariz, koprod. film, pon. Polnočni klub: Lovci na glave Barcelona, vodnik po mestu, pon.
Glasbeni spoti
Bjatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), posn. iz Osla Nord. smuč., smučarski poleti, kvalifikacije, posn. iz Vikersunda Zabavni kanal
05.20 Glasbeni spoti, pon.
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara
Dežela pred časom, risanka Lena Lučka, risanka Radovednica Bibi, risanka Legende Chime, risanka Tv prodaja Ostani z menoj Tv prodaja Zbudil bi se s teboj Tv prodaja Srčna kraljica Tv prodaja Utripajoča srca Komisar Rex varuhi podeželja Zbudil bi se s teboj 24UR popoldne Ostani z menoj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino Ljubezen po domače 24UR zvečer ot
6.00
7.00
7.01 7.2S 7.B0 B.00 B.2S B.40 9.BS 10.0S 11.10 11.2S 12.2S 12.40 1B.40 14.40
15.BS
16.B0 16.SS n.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.00 22.00 22.BS 22.40
0.4S
2.B0 B.1S B.S0
Tako globoko kot ocean (Deep End of the Ocean) Toie moje življenje (This Is My Life)
Nočna izmena (Night Shift) 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža, Ognjeni muzikanti, Ans. Šaljivci
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Videospot dneva
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.20	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, Vse o energijah
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice,
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Ponarejevalec, črna komedija
22.35	Videospot dneva
22.40	Iz oddaje Dobro jutro
23.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.05	Videostrani, obvestila
05.55	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke, pon.
07.05	Smrkci, ris. nan., pon.
07.30	Tabaluga, ris. nan.
07.50	Studio kriškraš: Kako živijo ljudje
08.15	Čudogozd, igrane zgodbe
08.30 Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke
08.45	Mulčki, ris.
08.50 Armanova skrivnost, nem. mlad. nad.
09.15	Mulčki, ris.
09.20	Male sive celice, kviz
10.05	Infodrom, pon.
10.20	Adrenalinci, dok. ser., pon.
10.45	Vina sveta, raz. kult. odd.
11.40	Tednik
12.40	NaGlas!
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh, izob.-svet. odd.
13.50	Na vrtu, izob.-svet. odd.
14.15	Ambienti
15.00	Tedenski izbor
15.00	Planet Zemlja (II.), dok. ser.
16.00	Od blizu, pog. odd. z Vesno
Milek: Demeter Bitenc
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Oblikovanje vrtov: Zelene stene
17.45	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Pregreha brez greha, kuh. odd.
18.30	Ozare
18.40	Kalimero, ris., pon.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, utrip, šport, vreme
20.00	Kdo bi vedel, zab. kviz
21.15	Bučke, sat. inf. odd.
21.40	Prevara (II.), am. nad.
22.40	Poročila, šport, vreme
23.10	Čudesa, kopr. film
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.
02.20	Info-kanal
TV SLO T
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.15 Tedenski izbor 09.15 Dober dan 10.15 Na lepše
10.55 Čarokuhinja pri atu: Idrijsko 11.20 Deskanje na snegu, paralelni slalom, pren. iz Winterberga 12.45 Biatlon, zasledovalna tekma (Ž),
pren. iz Osla 13.55 Smučanje prostega sloga, smučarski kros, pren. iz Sierre Nevade
16.00 Nord. smuč., smučarski poleti,
pren. iz Vikersunda 18.25 Alp. smuč., veleslalom (M), 2.
vožnja, pren. iz Aspna 19.25 Alp. smuč., slalom (Ž), 2. vožnja,
pren. iz Aspna 20.25 Odbojka - pokal Slovenije, finale
(Ž), pren. iz Kranja 22.30 Nocoj v Palladiumu 23.15 Aritmija, pon. 23.45 Aritmični koncert - Noctiferia, pon.
01.20 Bleščica, odd. o modi, pon.
01.50 Glasbeni spoti
02.55 Nord. smuč., smučarski poleti,
posn. iz Vikersunda 04.35 Zabavni kanal 05.20 Glasbeni spoti, pon. 06.25 Aritmija, pon.
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Radovednica Bibi, risanka 7.30	Viking Viki, risanka
7.55	Telebajski, risanka
8.05	Maša in medved, risanka
8.15	Mia in jaz, risanka
8.40	Peter Pan, risanka
9.05	Winx klub, risanka
9.30	Oddbods, risanka
9.35	Lego Ninjago, risanka
10.00	Slugterra, risanka
10.25	TV prodaja
10.40	Lepo je biti sosed
11.35	Lepo je biti sosed
12.30	Trdoglavci
13.30	TV prodaja
13.45	MasterChef Slovenija, ponovitev
14.55	Zvezde plešejo, ponovitev
17.55	Ljubezen po domače, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Sodnik (Judge)
22.45	Alfie (Alfie)
0.45	Družinska skrivnost (Doing Time
On Maple Drive)
2.30	Nočna izmena (Night Shift)
3.15	Zvoki noči
©
Živ Žav Minka, ris. Krtek, ris., pon. Timi gre, ris., pon. Liki, ris., pon. Fletni Gaji, ris., pon. Vipo, ris.
Gumbek in Rjavček, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. Tilka in prijatelji, ris., pon. Dinotačke, ris. Piknik s torto, ris., pon. Pujsa Pepa, ris. Kalimero, ris. Knjiga o džungli, ris., pon. Smrkci, ris., pon. Bacek Jon, ris., pon. Kljukec s strehe, ris. Danov Dinosvet, kan. otr. nan. Sledi, dok. Ozare, pon. Obzorja duha: Ljubi Ljudje in zemlja, izob.-svet. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Čarokuhinja pri atu Modna hiša Velvet, šp. nad. Kino Fokus
Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Tilka in prijatelji, ris., pon. Vreme
Dnevnik, zrcalo t., šport, vreme Več po oglasih, slov. nad. Intervju
Poimenoval me je Malala, dok. Poročila, šport, vreme Pastoralna simfonija, Balet SNG opera in balet Ljubljana, pon. Slovenski sodobni ples: Kje so tiste stezice, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip, pon. 07.30 Glasbena matineja 07.30 Dotik t-rajanja: Folklorna skupina Tine Rožanc, pon. 07.55 Simfonija št. 49 La passione (Komorni orkester Slovenicum in Uroš Lajovic), pon. 08.20 Riba na topolu poje (Otroški, Mladinski, Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija), pon. 08.50 Posebna ponudba, izob. odd. 09.40 Oblikovanje vrtov: Zelene stene 10.25 Avtomobilnost 11.10 Biatlon, skupinski start (Ž), pren. iz Osla
12.10 Aljažev stolp: »Ta pleh ima
dušo«, dok., pon. 13.25 Biatlon, skupinski start (M),
pren. iz Osla 14.10 Nord. smuč., smučarski poleti,
pren. iz Vikersunda 16.00 Alp. smuč., veleslalom (Ž), 1.
