ppčtnina ptatana v gotovi,i. leto LVII. v tiubliani, v soboto, dne 7. decembra 1929 Št, 280 St. 2 Dir Naročnina Dnevna izflnjn za kraljevino Jugoslavijo mesečno iS Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za tnozemsivo mesei no 40 Din neae lskn izdala ceiole no v Juge slavili 120 Din, za inozemstvo 140 E VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec u Cene oglasov 1 sloip. pelli-vrsla mali oglasi po 1-5C ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dir. □ Pn veCiem o naročilu popusi Izide ob 4 z|ulraj razen pondelJKa Ir. dneva po prazniku i/reuniin o /e i Kopjiarjeoi uJJCJ Al. 6/IiJ Rokopisi se ne vraCa/o, netranklrana pismo se ne sprejema/o - LireaniSiva telefon St. 2050. uoravnlStvo St. 2328 Nujna potreba ljubljanske akademije Pred kratkim so poročali listi, da se je na sestanku zastopnikov belgrajske in zagrebške akademije razpravljalo tudi o vprašanju ljubljanske. Po poročilu nekaterih listov je bila večina zastopnikov proti ustanovitvi ljubljanske akademije, po poročilu drugih listov pa je ostalo to vprašanje nerešeno in se bo o njem sklepalo na plenarnem zasedanju obeh ikademij. Nad vse smo se začudili, da se sploh še nore debatirati o ustanovitvi akademije v Ljubljani, ker tudi pri najvestnejšem iskanju ne moremo najti niti enega resnega vzroka, ki bi mogel povzročiti tudi samo pomisleke proti ustanovitvi ljubljanske akademije. Še manj pa moremo razumeti, da bi mogli biti zastopniki že obstoječih akademij proti ustanovitvi ljubljanske, ker ti pač morajo poznati ne samo vse tehtne vzroke, ki govore za njeno ustanovitev, temveč imajo tudi to kulturno dolžnost, da vselej in povsodi delajo za kulturen napredek naroda. Ustanovitev nove akademije pa je brez dvoma veliko in pomembno kulturno dejanje. Čeprav torej vemo, da ne more biti noben resen jugoslovanski kulturni delavec proti ustanovitvi ljubljanske univerze, pa se enako zavedamo, da je zlasti med bivšimi strankarskimi ljudmi dosti takšnih, ki mislijo, da je zahteva po ljubljanski akademiji neupravičena in celo škodljiva za misel državnega edinstva. To zmotno in včasih tudi zlohotno misel pa je treba zatreti z vso silo in zato par besedi o potrebi ljubljanske akademije. Samo tisti, ki ne pozna jugoslovanske /deje v vsej njeni veliki širini, more biti na-»protnik ljubljanske akademije. Zakaj bistveni in osnovni cilj jugoslovanske misli je bil vedno, da združi vse sile, ki žive v Srbih, Hrvatih in Slovencih in da s to združitvijo omogoči Srbom, Hrvatom in Slovencem čim večji narodni, kulturni in materielni razvoj. Ta osnovna misel je zapisana prav v vseh jugoslovanskih programih in zapisana je ravno tako v Strossmayerjevem programu, ko v krfski deklaraciji, ko v izjavah prav vseh vodilnih jugoslovanskih patriotov po vojni. Ta misel je tudi zapisana na dan 6. januarja v kraljevem nagovoru na ministre, ko se nalaga ministrom, »da v duhu narodnega edinstva in sloge razvijajo in negujejo slogo, enakost in ravno-pravnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Ta osnovni cilj jugoslovanske ideje pa je zapisan tudi v vseh važnejših državnih aktih Jugoslavije in vsled tega cilja je bila tudi takoj po preobratu ustanovljena univerza v Ljubljani. Tudi proti ustanovitvi ljubljanske univerze so nekateri nastopali s prav istimi »argumenti«, kakor sedaj, ko gre za ustanovitev akademije. Ko pa jc praznovala ljubljanska univerza svojo desetletnico s ponosnim priznanjem, da je »Universitas Alexandrina«, pa so se morali vsi ti nasprotniki pojaviti le v vrstah gratulantov. V tako popolni meri je namreč služila ljubljanska univerza vseh teh deset let jugoslovanski ideji in zato tudi slovenski misli. Ustanovitev univerze v Ljubljani je bilo veliko kulturno, a obenem tudi modro državniško dejanje. Zakaj ljubljanska univerza je tudi mlačnim Slovencem dokazala z neutaj-ljivo jasnostjo, da more samo v Jugoslaviji razviti slovenski narod vse svoje sile. A še večje so bile posledice tega dejanja, ker je z ustanovitvijo ljubljanske univerze postala Ljubljana tudi za vse one Slovence, ki žive izven Jugoslavije, edino možno kulturno središče. Velika pomembnost tega dejstva pa je tako na dlani, da je ni treba še posebej razlagati. Veliko dejanje je bila ustanovitev ljubljanske univerze, a ne še čisto popolno, ker ljubljanska univerza potrebuje še svoje izpopolnilo, svojo akademijo. Ko bo ustanovljena še ta, potem bo ustvarjeno celo dejanje, po tem bo mogla Ljubljana v polni meri vršiti svojo kulturno in nacionalno misijo ter dati Jugoslaviji vse ono, kar ji more in hoče dati Slovenija. Pravilno pojmovanje jugoslovanske misli je ustvarilo ljubljansko univerzo, pravilno pojmovanje jugoslovanske misli mora ustvariti tudi ljubljansko akademijo. Zlasti še, ker so tu vsi pogoji, ki so potrebni za ustanovitev tako odličnega zavoda. Predvsem je utemeljena ustanovitev ljubljanske akademije v stari kulturi, ki je živela od nekdaj v Ljubljani. Saj je imela Ljubljana že leta 1693. svojo akademijo operosorum, imela že pred sto leti svoj muzej, imela v 17. stoletju svojo univerzo, že v 18. stoletju svojo univerzitetno knjižnico, imela pozneje pod v Se f naše sofijske delegacije g. R. Šaponič nenadno umrl Sofija, 6. dec. AA. Predsednik jugoslovanske delegacije g. Šaponič je včeraj ob 6. popoldne dobil srčne napade. Nudili so mu takoj zdravniško pomoč. Kasneje je bil prepeljan v bolnico, kjer je ob 11 ponoči preminul. Posmrtnica. Sofija, 6. decembra. AA. Jugoslovanska in bolgarska delegacija sta o priliki smrti predsednika jugoslovanske delegacije v komisiji za dvolastniška posestva izdali skupno posmrtnico: Mešana jugcslovansko-bolgarska komisija z veliko tugo javlja prerano smrt predsednika jugoslovanske delegacije Šaponiča, ki je nocoj ob 23. uri predal svojo dušo Bogu. Smrt ga je iztrgala in izpraznila mesto, na katerem je veliki patrijot s talentom vodil svojo delegacijo in znal ne samo zavarovati interese svoje domovine, nego tudi z razumevanjem in taktom pojmovati interese druge strani. Obe delegaciji se ga bosta z žalostjo spominjali. Sožalje bolgarske vlade. Sofija, 6. dec. AA. V imenu ministra zunanjih zadev je sporočil Ulijev poslaniku Nešiču sožalje bolgarske vlade o priliki smrti predsednika jugoslovanske delegacije g. Šaponjiča. Sofija, 6. decembra. AA. V imenu obeh delegacij je poslal predsednik bolgarske delegacije Raztukanov jugoslovanskemu ministru zunanjih zadev dr. Marinkoviču skupno brzojavko, v kateri obe delegaciji izrekata svojo globoko žalost o priliki smrti dr. šaponiča. Zadnji trenutki. Sofija, 6. dec. AA. Današnji listi poročajo o priliki šaponjičeve smrti, da ga je prvič zadela srčna kap na čajanki pri Karaševu, kjer so bili prisotni vsi člani jugoslovanske in bolgarske delegacije. Prvo pomoč je dal pokojniku znani zdravnik Rajičev. Potem, ko je bil prepeljan na kliniko Sarapova, je bil pod stalnim nadzorstvom dr, Dimitrijeva. Snoči ob 10.50 ga je drugič zadela kap ter je ob 11 umrl. Ob njegovi smrtni postelji so bili ves čas v sanatoriju jugoslovanski poslanik Nešič, Šaponjičeva soproga in vse osobje jugoslovanskega poslaništva. Opelo. Sofija, 0. dec. AA. Danes 6. dec. ob 15 je bil odslužen svečani opelo za pokojnim predsednikom jugoslovanske delegacije Ša ponj i čem v cerkvi Sv. Sedmočislenice. Opelo je služil metropoli t Štefan. Ob 17 je vlak odpeljal truplo i*roti Belgradu. časopisni glasovi. Scfija, 6. decembra. AA. Listi brez razlike obžalujejo smrt dr. Šaponjiča in povdarjajo, da je zbudila v vsej Sofiji silen vtis in splošno obžalovanje. Vsi, ki so ga poznali, so globoko presunjeni. Vsi listi priznavajo, da se je delo obeh delegacij pod njegovim vodstvom bližalo sporazumu, kar je največ zasluga pokojnega dr. šaponjiča. Priprave za poklonitev Nj. V. kralju Zagreb, 6. dec. (Tel. »Slov.«) Tudi dane.s so se ponovno javila mnoga hrvatska mesta s svojo udeležbo v deputaciji, ki se bo poklonila kralju. Po vesteh, ki so prišle iz pristojnih mest, pa bo moglo v deputaciji sodelovati največ 400 oseb. Poslednje dni prihaja od podeželskih občinskih zastopstev veliko število vprašanj, da-li bi se mogla priključiti deputaciji. Deputaciji se bodo mogla priklučiti samo mesta in trgi, dalje kulturna in gospodar- ska društva splošnega značaja, ki imajo svoje zveze. Zagrebško občinsko zastopstvo je prosilo posamezna zastopstva, da se teh navodil strogo drže, ker bi se v nasprotnem slučaju udanostna deputacija ne mogla izvesti v določenem obsegu. Zagrebški občinski svet je obvestil vsa posamezna mesta, da opozori ženske organizacije, da morejo v deputacijah sodelovati samo moški. Za poštenost v upravi! Belgrad, G dec. (Tel. Slov.) Finančni minister je v svoji nadaljnji težnji, da se sanira uprava, popravi uradniški kader ter zatre korupcija, obenem pa, da se plača le tam in ne toliko, kolikor se zasluži, izdal važno odločbo in storil odločen korak, da se odpravijo posebne nagrade in najrazličnejši honorarji. Kakor znano, so bili ravno uradi v prostolici zelo oteženi z različnimi komisijami, raznimi honorarji za nadure, za rekordno delo in različnimi dokladami v posameznih oddelkih. Dohodki teh gospodov so navadno znašali več kakor njihove redne Imenovanja pri banski upravi Beigrad, 6. decembra. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni na predlog ministra trgovine in industrije pri kraljevi banski upravi dravske banovine v Ljubljani v oddelku za trgovino, obrt in industrijo: Za načelnika oddelka v 3-1 dr. Rudolf Marn, dosedanji referent velikega župana ljubljanske oblasti; za trgovinskega inšpektorja v 4a-I dr. plače. Ministrstvo se je postavilo na stališče, da se dela, ki se opravljajo v uradnih prostorih in ki bistveno spadajo v sestavo ministrstva, kjer dotični službuje, ne smejo nič honorirati in se torej odpravijo tudi najrazličnejše komisije. Odslej bi se izdajali posamezni honorarji le tedaj, če gre res za kaka izredno važna dela ali pa da dotični uradnik dela v izven uradnih urah po noči. Vlada bo sestavila seznam vseh komisij, ki so dosedaj v ministrstvih delale med uradnimi urami proti nagradam in sestavila finančni efekt in odpravila vse nagrade. Fran Ratej, dosedanji referent velikega župana mariborske oblasti; za šolskega inšpektorja v 4-1 Mihajlo Pre-selj, dosedanji šolski inšpektor velikega župana ljubljanske oblasti. za trgovinskega svetnika v 6-1 dr. Ciril Pfeifer, dosedanji tajnik velikega župana mariborske oblasti; za tajnika v 2-11 Rudolf Badiura, dosedanji tajnik pri velikem županu ljubljanske oblasti; za arhivarko v I-II Marija Potokar, dosedanja arhivarka pri velikem županu ljubljanske oblasti. Napoleonom zopet svojo popolno univerzo in bila vedno v stikih z vsem kulturnim življenjem Evrope. Ni pa bila univerza v Ljubljani samo zadeva nekaterih učenih gospodov, temveč bila je najbolj srčna zahteva slovenskega naroda, odkar je ta pričel politično živeti. Ne ena pokrajina v Jugoslaviji ni vodila tako dolgotrajnega in intenzivnega boja za svojo univerzo ko Slovenija. In vodila je ta boj tako dobro in prevdarno, da je mogla univerza v Ljubljani skoraj čez noč pričeti poslovati. Iz univerze pa vodi nujno pot do akademije in zato je ta danes ravno tako srčna zadeva slovenskega naroda, kakor je bila nekoč zahteva po njegovi univerzi. Naj se nam ne govori, da so tri akademije za Jugoslavijo preveč. Mala Nizozemska ima pet akademij, Švedska celo sedem in kakor vrše danes vse tri jugoslovanske univerze nad vse uspešno svoje delo, tako bo tudi ustanovitev tretje akademije v Ljubljani samo povečala pomembnost in veljavnost jugoslovanskega znanstvenega dela. Skrb za našo reprezentativno kulturo nam nujno nalaga, da ima vsaka jugoslovanska univerza svoje izpopolnilo, svojo akademijo. S svojimi znanstveniki, s svojimi možmi umetnosti je slovenski narod žc dokazal, da ima akademike, ki morejo voditi delo akademije. Dokazal pa je tudi, da zna za svojo akademijo žrtvovati in stotisoči so žc zbrani za ljubljansko akademijo in ponosna palača že čaka, da sprejme pod svojo streho ljubljansko akademijo. Upamo in pričakujemo, da sc to tudi kmalu zgodil ker je lo v interesu utrditve jugoslovanske misli, ki je in ostane nam vsem prvi in najvišji ideaL Belgrad, 0. dec. Snoči ob 23 je preminul od kapi v Sofiji Radomič Šaponič, šef naše delegacije za jx)gajanja o dvolastniških posestvih z Bolgarsko, poslaniški svetnik in direktor oddelka za tisk v ministrstvu zunanjih zadev. Pokojni Šaponič je umrl v 47. letu življenja pri najboljših močeh. Narodil se je 12. decembra 1882 v Kragujevcu. Osnovno šolo je končal v svojem rojstnem mestu, gimnazijo pa v Ga-latu Seraju pri Carigradu. Pravno fakulteto je končal na beograjski univerzi. Leta 1003 je stopil v službo ministrstva zunanjih zadev. Pokojni Šaponič se je kmalu odlikoval v diplomatski službi s svojo sposobnostjo in inteligenco. Služil je večinoma pri naših konzulatih v Južni Srbiji kot ataše za turške vladavine. Bil je najpreje zaposlen pri konzulatu v Prištini, zatem v Bitolju in Skoplju in končno v Carigradu. Leta 1916 je postal vicekonzul v Solunu, nato je bil premeščen za prvega tajnika generalnega konzulata v Atenah. Nekaj časa, jc bil tajnik poslaništva v Rimu. Leta 1918 se je jx)iiovno vrnil v Carigrad in bil imenovan za delegata kraljevske vlade. Odtod je bil premeščen za generalnega konzula v Budimpešto. Leta 1926 je bil vpokojen, a že 1927 jc bil ponovno j»z.van v službo in imenovan za odpravnika poslov v Kairu. Z ukazom Nj. Vel. kralj? z dne 20. januarja 1929 pa je jjostat direktor tiskovnega oddelka v ministrstvu zunanjih zadev, ki ga je vodil do svoje smrti. Pokojni Šajx>nič je sodeloval kot artiljerijski rezervni oficir v vseh osvobodilnih vojnah od 1912 leta naprej. V začetku svetovne vojno je bil nekaj časa šef Presbiroja v ministrstvu zunanjih poslov. Za zasluge v vojnah je bil odlikovan z vsemi vojaškimi odlikovanji. Pokojni Šaponič je bil med drugim odlikovan z redom francoske legije časti III. stopnje z redom grškega Feniksa II. stopnje in z romunsko krono 11. stopnje. S Šaponičem je naša diplomacija izgubila sposobnega uradnika, država pa nacionalnega delavca. Navdušene maniiestacije Franciji v Šibeniku Šibenik, 6. dec. (Tel. ;>Slov.c) Po veličastnih manifestacijah, ki so jih napravili ši-beniški meščani francoskim gostom, je snoči prišlo do ponovnih nadvse prisrčnih manifestacij. Vse mesto je bilo razsvetljeno, prav tako tudi okoliške trdnjave. Tudi francosko brodevje je bilo razsvetljeno. Manifestacijam, ki so jih šibeniški meščani priredili Franciji, so se pridružili tudi francoski častniki in mornarji. Te manifestacije so manifestacije zvestobe in prijateljstva šibeniškega meščan stva do Francije. Trajale so pozno v noč. Belgrajske vesli Belgrad, 6. dec. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič jc prejel ti brzojavki iz Ljubljane: Ljubljana,. 5. decembra. Navdušeno pozdravljam sklep Nj. Vel. kra lja, da postavi za predsednika Sokola kraljevine Jugoslavije Njegovo Visočanstvo prestolonaslednika. V tem vidimo jamstvo za nadaljno so-kolsko delo. Starejšina Gangl. Ljubljana, 5. decembra. V imenu jugoslovenskega Sokolstva izjavljam, da se stavljamo na razpolago in v službe za izvršitev zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Sklicujcm skupščino za 15. december v Belgradu. Jugoslovensko Sokolstvo bo tudi v bodoče kakor sedaj podpiralo državo in ostalo no-sitelj narodnega in državnega edinstva. Engelbert Gangl. Belgrad, 6. dec. AA. Z ukazom Nj. Vel kralja in na predlog ministra zunanjih zadev je bil imenovan danes 6. decembra svetnik poslaništva pri poslaništvu kraljevine Jugoslavije v Kairu v 3-1 Jovan Dtičič, svetnik poslaništv na razpoloženju. Belgrad, 6. dec. AA. /, ukazom Nj. Vel kralja je bil imenovan nu predlog ministri trgovine in industrije in po zaslišanju jircdsctl niko ministrskega sveta za profesorja državni srednje tehnične šole v Ljubljani v 6-1 Rudolf škof. vršilec dolžnosti ravnatelja in proTesot isto skupine in kategorije na državni srednj-tehniški šoli v Novem Sadu. Razkol med nemškimi nacionaid Dunaj, 6. decembra. (Tel. »Slov.«) Ustav Nemčija doživlja politično senzacijo prve ! u} otlbor ulirodiioga sveta je danes sprejel vrste. Pred nekaj leti tako mogočna stranka , n^iivn. npillllnjr 5ll ai(,BI. s()irlasll0 v onih dolih. nacionalistov, ki se je več let resno potegovala Sporazum v ustavnem vprašan a v Avstriji za to, da prevzame državno krmilo v svoje ro ke — je danes v razsulu. Propast pa je tako žalostna in globoka, da niti njeni nasprotniki niso mogli kaj podobnega pričakovati. Zadnje dni je iz parlamentarne frakcije izstopilo 14 poslancev. Računajo, da jim bo sledile se kakih 6, tako da bi nacionalnemu klubu ostalo le še 57 poslancev. Kje je iskati vzroka tolikšnemu odpadu od stranke? Največ je kriv njen predsednik in voditelj Hugenberg, ki" velja za silno trmoglavega človeka. Mož je zelo bogat, on stoji na čelu namočnejšega časni-škega koncema v Nemčiji: nad 300 listov piše, kakor on diktira. Podoben diktat je pa hotel izvajati tudi nad svojo stranko. Tu seveda ni slo lako gladko, ker prvič stranka nemških nacionalistov je bila izvarjena skupaj i/, konservativnih monarhistov, industrijcev in nekaterih zastopnikov desničarskih krščansko-soci-alnib strokovnih organizacij, — torej stranka je bila bolj taktična kot pa idejna enota. Drugič pa Hugenberg nikakor nima v stranki tiste neomejene avktoritete, kakor bi jo moral imeti. Bil je že izvoljen z zelo plitko večino glasov na to mesto; potem pa je ves čas nad njim prevladoval grof \Vestarp, voditelj parlamentarnega strankinega kluba, ki ga večina tudi upošteva kot taktičnega voditelja. Hugenberg je napravil nekaj taktično zelo težkih pogreškov. Predvsem se je čutil poklicanega. da zbere v svoje vrste vse nacionalne siles. A za tem ciljem je šel s lako očividno demagogijo in s toliko brezobzirnostjo, da je odbil vse resnejše elemente. Kar uganja v parlamentu, ni nič drugega, kakor desničarski komunizem, s katerim hoče ustrahovati parlamentarno večino. — Potem ga je silno polomil s propagando proti Youngoveniu načrtu. Plebiscit se bo sicer vršil a je že v naprej absolutno gotovo, da bo popolnoma propadel in je sploh vprašanje, če bo podpisovanje doseglo 10%, kakor je topot. Kako je demo-ralizujoče že samo sedanje glasovanje za plebiscit vplivalo na nacionalne vrste, je razvidno iz zadnjih občinskih volitev, o katerih so utrpeli preko 300.000 glasov. Ako pod tem vidikom motrimo izstope poslancev iz stranke, bi lahko rekli, da je to običajni pojav, ko miši zapuščajo ladjo pred potopom. A da najboljši poslanci zapuščajo Hugenberga, je vzrok idelna revščina nemškega nacionalizma, ki absolutno nič ne more nuditi. Pogrevanje monarhističnih čustev, klicanje po revanži, brezupna komedija s plebiscitom proti Youngovemu načrtu, to so obso-,letne stvari, ki jih nemški volilec ne more več smatrati za resne. Poslance krščanskega mišljenja je Hugenberg še posebej odbil s svojimi ostrimi nastopi proti konkordatu in sploh s svojo kulturnobojno usmeritvijo. Hugenberg, ki je upal igrati vlogo kakega Bismarka, mora gledati, kako se naenkrat ruši vse okrog njega. Možno je, da se stranka še kako popravi, a ne več pod Hugenbergovim diktatom. Izstopivši poslanci še niso odločeni, ali osnujejo lastni parlamentarni klub, za kar je potrebno vsaj 15 poslancev, ali pa se poraz-dele med ostale parlamentarne klube. Pel poslancev je že izjavilo, da bodo sodelovali s kal. centrumom. Zunanje in notranje politično pomeni polom Hugenberga samo konsolidacijo nemške politike in pet k normalnemu delu parlamentarizma. Francoska defegactja za mornariško konierenco Pariz, 6. decembra. (Tel. »Slov. ) Excel-sioiv javlja, da se bo ministrski predsednik Tardieu osebno kot šef francoske delegacije udeležil londonske mornariške konference. Razen njega bodo tudi šli v London zunanji minister Briand. dalje mornariški in kolonialni minister ter 20 strokovnjakov za mornariška, vojaška in zrakoplovna vprašanja, ki bodo pod vodstvom mornariškega strokovnjaka Tar-dieujevega kabinetnega šefa Moisseta. FrfifCfts^« i-loefo >»rfnn Pariz. 6. dec A A. Predsednik francoske vlade Tardieu je zahteval glasovanje o zaupnici vlpdi. ki mu jo je poslanska zbornica milu i/r kta s 350 glasovi proti 142. Predsednik vlade Tardieu je stavil la predlog, da bi •zahtevni i/>i'is'vinije proračuna do konca de-ceni' r:> Tej želji je bilo ugodeno in zbornica bo : i-eln < -Vej seje dopoldne, popoldne iti /,\ r in pn p trebi tudi ob nedeljah. §"'m viharji vad Angtvo London, 6. dec. (Tel. Slov «) Nad Anglijo • o divjali preteklo noč p sebno na obalah silni i h a rji Zveza med Nc-*Tiafnom in Dieppe-prokinjena. Tudi železniški promet med 1 ,. .no r, in Parizom je ustavljen, dočim so i ;. s kontinenta lahko dospela na angle-1 • :.■ tališče Croydon, ker so imela veter za h ' ni Tudi direktne telefonske zveze so i in ne. Vihar je dosegel včasih hitrost milj na uro. Podira! jc hiše in ruval dre-v - Mnogo ozemlja je pod vodo. V london- ! fvecikrajih sia se porušili dve hiši. ven-dui en ni bil nihče poškodovan. ustavni predlog, in sicer soglasno v onih delih, kjer se je dosegel sporazum s socialno demokratsko opozicijo, r enostavno večino pa v onih delih, kjer ni prišlo do kompromisa. Oni paragrafi, ki so bili v odboru sprejeti z enostavno večino, bodo jutri pri glasovanju v plenumu odklonjeni, ker je laiu potrebna dvotretjinska večina. Vsi govorniki, tudi socialni demokratski, so soglasno ugotovili, du se jo dosegel velik napredek s tem, cla se je našla oblika, ki bo preprečila, da se ne bo vsaka bodoče na razpolago stalen parlamentarni' od-bor, sestavljen po proporcu, da bo v izjemnih časih pomagal državnemu predsedniku pri zasilnih odredbah, katere se bodo potem morale v določenem roku predložili narodnemu svetu, sicer postanejo neveljavne. Med nesprejele ustavne določbe spada tudi nameravana določba, da se v Avstriji uvede zopet plemstvo. Policija bo jutri pri glasovanju v narodnem svelu o ustavni reformi v strogi pripravljenosti, ker komunisti že razširjajo letake za demonstracije pred parlamentom in poživljajo v delavskih okrajih k enourni protestni stavki. Policija je sklenila, da bo vsako demonstra- parhuiientarna kriza, kakor do sedaj, mogla spremeniti v državno krizo. Najvažnejši dogo- j cijo najodločneje zadušila, dek je ta, da bo državnemu predsedniku v Skupni nastop Male antanie na haašk! konferenci Praga, 6. decembra- (Tel. »Slov.«) : Narodna Politika doznava, du bodo ua prihodnji haaški konferenci postopale države Male an-tante skupno, vsaj kar se tiče vprašanja ma-djarskih reparacij. Takoj ob začetku konference bodo oddale skupno načelno izjavo, kjer bodo omenjena specialna vprašanja posamez- nih držav Male anlante, ki pa bodo stilizirana tako, da bodo združevale skupne interese Romunije, Jugoslavije in Češkoslovaške glede madjarskih reparacij. Mala ntanta ne bo sprejela nobene obveznosti, dokler ji Madjarska ne bo dala jamstev, da bo izpolnila svoje mednarodne obveznosti. Poslaniki velesil pri kralju Borisu Sofija, 0. decembra. (AA) O priliki vesti lista j poroko italijanskega prestolonasledniku. »Ulro ko- ^Zname;,. da so poslaniki Velike Britanije, Italije in Francije zaprosili za avdijenco pri kralju Borisu, da jim pojasni stališče vlade glede reparacij, ker se dozdaj vlada ni hotela izjaviti, je oddelek za tisk bolgarske vlade izdal sporočilo, v katerem ugotavlja, da je tako tolmačenje krivo in da temelji na napačnih informacijah. Do teh avdijenc je prišlo po iniciativi samega kralja Borisa, ki reduo poziva tuje poslanike v avdijenco v svrhe informacij. To sporočilo prinašajo vsi listi ter ga komentirajo. . Slobodna Reč trdi, da je ta vest lista /.name« popolnoma izmišljena in da je Zname« že večkrat pokazal, da igra neko čudno vlogo s tem, da prinaša vprav zlohotne vesti. Res je le lo. da je samo italijanski poslanik Piacentini prosil za avdijenco, toda njegova avdijenca ni bila v nikakršni zvezi z vprašanjem reparacij, nego jc kralju Borisu samo predal vabilo italijanskega dvora na mentira komunike vlade proti listu »Zname;: v tem smislu iu poudarja izjavo predsednika vlade Ljap-ceva, da je la vest prava glupost in da se celo ino-zemci čudijo, odkod taka nesmiselnost. Sofija, 0. decembra (AA) Davi je v odboru za zunanje zadeve minister zunanjih zadev Burov spet sprožil vprašanje poseta tujih poslanikov pri kralju Borisu. Ti poseti so samo akt vljudnosti in ui v njih prav nič tiste tendence, ki jim jo pripisuje del bolgarskega tiska Sofija, 0. decembra. (AA) Danes so je ministrski svet na svoji seji bavil z vprašanjem reparacij. »Utro« doznava, da bo bolgarska vlada odgovorila na zadnji predlog zaveznikov, da Bolgarija no more plačati letnih 12 in pol milijona frankov in cla ho zahtevala. je London, 6. dec. (Tel. Slov <) Po vesteh iz Tokia so oblasti v Mukdenu sklenile, da odklonijo ruske pogoje za rešitev mancižur-skega konflikta. Guverner Mandžurije jc posredovalca poslal v Habarovsk nazaj, da zahteva spremembo pogojev. Fašisti za raslice Rim, 6. dec. (Tel. Slov.«) Tudi letos se javljajo številni glasovi fašističnih listov proti božičnemu drevescu. Tako utemeljuje Popoln d' italia«. da bi božična drevesca, ki so eksotična navada, škodovala italijanskim gozdovom. Zavzema se po. da se zopet uvedejo italijanske jaslice. Capablanca na Dunaiu Dunaj, 6. dec (Tel. -Slov.') Danes je dospel na Dunaj svetovni šahovski mojster Capablanca. Njegov spremljevalec je sporočil zastopnikom listov, da hoče Capablanca s svojim prijateljem Knochom razpravljati o načrtu nove šahovske znanstvene knjige. Razpravljal bo z njim tudi o reformi šahovske igre, o povečanju igralnega polja ali uvedbi novih močnih figur ali povečanju moči nekaterih dosedanjih figur. Izjavil je, da bo šah tekom enega desetletja, če se ne reformira, postal za dobre igralce prelahek. Obenem hoče prirediti na Dunaju simultanko in oditi za božič v Hastings, kjer se hoče udeležiti šahovskega turnirja. Drobne vesti Rim, 6. dec. (Tel. Slov. ;:) Papež bo jutri s »ličnim cerenionijelom, kakor pri sprejemu kralja, in z enakimi varnostnimi odredbami sprejel italijanskega prestolonaslednika in princesinje. Varšava, (i. decembra. (Tel. »Slov.;) Po zaključku včerajšnje seje sejma je prišlo v Varšavi do komunističnih demonstracij in manifestacij pred ameriškim konzulatom proti vmešavanju zapaduih držav v rusko-kitajski konflikt. Najpreje so pobili ua oknih šipe, poleni pa se je celo streljalo z revolverji. Mnogo demonstrantov je bilo aretiranih. Pariz, 6- dec. (Tel. \-Slpv.«) Poincare bo 15. decembra ozdravljen zapustil bolnišnico ter bo še! na daljši dopust v južno Francijo. Angora, (i. decembra. (Tel. Slov. ) Turška vlada je. sedaj odredila, da se od 1. januarja 1930 dalje tudi mohamedanski verski dan počivanja preloži od tradicionalnega petka na nedeljo. Angora, 6. dec. A V Parlament je sprejel v drugem čitunju zakonski načrt, ki daje turškim ženum vtvlilno pravico. Pariz. t), dec. \A. Ilavas-s poroča iz Ouatemnic: Delno bruhanji- vulkanu San Marin v po. krajini Puluuir je še vedno spremljano s fx>-(resnimi sunki in s podzemeljskim grmenjem. Zaradi neprestanega izliva lave in žarečega ka« menja vlada v vsej pokrajini uprav tropska temperatur.! Kamenje, ki ga bljuvu vulkan ima temperaturo 000 cio :i00° C. Vsa pokrajina je bila izpraznjena. \n več krajih se ni moči približati zemeljskim ra/nokam. ztmidi česar mislijo oblastva. da bn število žrtev veliko. Puri/., (i. decembra. AA. Kitajski posl. mk y Parizu je poselil frnucoskegu ministra zunanjih zadev Briandu iu se mu zahvalil v imenu nunkingške vlade za intervencijo Francijo v ki-tujsko-ruskeni sporni Pariz, b dec. \.\. Iz Billuui v Španiji poročajo. du je tu m ku j divjal strahovit vihar Neurje je besnelo s tolikšno silo. du je odnašalo strehe in krove ter prevračalo dimnike in električne drogove. Na več krajih jc električni vod povzročil požare, škoda je velika, Več ljudi je bilo težje poškodovanili Nevv York, (>. dec. A A. Govore. Smeli< in »Osvetnikc, ki pridela v kratkem v naše pristanišče v Kotoru. Podmornici sta zgrajeni najmodernejše in bosta lahko popolnoma zadostili svoji nalogi, to je obrambi naše obale, pa tudi napadu. Obsegata 36 ton kadar plujeta na površju morja Naši in francoski častniki soglašajo v sodbi o vseh odličnih lastnostih podmornic. Tudi brzina, s katero plbveta pod vodo, je zelo velika in bi utegnila tudi presenetili sovražnika. Njuni topovi so najmodernejšega kalibra. Podmornici bi se utegnili braniti tudi proti letalom, ki bi ju hotela napasti Njune !or-pedne cevi jima omogočata vsak napad na sovražno ladjo in so torpedi iz teh cevi zelo hitri ter sigurno zadenejo, kar jim omogočajo moderni fini aparati. Podmornici sta oskrbljeni tudi r radio postajo ter sta lahko v stalni zvezi z drugimi našimi morskimi enotami. Kadar ploveta na površju morja, plujeta hitreje kakor katerakoli podmornica Podmornici je zgradila družba »»Chantiers de la Loire«. Ta družba je zgradila pred kratkim tudi francosko kontra-torpedovko »Verdun«, ki ima svetovni rekord v brzini, zakaj vozi s hitrostjo 40.2 vozla. Naša vojna mornarica je z novima podmornicama »SmelK in »Osvetnik« pridobila izredno mnogo. Presto lica Murskega polja Ljutomer. Žrtev sekire je dne 4 t. m postala dobro uspevajoča lipa, stoječa v vrtiču na glavnem trgu v Ljutomeru med hišo mestne hranilnice ljutomerske in hotelom Herndl. To lipo je dne 1. decembra 1919 po sklepu takratnega gerentskega sosveta ljutomerskega, torej na obletnico osvobo-jenja vsadil takratni redar Vido HabjaniČ. Slednji je, menda sluteč, da grozi lipi pogin, v tekočem letu poslal mestni občini ljutomerski dva dopisa, da se lipa pusti stati na mestu, kjer je bila vsajena na obletnico osvobojenja. Ker pa je mestna hranilnica ljutomerska zaprosila za odstranitev drevesa, je to zadevo mestna občina predala v ev. izvršitev olepševalnemu društvu. Lipa je padla, a na tem mestu se bo povečal vrt in skozenj bodo napravljeni prehodi v poslopje mestne hranilnice. Krasna stavba gasilnega doma, ki bo gotovo v okras mesta ljutomerskega, posebno pa dosedaj tako zapuščene okolice postajališča Ljutomer, je dozidan in pod streho, stolp pa se še dogotavlja. Da je ta stavba kljub izredno slabim vremenskim razmeram dograjena in je treba sedaj čakati samo dovršilnih del v bodočem letu, gre čast posestnikom v mestu in okolici, ki so prav marljivo brezplačno dovažali potrebni material. Tudi vsestranska požrtvovalnost članov gasilnega društva ni izostala. Prelomil si je kost na spodnji čeljusti na neznan način pri čiščenju ograje na ljutomerskem pokopališču pokopič Peter Lebar. Pomoči si je moral iti iskat v mariborsko bolnico. Čilatelji tega lista se opozarjajo, da se kva-terni sejem v Ljutomeru, ki pade letos ravno na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra 1 dne 17. decembra preloži na drugi dan v sredo dne 18. decembra t. 1. bilov in drugih vozil. Presegajo jo v vsakem oziru katedrale v Reimsu in Strassbourgu Svoj prihod v Pariz, katerega komentirajo vsi tukajšnji listi z daljšimi in krajšimi Članki ter slikami, smo naznanili seveda predvsem našemu tukajšnjemu poslaništvu s tem, da smo sc ob 1.1 predstavili našemu poslaniku gospodu ministru dr. Spalajkoviču. Sledila je cela vrsta prireditev in sprejemov, od katerih je najznamenitejša bila prireditev na Sorboni, (O tem je Slovenec poročal že včeraj. Op. ured.) Z vsemi temi prireditvami in obiski smo obrnili pozornost nase, kar se je pokazalo zvečer na koncertu, ko se je do 21 napolnila velika dvorana Maison Oaveau. Strah pred Parizom in njega kritiko smo že včerai preboleli, zato smo si s samozavestnim nastopom pridobili takoj simpatije vsega občinstva, ki je bilo iz najizbranejše družbe, glasbenikov, ki so že posetili Ljubljano, najboljših kritikov tukajšnjih časopisov, duhovnikov in dostojanstvenikov s poslanikom min. dr Spalajkovičem na čelu. Silno umerjeno občinstvo se je zopet najbolj ogrelo pri »Zelenem Jurju«, »Jadovankk. »Gor čez jezero« in neizogibni »Miški«, katero smu morali do sedaj še povsodi ponavljati. Vsled ponavljanja in dodajanja pesmi se je koncert zavlekel zopet preko 23. Občinstvo se kar ni mogio ločiti iz dvorane in nas je obdajalo s superlativi pohvale. Tudi v največjem kulturnem centru je zmagala slovenska pesem. Iz pripovedvanja tOO letnega starca Belgrajski časnikarji so te dni obiskali v Rakovici stoletnega starčka Avruma Petroviču. Stoletni starček, ki je za svojo izredno starost zelo čil in čvrst, si je ohranil poleg drugih dobrih lastnosti tudi izvrsten spomin ter je radovednim časnikarjem pripovedoval iz svojih bogatih skušenj prav zanimive reči. Časnikarji so ga našli pred malo, sironiuš-no kmečko hišo. Kadil je cigareto, bil je golorok ter je bil oblečen le v srajco. Dedek A v ram je užival vse prijetnosti poznega jesenskega časa. Prihod časnikarjev ga ni presenetil. Dni jitn je svojo žuljnvo, suho roko in vabil, naj sedejo. Časnikarji so mu ponudili tobaka in cigaret. Starček je sprejel to z veseljem in takoj prižgal: »Lep tobak imute. Samo zame je premih Navajen sem ostrejšega tobaka.« »Ali že tlolgo kadite?« so ga vprašali. »Še iz mladosti. Kakih 80 let že kadim.« . .»Koliko ste prav za prav stari?« Starček se je zamislil in hitro odgovoril: »Prekoračil sem jih /e sto. Ne vem točno, mislim, pa da jih bom nekaj več. Rojen sem bil v Samošu pri Pančevem Ko so se Madjari puntali proti cesarju, mi je bilo 19 let.« »Kdaj ste prišli v Srbijo?« »Še pred madjarskim puntom. Potem sem se vrnil in odslužil vojake, nato me je pa srce zopet nazaj vleklo v Srbijo.