vožnja, pren. iz Aspna 16.55 Alp. smuč., slalom (M), 1. vožnja,
pren. iz Aspna 17.45 Ambienti, pon. 18.25 Alp. smuč., veleslalom (Ž), 2.
vožnja, pren. iz Aspna 19.25 Alp. smuč., slalom (M), 2. vožnja,
07.00 07.00 07.0S 07.10 07.20 07.2S 07.BS 07.4S 0B.10 0B.1S 0B.2S 0B.40 0B.4S 0B.S0 09.00 09.1S 09.BS 09.4S 10.10 10.S0 11.20 11.2S 12.00 1B.00 1B.2S
1S.00 1S.20 16.4S 17.00 17.20 1B.BS 1B.SS 19.00 20.00 20.B0 21.20 22.4S 2B.10
2B.SS
00.0S 00.B0
01.2S
pren. iz Aspna 20.1S Žrebanje Lota
20.25	Odbojka - pokal Slovenije, finale
(M), pren. iz Kranja
22.30	Mlada in lepa, fr. f., pon.
00.05	Bučke, satirično inf. odd., pon.
00.25	Vikend paket, pon.
01.40	Glasbeni spoti
02.40	Nord. smuč., smučarski poleti,
posn. iz Vikersunda
04.25	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti, pon.
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Radovednica Bibi, risanka 7.30	Viking Viki, risanka
7.55	Telebajski, risanka
8.05	Maša in medved, risanka
8.15	Mia iniaz, risanka
8.40	Peter Pan, risanka
9.05	Winx klub, risanka
9.30	Lego Ninjago, risanka
9.50	Slugterra, risanka
10.15	TV prodaja
10.30	Lepo je biti sosed
11.20	Lepo je biti sosed
12.10	MasterChef Slovenija, ponovitev
13.35	TV prodaja
13.50	To je moje življenje
15.40	Knjiga o džungli
17.45	Vrtičkanje
18.20	Zdravo, Tereza!
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Zvezde plešejo
23.15	Gospod Schmidt (About
Schmidt)
1.40	Nočna izmena (Night Shift)
2.25	Zvoki noči
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš, Vse o energijah
09.40 Ustvarjalne iskrice (195), Tulipani
09.50 Napovedujemo
09.55 Videospot dneva
10.00 Popotniške razglednice, Z
avtoštopom po Evropi 11.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Moji
mamici 18.25 Napovedujemo 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2465. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Iz arhiva VTV: Koncert Policijskega
orkestra in Eroike 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Bonton pri telefoniranju z
mobilnim telefonom 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila
1B.20
1B.4S 19.SS 20.00
21.1S 21.20 22.20 2B.S0 00.20
Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo
Naj viža, Ognjeni muzikanti, Ans. Šaljivci
Napovedujemo
Pop Corn: Bohem, Imperij
Jutranji pogovori
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
0S.SS 06.0S 07.00 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 10.1S 10.4S 11.1S 12.00 12.20 1B.00 1B.B0 14.2S 1S.00
15.B0
1S.SS 1S.SS
16.1S
16.B0 17.00
17.B0
17.SS 1B.00 1B.10 1B.20 1B.SS 19.00
20.00 21.00 21.SS 22.00 2B.0S 2B.40 2B.40
00.10
00.1S 00.40 01.0S
02.00
Utrip
Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro
Pregreha brez greha, pon. 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!
Vrtičkarji, slov. nad. Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum Osmi dan
Dober dan,Koroška Armanova skrivnost, nem. mlad. nad., pon.
Z glasbo in s plesom Slov. ljudska glasbila in godci: Oprekelj, pon.
Mladi virtuozi, Nejc Kamplet, pon.
Profil: Neja Kos
Poročila ob petih, šport, vreme
Adrenalinci, dok. ser. o
mladostnikih
Novice
eRTeVe
Čarodej Nedi, ris., pon. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme
Tednik
Studio city
Vreme
Odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre Glasbeni večer Pomladne noči, samospevi: Monika Bohinec, mezzosopran in Lech Napierata, klavir, pon. Komorni zbor AVE: Luba vigred
se rodi, pon. " Nej; "
liji
Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal
Profil: Neja Kos, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Ulica sanj, ris., pon.
07.05	Minka, ris., pon.
07.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon.
07.20	Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon.
07.25	Tilka in prijatelji, ris., pon.
07.50	Smrkci, ris. nan., pon.
08.35	Vesela hišica: O pustu
08.55	Vetrnica, pon.
09.15	To bo moj poklic: Mesar, 1. del
09.40	Slovenski vodni krog, dok. nan.
10.20	Primorski eksodus, dok. f.
11.30	Dobrojutro
14.00	Polnočni klub: Lovci na glave
15.25	Ljudje in zemlja, izob.-svet. odd.
16.30	Avtomobilnost
17.20	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Halo TV
18.55	Timi gre, ris., pon.
19.05	Liki, ris., pon.
19.15	Krtji sestrici, ris., pon.
19.25	Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon.
19.30	Studio kriškraš: Kako živijo
ljudje, pon.
20.00	Svetovni popotnik
20.55	Popravljena krivica (III.), am. nad.
21.40	Ujguri, ujetniki nesmisla, kan.
dok. odd., pon.
23.25	Glasbeni spoti
00.25	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti, pon.
pop
6.00 6.S0 6.S0 6.SS 7.20 7.S0 B.1S B.B0 9.B0 10.00 11.0S 11.20 12.20 12.BS 1B.BS
14.BS
15.B0
16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.SS 22.B0 2B.2S 0.20 1.1S 2.0S 2.40
24UR, ponovitev OTO čira čara 24UR, ponovitev Dežela pred časom. risanka Radovednica Bibi, risanka Legende Chime, risanka TVprodaja Ostani z menoj TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Varuhi podeželja Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Gorski zdravnik 24UR zvečer Smrtonosno orožje Črni seznam (Blacklist) Američani (Americans) Lov na morilca (Following) 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš, Spoznajmo čutila
09.40 2464. VTV magazin
10.00 Kultura, informativna oddaja
10.05 2465. VTV magazin
10.25 Kultura, informativna oddaja
10.30 Ministrski stol: KARLERJAVEC,
minister za zunanje zadeve 11.30 Dotiki gora, Dolina Kamniške Bistrice
11.50 Še pomnite, prijatelji - 1. del 13.00 Skrbimo za zdravje: Lepotna kirurgija
14.00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 14.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.20 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (194), Tulipani
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05 2465. VTVmagazin, regionalni
informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Aktualno: Preprečevanje
dimniških požarov 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogledi Svetniške skupine -Vsi v isto smer Sever na aktualno dogajanje v Mestni občini Velenje 20.30 Tekmovanje gozdnih delavcev v
Celju (2015) 21.45 Regionalne novice 3 21.50 Dotiki gora, Boč in velikonočnica 22.10 Iz oddaje dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
0S.40 0S.4S 07.00 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 11.1S 11.4S 12.20 1B.00 1B.B0 14.40 1S.00
15.BS
1S.SS 16.0S
16.B0 17.00 17.2S
17.SS 1B.0S 1B.10 1B.20 1B.SS 19.00
20.00 20.S0 21.SS 22.00 2B.0S 00.10 00.BS 01.00
01.SS
Kultura Odmevi Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Vem!, kviz Obzorja duha: Ljubi Vrtičkarji, slov. nad. Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city eRTeVe
Kanape-Kanape, TV Lendava Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.
Čudogozd, pon. Srečo kuha Cmok, pon. Po Sloveniji
Poročila ob petih, šport, vreme Posebna ponudba, izob.-svet. odd. Novice
Poldi, ris., pon. Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Oproščen, norv. nad. Mednarodna obzorja Vreme
Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Angelika Hribar Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon. Dnevnik, slov. kronika, šport, vreme pon. Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Ulica sanj: Hitreje, Vrček, ris., pon.
07.05 Minka, ris., pon. 07.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.20 Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. 07.25 Tilka in prijatelji, ris.,pon. 07.50 Martina in ptičje strašilo, pon. 07.55 Ali me poznaš, pon. 08.20 To bo moj poklic: Mesar, 2. del 09.00 Slovenski vodni krog: Ložnica, dok. nan.
09.45 Nevidni, dokumentarno igrani film
10.45 Utrinek - zgodbe priseljencev,
izob.-svet. odd. 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.20 Dober dan
15.20 Najprej stanovanje, dok. feljton
15.55 Kdo bi vedel, zab. kviz
17.10 Čarokuhinja pri atu
17.25 Taksi, kviz z Jožetom, pon.
18.00 Halo TV
18.55 Timi gre, ris., pon.
19.05 Liki, ris., pon.
19.10 Krtji sestrici, ris., pon.
19.20 Frančkov Fonzek, ris., pon.
19.35 Pepi vse ve o cirkusu, nan. za
otroke, pon. 20.00 Lahka živila in ponarejevalci
okusov, fr. dok. odd. 20.50 Prava ideja 21.25 Nocoj v Palladiumu, pon. 22.15 Modris, koprod. barvni film, pon. 23.50 Glasbeni spoti 00.50 Zabavni kanal 05.20 Glasbeni spoti, pon.
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara 24UR, ponovitev Dežela pred časom Radovednica Bibi Legende Chime TVprodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s tebo TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Varuhi podeželja Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu Črni seznam (Blacklist) Američani (Americans) Lov na morilca (Following) 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
6.00 6.S0 6.S0 6.SS 7.20 7.S0 B.1S B.B0 9.B0 10.00 11.0S 11.20 12.20 12.BS 1B.BS
14.BS
15.B0
16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.00 22.00 22.BS 2B.B0 0.2S 1.20 2.10 2.4S
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogledi Svetniške skupine - Vsi v isto smer Sever na aktualno dogajanje v Mestni občini Velenje 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Videospot dneva 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2466. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Aktualno
21.15 Še pomnite, prijatelji - 2. del 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Umetnost igre
12.20	Vrtičkarji, slov. nad.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju
14.35	Duhovni utrip
15.00	Mostovi - Hidak, TV Lendava
15.35	Male sive celice, kviz, pon.
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Turbulenca, izob.-svet. odd.
17.55	Novice
18.05	Zajček Belko, ris., pon.
18.10	Pipi, Pupu in Rozmaria, ris., pon.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme
20.05	Film tedna: Julieta, šp. f.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Naše matere, naši očetje, pon.
00.40	Turbulenca, izob.-svet. odd., pon.
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Po Sloveniji, pon.
02.05	Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon.
03.00	Info-kanal
TV SLO T
06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.50 08.00 08.15 09.00
09.2S 10.10 10.SS 11.0S 12.10
14.BS
15.B0 16.SS 17.B0 1B.00 1B.SS 19.0S 19.1S 19.20 19.BS
19.S0 20.00 20.00
20.SS
21.1S 22.10 22.40 2B.10
00.25
01.B0
Otroški kanal Ulica sanj, ris., pon. Minka, ris., pon. Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. Pavle, rdeči lisjaček ris., pon. Tilka in prijatelji, pon. Nočko, pon. Šolarček, igr. film,pon. Kanape- Kanape, TV Lendava To bo moj poklic: Stavbni steklar in steklopihalec, 1. del Slovenski vodni krog, dok. nan. 10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Dober dan Vikend paket Prava ideja Taksi, kviz z Jožetom Halo TV
Timi gre, ris., pon. Krtji sestrici, ris., pon. Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. Čudogozd, igrane zgodbe, pon. Srečo"kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. Žrebanje Lota Na utrip srca
Miloš, čustvena navezanost, nem. f.