« Starček je povedal, da ima troje otrok. Najstarejša hčerka je stara 70 let, sin najmlajši, pri katerem živi, pa 55 let. Ko so ga hoteli časnikarji fotografirati, se je uprla snaha, češ da ga mora preobleči v Čedno srajco. Šele potem se je starček dal fotografirati. Starčku je žena že davno umrla, ko je bil njegov sin star šele 5 leta. Ženil se potem ni več in pravi, da je boljše živeti brez žene. Starček se dobro spominja še Belgrada, kakšen je bil, ko gu je prvič videl kot mlad deček. Tedaj je bil Belgrad majhno mestece, kakor pravi sam, in je segalo do Terazij. Na Terazijah se je tedaj nahajal še kmetski mlin, kamor je Avram še sam nesel nekoč mlet žito. V starčkovi rodbini take starosti niso nič nenavadnega. Oče mu je umrl. ko je bil star 116 let, ded, ko je bil star 155 let. Med brati in sestrami je Avram najstarejši. Najmlajša sestra je stara 70 let. Starček sam je še kar zdrav. Samo čez noge se pritožuje, da mu služijo zelo slabo. ŠI* vedno pa lahko pase živino. Pred osmimi leti je še delal vsa poljska dela: kopal, oral, kosil in žel Vidi še prav dobro in sam se pobaha, da lahko vtakne nit v šivanko. Pred dvemi leti sta mu zrastla še dva zoba Starček se v življenju tudi pijače ni brund. Ni sicer pijančeval, toda pil je, kakor njegov oče in ded. Žganja sicer ne mara, vino pa pije ! še sedaj, kadar ga ima Bolan je bil le malo- i kdaj. Samo dvakrat je imel mrzlico in enkrat j tifus. Tedaj so mu tudi lasje izpadli. Do sedaj se ni še nikoli vozil z avtomobilom in se nikoli ni dal fotografirati. Starček si je z zanimanjem ogledal moderno iznajdbo, s katero so prišli k njemu časnikarji — motorno kolo Svoj razgovor s časnikarji je častitljivi starček zaključil: »Imam samo še eno željo lo je. da bi kdaj videl našega kralja Potem hi lahko umrl.« Ker se starček še prav dobro drži. bo morda še dočakal, da se mu uresniči ta želja. Proti boleznim v Dohiti rabite Sloan-ov Lhiiment (masi) Zakij bi tr >eli n znosne bolečine če ih moret- 'e / m lo aioanovega Linime t>» • ma t odpr viti sloan-ovo mast in treb> drgniti, kajt ona gre sama v ož . greje m um r obo ele dele, a bolečine iz inejo. Imejte vedno vsaj eno steklenico v zalog'. Zelo enostavno se ostopa Na koži se ne napravlja niua mad ž. »nilte Soan-ovo mast proii revmniimu. Sšllimt bolečinam v hrIM, bolrzn m v nohtu. boi< trnom dlsiorzne ln hontuztie In proti tsem bole*i Im misli Generalno zastopstvo MIŠKOVlC in COMP. Beograd, Sarajev ka 7«'. SS03R-G? n»!m€Rf odpraHjs holeftne Dobiva se v vseh lekarnah ln drogeriiah Slovenska mesta se poklonijo Ni. V. kralju V poklonitveni munifestacijski deputaciji, ki se bo poklonila Nj. Vel. kralju, bodo zastopana tudi slovenska mesta. Organizacijo slovenskih inest za to deputacijo je prevzela Ljubljana. Poleg nje so že pristala na udeležbo v deputaciji lule mesta: Kranj, Ptuj, Tržič, Bled Litija, Krško, Jesenice, Trbovlje, Brežice, šošhinj, Celje, Kamnik, Ruše, Dolenji Logatec in Novo mesto Ostala mesta, med temi Maribor še niso odgovorila, vendar je tudi njihova udeležba že gotova. Ljubljumki občinski svet bo imel v sredo U. t. m. svefuno sejo, ua kateri bo sklepal o polnoitevilni deputaciji. Za vetišče za onemogle v S o strem Razsežno je ozemlje občine dobrunjske. Na severozapadu meji na Kodeljevem na občino mo-ščansko, v Kurji vasi je pa mejašica z Ljubljano. Na jugovzhodu se opira na občino grosupeljsko in poliško Tri fare: Sv Lenart, Javor in Lipoglav ter velik dei šentpeterske fare v mestu, so v mejah dobrunjske občine. Dobrunjaki občani so še dandanes v precejšnji večini kmetje, ki še odločujejo v občini, vendar pa. tvori iudustrialno delavstvo, ki je zajiosle-no v papirnici v Vevčah in v tovarnah v Ljubljani in Mostah, močan del prebivalstva. Za zaslužkom v mestu ne pritiskajo samo perice iz Bizovika; iz vseh vasi, ki leže v ravnini, hodijo delat v meslo v3i, ki jih kmetska hiša more pogrešati. Zal da dostikrat v škodo prvotnega gospodarstva ter v škodo značajev in običajev, ki jih kvari denar, četudi v znoju pridobljen. Bližina mesta, kjer kmetje lahko svoje pridelke spravijo v denar in kjer delavne roke lahko zaslužijo, pospešuje splošno blagostanje prebivalstva. Navzlic tem prilikam pa je že precej telesne in duševne revščine, s katero so prizadeti zlasti tisti, katerih telesne moči so iz kateregakoli vzroka izčrpane in ki nimajo svojcev, ki bi mogli skrbeti za nje. Taki so naposled navezani le na beračenje od hiše do hiše, a dostikrat tudi tega niso več zmožni in oskrbovati jih mora občina. Da življenje takih revežev ni zavidanja vredno, je na liani, pa bodisi, da gredo po štvilkah, ali so v zasebni oskrbi, ali pa dobe podporo na roke, ki običajno ni zadostna za preživljanje, ali se pa še tista napačno obrne Da take reveže občina res oskrbi s hrano in stanovanjem, se je na prizadevanje računskega svetnika g S e 1 a n a , župnika in župana, občinski odbor odločil ustanoviti dom ubogih za občino dobrunjsko. Ker je občina pred nekaj leti zgradila novo šolo, je imela na razpolaganje staro šolsko poslopje poleg cerkve. To poslopje so adaptirali za zavetišče; kajpada s precejšnjimi gmotnimi žrtvami. Prenoviti so morali poslopje. Pripraviti kopalnico, angleška stranišča, vodovod, opremiti sobe predvsem z udobnimi posteljami itd., tako da napravi poslopje od zunaj in znotraj prav ugoden utis Ker okrog poslopja ni kaj prida prostora, je občina dokupila nadarbinsko njivo poleg, kjer bodo zasadili vrt. Tam se bodo prebivalci zavetišča ob ugodnem vremenu šetali in zabavali, ali si pa kratili čas z delom. V načrtu je prirediti vrt tako, da bo vzor drugim, zlasti tistim, ki si grade hiše nanovo in urejajo vrtove. Vodstvo zavetišča je izročila občina usmiljen-kam, zakaj znano je, da je pri oskrbovanju ubožcev potrebno tudi dokaj krščanske ljubezni, ki tako dobro dene trpečim in zapuščenim, V zavodu je prostora v štirih sobah po štiri in dvajset postelj. Ker je trenutno domaČih ubožcev v zavodu le deset, se sprejemajo tudi ubožci iz sosednjih občin. Tako je dobrmijska občina prva v Ljubljanski okolici pokazala, na kak način je mogoče občini oskrbeti onemogle. Slovenske novice iz Amerike V Bridgeport, Ohio, je umrla Ana Hočevar, soproga dobro znaneda rojaka Andreja Hočevarja, stara 49 let Rajnka je bila doma iz vasi Štrdit, fara Bučka Tu zapušča soproga, sina in dve poročeni hčeri. Bila je članica K. S. K. J. Za konštablerja je bil izvoljen v Bridgeport, Ohio, okraju Slovenec Ludovik Hoge, ki je porazil vse svoje angleške tekmovalce. V Vandling, Pa. je umrl rojak Valentin Urin. Bil je član treh podpornih društev. Doma je bil iz Velike Loke na Dolenjskem. V Ameriko je dospel pred 22 leti. Zapušča soprogo in dva sina. Rojakinja Venišek-Dobnik, roj. Staut, je v Mihvaukee, VVis utonila v kopalnici. Med kopanjem je najbrž omedlela in padla z obrazom v vodo. Stara je bila 57 let, doma iz Spodnjih Kraš pri Mozir ju na Štajerskem. Zapušča moža iii hčerko. Rojak Jože K o č o v a r v Jolietu toži državnega pravdnika Rchna za 50.000 dolarjev odškodnine, ker ga je slednji pretepel v svojem uradu. V Sugarite. N Mex. je po kratki bolezni v bolnici preminul rojak Frank Sema, star 64 let, doma iz Štajerskega. V Chieagi je umrl rojak Andrej Kordeš, star 00 let, doma iz Jamnika pri Kranju. Umrl je za pljučnico Zapušča družino V Pittsburghu je umrl Geo. Fortuna, star naseljenec. Zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. V Krayn, Pa. je bil izvoljen Slovenec Frank Nagi i č, za okrajnega nadzornika. Je lo prvi slučaj, da jo bil v tej naselbini izvoljen Slovenec v javni urad. V Chisholm, Minil, je pred kratkim umrl organist Grizold, doma na Štajerskem Svoje dni je bil M organisi v Calumcli> V, saka britvica Gillette pride iz tovarne v promet šele V^ po večkratni \|| kar najtočnejši preizkušnji. Na trg pošeljejo same one britvice, ki so brez sleherne pogreške in zato omo• gočaju brezhibno britje Založite se pravočasno ž njimi! GiUette Iz rudarskih revirjev Trbovlje. Proslava s>, liarbare preložena. Prvikrat, od kar obhaja rudarski stan god sv. Barbare, se je zgodilo letaš, da je proslava bila preložena, ako-ravno je. godovanje patrone rudarjev bilo že z iece oznanjeno. Ta preložitev se utemeljuje s tem da rudnik v nedeljo 8. decembra polno obratuje. V novembru se je pri nas poklalo: 2 bika, 86 volov, 91 krav, 4 telice, 222 svinj, 86 telet in 5 koštrunov. Po kakovosti pripada na I. vrsto 102 komada, II. vrsta 51, III. vrsta 4 in ldobasaric it komadov. Hrastnik, 6. dec. Prva služba božja v Hrastniku V nedeljo bomo imeli prvič službo božjo t Logerjevi dvorani. Začetek slovesnosti je ob 9 dopoldne. Ljudje pridno prispevajo za prve potreb ščiue. l ako smo dobili altar iz Laških toplic po posredovanju gdč. M. Kuntara iz Laškega. Ista in njena sestra sta darovali novo pogrinjalo za oltar. Častiti g. župnik Gnspnrič jc dovolil, da bi se začasno porabljal mali zvon iz Drage. Delo lepo napreduje. Žene in dekleta zvečer pridno pletejo vence. Desetletnica „Slovenske dijaške zadruge" v Pragi Da bi bilo čiin večjemu številu slovenskih akademikov, o katerih je že kot prislovica znano, da nimajo denarja omogočeno študirati v slovanski »zlati« Pragi, ko so se z razpadom Avstrije odprle nove poti študirajoči mladini, je bilo ustanovljeno I. 1919. nepolitično akademsko društvo »Slov. dijaška zadruga«. Do 1. 1925 je društvo imelo podporen značaj, od tega leta dalje pa je zadruga v pravem pomenu besede. Podpore, ki jih daje pridnim in revnim akademikom, so dolgoročna posojilu. S tem si SDZ ustvarja stalen cirkulujoč kapital, ki naj bi donašal visoke obresti v kulturnem delu podpi-raneev Sloveniji in celi naši domovini. V zad njih dveh letih ima društvo še oficijelno razširjen program v kulturni smeri. Vse važnejše dogodke v domovini je spremljalo ali s samostojnimi prireditvami (Župančičeva 50 letnica, 10 letnica Cankarjeve smrti in dr.) ali pa skupno z drugimi društvi (70 letnica kiparja Gangla, Vladimir Gortan. Rapullo in koroški plebiscit i. dr.). — In 9. decembra ob 8 zvečer bo v »Mesfanski besedi« v Pragi zadruga proslavila 10 let svojega dela in se s hvaležnostjo opomnila 10 letne idealne požrtvovalnosti slovenske javnosti, ki je dajala tolikim in tolikin kruha na trpki poti slovenskega študenta. Tatovi na Koroškem Črna pri Prcvaljah, 4. dec. Trg Črno obdajajo skalnate gore in gozdovi. Prebivalci so deloma rudarji — tukaj v okolici so namreč znani svinčeni rudniki, — deloma pa drvarji. Njih plača sicer res ni bog-vekaj, u zu poštenega in skromnega človeka je vendar za silo. Siromaštvo torej nikakor nc more biti glavni vzrok, da so se nekateri lotili tatvine, in to tem manj, ker so sc spravili pred vsem nad trafike. In tudi ni rečeno, da so to delavci. Pred nekaj dnevi so izropali trafike gospe El. Bruinen v črni. Da so bili ti tatovi neke takozvane »boljše« vrste, sc sklepa iz tega, ker so ji vzeli samo boljši tobak in cigarete — kolke in znamke seveda tudi, — dočim so ji tobak in cigarete najslabše kvalitete pustili škode so ji napravili za ca 4000 Din. Za gospo El. B rumen jc ta udarec tem težji, ker je vdova po bivšem tukajšnjem županu, ki je bil pred dvemi leti zaboden. Zdaj je reva s svojimi tremi majhnimi otroci več ali manj odvisna od zaslužka v traliki. Razen tega so se tatovi pojavili tudi v sosednji vasi Javorje, kjer so pri dveh gospodarjih našli in vzeli zopet tobačne izdelke, denar itd., v Podpeci, in zopet v črni pri trgovcu gosp. Peče, odkoder so pa bili še pravočasno pregnani. Skoraj gotovo je, dn so povsod isti. Do zdaj se sicer še ne ve. kateri so to, a ker so začeli kar »nn veliko« je verjetno, da se bo posrečilo kmalu jih izslediti. Zobni zdravnik dr. France Pavločic špecijalist za zobne in ustne bolezni —- se je preselil v Pražakovo ulico 15 III, v palačo Pokojninskega zavoda in sprejema od 8—10 in od 15—18. JUTRI POPOLDNE OB PETIH V VELIKI DVORANI UNIONA ORATORIJ MATERI BOGORODICI PREČISTI PROSTORI OD 10 DO 1 DIN * PREDPRODAJA VSTOPNIC V UN10NSK1 TRAFIKI Cigani ropa o po Slavoniji lz Slavonije poročajo o velikih zločinih in roparskih pohodih, ki jih vršijo tam nasilne ciganske tolpe. V noči od torka na sredo jc poskušala vdreti neka ciganska tolpa v državne gozdne nasade v Novi Gradiški. Pazniki so cigane opazili ter jih prepodili z revolverskitni streli. Tolpa je nato odšla v bližnjo vas Reše-tari. Taui je vdrla v pisarno opekarne Brozovie ter oropala ročno blagajno z zneskom 3000 Din. V ročni blagajni so bile tudi hranilne knjižice za znesek 150.000 Din iu mnogo vrednostnih papirjev. Isti cigani so poskušali še isto noč vlomiti v trgovino trgovca Miillerja. toda ta se je pravočasno prebudil ter cigane preplašil z re-volverskim strelom. Roparji so zbežali. Trgovčev strel pa je slučajno res zadel enega cigana ki je obležal ua mestu mrtev. Pri mrtvem ciganu so našli legitimacijo na ime Šantlor Mikolie iz Tamburača. Orožniki in policija so ukrenili vse potrebno, da ujamejo roparsko cigansko tolpo. Kakor je povedal pa/nik državnega gozdnega nasada, so cigani oboroženi. Osebne vesti = Imenovanja pri inspekc: ah dela. Pri banu moravske banovine je imenovan za referenta inšpekcije parnih kotlov v 5-1 Friderik 4 auf en, dosedanji šel' inšpekcije parnih kotlov v Ljubljani, ■l istimi pooblastili ler s pooblastilom, da pregleda parne kotle tudi v vardarski banovini Pri banu dravske banovine v Ljubljani je imenovan za uradnika pri referentu inšpekcije dela v 3-111 Vinko Magister. Pri banu dunavske banovine v Novem Sadu je imenovan za pomrčnika referentu inšpekcije dela v 9-1 inž. Ivan šorli. dosedanji vršilec dolžnosti šefa insj>ekci.je dela v Mariboru. = Nov angleški konzui v Sarajevu. Sarajevski angleški konzul Charles Greig je premeščen v Smirno. na njegovo meslo pa pride angleški konzul iz Teherana. Nov* grobovi -J- Vpokojcni župnik jurklošterski g. Jurij Cvetko je umrl dne 5. dec na svojem domu Podčetrtkom. Pogreb blagega pokojnika bo dne 7. dcc. ob 10 na pokopališče k Devici Mariji na Pesku. + S. V Ima Agnela Tuhler V torek, dne 4. I. m je preminula v celjski bolnici 02 letna usmi-ljenka s. Vilma Agne:a Tuhter. Delovala je v kon-gregaciji usmiljenk kot zvesta in vestna hči sv. Vin-cenca Pavelskega skozi 44 let. Prevrat, jo je zatekel na Madjarskem. odkoder jo je rdeči teror pregnal in prišla ie v Celje, blizu svojega domačega kraja Kalobja Tu je vse do svoje smrti vzorno opravljata težko dolžuosti na izolirnem oddelku. Kdorkoli je Najboljše kvalitete letošnji!! vin belo in rdeče Vsako soboto in nedeljo rtomaCf frlObflSf. Vsako nedeljo štafersiie purane. priporoča P. Košak, Krekov trg prišel bodisi kol bolnik bodisi po drugih poslih z njo v stik, se ni mogel odtegniti vplivu mirnosti in dobrodelne ljubezni, ki je sijal iz očesa mučenico krščanske ljubezni, kakor gre po pravici naziv usmi-ljenkani sploh. Pokopali so s. Vilmo včeraj ob 3 popoldue v sestrski grobnici na celjskem bolniškem pokopališču. Vsedobri naj ji njeno ljubezen in trud obilo poplačal + V Ljubljani (Hrenova ulica) je umrla ga. Marija De ž m a n , stara let. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. + V Ljubljanski bolnišnici je včeraj umrla ga. Ana Po v še . rojena Hostnik iz Šinartiia pri Litiji. Prepeljali bodo njeno truplo v Šmartno pri Litiji, kjer bo pogreb v nedeljo ob pol 3 popoldne. + V celjski bolrrci sta umrla dne 4. decembra 1929 na posledicah diflerije Jožica Klanjšek, 7 letna rejenka iz Laškega; dne 5. decembra pa 8 letni sinček kovača iz Marijinega Grada pri Na-zarjih. Tonček Pukart kot žrtev škrlatinke in davice. + Žrtev jetike. Umrl je medicinec Koloman Gjori, sin bivšega notarja v Murski Soboti. Pred več leti se ga je lotila jetika in ta ga je tudi spravila s sveta v 26. letu starosti. N. v m. p.l Mala kronika Kdor je izgubil položnico za »Slovenca« in še ni poravnal naročnine, dobi položnico na pošti ter napiše na njo našo čekovno štev. 10 650. * Sv. pismo Novega Zakona. Naročil na novo izdajo (11. del) je bilo toliko, da se je takoj v prvih dneh razprodalo vse, kar je knjigoveznica pripravila. Prosimo naročnike, naj nekoliko potrpe; v najkrajšem času se bodo dobile zopet vse vrste vezave. Vezava v pe-gamoid, ki je zaradi terpežnosti posebno priporočljiva, se utegne nekoliko bolj zakasniti, kakor druge vezave. V redu, katerem naročila prejemamo, jih bomo tuui zvrševali. — Bogoslovna akademija. * Hrvatsko Primorje jo po približni cenitvi obiskalo letos 50.000 tujcev. -k V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine štev. 0 od 5. decembra t. 1. je objavljen Zakon o mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z ženskami in otroki, dalje o mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z belimi sužnji in o mednarodnem sporazumu za uspešno zaščito zoper kriminalno trgovino, znano pod ime- ] noin -.trgovina z belimi sužnji.. •k V Službenih Novinab kraljevine Jugoslavije štev. 286 od 5 decembra t. I. je objavljena • Uredba o poslovnem redu za ledna kazenska sodišč'.;.. iu Uredba o poslovnem redit za državna tožilstva . •k Oiroka zavrg'a. Iz Šoštanja: V Družmlrju se je neka deve.najstletna trgovska nameščenka lako spozabila, da je svojega nezakonskega otroka takoj po rojstvu zavrgla. Kakor vse kaže, je dekle postalo žrtev nemoralnega naz.iranja današnjega prosvitljenega .»vela. ~k Kmetje qrf.de sami žole. Kmetje iz okolice bosanske Vlašifi planine in vasi Pečine v trav- | niškem okraju so sklenili, da prično sami z zidavo šole. ker vidijo, da so jim otroci brez šote izgubljeni. Poslali so prošnjo primorskemu banu v Split ter kraljevski vladi v Belgrad. da bi jim oblasti plačale vsaj zidarskega mojstra, sami pa so zbrali mc1 seboj delavce ler preskrbeli za zemljišče, kamenje j in les. O enakih razveseljivih pojavili porcčajc tudi iz drugih bosanskih vasi. Za boX: no dobo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom sledeče skladbe: Gram Anton: Odpevanj) pri lavre-tans'. nov. 1862 v Obersalzbrunnu v šleziji. L. 1922. jo vsa Nemčija z velikimi svečanostmi sli vila njegov« šestdesetletnico. Njegova najbolj /nima delu so drame »Tkalci«, Florian Govore. »Bobrov kožuhe, Voznik Ileiiseliel . Ilaiieličinn pot v nebesa« itd. Nekatere njegove drame je predvajalo tudi ljubljansko gledišče. Vlomilci zopet na defu Le malo časa je imela Ljubljana mir pred vlomilci. Policija je pospravila vse znatnejše vlomilske tolpe in se sedaj nahaja samo v policijskih zaporih kakih deset nevarnih vlomilcev. Ali kaj pomaga, če je en vlomilec aretiran, ko pa stopi na njegovo mesto takoj drugi ali pa še celo dva. Energična akcija policije je uspela le v toliko, da so se še neizsledeni vlomilci ustrašili za tedeu, dva in prenehali z vlomi. Res se zadnji teden ni pripetil v Ljubljani noben večji vlom. Zato so pa začeli vlomilci sedi j j znova in kakor izgleda tudi z osveženo drznostjo. Žrtev vlomilcev je postala v noči, ko je Miklavž. drugod donašal darove, trgovka Ivanka 1'ojkar na Dolenjski cesti št. 21. Ko je včeraj zjutraj prišla v svojo trgovino, je iigotovilu, tla je ta izropana. Ponoči so prišli vlomilci. — naj- Glavobol in migrena prenehata, zopet se veselite življenja s pomočjo znanih Ime „Pyramidon" je zakonito zaščiten. Fal-" zifikati pod tem ime; nom se sodnjisko S'y zasledujejo. ." Pristne samo v originalnem zavoju „JfehieUjictu3". manj dva sta morala biti, — odtrgali od zunanjih vrat trgovine zapah in se splazili notri. Iz vreč so stresli kristalni sladkor v sipi ter fižol na tla, vse na en kup. V vreče pu so naložili blago za moške in ženske obleke, koteni-ne, mnogo tobaka, cigaret, prekujeuegu mesa, masla in jajc. Suino to. kar so odnesli, je bilo vredno 18.500 Din morda so odnesli pa še kaj več. Trgovka Fojkar pn trpi škodo še radi razbitih vrat ter pokvarjenega sladkorja iu fižola. Zjutraj so prišli na lice mesta stražniki in trije detektivi s policijskim psom. Sledi čevljev vlomilcev v zemlji so vodile /.a trgovino, preko Golovca proti Rakovniku, 'nazaj na Dolenjsko cesto iu nu Galjevico. Policijski pes je na Galjevici izgubil na razhojenih tleli sled za vlomilci. Policija jo nato ugotovila da so bili nu delu trije vlomilci. Tudi njihov osebni opis je približno znali, torej jc nekaj upanja, du bodo ktnalu izsleden k lako velik ovinek preko Golovcu so si izbrali zato, du bi se izognili mitnici na Dolenjski cesti. Trgovka sama sumi soudeležbe pri vlomu nekega 60 letnega moža. ki je v četrtek prišel opoldne v trgovino ter sc zamudil v njej približno pol ure. si ogledal trgovino ter si dal razkuzati blago, kupil ni pu nič, temveč je po pil le čašico žganja, nato pa odšel. O Predavanje v »Pravniku«. Treije predavanje o llovem kazenskem zakoniku bo v soboto dne 7. t. m. na sodišču soba štev. 79 točno ob 6 popoldne. Predaval bo zopet gosp. rektor dr. Metod Dolenc in sicer: Praktični prikaz delikiov zoper pravosodje po novem kazenskem zakoniku.. Prvi predavanji, ki je z njima g. rektor na vrlo popu« jaren način podal bistvene poteze novega zakonika in glavne izpremeinbe napram staremu zakonu, sla izredno ugajali in pričakuje zato odbor tudi pri tem predavanju obilne udeležebe © československž Obec v l.ublani zve sve pffznivce na lotkove predstaven!, jež porada v neileli, dne 8. I ni. o 1. hod. odpoledni v Narodnim dome. Hraje se veselohra : Oerti na hrade*. O českosloveiiska Obec v Lublani. Ume-lecke uudacke trio mistra dudaka Maudra z Pra-hy zavila k nam s bohatyui rejierloirem starycli če-skych pisni i modernim prograinem. ktery prednese ve stredu. dne 11. prosince o pul estne ve Zvezde. no ude sioiico popravi takoj prašek mj! t na špici noža v malo vode. V iekartndi in droaeriiah 1 zavoj Din A'- Jack London: Pogled v pekel (Iz knjige: Ljudje z dna.) Trije smo bili, ki smo se po Mile-End cesti v Londonu klatili in eden otl nas je bil junak. Bil je vitek devetnajstletnik. tako mehak in nežen, da se je zdelo, cla ga lahko vrže vs^ka sapa. Bil je mlad, ognjevit član Delavske strin-ke v prvih vrstah navdušenja in zrel za nm-čeništvo. Kot govornik in voditelj se je bil udeležil množice nevarnih protestnih shodov, ki so se vršili v prilog Burov in so pretresali veselo Anglijo. Med potjo mi je pripovedoval kako ga je preteča množica na razne načine oblegala v parkih in na cestnih železnicah — kuko je stopil na govorniški oder, ko so njegove tovariše drugega zn drugim potegnili doli in jih /delavali in kako so napadali cerkev, v kateri jc s tremi tovariši iskul pribežališča; v plohi kamenja in črepinj od razbitih šip so morali zadrževati množico, dokler jim ni prišel oddelek policije na pomoč. Pripovedoval je o nenadnih bojih v temi na stopnicah, galerijah in balkonih, o razbitih oknih, udrtili stopnicah, izpodmaknjenih lestvah in razbitih glavah in udih in nazadnje me je pogledal in mi z bolestnim vzdihom dejal: »Kako vam. močnim možem zavidam! Jaz sem tak pritlikavec in nisem za nič, če pride do boju.« Jaz pa sem opazoval pritlikavca z levjim pogumom in sem čutil, da so bili taki možje tfsti. ki so gradili barikade, če je prišla prilika, in svetu kazali, da možje še znajo umirati. Tedaj je rekel moj drugi spremljevalec, jseinindvajsetleten mož. ki je životaril negotovo življenje v bogve kateri temni delavnici: »Ja/ sem pa le dečko. Ne pa tak. kot so drugi v delavnici; ti imajo rcšpekl pred mano. Tebam sto net in dvajset funtovU Naravnost sram me ie bilo. da bi iima uri- povedoval, da imam jaz sto petdeset funtov in sem se zadovoljil s tem. da sem ju na tihem opazova I. Ubogi, pokveceni mali človek! Imel je nezdravo barvo, telo je bilo sključeno in izčrpano. prsa ud rta, rame od dolgega dela nepreklicno upognjene, glava ni sedela tam. kjer bi morala, ampak je visela naprej. Dečko — on? »Kako velik si?« sem vprašal. »Pet čevljev dve coii.c je odgovoril ponosno. »A drugi v delavnici...« »Pokaži mi delavnico!« sem dejal. Baje ni bilo ta čas nikogar v delavnici, n jaz bi jo bil kljub teinu rad videl. Pustili smo Leniansko cesto in prišli na Frvingpunsko. Krdelo otrok se je plazilo po spolzki ploščadi kakor žabe na dnu izsušenega močvirja. Na ozkih vratih je sedela žena z dojenčkom na prsih, ki so bile tako razgaljene, da so materinski časti jemale vso svetost. Morali smo iti preko nje in dalje, lam so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. Zato so naibo>;še ohn mbeno sredstvo proti prenosu nalezljivih bolezni dihalnih organov okusne ANACOT-paslilje dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje. kaos cunj in nesnage, vse vrste gnusnih bolezni, odprte rane, tvori, nedostojnosti in prežeče pokveke ter živalske jx>teze. Oster veter je bril in ta bitja so šklepetala v svojih cunjah, ki so ležala in spala ali vsaj skušala spati. Videl si tu ducat žensk različne starosti od dvajsetih do sedemdesetih let. Tu je ležalo devet mesecev staro dete in spalo na trdi klopi, brez blazine in brez odeje in nihče se ni zmenil zato. Tam je sedelo pol ducata moških, spečih pokoncu ali pa naslonjenih drug na drugega; na drugem mestu si videl družino: speče dete v rokah speče matere, mož pa je, kolikor jc pač mogel, popravljal njegov poSvedruui čeveljček. Na chugi klopi je neka ženska rezala z nožem cefranje od svojih cunj, druga pa je s šivanko in nitjo šivala razpoke na svojih. Tesno ob njej je speč mož držal v rokah spečo ženo, malo dalje je ležal moški z debelo plastjo blata ua obleki in spal z glavo v naročju ženske, ki je bila videli kakih štiri in dvajset let stara iu je spala kot on Splošno spanje me je zanimalo. Zakaj jih je spalo devet desetin od njih? To se mi je. šele pozneje razjasnilo. Od mogočnjakov napisani zakon zabranja. da bi brezdomci smeli ponoči spati. Na pločniku pri vhodu v cerkev, katere kameniti stebri so se v zastavnih vrstah odražali od neb«, so ležali moški v vrstah in spali ali sanjali. Bili so preonemogli, da bi sc vzbudili ali postali radovedni, ko smo mi prišli »Ena od londonskih pljuč,« sem dejal, ue, gnila, strašno smrdeča rana.« »Ah, zakaj si me zavlekel sem?« je vpraševal toplosrčni mladi laburist z muko in gnusom. »Ženska tamle,« je dejal naš vodnik, >bi se za tri pennyje ali za hlebec črnega kruha brez obotavljanja prodala.« To je vrgel kar tako nalahko nad nas. Kaj jc hotel še več povedati, nc vem, zakaj naš bolni prijatelj je zavpil: »Zu božjo voljo, pojdimo odtod i« (Plevel Milko Savnik.), □ To pa drži... Četrtkova »Volksštimea« je zopet dvignila hrup radi mestnega kopališča. Nekaj , ji pa moramo dati prav: da ima v Rusiji zares vsaka ' vas svojo parno ko|xil, kakor stoji v »Volksžtiraci« črno na belem. Fertlikst! Kup kamenja, ki ga pati solnčna vročina, od zgoraj nekod pa kapljajo curki. Parna koj^cl! Pa ne sinejo zraven pristnokrvni Rusi, ampak samo »ruski« — zidje. □ Naval k včerajšnjim filmskim predstavam v Grajskem kinu je bil izreden ter so bili vsi obiskovalci prijetno presenečeni. Predstave se vrše ob 18.30 in 19.45. Poset priporočamo zlasti dijaški mladini. □ V okvirju olimpijskega dne sc srečala jutri na Rapidovem igrišču SK Maribor in S K Rapid. Cisli dobiček gre za olimpijski fond. Obe moštvi nastopila v najjačji postavi in jc radi tega pričakovati obilnega odziva. Lepo športno geslo obeli moštev, ki nastopita v prid olimpijskega fonda, toplo pozdravljamo. □ Med pomišljaji. Mariborski duhovi so sli vase ler zgostili svojo pažnjo na troje zadevščin. Prva pobliskava v dilemi: ali Črni ali Beli orel. Potuhnili so se duhovi mariborski, razmišljujoč o težkem problemu. Sedaj so se pomirili glede tega: prevladal je Črni orel. Naj bo. — In tc ure mariborske. Fej packe! In se je dvignil v obrambo teze enotne uravnave nagajivih mariborskih »čebul« celo ugleden gospod in spregovoril upravičeno grajo radi babilonske zmešnjave, ki je radi samovoljnosti mariborskih »tiktakark« prišlo nad mestjane in občane. — Z žogobrcein pa jc konec za dobršen čas. Vsi tukajšnji športni klubi — razen enega — imajo večmesečno zabraiio igre. Pa smejo le skup, če gre za olimpijski fond. Zato jc napočila sezona olimpijskih dnevov, ki se pretvarjajo v tedne. Živeli mariborski športniki! □ Dravskodoliuske novice. Na novo otvorjem avtobusni progi Brezno-Ribnica je promet zelo živahen in se šele sedaj vidi, kako je bila otvoritev te avtobusne zveze potrebna. Prijetno prizadeti so tudi mariborski planinci in zimski športniki. — Kakor izvemo namerava gradili inž. Lenarčič za svoje delavce posebno telovadnico, ki bo delavcem v dolgih zimskih večerih tudi prijetno shajališče in zabavišče. Ta recept bi priporočali tudi mariborskim podjetnikom kot eno izmed sredstev za spomirjevanje med delodajalci in delojemalci. □ Knjižnica Prosvetne zveze se stalno spopol-njuje ter je izbira novosti z domačega in svetovnega knjižnega trga zelo bogata. Knjižnica, ki ima svoje na novo preurejene prostore ria Aleksandrovi 6 (pritličje), je odprta vsak dan od 8 do 12 ter od 15 do 18 jKipoldne. □ Miklavževala so v četrtek razna društva; obilo je bilo daril in lepili. Izvirno organiziran je bil Miklavžev večer v veliki unionski dvorani, ki ga je priredilo Slov. žensko društvo s sodelovanjem pomladka Rdečega križa v prid slabotnih in podpore potrebnih otrok. Danes ob 16 obdari Miklavž otroke članov Jugoslovanske strokovne zveze, zvečer ob 21} pa miklavžujejo v dvorani Prosvetne zveze člani Ljudskega odra in pevskega društva »Maribor«. □ Nočno lekarniško sUižbo ima prihodnji teden (od vključeno jutri opoldne do prihodnje nedelje) Konigova lekarna pri Mariji Pomagaj. p Večer domače glasbe (kitarski in citraški koncerl) priredi dne 13. t. m. tukajšnja Ljudska univerza. Koncert te vrste je za Maribor novost ter ima v prvi vrsti namen, dati pobude k intenzivnejši gojitvi plemenite domače glasbe. Predprodaja vstopnic pri ge. Brišnik in g. Iloferju. □ Pilotsko šolo bodo otvorila tukajšnja »Naša Krila«; inž. Knopl bo teoretični in praktični del tečaja samo vodil. V toliko spopolnjujemo našo prvotno notico glede otvoritve omenjene šole. □ Ena je pa ostala za seme. Posestniku 1. R. iz Moškanjcev so ponočui plazuni in dviguni usode-polno okrnili število gosk. šest so jih odgnali, sedmi pa so jx> starodavnih suniteljskih tradicijah oviii okoli dokajšnjega vratu vrvico, na vrvici lepenčico, na lepenčici pa je blestelo pojasnilo: Oj sama sem doma ostala ... Za seme... □ Zimsko in mokro vreme zahteva prvo-rrstne čevlje. Zahtevajte ceniki KARO, Maribor, Koroška 19. Celie 0 VII. prosvetni večer, ki se vrši v ponedeljek 9. decembra t. I. ob zvečer v dvorani celjskega mestnega kina, bo nazorno prikazal tvorno delo katoliške orlovske mladine v bratski nam češkoslovaški republiki, delo, ki je, ker prožeto z domovinsko ljubeznijo i/, večnosti ožarjeno, vsaki državi najtrdnejši steber bodočnosti iu srečnega razvoja. Ta večer naj bo izliv simpatij do države, ki hodeča po svetlih slovanskih tradicijah blagovestnikov sv. Cirila in Metodu in narodnega heroja sv. Vaclava nudi vzor svobodne slovanske države. — Vstopnice za ta večer se dobijo še danes in v ponedeljek ves dan v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. a Proslava praznika Brezmadežne. Jutrišnji katoliški mladini posvečeni praznik Brezmadežne bo mladina poleg cerkvene slovesnosti proslavila s posebno akademijo v telovadni dvorani Orlovskega doma v Celju. Orkester bo zaigral sloven«ki in ruski potpouri, zbor pu zapoje nekaj lepih in primernih pesmi. Poleg deklamacije je dalje na sporedu zlasti pomembno skioptično predavanje o Materi krščanske edinosti in aktualnih problemih naše dobe, ki ga bo govoril priznani strokovnjak. 1'ričetek akademije je točilo ob pol 5 popoldne. Vstopnine ni, sprejemajo pa se darila za dijaško kon-gregacijo._ Cerkveni vestnih P. n. župue urade in gg. duhovnike, ki so naročili najnovejša olicija sv. Marjete Mar. Alacoquc iu bi. Hozane Kotorske, s tem obveščamo, da se nahaja slednji v tisku. Naročila hranimo v evidenci iti jih bomo izvršili takoj po prejemu imenovanega oficija. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cerkev sv. Jožeta v Ljubljani. Jutri na praznik brezmadežnega spočetja M. B. ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa »Salve Regina«, zl. O. E. Slehle z orkestrom; graduale: »Benedicta es tu« zl. P. Griesbacher; ofert. »Avc Maria«, zl. I. Descher-mcier; Tantum crgo v Es, zl. dr. Fr. Kimovec. Cerkev v Križankah. Praznik brezni, spočetja M. B. ob pol 11 slovesna sv. maša (pridiga odpade). Izvaja sc: Missa loretfa« in oferl. »Ave Maria«, zl. Ad. Vlhovskj, graduale zl. P. Griesbacher; Tantum crgo, zl. V. Kocian. Križaiiska moška in mladeniška kongrcgacija proslavi praznik Brezmadežne v nedeljo, 8. decembra s slovesnim cerkvenim opravilom. Zjutraj ob 6 sv. maša in skupno sv. obhajilo, zvečer ci> 6 pa slovesen shod z darovanjem za družbine namene. Notranja Marijanska kongrcgacija pri uršulin-kah v Ljubljani. V nedeljo, 8. decembra jc glavni družbeni praznik. Zjutraj ob šestih je skupno sveto obhajilo, {»poldne ob petih slovesen shod in sprejem novih članic. I!. vnanja Marijina kongrcgacija pri ČČ. uršu-linkah ima jutri zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo iu sv. mašo. Popoldne ob 2 shod. Pridite vse. »SALONIT" cementno azbestni škrilj je najboljši materijal za pokrivanje zgradb Naše dijaštvo Dijaški praznik — 8. december! Proslavi 8. decembra ves dan kot dijaški praznik. redjx>lduem: Ob 7 v frančiškanski cerkvi sv. maša z nagovorom p. dr. Ovidona Ranta in skupnim svetim obhajilom. Poje akademski cerkveni zbor. Ob 10 v beli dvorani Uuiona zborovanje s sledečim sjiore-dom: Otvoritev; Pesem; Religiozne vrednote Vzhoda in Zapada (govori bogoslovec); Marija iu slovenska žena (govori dijakinja); Pesem; Marija — slovenska kraljica (govori dijak); Deklamacija; Slovensko ka-fohčanstvo (govori akademik); Pesem; Zaključna beseda. — Popoldne: Ob 5 popoldne v veliki dvorani Uniona oratorij »Materi Bogorodici prečisti«, besedilo po vzhodnih motivih. Nastoj>a zbor Zapada, predstavljajoč sedanji zapadni svet, zbor Sredine, predstavljajoč slovanstvo v njem, zbor Vzhoda, predstavljajoč slovanski vzhodni svet; zbor v ozadju poje vzhodne cerkvenoslovanske pesmi. Orel šenlpeterskl Orel — Ljubljano. Nad vso lepo je uspela naša Miklavževa prireditev. Nabilo polna dvorana hotela »Union nam priča, da uživa naš šenlpelcrski Orel, kakor tudi naš orliški krožek, zaupanje bele Ljubljane radi svojega neumornega dela na polju duhovne in lelesne vzgoje.