Operne arije: G.Verdi, Trubadur, pon.
Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi
Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert, 2. del, pon. Glasbeni spoti Zabavni kanal
05.20 Glasbeni spoti, pon.
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara 24UR, ponovitev Dežela pred časom, risanka Radovednica Bibi, risanka Legende Chime, risanka TVprodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Varuhi podeželja Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s tebo. Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Gasilci v Chicagu Črni seznam (Blacklist) Američani (Americans) Lov na morilca (Following) 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
6.00 6.S0 6.S0 6.SS 7.20 7.S0 B.1S B.B0 9.B0 10.00 11.0S 11.20 12.20 12.BS 1B.BS
14.BS
15.B0
16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.00 22.10 22.4S 2B.40
0.BS
1.B0 2.20 2.SS

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05 2464. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Aktalno
11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (196), Darilo za
mamico 18.20 Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca
18.45	Regionalne novice
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno
21.00	Regionalne novice
21.05	Napovedujemo
21.10	Pop Corn: Flora & Paris, Noctiferia
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 11
16. marca 2017
'"WAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

TRUDEN, Jana: Matematika (je na moč zabavna) v deželi čarovnice Uršule
ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta
Matematične pravljice so namenjene otrokom, učiteljem, staršem in vsem, ki radi berejo pravljice svojim otrokom. Imajo vse lastnosti ljudskih pravljic, razlikujejo pa se v tem, da na neprisiljen način posredujejo otroku matematično informacijo ali pa mu s spominsko tehniko olajšajo memoriranje poštevanke,
ČOTAR, Danijel: Ptičje kvatre
ml - Mladina / 59 - Živalstvo
Avtorja pričujoče knjige poznamo že po njegovem priročniku o sirarstvu, tokrat pa nas je presenetil s svojim obširnim znanjem ornitologije. Poleg opisa ptic nam avtor postreže še z ljudskim izroči lom, vražami, duhovitimi anekdotami in čudovitimi opisi narave. Po slovenskem pisatelju Franu Erjavcu in njegovih Živalskih podo-
imenovanje geometrijskih likov in imen ter matematičnih pojmov (predhodnik, naslednik). Pravljice z logičnimi nalogami otrokom prikažejo in jih učijo, da se problemi vedno rešijo, če so junaki vztrajni, iznajdljivi, bistroumni ali pa imajo srečo. S pomočjo pravljice Modra kraljična se bomo naučili orientacije, geometrijske oblike bomo spoznali v pravljici Kvader in njegova zgodba, računske operacije pa v pravljicah Zapečkar, Pravda, Pet hčera ... Ko bomo prebrali vse pravljice iz dežele čarovnice Uršule, nam matematika ne bo delala več težav, postala bo celo zabavna.
BERNE, Jennifer: Na žarku svetlobe: zgodba o Albertu Einsteinu
ml - Mladina / 929 - Biografije
To je zgodba o Albertu Einsteinu in je namenjena vsem prihodnjim Einsteinom, ki so zdaj verjetno še otroci. Albert Einstein se je rodil pred več kot sto leti in bil je tako drugačen otrok, da so se starši bali, da je z njim kaj narobe. Vse do tretjega leta starosti ni spregovoril skoraj nobene besede, samo gledal je naokoli in se čudil s svojimi velikimi radovednimi očmi. Nekoč, ko je bil bolan, mu je oče prinesel kompas in Albert je bil ves navdušen. Že takrat je spoznal, da na svetu obstajajo skrivnosti, skrite, tihe, neznane in neopa-žene. Od takrat naprej je spraševal, spraševal, da je bil v šoli že moteč, Veliko je bral o svetlobi, zvoku, toploti, magnetizmu, težnosti, nevidni sili, številkah . Ko je končal fakulteto, ni mogel najti službe kot učitelj zato si je poiskal službo v državnem uradu. Dokazal je, da je vse na svetu iz atomov. Svoje zamisli in teorije je začel objavljati v znanstvenih revijah in šele takrat so spoznali, da je pravi genij. Razmišljal in računal je do zadnjega dneva svojega življenja. Na podlagi njegovih zamisli so zgradili satelite, vesoljske ladje, zapustil pa nam je številna odprta vprašanja, s katerimi se znanstveniki ukvarjajo še danes.
bah, do zdaj še noben slovenski pisatelj ni napisal podobne knjige. Kvatre iz naslova so pravzaprav štirje letni časi. Pisatelj nam v vsakem letnem času predstavi osem ptic, ki jih v tem obdobju največkrat srečujemo, skupaj torej 32 ptičev. O vsaki ptici je napisal krasno zgodbo, ki je polna modrosti, življenjskih izkušenj in prepletena z bogatim naravoslovnim znanjem, Velik poudarek je tudi v odnosu do živali in narave, ki se je v današnjem svetu izgubil. Za vsako ptico se skriva bogata življenjska izkušnja, ki se ji splača prisluhniti. Knjigo je likovno opremil priznani tržaški slikar Matej Sušic. Knjiga je bila izbrana za najboljšo slovensko mladinsko poučno knjigo in dobila priznanje zlata hruška.
WOLTZ, Anna: Mavec
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje
Fic je dvanajstletna deklica, ki izreče presenetljivo misel: »Poljubljajočih se staršev se ti ni treba bati. Starša postaneta nevarna šele, ko se ne poljubljata več. Glavna junakinja romana, deklica Fic, je jezna na vse okoli sebe, ko ji starša nepričakovano povesta, da se ločujeta. Spopada se z bolečino, žalostjo, občutki krivde, sramote, najraje sploh ne bi obstajala. Ko se v nesreči s kolesom poškodujeta oče in njena mlajša sestrica Brina, se vsa družina znajde v bolnišnici, kjer se odvija vsa zgodba. Tu spozna Fic petnajstletnega Adama, ki je tudi jezen na svojega bratca v inkubatorju in petošolko Primulo, ki je ravno prestala operacijo srca. Med najstniki se takoj stke zavezništvo, hitro pripravijo načrt, kako bi »sparčkali« mladega zdravnika in prijazno medicinsko sestro. Tudi med Fic in Adamom se vžgejo iskrice. Vse osebe, ki jih je spoznala ta dan, so ji bile v pomoč pri iskanju odgovorov na pomembna vprašanja in tako je bila pripravljena na spremembe v življenju. Pisateljica je želela, da bi zgodbo prebralo čim več mladih in staršev. Vse kar bomo izvedeli od deklice Fic in njenih prijateljev, nam bo pomagalo razumeti, v kakšnih stiskah se znajdejo otroci in mladostniki, ki to doživljajo, vsi mi pa bomo lažje pomagali in razumeli njihove stiske.
■ BL
»"Was
7a naročnike fin 8 številk 7astnni!
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 16. marec
17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Decoupage - servietna tehnika, ustvarjalna delavnica za odrasle 17.00 Galerija Velenje
Družinska urica v Galeriji Velenje 18.00 Velenjski grad
Predavanje o fotografijah, posnetih v Afriki pred drugo svetovno vojno
Petek, 17. marec
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 13.00 Razstavišče Gorenje servis Reciklaža papirja, delavnica 19.00 Restavracija Jezero
Monokomedija: Ljubav na leskovački način 19.00 Večnamenski dom Vinska Gora Revija zmagovalcev narodno-zabavnih festivalov 20.00 Havana bar Špric Party 21.00 eMCe plac
Saint Patric's day, klubski večer
Sobota, 18. marec
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Drsališče Velenje
Dan curlinga in curling turnir 10.00 Termoelektrarna Šoštanj - zbirno mesto
TEŠ, tematsko turistično vodenje za občane 10.30 Galerija Velenje
Galerijske sobotnice, likovna delavnica 17.00 KAC, Efenkova 61b Jezus7, serija predavanj
21.00 eMCe plac Klubski večer
Nedelja, 19. marec
8.30 Pri cerkvi sv. Jožefa v Skalah 7. Jožefov sejem in 3. srečanje godovnikov v Skalah 10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci - Teh 6 desetletij Muzeja Velenje, ustvarjalna delavnica za otroke 14.30 eMCe plac Tarok turnir 15.30 in 18.00
Dom kulture Velenje, velika dvorana
Komedija: Čaj za dve 18.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma, ŽRK Velenje : ŽRK Krim
Ponedeljek, 20. marec
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Močna kakor smrt je ljubezen, igrani recital
Torek, 21. marec
11.00 Vila Bianca
Biti ženska, odprtje likovne razstave članic krožka Perspektiva 16.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Dogodek ob svetovnem dnevu lutk: Volk in kozlički, likovna delavnica, razstava 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - pomlad je tu 17.00 Galerija Velenje
Javno vodstvo po razstavi Zmaga Lenardiča
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei! - po nemško zdaj! 18.00 Hiša mineralov in gostujoče literature, Stari trg 19, Velenje Peter Semolič z ametistom v ustih, ob svetovnem dnevu poezije
18.00 Velenjski grad
Petminutnice Staneta Špegla, odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Rodoslovno srečanje
Sreda, 22. marec
16.00 Prostori društva prijateljev mladine Levi breg Velenje, Františka Foita 2 Čakre, delavnica 16.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Šivamo uporabne izdelke, ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Zeliščarna s predstavitvijo društva Savali
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljična joga 18.00 Velika predavalnica Visoke šole za varstvo okolja Morske želve, skrivnosti pomorščaki Jadrana 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Velenjski plesni oder, območna revija plesnih skupin Šaleške doline 18.00 Knjižnica Velenje, Štud. čitalnica Branje je žur, reading is cool, bralni krožek za najstnike
ŠOŠTANJ
Četrtek, 16. marec
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična meditacija z Janjo in medvedkom Tapkom Sobota, 18. marec
19.00 ŠD Slovenske Konjice
SKL, 19. kolo, Slovenske Konjice : Elektra Šoštanj Nedelja, 19. marec
15.00 REKS Ravne
V torek svetovni dan lutk
Velenje, 21. marca - V torek bo svetovni dan lutk, ki ga bosta obeležila tudi Festival Velenje in velenjsko Lutkovno gledališče, ki deluje pod njegovim okriljem. Ob 16.30 bodo v mali dvorani velenjskega kulturnega doma uprizorili predstavo Volk in kozlički, sledila pa bo tematska likovna delavnica. Obenem bodo razstavili nekaj lutk, na panojih pa bodo obiskovalci lahko spoznali zanimivosti iz zgodovine in teorije lutkarstva. Ker so se velenjski lutkarji decembra pridružili UNIMI (mednarodno združenje lutkarjev), bodo sodelovali tudi v zanimivem projektu, ki bo potekal po vsem svetu. Otroke bodo pozvali, da napišejo ali narišejo, za kaj jih je ali jih navdihuje prav lutka. Izdelke lahko oddajo na Festivalu Velenje do sredine aprila. Izbrane risbe in besedila iz vsega sveta bodo objavljeni na Word Festival of Ma-
rionette Theaters v Charleville--Mézieres (17. do 24. september 2017), razstava najboljših del bo predstavljena na sedežu mednarodne UNIME v Pragi.
Afrika pred objektivom
Velenje - Danes, v četrtek, 16. marca, ob 18. uri na Velenjskem gradu pripravljajo predavanje Afrika pred objektivom: fotografije iz prve polovice 20. stoletja. Predavatelja dr. Marko Frelih in Blaž Verbič bosta predstavila fotografije, ki so nastale v Afriki že pred drugo svetovno vojno, hranita pa jih Slovenski etnografski muzej in Muzej Velenje.
Mladi muzealci so na Velenjski grad vabljeni v nedeljo, 19. marca, ob 10. uri.