__Pa naše delo s tem ni končano. V nedeljo je Marijin praznik in naš praznik. Vsak Šenlpeterčan (član, mladec in liaraščajnik) bodi ob 7 zjutraj v cerkvi Sv. Petra pri sv. maši in sv. obhajilu. — Ob 10 popoldne se vrši na vrtu župnišča pri sv. Pelru sli kanje vseh članic, članov, mladcev, gojenk in naraščaja. Zvečer ob 8 pa se vrši družabni večer vseh sodelujočih pri zadnjem Miklavževem večeru. Kraj sporočimo pri slikanju. Bog živi! — Odbor. »Orel Ljubljana«. Bratje! Naš praznik 8. dec. proslavimo dostojno. Zato imamo ob 7 zjutraj v kapeli Alojzijevišča sv. mašo s skupnim sv.obhajilom, obveznim za vse članstvo, mladce in naraščaj. Po sv. maši sestanek v dvorani istotam, nato se skupno fotografiramo. Bog živi! Predsednik. Iz društvenega življenja Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, ki se pripravlja na proslavo svoje petinsedem-desetlelnice, vabi vse svoje člane in prijatelje, da se jutri 8. decembra, ko obhajamo petinsedeiiidesctlet-nico, odkar je bila proglašena dogma o brezmadežnem sjjočetju Device Marije, zanesljivo udeleže svete maše in skupnega obhajila v križanski cerkvi. Pri sveti maši bo pel društveni pevski zbor. Pričetek je ob 7 zjutraj. Novomesto. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, (famburaški odsek) priredi v soboto, dne 7. dec. in nedeljo, dne 8. dec. obakrat točno ob 8 zvečer vifežko igro »Mlad Zjora«. Rcžira g. prof. J. Potokar. Za jx>lnoštevilni poset prosi — Odbor. V društvu »Soča« v Ljubijani predava danes 7. t. m. ob jx>1 9 zvečer v salonu pri »Levu« g. prof. dr. Vinko Sarabon o temi: »Potovanje v Ameriko«. To predavanje bo zelo interesantno, ker ga bo pojasnjevala lepa serija krasnih skioptičnih slik s prvovrstnim aparatom. Vabljeni »Sočani« iu prijatelji. Vstop vsem prost. Francoski institut v Ljubljani ojx>zarja vse člane in prijaielje društva na društveni sestanek, ki se vrši v torek, dne 10. dec. v društvenih prostorih ob 21. Predaval bo gospod univerzitetni profesor dr. Bubnov o temi: Kijevska univerza v letu 1919. Šoštanj. Nedeljska mladinska prireditev je moralno in gmotno prav dobro uspela. Otroci so se v svoje vloge kakor pri »Vedežu« tako tudi pri »Povednem možu« res dobro uživeli, za kar gre najve.ja zahvala gospodičnama, ki sta se žrtvovali in otroke tako dobro naučili. Akademski klub za Društvo narodov javlja članom in prijateljem; da sc danes, 7. t. m. vrši Seminarski sestanek ob 17 na univerzi, soba št. 69. — Na dnevnem redu je predavanje kol. Alujevič-a o temi: Mir z ekonomskega stališča. Občni zbor »Zveze slovenskih agrarnih interesentov« se vrši v nedeljo, dne 15. decembra t. I ob tričetrt na 10 v dvorani »Delavske zbornice« v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Polovična vožnja na vseh osebnih vlakih je dovoljena Ljubljansko gledališče Opera: Začetek ob pol 20. Sobota, 7. decembra- TOSCA. Gostovanje gospa Kunčeve. Znižane cene. izven. Nedelja, 8. decembra: oh 15 GROFICA MARICA Opereta. Izven. Znižane cene. ob 20 CARMEN. Izven. Znižane cene. Drama: Začetek ob 20. Sobota, 7. decembra: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Iz> ven. Znižano cene. Nedelja, 8. decembra: ob 15 ŽIVLJENJE JE LEPO. izven. Znižane cene. VELIKA ABECEDA. Izven. Znižane cene. Mariborsko gledališče Sobota, 7. decembra ob 20. uri: VELIKA ABE* CEDA, ab. C. Kuponi. Nedelja, S. decembra ob 15. uri: PISKROVEZ. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri: VELI« KA ABECEDA. Kuponi. Radio Programi Radio-Ljubljanai Sobota, 7. decembra: 12.30 Reproduciraiu glasba — 13.30 lz današnjih dnevnikov — 17.8C Koncerl radio-orkestra: — 18.30 Esperanto, pouč. g. Herkov — 19 Rodbinski večer, predava g. Pero lloru — 19.30 Nemščina, poučuje g. Grafenauer — '20 »Ave Marija■< v f/lasbi, soluspevi, poje g. Gostil — 21 Koncert radio-orkestra. — 22 Časovna na-jioved in poročila, nadaljevanje koncerta. Sobota, 8. deccnibra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje, p. dr. Roman To-minec. — 11 Koncert radio-orkestra, — 15 Kmetijska ura: 0 vinarstvu predava g. Kuret. — 15.30 Finžgar: - Divji lovec«, drama v 4 dej. (61. Ljudskega odra. — 10.30 Koncert radio-orkestra. — 17.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 20 Prenos iz Zagreba. 22 Časovna napoved in jioročila; radio-orkester. * "ideal rMio %mm PAMJEfE €€Wi TIINOSRAM Drugi programi t Nedelja, 8. decembra, llclgrad: 10 Prenos pontifikalne maše iz ka toliške cerkve. — 12 KonceTt radio-orkestra. -17.05 Ciganska kapela igra narodne. — 20 Koncer' Obilic okteta. — 21 Pevski koncert s klavirjem — 21.30 Duevne vesli iu čas. — 21.40 Koucert tam-buraškegu orkestra. — 22.40 Plesna glasba. — Zagreb: 11 Simfonični koncert zagrebške filharmonije. — 20 Prenos opere. — Varšava: 10.15 Prenos službe božje iz Poznanja. — 12 10 Koncert varšavske filharmonije. — 17.-10 Popoldanski koncert. — 20.30 Ljudski koncert. — Budapest: 10 Protestan-tovska služba božja. — 11.20 Koncert opernega orkestra. — 17.15 Popoldanski koncert. — 20.40 Pevski koncert. — 21.30 Koncerl orkestra na pihala, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 10.30 Pevski koncert. — 11 Koncert simfoničnega orkestra. — 18.43 Koncert tria, nalo pesmi in arije. — 20 05 »Vražji učenec«, melodrama. — Milan: 10.45 Nabožna glasba. — 12.30 Opoldanski koncert. — 16 Komedija. — 10.30 Popoldanski koncert. — 20.30 Prenos Verdijeve opere »Aidac; nato zabavna glasba. — Praga: 21.35 Klavirski koncert. — 22.15 Zabavna glasba. — Lungcnbcrg: 20 Zlati jubilei mašništva papeža Pija XI. —■ 21 Svetovna pesem, nato ljudski koncert in »Sovražnik glasbe;, kom opereta. — Rim: 10.10 Nabožna slika. — 13 Koncert radio-kvinteta. — 17 Pester koncert. — 21.01 Prenos opere: Puritanci . — Berlin: 19.20 Stari in novi plesi. — 20 Ljudski koncert, nato plesno glasba. — Katovice: 12.10 Simfonični koncerl. — 17.40 Koncert iz Varšave. — 20.30 Večerni koncerl — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 12 Opoldanski koncerl. — 18 Večerni koncert. — 20.15 Zabavna glasba. — 21 Koncert. — Stuttgart: 13 Pravljice. — 15.30 Koncerl tria. — 10.45 »Nočni tabor v Grana-dk, skrajšana opera. — 20.60 ^Potnik*, mistična igra. — 21 Ljudski koncert. — Torino: 19.15 Večerni koncert. — 20.30 Prenos opere iz Milana; nalo plesna glasba — M. Ostrava: 11 Koncert iz gledališča v Bratislavi. — 12.30 Zabavna glasba. — 16 Popoldanski koncert. — 19 Komedija in ope retna glasba. — 20.45 Klavirski koncerl. TEL NKEN 1 Detektorski aparat za sobno ar visoko anteno Velika občutljivost in čistota zvoka Prvovrstna izvedba Cena detektorskega aparata TELE-FUNKEN 1 znaša Din 274'- Telefunken slušalke EH555 Din 140'- NAJSTAREJŠA IZKUSTVA - NAJMODERNEJŠE KONSTRUKCIJE Materi Bogorodici Prečisti Na vigilijo dijaškega praznika ZOPET SI TI poklanjamo, Marija. Ovij nas v plaši svoje beline, da bomo Tvoji. Daj, da bomo deležni smehljaja Tvojega in bližine Tvoje, Brezmadežna. Daj nam v dolini solz tavajoiim zaslutiti zarjo onstranstva. Dvigni nas, o Bogorodica, ki nam naznanjaš nov čas. Zdrava, ki prihajaš v najvišjem poslanstvu; blagoslovi nas s Sinom, ki nam ga jc Oie po Tebi poslal v odrešenje naših duš, v Kažipot ve nega pravca. Zahvaljcna, Marija! Velika si in generacije in življenja kultur in narodov Ti ne delajo meja. Stoj nam vedno ob strani, o Čuvarica, ne zapusti nas. Moč nam daj, da izravnamo pota in hribe Odreše-niku, ki si ga od Boga zanosila za našega življenja dni. Združi nas pod svojim, človeka pre-dostojnim okriljem, da bomo vsi eno, da si podasta Zapad in Vzhod bratsko roko. Ne zapusti nas, kakor nisi zapustila sveta Brata nekoč v tem prizadevanju. Pridi med nas, svoje Otroke in ostani z nami, da ne zgrešimo ... Pavla Zupančič: Meditacija Srečam moža. Zaprt je vase. Ga mučijo posli, Kaslužek, dobiček? Pristopim bliže. Slutim, da išče rešitve naši dvojnosti, slutim, da jo hoče oblikovati in specificirati, čutim, da ves kliče po ženi, po njeni duši. Vsem danes mnogo manjka. Ženi notranje ubranosti, globokega sozvoka s sodobnim duhovnim teženjem, trdne in neomajne vere v bodočnost, možu, družbi pa ženo Mlad danes silno živi s časom; srečuje ga v naglici novo spoznanje, nova odkritja, tekme, hrepenenje po telesni ugodnosti Samo vsak ne čuti v tem mrzličnem tempu jasnega in močnega duhovnega vala. ki hoče današnjo razrvano človeško notranjost ubrati za najvišji namen. Ta silni val mora doumeti predvsem žena. Njej daje veliko odgovornost, posebne dolžnosti in | pravice. Novo življenje žene ni samo njeno rpra- : šanje, to jc vprašanje: ali dvig ali propast družbe? Žena mora delati versko in kulturno. Ne velja več | fceseda, žena je gospodinja in njej kuharske knjige, j Žena jc predvsem mati. Mati, ki ne razume | sodobnosti, ki ne doživlja s silnim duhovnim te- i ženjem, ne bo nikdar razumela lastnega otroka- j študenta, kateremu mora dati življenjsko podlago. | Kje naj išče otrok rešitve na vprašanja, ki se mu I etavljajo z vsakim dnem? Od žene sc mnogo zalite- : ▼a. Razumeti bi morala literaturo, vzgojo, socialno vprašanje, telesno kulturo, da bo otroka lahko privedla v sodobnost. Ne ženi samo kuharskih knjig, vse ji mora biti odprto, da spozna in sama odloči. Vzgojiti pa danes dekleta, da bo zmožna za resnično življenje, je danes umetnost. In kaj bomo še dali materam? Otroku pa še vero dati, vero v Kristusa, vzgojiti ga za dejavnega kristjana je nemogoče, če mati »ama ni globoka in verna. Biti dejaven katoličan, »e pravi, doumeti sodobnost z vso dušo in človeško prisotnostjo. Takih mater nam je treba. Duševno velikemu možu enako ženo. Zakaj iščejo možje zabave po kavarnah in barih? Dom je prazen, ker je žena modna dama, težko mora biti spoznanje, da je med njima prepad, ki ne bo nikdar izginil. Žena v sv. zakonu ni samo mati. najprej je prijateljica možu. Ce ona ne more v njegov duševni svet, kdo je potem poklican? Zakon naj postane zopet sv. zakon. V to sta poklicana predvsem oba z duševno harmonijo. Globoko krščanstvo pa lažje preboli življenjske neprilike. Sedanji čas hoče žena, duševno velikih, da jih ta veličina približuje vsem trudnim in ponižnim. Krščanska žena ima posebno to nalogo. Etbin Boje: Lourdes... (Sličica s pota.) Nekako ob 5 popoldne — bilo je zadnje dni avgusta — smo izstopili na postaji Lourdes. Nisem pričakoval tako prometnega kolodvora. Celi vlaki potnikov. S prtljago v roki motrimo ljudi, ld letajo sem in tja in se dren ja jo k izhodu: laiki, duhovniki in redovnice vseh vrst, zastopniki različnih narodov, staro in mlado. Pred postajo vse trdo avtomobilov in kočij. Da, celo tramvaj. Ko oddamo kovčege v prtljažno oddajnico, se vkrcamo na tramvaj. Pri vstopanju opazimo, da nismo več vsi: Friburžanka in Poljakinja sta se ločili od nas trojice neznanokam in kdaj. Ostala sva sama s tovarišem in z nama še poljski-vseučiliški profesor-duhovnik. On pozna nek lurški hotel, bil je namreč že pred letom tu. Iščemo... in končno najdemo. Nič ne pomaga nobena prošnja: prenapolnjeno. Prijazna gospa vpraša lelefonično drug hotel. Odgovor: še nekaj prostora. Nemudoma s 6 napotimo tja z listkom v roki, na katerega nam je bila gospa napisala naslov. Hotel je tik ob kolodvoru. Zelo ugodno. Prijazni ljudje nam odkažejo sobe. V najini sobi jo tekoča voda: kakor nalašč. Ničesar drugega nisva bila tako potrebna kot da se iznebiva popotnega prahu, ki sva ga bila polna iz prekonočne vožnje l>reko Lyona in Toulouse ... Takoj se spraviva k pipi. Ko sva se žc zadostno preoblekla iu osnažila, sva odšla doli v obednico. Med tem se je že zunaj Slovenska dijaška zveza združuje iu predstavlja vse slovensko katoliško dijaštvo. Svoje veliko delo vrši s tečaji, zborovanji, publikacijami. Tako vzgaja nov rod slovenske katoliške inteligence. Podpirajte jo, Ha bo svoie poslanstvo mogla uspešno nadaljevati! — Cek. račun 11.171. — Naslov: SDZ, Akad. dom, Miklošičeva 5, Ljubljana. Edvard Kocbek: Pesem o ženi Na sinjem pluvijalu, zlati krogi. Zvečer zadene dlan ob rahlo svilo. Odkod prihaja tajnotihi glas, da bo se božje znamenje razvilo? Kako je to, da sc mi s tajno silo ljubav večerne zemlje razodeva? Drhtim, kričim, zvonim od radosti, kadilnica žareča me obseva. Po zemlji hodijo procesije: od božje mize s težo potovanj se zibljejo ter v luč pregibljejo vonj lotosa in krink otroških sanj. Na gugajoči poli v Kanaan po mavričinem slapu čoln drsi. In vidim vzhajati dobrotno zarjo nad rodom alabastrovih dlani. Hieroglif se gromko razvezuje, vsa nočna morja veter razvaluje. Trepet oči se za vekovi vlrinja, na pesku svetem zašumi stopinja. O, Žena, Žena strašna, Žena sveta, v triumfih in grobovih razodeta. Visoko pljuska davne godbe val, med rožami se smeje sveti kralj. O, Žena, v Bogorodici češčena, o Mati iz Sinu blagoslovljena. O ti princesa vsečloveškili dalj, povsod leži tančica tvojih halj. pppiMMMBjpniypB|llBIIIlf............................ II i«IWII» znočiio. Skozi odprta okna prihaja na ušesa hrup lurške prometne ceste Po večerji sva se nameravala udeležiti večerne procesije. A z večerjo nama niso takoj postregli. Osem je bila že proč. Med večerjo vprašava donašalko, kdaj se procesija prične. Odgovori, da že ob pol 9. Pogledava na uro — točno zdaj je torej začetek. Prej sva mislila, da je šele ob devetih. Večerje ne moreva pustiti. Škoda... (Škoda ..., to je bil najin vzdih vedno, kadar je bila kakorkoli prikrajšana ona prirojena, v domači zapuščenosti zrastla, slepa in nikdar ne uasitna zaželjenost.) Procesija je za la večer zamujena. Da bi prišla vsaj h koncu ... Zapustiva hotel, ki nama je vsled svoje čednosti kar ugajal. Nadejala sva se v njem docela odpočili. Tesne ulice so bile polne življenja. Ljudje so očividno odhajali izpred bazilike od procesije ... Nosili so s seboj odgorele sveče, večinoma ročne svečke, obdane s papirjem, čim bolj sva se približevala baziliki, tem gostejše gruče sva srečavala. Kmalu sva se morala kar prerivati, držaje se drug drugega. Nad nočno črnino, ožarjeno od svita prižganih sveč ob čudežni votlini, se je odražalo jasno, zvezdnato nebo. Pri votlini sva. Sveta tišina molitve pred ožarjeno votlino. Nebroj luči na oltarju v votlini razsvetljuje soho Cudodelnice nad njo. Verniki kleče in zamaknjeni, nekateri polglasno šepetaje zro v Njo ... Za hip postane v a in zastrmiva v prizor pred seboj. Poloti se me malovernost, moja zvesta spremljevalka na j>otu. Ali sem — ali nisem? Jaz — v lurško votlino? Pred ono votlino, znano vsem narodom Evrope, odkoder izhajajo dnevno listi čudeži, ki so v posmeh vsej moderni neveri in pre-računanosti? Ali sanjam? — Pomislil sem še, da so prejšnje leto obiskali Slovenci v večjem številu in da so obiskovali naši ljudje žo prejšnja lela posamič in v skupinah ta čudežni kraj. V to uro nosim svoje srce mlado otroško rajam i njim skoz noč in dan. Zdaj vso skrivnost bi srce čulo rado, ljubezen žejno skrilo v pajčolan. Padimo, bratje, na obraz pred žene s plamenom božjim vdano žrtvovane. Vsa silna luč brez senc poljublja greh skoz svečeniško-veličaslne rane. Da bi v večernem mimohodu smeli med ženami z lučjo v rokah klečati in z angeli, proroki in otroki skrivnost jecljati: Sestra, Žena, Mati. France Borko: Magnifscaf V gorovje brzi romarica iz Cvetličnega mesta in kot nevesta rože nese v obiskanje. Elizabeta iz dalje ji nese pozdravljen je: »Kako, da mati mojega Gospoda me obišče?« In devica romarica poljubi jo za milostno veselje. Pevec Gospodov jo sreča ob vhodu v svetišče: »O zdrava, Roža skrivnostna ...« 1 in devica mu vsadi na harfo belili rož. j | Nebo je j)oslalo zvezde večernice, nočne ptice uglasile so napeve, bele rože čudovito so vzdehtele. j Pevčeva je harfa zazvenela in Marija visoko pesem je zapela: » Moja duša poveličuje Gospoda ... Močan val zaupne, občestvene molitve naju vrže na kolena: sNotre Dame de Lourdes, priez pour nous .. .