V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju pa so v petek, 10. marca, v sodelovanju z OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj pripravili priložnostno razstavo Gregorčki. Četrtošolci so se se-
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
KONG:OTOK LOBANJ
Kong: Skull Island, akcijska fantazijska avantura, 120 minut (ZDA) Režija: Jordan Vogt-Roberts Igrajo: Tom Hiddleston, Samuel L. Jackson, Brie Larson, John Goodman, John C. Reilly idr. Petek, 17. 3., ob 22.30 - 3D Sobota, 18. 3., ob 20.30 Nedelja, 19. 3., ob 18.00 - 3D
BOSTONSKI HEROJI
Patriots Day, akcijska drama, 133 minut (ZDA)
Režija: Peter Berg
Igrajo: Mark Wahlberg, Michelle Mona-ghan, J.K. Simmons, Michael Marchand, John Goodman idr. Petek, 17. 3., ob 20.10 Sobota, 18. 3., ob 18.00
LEV: DOLGA POT DOMOV SPOVEDI
Lion, drama, 118 minut (Avstralija) Režija: Garth Davis
Igrajo: Dev Patel, Nicole Kidman, Rooney Mara, David Wenham, Sunny Pawar, Na-wazuddin, Pallavi Sharda idr. Petek, 17. 3., ob 18.00 Nedelja, 19. 3., ob 20.15
POŠAST MOLI
Ted Sieger's Molly Monster, sinhronizira-na animirana družinska avantura, 70 minut, 4+ (Švica, Nemčija, Švedska) Režija: Matthias Bruhn, Michael Ekbladh Slovenski glasovi: Maja Kunšič, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Iztok Lužar, Gašper Malnar, idr.
Petek, 17. 3., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 18. 3., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 19. 3., ob 17.00 - mala dvor.
Le confessioni, triler, 103 minute (Italija) Režija: Roberto Ando Igrajo: Toni Servillo, Daniel Auteuil, Pierfrancesco Favino, Moritz Bleibtreu idr. Petek, 17. 3., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 18. 3., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 19. 3., ob 19.00 - mala dvor.
VRABČEK RICHARD
Richard The Stork, sinhronizirana animirana avantura, 85 minut (Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA) Režija: Toby Genkel, Reza Memari Slovenski glasovi: Dejan Krupic, Goran Hrvacanin, Mario Culibrk, Boža Čož, Andrej Kušar, Uroš Buh, idr. Nedelja, 19. 3., ob 16.00, otroška matineja
Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu
Ponedeljek, 20. marec
8.30 Zbirno mesto pred občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 16. marec
7.00 dvorana Marof Krvodajalska akcija
Sobota, 18. marec
9.00 parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica
Nedelja, 19. marec
15.00 športni park Šmartno ob Paki
Nogomet - člani (3. slovenska liga - Sever) NK Šmartno 1928 : AjDAS Lenart; ŠD Šmartno ob Paki
Ponedeljek, 20. marec
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi
Lunine mene
znanili s staro šego, ko so obrtniki na predvečer gregorjevega po rekah spuščali »gregorčke« in se tako simbolno poslovili od zime.
Simpozij o medkulturnem
dialogu
Velenje, 17. marca - Jutri ob 11. uri se bo v velenjskem Hotelu Paka začel simpozij »Medkulturni dialog«, ki ga pripravlja romsko društvo Romano vozo. Med drugimi bo zbrane nagovoril mag. Stanko Baluh iz Urada Vlade RS za narodnosti. V nadaljevanju bodo predstavniki različnih organizacij spregovorili o različnih temah. Spraševali se bodo, ali je kultura orodje za dober medkulturni dialog. V pogovoru s predstavniki društev bodo govorili o sožitju med različnimi kulturami in prizadevanjih za pravično in strpno družbo in harmonijo med različnimi kulturami. Vstop je prost. a
20. marca, ob 16.58, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 16.3. Biotržnica
•	Petek, 17.3., od 14.00 dalje Kmečka tržnica, ob 18.00 in 19.00 modna revija
•	Nedelja, 19.3., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 26.3. lutkovna predstava - Juha, ki iz buč se skuha v izvedbi gledališča Makarenko
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
PETDESET ODTENKOV TEME
Fifty Shades Darker, erotična romantična drama, triler, 115 minut (ZDA) Režija: James Foley
Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle Hugh Dancy, Eric Johnson, Luke Grimes, idr.
Ponedeljek, 20. 3., ob 17.30 - predvidoma zadnja predstava!
SAMO KONEC SVETA
Juste la fin du monde, drama, 97 minut (Kanada, Francija) Režija: Xavier Dolan Igrajo: Nathalie Baye, Vincent Cassel, Marion Cotillard, Lea Seydoux, Gaspard Ulliel idr.
Ponedeljek, 20. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»'WAS
16. marca 2017
Nagradna križanka Mobtel
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem * naših medijih!
IBHeHmtHm
038981750
u
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 27. 3. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
Ô Terme Zreče
i
1
i ^P--T ■
DERMATOLOŠKA AMBULANTA
Dermatološka ambulanta v Termah Zreče ponuja:
•	diagnostiko in zdravljenje najrazličnejših kožnih bolezni, kot so na primer akne, rozacea, luskavica, vitiligo, seboroični dermatitis, atopijski dermatitis ter bolezni las in nohtov;
•	diagnostiko in odstranjevanje nenevarnih motečih kožnih tvorb in žilnih sprememb;
•	pregled in zdravljenje kožnih obolenj pri odraslih in otrocih;
•	preventivne preglede kože pri sumu na kožni rak;
•	preglede in svetovanje bolnikom s kronično vensko boleznijo.
Ambulanto vodi:
Mojca Sever, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Informacije in naročanje:
Recepcija zdravstva T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu ponedeljek - petek: 12.00 - 16.00
spe energetika
Spe komunala
Spogrebno pokopališka dejavnost Sreklamacije glede obračuna za individualne hiše, blokovno gradnjo
in industrijo
080 80 34
brezplačna številka
radio VELENJE
88,9 Mhz 187,8 Mhz
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 6. do 12. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 6. do 12. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
ČETRTEK, 16. marca
00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 17. marca
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 18. marca
00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 19. marca
00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 20. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 21. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 22. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 6. do 12. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, o2bčine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 6. do 12. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 23
16. marca 2017

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: C41 534 261 (AA)
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
POHIŠTVO dnevne sobe (regal z mostom, klubska miza, kavč, svetilo) in otroške sobe (omara, postelja z jogi-jem, pisalna miza, dva predalčnika, dve stenski polici), dobro ohranjeno, ugodno prodam. Gsm: 041 655 865 ENOSOBNO stanovanje, na Šercerjevi ulici v Velenju, v 4. nadstropju, veliko 44 m2, prodam ali oddam v najem. Več informacij na Gsm: 041 911 689.
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. SENO in otavo, prodam. Gsm: 031 646 357
ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, silažne bale po 25,00, prodam. Gsm: 041 942 898
RAZNO
BIDER sušilnica za okrogle bale, do 20 bal hkrati. Ugodno prodam tudi raz-deljevalec valjastih bal. Gsm: 051 355 787
HLADILNIK-zamrzovalnik dvokom-presorski-Gorenje in štedilnik Gorenje, 4xplin in 2xelektrika (rjav). Cena za oboje je 50 evrov. Gsm: 041 222 532
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 19. 3., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 18. in 19. 3. - Para Kamche-va, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
habit
nepremičnine
Haut, d .0.0., Koroška 48, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, ZIDANŠKOVA, 64 m2, adaptirano l. 2007, 3/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 63.000 €
Prodaja, stanovanje, 2-sob-no: VELENJE, CENTER, 53 m2, adaptirano l. 2002, 4/4 nad., E (105 - 150 kWh/m2a), 52.000 €
vec na
www.habit.si
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
PRAZNIK BORIS, Topolšica, Topolšica 209 in KRANJAC MARTINA, Topolšica, Topolšica 209
BUREK ALMIR, Velenje, Podkraj pri Velenju 64B in DŽAFEROVIC ZINAI-DA, BIH, Gračanica, Riječka b.b.
SMRTI
HRUSTEL MARTIN, roj. 1931, Velenje, Cesta VI 7
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(Goethe)
ZAHVALA
Za vedno je odšel naš ljubljeni
DUŠAN KRAJNC - DULE
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
11. DIME
MODNA REVIJA CITYCENTER CELJE
Petek, 17. 3.2017, ob 18.00 in 19. uri
MODNA REVIJA ZA NAJMLAJŠE J Sobota, 18. 3. 2017, ob 10.30 J
«=(Éy7«
center
V enajsto dimenzijo vas zapelje avtocenter www.a2s.si.
Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly objavljene v tedniku Naš čas, 5. marca 2017 so: Darja Rehar, Parižlje 118, 3314 Bra-slovče, Branko Gabrič, Dobrna 23, 3204 Dobrna, Nejc Šeruga, Kono-vska cesta 50, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Geslo križanke: DAN ŽENA
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
zAlilpeš ¡¡am bežijo angeli k izgubijo fi>oja%rila? }o fpetío noč popusti sijaj tn ko n<f)>a jutra solze so umila?
Profesionalno In s píetelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev... Ne kličite me nazaj!
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama, tašča, babica in prababica
ANTONIJA SADEK roj. GROBELNIK
Škalske Cirkovce 18 25. 4. 1929 - 3. 3. 2017
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih njene bolezni stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Grošlju, CSD, patronaži in g. duhovniku za opravljen
obred.
Žalujoči vsi njeni.
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Tiho in prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat
VALENTIN PIRTOVŠEK
19. 1. 1942 - 5. 3. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za darovano cvetje, sveče, finančna sredstva, izraze sožalja. Hvala Zdravstvenemu domu Velenje, Gorenje Gostinstvo in Gorenje HZPA. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju oddelka za hematologijo in onkologijo bolnišnice Celje ter gospodu Luki Mihevcu za opravljen
obred.
Vsi njegovi
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 24

BISERI
maturantskega plesa
Zaplesalo bo 350 maturantov in maturantk
Velenjska Rdeča dvorana bo jutri in v soboto postala gala prizorišče letošnjih maturantskih plesov dijakov in dijakinj zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje. Na njih bo letos zaplesalo kar 350 dijakov in dijakinj, kar je precej več kot lani, ko jih je bilo nekaj manj kot 300. Vsi zagotovo že nestrpno čakajo na »svoj« večer, tudi zato, da pokažejo ne le svoje toalete, ampak tudi plesne korake, ki so se jih učili vse od lanskega oktobra. In tudi letos bomo zraven mi z našo akcijo Biseri maturantskega ple-
sa. Tako v petek kot soboto v Rdeči dvorani pričakujejo okoli 1300 maturantov, maturantk, njihovih staršev, profesorjev in drugih gostov. Jutri bodo zaplesali maturantje Šole za storitvene dejavnosti in gimnazije. V soboto, 18. marca, pa bodo svoj maturantski ples doživeli še di-
jaki in dijakinje Elektro in računalniške šole, Strojne šole ter Šole za rudarstvo in varstvo okolja. Na obeh večerih bo za dobro glasbo in prijetno ozračje poskrbel ansambel SkorBand. Program bodo dopolnili tudi glasbeni nastopi dijakov Šolskega centra Velenje.
Gostinski del je letos prevzelo Gorenje Gostinstvo. Oba večera bosta imela tudi pokrovitelja; jutri bo to MO Velenje, v soboto pa Premogovnik Velenje.
Recite DA in sprejmite izziv
Sedaj pa je čas, da vam razkrijemo, kako bo letos tekla naša akcija izbora najbolj zanimivih maturantov in maturantk. Komisija akcije Biseri maturantskega plesa 2017, ki jo pripravlja časopisno-radijska hiša Naš čas v sodelovanju z modnima kreatorkama Je-leno Stevančevic in Petro Meh ter Šolskim centrom Velenje, bo obiskala tako jutrišnji kot sobotni maturantski ples. Maturante in maturantke, ki jim bodo všeč, bodo članice komisije povabile

pred fotografski objektiv. V strokovni komisiji izbora bosta modni kreatorki Petra Meh in Jelena Stevančevic ter predstavnica Našega časa. S tem, da vas bodo člani strokovne povabili pred fotoobjektiv, pa izbor še ne bo končan. Končni izbor 18 finalistov, katerih fotografije bomo objavili že v naslednji številni tednika Naš čas, ki bo izšla 24. marca, bo narejena po ogledu vseh fotografij. Od tu naprej bo izbor najbolj zanimivega maturanta in maturantke v letu 2017 prepuščen bralcem in bralkam tednika. Glasovali boste lahko le s kuponom iz Našega časa, sodelovanje v glasovanju pa bomo tudi letos nagrajevali.