« Daj, malce obrni svojo darežljivo pozornost tudi nama, tudi meni. daljnemu slovenskemu romarju! Zasliši še naju ... Duša je pila blaženost svetišča in jiokoj bližine Imakulate. Tisto noč sva sklenila, da ostaneva še naslednjo noč v Lourdesu. Naslednjega jutra sva obiskala vse tri cerkve in prisostvovala sv. maši. Našla sva naši izgubljeni znanki. S poljskim profesorjem smo si bili edini o odhodu. Tudi te dve so nam pritegnile. Časa bo še ravno dovolj. Naslednjega jutra ob 5 odiderno skupno. Domenjeno. Ura je 10 in na prostoru pred baziliko se je baš pričela sv. maša. Solnce je začelo pripekati. Mašnik je pridigal v francoskem jeziku. Ko sva zapuščala proti poldnevu Marijino svetišče, nama poljski profesor privede nasproti nekega tujca in nama objasni, da se tudi on udeleži našega jutrišnjega odpotovanja z nami. Prijazni gospod se nama predstavi v nemščini: VseučUiški profesor iz M.nchena. Mladi zgovorni gosjx>d išče hotel. Mi smo se mu pohvalili iu mu priporočili našega, ltes je bilo v njem še prostora. Odslej je bila nas trojica stalno s-kupaj na potovanju v naših hotelskih prebivališčih: gosj>od profesor iz Mtinchena in midva. Ob treh nekako se je začela procesija. Na tisoče ljudi; govorili so, da jih je preko petindvajset tisoč. Naleteli smo na najbolj obiskane dni. Iz vzvišenih stopnic smo zrli na zbrano množico, ki se je gnetla, prerivala sem in Ija in se počasi izoblikovala v procesijo. Glasno petje in molitev. Razmeščeni so bili reditelji. Vsenaokrog jkj velikem, elipsnem prostoru pred baziliko so bili raz- Slovenska dijaška zveza Bilo jc leta 1927, ko smo izvršili v svoji matici, Slovenski (I i j a š k i zvezi, preobrat. Vsa dotlej v svojo smer udejstvujoča se dijaška središča smo sniotreno podredili stari matici, ki vse do tedaj še ni našla svojega pravega mesta v razmerah, ki so se izza njene ustanovitve 1 1906. temeljito izpremenile. V skupnem predstavništvu, Jugoslaveuslu dački Ligi v Zagrebu, ki so se ji bili podredili v prvih letih svobode tudi slovenski študentje, se nismo mogli udojstvovati. In tedanji mladi smo začutili dovolj sile, da ustvarimo iz obstoječega in iz lastne moči nekaj svojega, kar bi sličilo podobnim, obstoječim zvezam: slovaški, irski zvezi in drugim. Tako smo napravili iz Slovenske dijaške zveze listo, kar mora biti: matico, centralo vsega katoliškega dijaškega življenja pri uas — tisto, kar združuje v sklenjenih vrstah a k a d o m i k e (ki so v o k v i r u S D Z ohranili kot pravuo telo sicer samostojno »Akademsko zvezo:), dijake in d i j ak i n j o in jih more dostojno reprezentirati doma in v tujem svetu. Uspeh ni izostal: izvedli smo močno organizacijo, a ustvarili iz te silne armade mladih, rastočih inteligentov tudi žilav organizem. Dosegli smo redno članstvo v katoliški med narodni studentovski uniji »Pax Romana« s sedežem v Fribourgu (Švica) in stopili kot enako vredni v vrsto 25 drugih zvez iz 18 držav, ki sc včlanjene v »Pax Romani«. Po dveh letih intenzivnega dela je mogla SDZ jtokazati na 20 včlanjenih organizacij s skupno do 1500 člani in članicami! Delo SDZ se je vršilo brez vsakega vnanjega hrupa. Potekalo je v sejali, sestankih, obiskih pri včlanjenih organizacijah, v tečajih in zborovanjih, za kar javnost niti dosti izvedela ni. Posrečilo se nam je, vzvalovati in usmeriti maso srednješolcev. Njim so veljali božični orga-nizatorni tečaji, oni so imeli besedo na binkoštnih zborovanjih. Posebej za nižješolce smo zamislili stražarstvo — svojstveno naše taborništvo. Kolikor se je dalo, smo poskusili razgibati tudi množico akademikov. Počitniška zborovanja so hotela biti višek vsakoletnega idejnega j>riza-devanja. Iz novih razmer, ki smo jih vstvarili, je vzklilo tudi novo gibanje med dijakinjami. Ločeni božični in binkoštni sestanki, počitniška dekliška zborovanja naznanjajo nova stremljenja tudi med dekleti. Z lastnim .»Dijaškim koledarjem« je dala SDZ nekaj resnično sludentovskega, kar se je najbolj čutilo letos, ko radi gmotnih neprilik ni mogel iziti. Isla usoda je zadela »Rast«, idejno glasile, srednješolcev, in »Našo skupnost«, organizacijski vestnik SDZ. Zakaj v tem je težkoča: za tako ogromno dc lovno i>olje je premalo, mnogo premalo denarnih sredstev... In za ta veliki aparat do danes še ni bik. mogoče dobiti lastnega lokala ... is Brž po sprejemu v »Pax Romanc smo navezali stike z vsemi v njej včlanjenimi zvezami: s Švicarji, Nizozemci, Španci, Madjari, Avstrijci, Angleži, Nemci, Belgijci, Francozi, Poljaki, Litvanci, Luksemburžani, Slovaki, Čehi, Italijani, Američani, Romuni... Začeli smo izdajati v informacijo inozemstva svoj v francoščini izhajajoči »Service de Pressec. Predvsem pa smo usmerili svoje zanimanje na stike s slovanskimi zvezami Kongres slovanske katoliške akademske mladine v Krakovu nas je v tem utrdil Udeležili smo se ga in kot uspeli odnesli poverilo, da prihodnji kongres organiziramo mi v Ljubljani leta 1930... Še smo obiskali Slovake ob 10 letnici njih Zveze in Čehe ob svetovaclavskih prireditvah. Končno nam je bilo omogočeno, da smo stopili ludi na širok mednaroden forum. Na kongresu »Pax Romanae« v Sevilli smo zastopali nele SDZ, ampak tudi ime naše države. Niko Kuret. postavljeni številni bolniki vseh vrst na nosihiieah. Duhovnik z Najsvetejšim se približa vsakomur izmed njih in blagoslavlja. Vzdihi, udane, goreče prošnjo... Na mestu čudeževl... Procesija je pri kraju, nosači odnašajo bolnike. Trume se razhajajo, deloma hite k votlini. Tudi nas trojica odide k votlini, k čudežnemu studencu zdravja. Umijemo se, pijemo in napolnimo steklenice, ki smo jih bili v ta namen vzeli seboj. Mesto je polno prometa. Vse ob hišah pa se stiskajo stojnice, obložene s spominčki na Lourdes. Prodajalna pri prodajalni, izložba ob izložbi. Kar ne moremo skozi lo ožino »Scile in Karibde«. Vsi mogoči predmeti: od svetinic in rožnih vencev v vseh mogočih oblikah pa do uro in noža, vse nosi znak lurške Gospe. Na Bernardkineir domu nakupimo tudi mi nekaj spominčkov. Neizbrisen ostane v meni vtis večerne procesije. S svečko v roki sva se pomešala ined njo. Zdaj šele sem imel priliko pogledati na papir okrog svečke: Na njem so bilo natiskane molitve, med drugimi tudi vera, ki smo jo po procesiji skupno molili. Francosko latinščino sem takrat spoznal. Tiste občestvene popevke s stalnim refrenom: Ave, ave, ave Maria — ave, ave, ave Maria .. Melodija lurških zvonov... Na tisoče svečk. Človek ne ve, ali bi prisluhnil petju romarjev in zaupni veliki prošnji vijočega se, ožarjenega sprevoda ali njega očarljivi zunanji pestrosti. Po procesiji smo se poslovili od votline, ki smo jo razsvetljeno pozdravljali še zjutraj, ko nas je vlak peljal mimo in ko je skrivnostno odseval žar iz votline v temo. Zbogom Lourdes!... Dijaško podporno društvo vzdržuje v Ljubljani (Marija uišče) lastno akademsko menzo in omogoča s cenejšo prehrano revnim akade mikom vseučiliške študije. — Kdor more, naj s še tako malenkostnim prispevkom podpre to prepotrebno ustanovo. — Ček. račun št. 13.106. — Naslov: DPD, Akademski dom, Miklošičeva -esta 5, Ljubljana. Jutri vsi na popoldansko proslavo dijaškega praznika! V veliki dvorani Uniona ob 5 ORATORIJ MATERI BOGORODICI PREČISTI. Besedilo po vzhodnih motivih. — Nastopajo govoreči zbori. 1'o.jo se vzhodne, cerkveno slovanske pesmi. i'ri vzorcu gornje ikone je izdeiai stud. aroh Marjan Prelec v prekonaravni velikosti sliko, ki bo krasila ozadje odra v veliki unionski dvorani pri oratoriju, ki <'a priredi ljubljansko kat. dijaštvo iutri poooldne ob petih Ikona kazanske Matere božje »Ni bilo še prepadov in jaz sem bila že započeta: studenci še niso dajali vode, skladi gora še niso stali. — Blagor mu, ki me posluša in čuje pri mojih vratih vsak dan in straži jtri podbojih mojih duri. Kdor bo našel mene, bo našel zdravje m prejel bo zveličanje od Gospoda.< Tine Debeljuk: V domu in na grobu Ot.Bfezine Zdelo so mi je, da se na svoji poti preko Moravske ne smem izogniti Jaromericam, kjer je živel in nušel svoj samotni grob veliki češki pesnik in eden največjih evropskih, ki jih je clalu poezija začetkom tega stoletju — Otok ar Urez i na. Po cvetni nedelji letos je umrl, prav nu veliki četrtek so ga pokopali in še nu skoraj sveži grob bi mu rad — kot ljubitelj njegove poezije in kot Slovenec — položil šopek rož, prav kakor smo Slovenci le skromni šopek vzeli od njegovega duhu. rt Negotovo in medlo solnce je skušalo prebiti meglo in oblake ua Dunaju, v Zuojniu je bil žc dež, inalo pred Mor. Budejovicaroi pa se je začelo jasniti tako, da =o se Jaromefice pokuzale že v najlepšem podeževnen) jesenskem solncu, ki ne greje, le v nizkih pramenih lije luč na pokrajino. Sunkoma sem odprl rosnato okno, ki sem ga doslej le od časa do časa otiral z dlanjo, iu v široke oči sem zajel Bfezinov svet, ležeč v vlažnem zraku; valovito moravsko ravnino s širokimi polji in dolgimi njivami, s katerih so kmetje spravljali zadnje pridelke; ogromne kope naloženega sena, ki bo ležal čez zimo; dolge borove gozdove, tako ozke. da se vidi skozi urejene vrste debel nebo od onkraj, in tako goste, du veter, ki se je zajel v njih šopnste vrhove, ne more iz njih teme in se trese v vejah in deblih še dolgo kot globoka skrivnost — pesnikom pojoči gaji; močvirja, polna ločja, in kostanja-sti ribniki s smrekami in tihimi stezami ob ro-beli in kiopieaini za počinek in misel... Čudno melanholična pokrajina, brez kontrastov in iz-zivujočih krasot, stiliziruna v Ilodlerjevi inani-ri, v jesenskem popoldanskem solncu še vse-bolj mehka, brezstrastno raztegnjena kot v brezkoučnost; noče visoko — le daleč, daleč... celo gozdovi so v. vrhovi sklonjeni k tlom in hite v nupeti liniji — kam? kam? Nizek je svet. čudno pri tleli —■ vse je lo nebo. visoko in široko in svetlo, in človeka, ki stoji na mehki poti, namenjenega v polje, vidim kot z vsem gornjim telesom v brezprostorju: ni goni, da bi ga zaslonile, njegov lik pade ostro na nebo in zdi so mi, da niti njegovo oko ne vidi zemlje: vse prenizko pod nogami mu leži... Vse je nebo, čudovito zaokroženo v obzorje človeškega očesa ... Bfezinov svet... Že bežimo mimo mesteca. Pritlične lriše se v dolgi vrsti vlečejo ob cesti in lz mule gruče sredi njih sc dviga visoko v nebo ogromna kupola dvostolpe cerkve — in spet se hiše onkraj nje zgubijo nizko v polje iu gozd ... ln tedaj kot da sem zrl v prividu, kako se je prav nad enim teli nizkih domov zbočila nič manj prostorna duhovna kupola iu se pognali pod nebo prav tuko visoki miselni stolpi in je solnce oboje svetišč zvezalo z mavričnim lokom, -'.namenjeni sprave ... Preleteli smo že vse mesto vzdolž in vlak Se liiti. šele v polju sc ustavimo in moramo pol ure nnzaj. Z avtom? Šel sem peš. ker sem imel družbo: prijazno gospo, ki. mi je vso pot pripovedovala o pesnikovem življenjskem pojavu (pesniškega ni jiozualu kot ga ua Češkem malokdo: Bfezina jc tip poeta, ki ima jiolno čestiv-cev pu inalo — čitateljev...). Zavila svu že s poljske ceste z drevoredom med prvo vrsto novih pritličnih hiš, ki se začno ob stari grajski kašči z novejšim velikim napisom nad vrnti: Renodutuni 18... Nasmehnil sem se latinščini, gospa pa mi je pravila o Napoleouu in o bitkah pred mestom, prav tam, kjer svu obstala: ob cesti stoji namreč velik kamen z napisom: »Osvobojen je zemlje 1021—1918.« Kako? Ob prevratu so grajski sosedje vzeli nazaj vso zemljo. ki so si jo pred stoletji graščaki nasilno prisvojili in so tako sami uveljavili »staro pravdo«. Zanimivo vsekakor, pa bili smo že v mestu in bilo mi je ua skrbi, pri kom bi se zglasil, ki bi mi mogel kar največ postreči z materiju-lom o poetu. V takem provinciulnem kraju je mogoče le dvoje: v župnišču ali pa v šoli. In ker je bil Bfezina učitelj, sem se zglasil v «oli, kjer je tudi on učil. Lepa stavba je to, novejša, dvodelna, spominja na tip žolto-rjavih avstrijskih šolskih stavb. In prav sem prišel: ravnutelj je pesnikov dedič in kot je sluga povedal, prav v tem času urejuje v »Brezinovem muzeju« jjoetovo knjižnico. Prijazna gospa me tako jiovede dalje čez glavni trg mimo cerkve in velikega gradu grofov Kaunitzev s krasnim parkom, dostopnim javnosti, mimo visokega baročnega spomenika sv. Trojice pred njim. prav onkraj mosta k eno-nadstropni hiši nekega peka, kjer je v prvem nadstropju stanoval jroet. Vstopim. V mali pesnikovi predsobi sedita za štiri-»gluto mizo ravnatelj budejoviške gimnazije g. dr. Fischcr z gosjio, sinova pu jima nosita kn jige; sredi sobe pil stoji ravnatelj jaromeriške So le, g. nadzornik Lukšu: po imeniku pesnikovih knjig, sestavljenem natanko v tistem redu kot so ležale v osmih omarah (4407 zvezkov 1), so določuli, katere pripadejo v zmislu oporoke budejoviški gimnaziji (beletristika!) in katere univerzi v Brnu (znanstvena literatura!). Ko sem povedal namen svojega prihoda, so me prijazno sprejeli, mi dajali informacije in g. nadzornik mi jc stavil na razpolago ves material, ki ga zbira zu »Bfezinov muzej« in svojo šolsko pisarno. Za tisti dan pa mi je razkazal jjesni-kovo stanovanje: predsobo, v kateri smo bili, delovno sobo in shrambo (spalnico si je prisvojil žc pek-gospodar in je bila zaprta). Sicer je težko dobiti pravo sliko pesnikovega doma, ker so vse sobo v polnem neredu kot vsegdur, ko se popisuje in vrednoti inventur jx> umrlem... V predsobi, z oknom na dvorišče, stoji poleg mize lo par praznih omar za knjige, knjige pa so oddeljene v kupih na tleh, kajti po tolikih časopisnih bojih je prišel čas, da se razločijo med seboj in gredo od doma v novo službo... Več prave slike nudi druga soba. delavnica in s-prcjemniea. dasi so ves matorijal, ki daje sobam vonj in barvo, shranili (prte, zavese, preproge. svetiljke...). Ostale pa so za par dni šc preproste omare s knjigami, na njih Bilkov le- Ivan Trinko: Naši paglavci (Izdala Gorilka Mohorjeva družba, Gorica, 1929.) sorez pesnikove glave, po stenah pa številne same Biikove risbe in skice dekadentsko religioznega značaja. Zelo preprosto je moral živeti pesnik, brez pravega pohištva, celo brez pisalne mize: v to mu je služila navadna štirinožna miza. Par trenutkov, v katerih sem prelistal imenik knjig in sem si jih potem ogledal v omarah, mi je zadostovalo, da sem si mo gel predstaviti ogromno duševno delo pokojnikovo. Literatura v najrazličnejših jezikih, največ v češkem,, angleškem, francoskem, nemškem, ita-lijiinskem, latinskem, grškem, poljskem in ruskem, dve v srbo-hrvuškem (Guudulič in Vojno-vie) in eno edino v slovenskem, ki mu jo je podaril bogve kdo: Omladina 25 let po procesu. Iskal sem Cankarja, ki ga jc poet Kozaku tako hvalil, pa ga v izvirniku ni imel, pač pa Kurenta v Vybiralovem prevodu. Sicer pa tvori večino zbirke filozofična, religiozno-mistična, teozofična in spiritističuu literatura. Vso katoliško mistiko jc mogoče dobiti pri njem (Mysti-ca et asceticn, sv. Terezijo, sv. Avguština, sv. Fr. Salezija, sv.Tomaža, Ekkecharda itd.), kompletna izdanju češke katoliške moderne (vse zvezke Nova et vetera, Demla, Floriana. Ryneka, Du-rycha, Langa, almanahe bogoslovcev ...); vse velike filozofsko religiozne duhove (Tolstega. Dostojevskega, Solovjevu, Danteja); najnovejše evropske religiozne pesnike v izvirnikih (celotnega Papiniju, Rilkeja. Claudeln, \Verfla, Pa-scolija. Bernnnosa. Jegadtowic/a, Pannvvitza, Pcguva in še prejšnjo Helloju, Bellocn ...). Poleg teh iu takih sem videl Zolaja in Domina, poleg Christlich-kntholischen Kinchenkateche-seu — ogromno literaturo vzhodnih verstev in slovstvu; Upuuišade in Vode, Kulidassu, angleške tovrstne knjige, slaroegiptsko verstvo (Lcs-ny). Poleg Lenina jo stal VVailiinger itd. Izmed slov. filozofov je imel Biezina Žuiavca in Ro-stoharji. v čeških izvirnikih. V shrambi pa leže vse druge malenkosti, vso neurejeno in neregistrirane: papir, fotografijo. vsako vrsto spominov in velike ; škatljc«, polne korespondence, ki jo je dobival. (Ne bo torej res, kakor som svoj čas pisal jk> Vcselyni, da ne odgovarja uiti na pisma.) Tako jo zdaj v domu, kjer jc šc pred kratkim s jkijočo besedo učil veliki prerok in poet, veliki duhoven idealizmu in lepote. V teh sobah so je toliko let mučil za novega duha in nov izraz, vse dni obračal besede in tvoril nov zmi-sel in zvok človek, ki jo vsa ta leta v Jnrome-ricah umrl za javnost in smo mislili o njeni, du nima ničesar jiovedati. Toda ves ta čas je pesnik tvoril: v rokopisni zapuščini so ostali trije zavoji listov, jiolno misli, z muko in srčno bolestjo pisanih, desetkrat započetih in enajstič na novo oblikovanih. pu ne še godnih za svet... Kajti Bfezina jc brusil posamezne misli, oblikoval vsak stavek posebej in samega zase, iu šele take je zvezal v celoto, železno in kristalno... Proza esejev »Skrito zgodbe« in več pesmi je ohranjenih v rokopisni i brusnici«, vsak ver/, na drugem papirju, vsaka misel na deset načinov ... Dvomim, du bi se posrečilo komu urediti zapuščino zu tisk drugače, kot v zbirko — aforizmov in verzov. Stopil sem ua ulico in skoraj ustrašil sem se oblakov: kuznlo jo, du vsak čas pade ploha. Pn ker je bilo že pozuo popoldan in je pokopališče takoj koncem te samo ulice, bi rud obiska! še pesnikov grob. Skočil sem do bližnjega vrtnarja in s skromnimi krizantomauii sem stopil skozi široka vrata preprostega božjega vrta. Nekako tako čuvstvo ino j« prevzelo kol svoj čas, prod štirimi leti. ko sem v Prostejovu obiskal počivališče Wulkoi;ovo: kot da grom vračat obisk dragemu prijatelju, ki sem sc malo prej seznanil /. njim in ga ob čitunju v večernih urah kot v tihem pogovoru vzljubil, kajti z vsako besedo ti jc razmaknil kot z dlanjo meglo spred oči, kjer to jo bolela — ;>u je umrl daleč od tebe, ue da hi vedel za tvojo hvulež-uost. Zdaj romaš k njemu, da sc mu oddolžiš in da doživiš še on krut lopolo njegove besede, ljubezen njegovega srca, globino njegove duše, živo toploto njegove mrtve bližine... in da vidiš listi košček zemljo, ki krije njegovo mrtvo srce. Ob glavni poti sredi vrste leži nizek Bfezinov grob: i/, srede raste večno zelena palma in okrog uje so rože. ki jih prinašajo čestivci... nad glavo pa jioveša mladi žalni javor viseče orumenelc listo kot roke, ki so v žalosti padle k tlom... Nov grob, ki čaka spomenika: morda mogočni, Miriineterski Bilkovi bronasti figuri »Tvorca in njegovo sestro Bolest«, kot predstuv-l.ju načrt, ali pa preprostega katoliškega križa kot si ga jc želel, u ga zdaj nima? Prav o tem pa so bije hud boj — nad mitom njegovega srca ... Jaz pa sem mislil na silo njegove Volje, s katero je premagoval strah Smrti, nn mogočnost njegovega Duha, ki si jc znal prisvojiti Smrt kot Prijateljico in končno vzeti celo v svojo službo kot Deklo... Njegov Duh jo spreminjal obličja stvari, ko jih je obvladal — iz njih samih... Ubogo grbasto telo pa je podleglo Zakonu Zemlje. * Ploha, ki se je ulila, je zabrisala sled jega obiska ... Pod naslovom nosi okusno izdana knjižica označbo: Črtice in slike iz beneško-slovenskega Pogorja. Intan Trinko, edini beneškoslovenski pisatelj, ki nam je opisal folklor tega drobca našega naroda, je svojevrstna in močna osebnost. Čil še v svoji visoki starosti sestavlja ln z veliko ljubeznijo pripravlja vedno nova presenečenja slovenskemu čitatelju. V predgovoru sicer pravi: »starokopitne, priproste in skromno pisane so te črtice, črtice o skromnem in priprostem življenju naši hdečkov, za skromne in priproste bralce« — toda čim bolj se čitatetj vglablja v to priproščino Trinkovo, tem bolj se mu odpira pot v tisto, česar človek najbolj pogreša pri pisateljih sedanje dobe in česar so imeli stari — Menciger, Trdina, Va-Ijavec, Detela in drugi — v prav taki meri kakor Trinko: zrelost. S to-le človeško zrelostjo vemo, da bo Trinko privezal slehernega čitatelja nase in da mu bo vsak hvaležen za te črtice in povestice. Toda ne le v tem — gotovo poglavitnem — pomenu tiči vsa vrednost knjižice. Trinko nara odkriva namreč življenje mladine — vmes so se- veda večji del pisateljevi lastni mladostni dožh* ljaji vpleteni — a ta mladina, ti paglavci, so navzlic vsem potezam, ki so mladini po vsem svetu skupne, vendarle nekako svojevrstni: beneškoslovenski so in ne morda kateri drugi paglavci Koliko narodnega blaga je skritega' v teh pripro-stih pripovedkah, koliko prvič iznešenega v navadah, šegah in svojstvenih oblikah narečja! To vse je gotovo zanimivo in hvale vredno Izvrstna mladinska knjiga vam je Trinkova in za odrasle nič manj mikavna. Žc naslovi posameznih pove-stic so tako vabljivi, a tudi značilni za Trinkovega duha: Zgodbica o gnezdu. — Paglavski popoldan. — Povojna črtica. — Ponesrečeni kadilec. — Čakanje. — Ovčji kaplan. — Pastirci, — Zimski večer. — Bratec in sestrica. Prav čedne so Goršetove slike in lepo se podajajo knjigi na zunaj ter njeni vsebini. Vendar se mi vidi napak, da je Gorše posnemal pri tem delu Franceta Kralja, kar jemlje risbam ceno izvirnosti. Hamlet v Zagreba Kolikor se vam bo zdelo neverjetno, resnica je le, da so v našem »Malem teatru« vprizorili Hamleta. Vsi tisti XYZ, Volponi v predelani obliki, Gospe ministrovke, Karli in Ane so v vseh resnih prijateljih dramatike ubili vsako nado, da bodo v »Malem teatru« doživeli kaj pomenljivejšega. Še čudež, da je seriozni Krleža našel v tem gledališču prostora. Kar sc uprava naenkrat spomni, da nas preseneti s Hamletom. Razume se, da je Hamlet vloga, spričo katere vse druge več ali manj izginejo. Na »Malem teatru., pa je igral g. S t r o z z i, inteligenten, zelo inteligenten igravec, toda zdi se, z ne preveč široko skalo intuiranja. Preveč komplicirano, iz najtanjših niti stkano duševnost Hamleta, lega čmer-nega intelektualca jakih možganov, a slabe volje, ki ga je Shakespeare vlil kakor iz bakra, je gosp. Strozzi dojel preveč nervozno. Njegov Hamlet je raztrgan v kosce, posamič vrlo fino preštudirane in postavljene, a nikakor harmonično izgrajene, Preveč je igral Hamleta z možgani, premalo s srcem. Zato se je zgodilo, da so bili Hamletovi prehodi iz enega duševnega stanja v drugo preveč ostro začrtani, katerikrat bučno izvedeni, brez potrebne diskrecije in — prirodnosti. Res, Hamlet je moderno lice: pri njem je preveč uma in istočasno preveč srca, toda njegova vzgoja in njegove alire nc dopuščajo naglih in hudih trzajev. Nekatere posamezne situacije pa je g. Stozzi uprav virtuozno dal. Razgovor z Ofelijo, eno najtežjih partij, je dovršeno podal. Istotako je zblaznelost Hamleta bila maskirana s toliko uživljenostjo, da se je zdelo kakor da povratek v normalno življenje, ko Hamlet siplje jasne in bistre iskre svojih možgan, igra drug igralec. — Ofelijo jc igrala gospa Krali. Njena igra, ki je bila izpočetka nekoliko razvlečena in neizrazita, je bila za časa znorelosti mojstrska. Drugi igralci so bili na mestu, Morebiti ;e bil samo Polonio g. Tepavca preveč karikiran. Vprizoritev Shakespearovi; igre jc našla toliko odmeva (čeprav gledališče ni bilo razprodano), da se je dala vdrugič. Jasen dokaz, da ni »iaa kriv«, če mnoge dramatske igrarije doživljajo polom (kako je že dejal Shakespeare: niso vedno krive zvezde, Brut, če smo strahopetci. .). Kliub lonfilmu, ki ga zagrebška publika poseča v toliki množini, da bo Olimp-kino polovico ;;troja izplačal samo s premijero, je Hamlet gledališče vdrugič napolnil in tvori predmet lepočutnih razgovorov po domovih in kavarnah. Po kreaciji g. Strozzija, ki je bila toliko intelektualistična kolikor virtuozna, se je lotil Hamleta stari lev, g, P a v i č. On je nervoznega gospoda danskega kraljeviča umel ravno nasprotno ko kolega Strozzi. Njegov Hamlet je skoro ves stkan iz sentimenta, beseda mu je mehka in sentimentalna, geste umerjene in patetično-bolne. Blažji od Strozzija in manj vulkaničen. In zdi se mi, da je Hamlet g Paviča publiki dražji nego Hamlet g. Strozzija Kritika pa se je razdelila in povečini izrekla svoje simpatije v nasprotju s publiko Strozziju In ker Zagreb nc more živeti brez strank, se je v tem času razdelil v hamlelov-sko stranko pavičevcev in stranko strozziievcev. Upati pa je, da se strasti pomirijo, ko doHvimo novo — senzacijo. Disky« mo- Hrvatska Prosvete, književna revija hrvatske katoliške inteligence št. 11, ima na čelu članek P. Butorca o misli slovanske vzajemnosti, h kateri so Hrvati od Jurja Križuniča do Strossmayerja toliko doprinesli. Pisec je pri tem zn ohranitev narodne individualnosti posameznih slovanskih rodov. Žnl se ne dotika tega problema, ki je danes tako zelo pereč, bliže in se zadovolji s splošnimi trditvami. — llimarič-Volinski podaja sliko Leonida Andrejeva, kakršne v tako temeljiti izčrpnosti še nismo drugod brali. Znani katoliški književni kritik g. Ljuba Marakovič nas uvaja v finese Jammesovega duha. * Leno Vido Ivana Cankarju jo p revo! v italijanščino C. Lorcnzoni, Udi»"Tolmcz/". Li-breria *Aquiloia«. Nove nemške tmiige Pri Bruno Cassirerju v Berlinu je izdal Ar-thur Eloesser, ki ga poznamo po mnogih izvrstnih slovstveno-kritičnih in biografičnih delih, prvi zvezek svoje »Die deutsche Literatur«, ki obsega razdobje od baroka do Goethejeve smrti. Thomas Mann z navdušenjem pozdravlja to delo in meni, da je v njem govor o pesništvu, slovstvu, s prav takim učinkom izpeljan, kakor ga pesništvo, slovstvo, sama povzročata. Eloesserjeva knjiga bojda ni slovstvena zgodovina v običajnem pomenu besede, kakršne čitajo ljudje v svrho, da izboljšajo kramljanje in pomenke o slovstvu, temveč je duhovna kulturna zgodovina Nemcev, duševni roman tega naroda izza časa baroka, predočenje nemškega značaja in notranje usode naroda, z zdravim in tenkim čutom za pravilno presojo podana ... Zanimivo ie primerjati način obdelave tvarine po Eloesserju z Oskar Walzelovim, čigar zgodovina nemškega slovstva od Goethejeve smrti do danes | ie prav tako nedavno izšla v novi izdaji. — Znani nemški židovski pisatelj Schaloni Asch je obiavil pri P. Zsolnayu v Berlinu nov roman pod naslovom »Petersburg«. Mišljen je kot prvi del trilogije, katere ostala dva dela imata nositi naslova »Warschau« in -Moskau«, a je zase zaključeno delo. Roman prikazuje življenje v kipečem Petro-gradu pred revolucijo, a dejanje tvori široko zasnovan epičen opis usode dveh odličnih židovskih rodbin. — Alfred Doblin, čigar obširni in svojevrstni romani, med njimi zlasti : Berge, Meere und Giganten«, so v sodobnem nemškem slovstvu iako cenjeni, je izdal zgodbo berlinskega potepuha Franca Biberkopfa«; »Berlin Alexanderplatz«. V tej knjigi je Doblin podal sliko velemesta s tako resničnostjo in s tako zamišljenostjo, da bi io mogli imenovati — če postavimo n pr. primero opisa kmečkega življenja v Reymontovih kmetih — klasično knjigo sodobnega velemesta. Knjiga je izšla pri Fischerju v Berlinu. — Veliko pozornost vzbujajo Trotzkijevi spomini »Mein Leben« (Fischer, Berlin), kajti mimo zgodovinsko-dokumentarične vrednosti nahajamo v njih spretnega in svojevrstnega pisatelja, čigar pripovedovanje je napeto m | v vsakem oziru dozorelo. — Wassermannov »Chri-| stoph Columbus, der Don Quichote des Ozeans«, I je nedavno izšel pri Fischerju v kniižni obliki. Be-i sedilo je poživljeno z mnogimi zanimivimi slikami, 1 ki ponazorujejo Wassermannovo drzno in veleza-nimivo pripovedovanje odkritja Amerike in tiste dobe podobo sploh. « Jugoslovanska narodna pesem. Neumorni Matija Murko je izdal svoja predavanja o narodni epski poeziji v Jugoslaviji, kakor se je ohranila v začetku našega stoletja, katera- je imel maja meseca 1928 na Sorbonni. lina naslov: La poesio populaire epique en Yougoslavje au debut du XXe siede. 1929. Knjiga ima tudi fotografske ilustracije. * ' Trndi IV. sjezda russkich akademičcskich organizacij — poročilo IV. kongresa ruskih emigrantskih nkademičnili organizacij, ki jc bil septembra 1928 v Belgradu, je izšlo v založbi Ruskega naučnega instituta v Belgradu v dveh zvezkih. Med referati omenjamo: Odnose Rusije s sv. stolico pod Petrom Velikim (Šmuslo), Zgodovino neoslavizma (Vergun). Ruske pisatelje v srbskih prevodih (Pogodin). Rusko umetnostno literaturo v inozemstvu in Rusiji (Kul-mar). * Josip Rijavec je I. decembra gostoval v Češkem narodnem gledišču v Verdijevi ^Bnllo in masehere«. »Jenufo« Leoša Janžčka, ki sc smatra za najboljšo slovansko opero, so igrali nedavno vprvič v Nationalthentru v Mtinchemi. Deset let katoliške caritas za akademike 0 prilki zadnjega nemškega katoliškega sho da v Freiburgu so na posebnem zborovanju proslavili desetletnico Nemške Caritas za akademike. Prireditev je biki zamišljena istočasno — tako poroča dr. Franz Kleidl v K. K. — v počaščenje spomina pok. dr. Carla Sonnenscheina, ld je bil soustanovitelj dijaške Caritas. Že zato je bila ude ležba kar najboljša Spominski govor je imel hes-senski poslance in državni svetnik Nuss. Pod vtisom spomina na prebogaio osebnost velikega pokojnika je potekla vsa nadaljnja prireditev. Predsednik zborovanja prelai prof. dr. Schrei-ber (Minister) je našel toplo besede o poklicni stiski mladih akademikov in opozoril predvsem tudi na mednarodna izobraževalna vprašanja, pri katerih reševanju ima katolištvo, kljub vsemu na-glašanju narodno kulturo, svoje prav posebno naloge. Caritas za akademike sega .-: svojimi zelo .skromnimi počelki nazaj v jesen 1. 1910 Takrat jo veljalo predvsem smotrno razdeliti darove iz inozemstva za katoliške dijake v obliki denarja, obleke in živil. Bil jc današnji predendnik Nemške ka-ritativne zveze, pivi«! dr B Kreutz, ki se je kot ravnatelj Caritas skupaj /. dr Carlon Sonnenschel-nom, ki se je bil 'prav tedaj preselil v Berlin, lotil čislo novega delokroga skrbstvu za dijake. Delu se je pridružilo tudi dijaško duiebrižništvo, ki se je še-lo po vojni razvilo hi začelo izpopolnjevati. Zaradi gospodarskega poloma v inflacijskih letih ni mogoče uataučuo določiti višino vrednot, ki jih je razdelila in posredovala dijaška Caritas, na vsak način pa znatno presegajo pol milijona mark. Delo Caritas se rtzteza na najrazličnejša področja: posreduje stanovanja, kosila, daje denarno podpore, prav posebno pa skrbi za je-tične dijake, za okrevanje dijakov, ki so oslabeli zaradi nezadostne prehrane, z;> ustanove inozemskim nemškim dijakom iu za pomoč v raznih posebnih slučajih. V kopališču lieiner/. vzdržuje Caritas za akademike že tri leta okrevališče, v katerem se zdravi vsako leti; po štiri tedne skoraj brezplačno 80 do 90 dijakov. V Berlinu vzdržuje dijaški dom s 37 posteljami po izredno nizki ceni. Organizacija Caritas se ,ic I 192"). izpopolnila s posebnim oddelkom za Pomoč katoliškim dijakom«, v katerem sodelujejo vse tri katoliške di-jaške podporne organizacije: društvo Albertus Magnus, društvo sv. Hildegardc ii; Caritas za akademike. Tako je dospela ncuišku dijaška Caritas po desetletnem delu za katoliško dijaštvo neposredno pred nalogo, da se v vedno tesnejši zvezi s katoliškimi dijaškimi organizacijami loti reševanja kulturnih vprašanj, ki so d.ines po posebnih nalogah katoliškega akademika v narodu in narodno-kul turnem delu. DOKTORJA FRANCETA PREšFRNA Zbrano delo je najlepši knjižni dat Sloveli cem v letu 1929. V urizpremenjen' obliki prvego natisa beremo tu Po ezl je naSega velikana, a jenov Do d a t e k slovenskih poezij potem Nameček nemških ir ponemčenib poezij in oje gova Pisma. Imamo tedaj vsear, Prešerna, ki bo po tej knjisi prodrl v sleherni slovenski dom ter posta' last vsesa nnšega ljudstva. (Cena bros 40, vez. VS, celo usnje 90 Din.l Dobi sc v vJHgoalovaueki knjigarni« v Ljubljani. I Dogodivščine homanderja Byrda Slednjič je moral človeku odkriti svoj obraz tudi južni tečaj. To je uspeh zadnje Byrdove ekspedicije. Težko si je misliti bolj fantastičnih iii pustolovskih doživljajev, pol-uili grozot in smrtnih nevarnosti, nego jih je bil na tem potu deležen komander Byrd in ajegovi tovariši. Ko so se po prvi usodni odločitvi na polet dvignili z letalom v višino 2670 metrov in preleteli Geološko pogorje, je bilo treba izbrati nadaljno smer. Letalo so morali že tukaj olajšati ter vreči iz njega zaloge hrane. Odločitev je bila skrajno važna zato, ker je pretila nevarnost, da v megli zaidejo v kak kamin, ki bi jim zaprl nadaljno pot. Byrd se je odločil za polet preko ledenika Lihns; toda tudi za ta polet je bilo treba letalo znova olajšati. Voliti je bilo treba med živežem in bencinom: bencin je bil dragocenejši, zato so znova žrtvovali zaloge hrane. Komaj so z največjim naporom zmagali ta ledenik, že so se pred očmi letalcev nagro-madile nove ledene stene. Letalo se je dvignilo v kljukovitem poletu. Zopet je bilo treba zmanjšati obremenitev in topot so žrtvovali bencinske zaloge. Težko hropeč so motorji dvigali letalo više in više. Znova so se okoli letala nagromadile skalnate stene in zaprle pogled na novo pogorje. Motorji so začeli nevarno omagovati. — Če se v oblakih kmalu ne odpro vrata, da omogočijo nadaljno vzpenjanje, je vse izgubljeno. Pilot June je bil že do smrti izčrpan. Tedaj se je zgodilo čudo. Pokazala se je gladka ledeniška površina. Z nepopisnim naporom so dosegli 4000 metrov visoko polarno ravan. Četvorica mož je bila radi nečloveških naporov in bencinskih plinov docela izne-mogla. Le Byrd je še ohranil mir in jasnost. V zadnjem trenutku so aparati zaznamovali, da je letalo preletelo južni tečaj... Polet ua povratku je bil mnogo enostavnejši. Pri enem izmed skladišč kuriva so pristali, napolnili tanke in se zopet dvignili na pot. Na tem zadnjem delu poleta se je letalo zgledno obneslo. Dasi iz te višine ni bilo mogoče razpoznati pasjih sledov v snegu ali malih zastav, ki so markirale pot, so točni Byr-dovi računi vendar privedli letalo v ravni črti do tabora. Sedaj je krmaril Byrd sani, kasneje ga je pa nadomestil Mac Kinley. — Slednjič se je pokazala radio postaja Little America in pustolovstvo je bilo končano. Bil je skrajni čas. Kajti komaj so bili na varnem, je nebo začelo uresničevati svoje grožnje. Zatulil je vihar in se razvil v strahovit orkan. Naslednje jutro je vsa okna prekrivala debela ledena plast. Byrd je imel na svojem nad 2500 kilometrov dolgem poletu pregled nad površino v obsegu 164.000 kvadratnih milj. Na vsem tem potu je neprestano tekel fotografski trak ter je to najdaljši zemljepisni film, ki se je kdaj izvršil. Če se bo še razvijanje teh fotografij obneslo, bo to najbrž najvažnejši uspeh Byr-dove ekspedicije. Zanimal bo film seveda posebno geologe. Kip gospe Curie, velike francoske kemičarke, ob vhodu univerze St. Lovrence v Cantonu, Zdr. države Zanimive osebnosti v Tardieujevi vtadi Znano je, da sedi v Tardieujevem kabinetu cela vrsta odličnih katoliških mož. Tako Ge-orges Pernot, minister za javno blaginjo, bivši zbornični predsednik. Na glasu je kot izvrsten sodnik in obenem kot eden prvih bojevnikov za katol. interese, posebno pa za družinsko pravo. Sam je oče sedmih otrok. — Eden najodličnejšili voditeljev mladega katoliškega demokratskega gibanja je tudi Cham-petier de Ribes, novi državni podtajnik v finančnem ministrstvu. Tudi on se je odlikoval kot govornik na katoliških zborovanjih zadnjih let, na katerih se je delalo za združitev katoliških moči. To je prvi član katoliškega demokratičnega gibanja, ki je prišel v vlado. Tudi Ribes je pravnik in pokrovitelj Lige za družine s številnimi otroci. — Dalje je v Tardieujevem kabinetu' dr. Oberkirch, podtajnik v zdravstvenem uradu; Robert Serot, podtajnik v poljedelskem ministrstvu; Louis Rollin, minister za trgovsko mornarico, bivši podpredsednik katoliške Mladinske zveze. Prva bitka, ki so jo med seboj izbojevale stranke novega kabineta, je veljala verskim zavodom. Tarieujevi sovražniki so ga napadali, češ da ima toliko katolikov v svojem kabinetu, da