Ni odveč, da za konec poudarimo, da v akciji Biseri maturantskega plesa ne gre za izbor najdražjih in najbolj »bogatih« maturantskih toalet. Komisija bo tudi letos poiskala tiste, ki bodo izstopali po izvirnosti, drznosti, celotni usklajenosti in mladostnosti. Če vas pocukamo za rokav, recite DA in sprejmi-
te izziv, saj boste tako k spominom na maturantski ples dodali še enega. In tudi
t a bo ne pozaben in nagrajen z nagradami sponzorjev izbora.
■
fi\ r

im\\
y * >


T ^
- r-^ \
■i
■I K
, V* >
■'>».. I füi
I •> 1
~ - ■'! , i
Koncert ob dnevu žena poln prijetnih utrinkov
*
» > \ >
fSl J 1
J
m

■ v I

mw ITC ■
>
Večer obarvan z romantiko, ljubeznijo in odlično glasbo
Velenje, 10. marca - Tudi letos je bila velenjska Rdeča dvorana polna do zadnjega kotička. In to samih veselih, srečnih in zadovoljnih obiskovalk in obiskovalcev. Vsega je bilo dovolj, tako zdravega humorja, za kar je še zlasti poskrbel Šaleški študentski oktet s stand up komikom dr. Urošem Kuzmanom, pa tudi dobre glasbe že prej omenjenega okteta, Petra Graša in njegove skupine ter Danijele Martinovic,
ki je prav tako odlična »zabavlja-čica«, ni manjkalo. Občinstvo v dvorani je sodelovalo z nastopajočimi, tako z burnimi aplavzi in prepevanjem z gosti, ki so jim tu in tam svoje petje kar prepustili. Prav zanimivo je bilo slišati, kako dobro so obiskovalci večera poznali pesmi obeh gostov.
Skratka, peti jubilejni koncert v počastitev dneva žena v organi-
MZPM dva tisoč evrov
Koncert je bil tudi dobrodelen. Organizatorji in sponzor Ve-lenjka in Mestna občina Velenje sta Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje poklonila vsak po 1000 evrov, ki jih bodo namenili počitniškim programom za otroke.
Gregorčki v pozdrav pomladi
Šoštanj, 10. marca - V pozdrav pomladi ter ohranjanju in praznovanju gregorjevega so v petek učenci 4. razreda OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Muzeju usnjarstva na Slovenskem na ogled postavili svoje gregorčke.
Ogledate si jih lahko do konca marca.
Članice in člani Turističnega društva Topolšica pa so v soboto skupaj s taborniki rodu Topli vrelec v otroški delavnici izdelali velikega gregorčka. Nanj so pri-
trdili hišice in jih znotraj osvetlili. Pod večer so se odpravili do mlake na trim stezi, gregorčka spustili v vodo in tako pregnali temo. Gregorček na mlaki bo na ogled do sredine aprila.
O zaljubljenosti in ljubezni
Za »uvoženim« valentinovim je minilo tudi »avtohtono« gregorjevo. Pa tudi brez praznikov zaljubljenih v teh sončnih, cvetočih in žvrgole-čih dneh najbrž marsikoga razganja. V tokratni anketi nas je zanimalo, kako naši sogovorniki preživijo dneve ljubezni, ali verjamejo v ljubezen na prvi pogled, se spominjajo tiste prve in kako razlikujejo zaljubljenost in ljubezen. Pravijo, da si je za slednjo treba vzeti čas vsak dan, medtem ko zaljubljenost hitro zgrabi in včasih še hitreje spusti.
zaciji podjetja Adeco in ob podpori vseh treh občin Šaleške doline in številnih podjetij je odlično uspel in prinesel tisto, kar so napovedovali organizatorji, večer obarvan z romantiko, ljubeznijo in odlično glasbo. Pa ne le to, še več šteje zadovoljstvo, ki je velo iz občinstva.
■ mz
ki si jo zapomniš za celo življenje. Spomin ostane bolj intenziven, medtem ko naslednje niso več tako doživete.«
Tjaša Podpečan verjame, da je ljubezen danes pomembnejša od vsega. In verjame v ljubezen na prvi pogled. »Mislim, da se zgodi. Tudi meni se je. Se mi je pa zgodilo tudi to, da sem se zaljubila šele čez čas. Eno je zaljubljenost, drugo pa ljubezen. Ta se razvije čez čas, medtem ko so zaljubljenost neke predstave, ki jih imamo o človeku. Verjamem, da se lahko zaljubimo večkrat in kadarkoli v življenju. Mislim, da je vsaka ljubezen nekaj posebnega. Prva pa nas vsekakor zaznamuje, a takrat smo navadno mladi in imamo drugačen pogled na svet.«
Janja Kuzman ne praznuje niti gregorjevega niti valentinovega. A to ne pomeni, da ji je ljubezen tuja. »Ko si v nekoga zaljubljen, ti to polepša dan, si kar bolj srečen. Zaljubljenost in ljubezen mi pravzaprav vzbujata iste občutke - nekako ju ne razlikujem. V ljubezen na prvi pogled pa ne verjamem, ker se mi nikoli ni zgodila. Dokler tega ne občutim, tega ne bom verjela,«
pravi leg
Janez in Katarina Pirtovšek zagovarjata gregorjevo, ki s ptičjimi svatbami simbolizira tudi prihod pomladi. »Zaljubljenost je tista, ki mine, ljubezen pa tista, ki ostane, če se spoštuje in neguje. No, tudi ljubezen lahko popusti, ostane pa vse, kar zgradi. Predvsem spoštovanje, brez katerega ni ničesar. Prva ljubezen je zagotovo tista,
mlada mamica, ki jo po-ljubezni osreči še marsikaj drugega. »Mislim, da ljubezen ni niti edina niti najpomembnejša, je pa res, da nam je z ljubeznijo vse lepše in lažje.«
■ tf
■
~r
m