se more to smatrati kot opozicija proti obstoječim zakonom, ki so naperjeni proti redovom. Židovski poslanec Jules Ushry je predlagal glasovanje za ohranitev vseh protiklerikalnih zakonov. S leni so nameravali katolike v kabinetu osamiti. Tardieu je zahteval nato zaupnico in dobil s 827 glasovi proti 256. S tem seveda še ni rečeno, da so protiredovni zakoni odpravljeni, vendar pa se je pokazalo, da je sedanja francoska vlada kos vsemu protiklerikalnemu rovanju. „$trah" v Berlinu Kakor Diisseldorf ima tudi Berlin svoj »strah«, le s tem razločkom, da je mnogo bolj nedolžen nego diisseldorfski. Prihaja navadno skozi okna v pritlična stanovanja, in to vselej v spalnico. Tam vzame majhne zneske denarja, ki jih najde navadno v obleki poleg postelj, posveti nato ženi z žepno svetilko v obraz in potegne doli odejo, nato pa izgine, odkoder je prišel. Dragocenosti se ne dotakne in tudi ljudi ne. Pač pa ponekod poreže telefonske žice. Pri vsej tej svoji dobroduš hosti je pa vendarle za ljudi skrajno neprijeten nočni obiskovalec. Po vseh okrajih, kjer se le pojavi, se polasti prebivalstva veliko vznemirjenje, ki je usodno posebno za bolnike in otroke. Policija je sicer marsikaj ukrenila, da bi čudaškega vlomilca in tatu dobila v roke, a doslej zaman. V neki objavi se policija nevoljno obrača proti pretiranemu vznemirjanju med prebivalstvom, češ da mož nikomur nič hudega ne stori in se bo enkrat že ujel... Zločin v avtomobila Na cesti blizu Regensburga so našli te dni ostanke zgorelega avtomobila in med njimi zogljenelo človeško truplo. Dognali so, da je bil avtomobil last trgovca Tetznerja iz Leipziga. Ker se na truplu nikakor ni dala dognati istovetnost, so domnevali, da se je Tetznerju zgodila nesreča ali pa, da je izvršil samoumor, da bi žena dobila zavarovalnino v znesku 145.000 mark. Toda resnica je bila mnogo groznejša. Tetznerja in njegovo ženo so spoznali živa in zdrava v Strassburgu in ju zaprli. Žeua je priznala, da sta hotela dobiti zavarovalnino; v ta namen je Tetzner zvabil v avtomobil nekega neznanega človeka, ga tam umoril in nato z avtomobilom vred sežgal, da bi se moglo misliti, da je 011 sam smrtno ponesrečil. — Pač žalostno znamenje časa. da se že siti ljudje poslužujejo groznih zločinov, da bi prišli v posest nekaj stotisočev Pouucne ucmonsiracije ob predsedniških volilvah v Mehiki. Na dan volitev je bilo ubitih 21 oseb, 50 pa težko ranjenih Zadnji angleški kralj Angleži so rojeni monarhisti, a prav zadnji kralji so posebno priljubljeni. Edvarda so naravnost obožavali, a ob priliki težke bolezni sedanjega kralja Jurija je čuvstvovala z njim prav vsa dežela br^z izjeme. Sedanji princ Valeški, prestolonaslednik Edvard pa si je že doslej pridobil simpatije vseh slojev in celokupnega naroda. Spričo vsega tega je pač komaj verjeti, da bi se moglo izpolniti naslednje prerokovanje, o katerem poroča mr. Bu-ckingham v svojem spisu: Bodoči angleški kralj. Takole pripoveduje: Kratko pred svojo smrtjo se je kralj Edvard nekega dne na terasi vvindsorskega gradu pogovarjal s starešinom angleških državnikov. Mimo je pridrvel pes prcpeličar, ki ga je ostro zasledoval vitek, plavolas deček. Kralj Edvard jc prekinil pogovor, gledal za dečkom in rekel začudenemu državniku: vTu teče zadnji angleški kralj.« — Deček je bil sedanji prestolonaslednik Edvard. denar, večkrat pa se realtor svojih parcel leta in leta ne more odkrižati. Na vsak način mora biti realtor zgovoren, podjeten in iznajdljiv mož, ki se tako izlepa ne ustraši ovir. Takim možem je uspelo kar na lepem sredi samote ustanoviti cela nova mesta. Ob cesti iz Los Angeles v San Diego se dviga danes ob morju, kjer še pred malo leti ni bilo videti drugega nego pesek, lepo moderno mesto San Clemento, ki ga je ustanovil realtor Ole Hansen, po rodu Šved. Han-sen je bil tu kupi! celo obširno ozemlje, ga parceliral, zgradil na njem hiše v španskem slogu in jih prodal zanesljivim ljudem kot letovišče odnosno kot kolonijo za sobotno-ne-deljski počitek. Hansen je »zaslužil« neštete milijone. — Šc značilnejše jc ustanovitev Cul-ver City-a, pet milj severozapadno od Holly-vvooda. Pred 20 leti še ni bilo lam ne ene hiše. H. H. Culver, ki danes sam ne ve, koliko premore, je kupil ogromen kos ozemlja skoraj za nič, začel graditi ceste, trgovske hiše in stanovanja. Potem je pridno oglašal v listih prodajo »stavbišč v mestu bodočnosti«. Danes je Culver Cily lepo mesto s številnimi filmskimi podjetji, med temi Metro Goldwyn • Mayer. Nasprotno pa realtorju Girardu njegovo mesto Girard, 25 milj od Hollywooda, ni uspelo. Vse hiše stoje prazne, nihče ne vpraša za stavbišče. Kljub temu pa se Girardu očividno ne godi slabo, i , Poleg teh velikih realtorskih »živin« sc pa peča z zemljiškimi parcelami nešteto manjših špekulantov. Parcele ponujajo z vso vsiljivostjo na majhne obroke. Na račun odplačila je treba dati takoj večinoma samo 10 dolarjev. Seveda pa je kupčija za kupca zelo nevarna, kajti ako se s plačilom mesečnih obrokov zamudi le en dan, zapade parcela z vsemi že plačanimi obroki nazaj v last realtorja. Pravijo, da se mnogi realtorji žive prav od takih ; propadlih kupčij. Realtorski agenti so tako številni in vsi-i ljivi kakor muhe poleti; povsodi preže na ljudi in jim za vsako ceno skušajo obesiti kako parcelo. Tem ljudem uideš le tako, da Kaliforniji pokažeš hrbet. General Lettow - Vorbeck, branilec Nemške Vzhodne Afrike, ki se je na angleško povabilo v Londonu udeležil velike slavnostne pojedine angleških afriških bojevnikov iz svetovne vojne. Tu se je sešel s svojim nasprotnikom generalom Smut-som in si z njim prijateljsko stisnij roko. V svojem nagovoru je naglasil hrabrost in časten naSin bojevanja angleških vojakov in izrazil nado, da ostane svetovni mir trajen. Od zemlje žive - a kako? V Kaliforniji je mogoče na tri načine obogatiti: 4li dobiti angažma kot filmska zvezda ali postati bootlegger, to je tihotapec z alkoholom ali pa poizkusiti srečo kot realtor. Realtor kupčuje z zemljišči, s parcelami. Bog-ve kje kupi kako zapuščeno zemljišče za čisto nizko ceno, ga nato parcelira in začne loviti in vabiti kupce. Včasih mu gre stvar brž v Smešnice Sodnik: »... Na cesti ste se brez vsakega povoda s pestmi lotili tožitelja. Ali morete to tajiti?« Toženec: »Morem že, gospod sodnik; samo če mislite, da mi bo res kaj pomagalo!« • Nekdo pripoveduje, kako so potovali skozi puščavo: »Bilo je strašno. Večkrat smo bili po pet dni brez vode.« »Kako pa ste si vsaj za silo gasili žejo?« »Jokal sem se in solze lovil z jezikom.« ie Ali, res mislite, gospod profesor, da potovanje človeka izobrazuje.« :>Čisto brez vsakega dvoma! In ne moren, Vam dovolj toplo priporočiti, cla se odpravite na. svetovno potovanje!« ,V iViarseilleju se ie Dourla hi ša in pokopala pod seboj 20 oseb. Znati je treba Prof. Max Planck, slavni fizik na berlinski univerzi, ki je pravkar prejel najvišje odlikovanje Angleške družbe za pospeševanje znanosti.- Copley-jevo svetinjo. V zgornjeitalski hribovski vasi Devagna se je bil zvonik župne cerkve nevarno nagnil. Prišli so skupaj podeželski inženerji in izjavili, da se mora zvonik takoj podreti. To pa župni-ku don Piccardu ni hotelo v glavo. Ko so inženerji odšli, je za prihodnjo nedeljo sklical vaščane na delo Prišli so z močnimi navo-rami in tramovi in v teku dveh ur je bil 35 metrov visoki zvonik zopet popolnoma pravilno navpično uravnan. ................»»»»»»M >♦♦»**><»<«♦»»»>♦«» Poravnajte naročnino! Slovenski lesni trg Borza Položaj v zadnjih osmih dneh jo bil v sploS-neni nelzpremenjeno mlačen ter je računati, da bo ostal skoro isti skozi cel mesec december in to radi bližajočih se praznikov, Novega leta, bilance, inventarja, posebno pa radi dveh zadnjih. Umevno je, da si noče nobeden polniti svoje zaloge i robo, ki bi morala počakati do nove sezije. Drva so ostala na islem, samo s to razliko, da se radi pomanjkanja suhih bukovih drv vprašuje za suha hrastova, gabrova in druga suha drva. Tudi suhe okroglico in sečenice imajo stalno svoje odjemalce. — Kakor čujemo, se nahaja na Gorenjskem šc precej bukovih drv in to suhih, katera pa na žalost ne morejo priti v oddajo, ker čakajo na boljše transportno sredstvo — sneg. — vprašuje se vedno za jelove »kolobarje* in butare vsebujoče meter dolge jelove in tudi bukove odpadke, seveda vsake vrste lesa zase. . V zadnjem času jo nastopilo precejšnje povpraševanje za bukovo oglje. Cena je čvrsta. Dosedaj so ga pošiljali skoro samo v Italijo preko Rakeka, Boh. Bistrice in Kranjske gore, medtem ko so sedaj interesenti za instradiranje via Spilje. Zadnje deževje je povzročilo nekoliko protestov od strani kupcev bukovega oglja. Precej krivde pn tem leži seveda tudi na strani naših producentov, ki ne posvečajo dovolj pažnje oglju pri vsldadi-ščenju vožnji do postaje oziroma pri nakladanju (vilanju) v vagone. V nekaterih takih deževnih slučajih je boljše nekoliko počakati z odpošiljatvi-jo, kakor pa imeti nepotrebne sitnosti in škodo. Srednja Italija se zanima stalno za suho bukovo praško, posebno pa prah. Testoni so postali naenkrat zopet zelo iskan predmet v lesni izvozni trgovini. Kolikor smo modi doznati, jih je svojčas vrgla »Faginea: ogromne množine na sicilijanski trg odnosno v svoje tamkajšnje zaloge, radi česar ni moglo biti precej časa tozadevnih interesentov, Sedaj je pa položaj v tem oziru jioatal popolnoma drug. Vprašuje se zanje mnogo, seveda še vedno za večinoma široko robo, veudar ne tako strogo, in tudi ne samo fob Sušak, ampak tudi tranko vagon prihod Sušak, Reka in celo franko vagon nakladalna postaja za blago, namenjeno viu niare preko Splita, ker Sušah nikakor ne more zadostiti potrebi izvoza ne sedaj še manj pa, ko bo trgovinska pogodba med Španijo iu Jugoslavijo definitivuo in obojestransko ratificirana. Radi tega ob tej priliki toplo pozdravljamo članek g. Trifo Vukoviča (člana zagrebške špedicijske tvrdke T. Vukovič i drug), ki je izšel pod naslovom: Sušak im Streiflicht des jugoslavisch-spani-schen Haudelsvertrages« v dunajskem »Internatio-naler Holzmarkt od 30. novembra t. 1. (št. 1-14). Na morje iz vseh jugoslovanskih luk! V hrustov in i je bilo opažati veliko zanimanje, razen neobrobljenih plohov in podnic tu, tudi za boulese v raznih dimenzijah, v »parizorjih« 27mm, od 2 m naprej in cour<;ons-ih (1—1.90 m), od 14 cm širine naprej, la in Ua, v dolgih (1 m) (8, 9, 10, 11, 12 cm šir.) in v navadnih Irizah (od 30 do 60 cm) 5, 6, 7, 8, 9. 10 cm širine ter v che-vrons-ih od 50 X 50 mm do 100 X 100 mm od 50 cm dolžine naprej vse za via Jesenice. — Intere-sautno vprašanje je došlo tudi iz Grčije in sicer za 25.000 komadov hrastovih pragov 1.80 X 18 X 12 cm, za dobavo marc-maj 1930. Te pragove potrebuje železnica v Tesaliji (Chemins de fer de Thessalie), katera je razpisala tozadevno licitacijo. Kvalitativni prevzem bi bil v Jugoslaviji, kvantitativni pa v Volo. Cena se mora glasiti v angleških funtih in sicer c i f Volo. Licitacija se vrši 18. decembra 1929, radi česar bi bilo želeti hitre odločitve. — Plačilo se vrši proti predložitvi ladijskih dokumentov, zavarovalne police in protokola o kvalitativnem prevzemu pragov. Nar. banka o položaju Prejeli smo poročilo Narodne banke kralj. Jugoslavije za tietje četrtletje 1929. Poleg običajnih podatkov o konjunkturi s številnimi diagrami tudi v tekstu prinaša poročilo nanovo podatke o prometu na naših borzah, nadalje glavne postavke bančnih bilanc cele države od 1921 do 1928 in podatke o številu zavarovanih delavcev. S t^m se je poročilo zelo izpopolnilo in vsebuje malodane vso važne podatke o našem gospodarstvu. Želeti bi bilo, da se izpopolni železniška statistika kakor tudi statistika konkurzov, saj slika ni tako zanesljiva, če se navaja samo število konkurzov, ampak vsote pasiv in aktiv Itd Zaenkrat navajamo iz poročila samo splošni pregled o gospodarskem položaju: »V celoti je gospodarski položaj Jugoslavije v teku tromesečja jullj-soptcniber označen z naraščanjem gospodarske aktivnosti, katerega vzroke jo razen v sezonskih vplivih zlasti iskati > dobri žetvi. Tako sc je povečal železniški promet v veliki meri iu je istočasno obseg izvoza dosegel številke. ki so večje kakor rezultati v odgovarjajočih dobah lani. Število brezposelnih pada kakor tudi število konkurzov. Denarni trg izkazuje olajšanje g tendenco znižanja obrestne mere. Vse panogo produkcije napredujejo. Industrija je v splošnem dobro zaposlena. Rudarska industrija izkazuje vedno naraščujočo produkcijo. Vendar ni z ozirom na razvoj cen kmet. proizvodov zlasti žita ni mogoče priiiodnjega razvoja gospodarskih razmer motriti z velikim optimizmom. Vsa gospodarska organizacija kr. Jugoslavije je bazirana na kmetijstvu in je od uspavanja kmetijstva odvisen razvoj S oslov v splošnem. Kmetijstvo ne bo imelo dovolj oliička od povečanega žetvenega donosa z ozirom mi padanje cen in dosledno se kupna moč kmetijstva ne bo mogla zvišati v znatnejši meri. To bo naravno vplivalo ua položaj vseh panog narodnega gospodarstva na ta način, da bodo ugodnosti, izvirajoče iz dobre žetve znatno zmanjšane.« Zahteve industrije Seja industrijskega odsoka Zbornice za TOI v Ljubljani. Včeraj se je vršila seja industrijskega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani, na kateri se je razpravljalo o vseh aktualnih zadevah industrije v zborničnem področju. Odsek je sprejel na znanje poročilo o zborničnih akcijah za izboljšanje jtolo-žaja industrije kakor tudi sploh o zadevah, ki se tičejo industrije Poročilo je bilo podano tudi o tekočih akcijah, zlasti o povišanju tarif za drva in premog, glede telefonskih in carinskih zadev, glede licita-cijskih pogojev za državne železnice, izjav o raznih zakonih in pravilnikih in osnutkih. Najbolj obširno pa se je pečal odsek s carinskimi vprašanji. Z ozirom na revizijo carinske tarife je bil dogovorjen skupni nastop vseh zbornic in je odsek odobril osnutek za ta skupni nastop v lem vprašanju. Nadalje je odsek razpravljal tudi o carinskem premirju, ki ga predlaga Društvo narodov in ga je tudi Zbornica dobila v izjavo. Novi zakoui. ./Službene Novine prinašajo v prilogi z dne 1. decembra konkurzni zakon za kraljevino Jugoslavijo, nadalje zakon o prisilni poravnavi izven konkurza, nadalje zakon o uvajanju konkurznega zakona in zakona o prisilili poravnavi izven konkurza. Med taritskimi obvestili je važen sporazum z Avstrijo. Nemčijo, ČSR in Ma-djarsko o olajšanih predpisih za prevoz predmetov, ki so z mednarodno konvencijo izključeni od prevoza ali pa se samo pogojno sprejemajo za prevoz. Nadalje vsebuje priloga pravilnik za reševanje terjatev za povračilo voznine in izplačilo refakcije in pravilnik o zimovnikih na rekah. Pogajanja o srbskih predvojnih posojilih. Rok za pogajnnja med jugoslovansko vlado in francoskimi parterji (lastniki srbskih predvojnih jKisojil) na podlagi haaške razsodbe je podaljšan za 3 me-seco, do 23. fobruarja 1930. Izprcmombe v trgovinskem registru. Vpisi: Kos, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani VII., Smeh Franc, trg. z vinom, sadjevcem in žganjem na debelo. Presek; M. Kosi. trg. z meš blagom, Šoštanj. — Izbrisi (radi prestanka obratovanja): Robet Diehl, žganjarna, Celje; Milan Pažič, veletrgovina z vinom, Ljubljana; Marija Langer, trg. z meš. blagom, Žiri. Nora, zadruga. V zadružni register se je vpisala Vinarska zadruga v Kostanjevici, r z z o. z. Odobreno povišanje kapitala: Jugočeška d. d., Kranj od 10 na 20 milj. Din Nova tekstilna tvornica v Nišu. Smederevska kreditna banka, ena najstarejših srbskih provin-cialnih bank (ust. 1871), ki pa se je kasneje preselila v Belgrad, je otvorila v Nišu svojo bombažno predilnico in tkalnico. Banka ima že svoj žitni i oddelek. Likvidacija Zl«torke v Zagrebu. Zlatarka , i zjedinjene jugosL tvornice zlatnine in srebrnine j ter ločilnica <1. d , Zagreb, ho predlagala občnemu : zboru 14. decembra likvidacijo, Podjetje je nastalo iz združenja tvrdk: Zlatarka t, Hack & Griesbach v Zagrebu in Franc Pachiaffo v Celju. Družba je izdelovala bižuterijske predmete, je imela ločilni-co za drage trgovine. Pečala se je tudi z veletrgo-I vino z urami. Ustanovljena je bila I. 1912 in je pri njej sodeloval ludi francoski iu italijanski kapital v zvezi z domačimi bankami. Že bilanca 1926-27, zaključena s 30. junijem 1927 je izkazovala na kapital 5 milj. in upnike 12.9 milj. 4 milj Din izgube, ki pa sc je v poslovnem letu 1927-28 povečala na 4.4 milj. Din pri zmanjšanju upnikov na 7.6 milj. Din in zalog od 6 na 1.5 milj. Din. s? Dne 0. decembra 1929. DffNAR Devizni tečaji so danes neenotni, Dunaj, Praga in Budimpešta so popuslili, učvrstile pu so se devize London, Ne\v,vork in Trst, druge devize pa so ostale neizpreinenjeue. Promet je bil znaten, zlasti v devizah Berlin, Praga in Curih. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Budimpešto in Trst, v ostalih devizah pa jc intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 227« bi., Berlin 1348.75-1351.75 (1350.25), Bruselj 789.32 bi., Budimpešta 986.75—989.75 (988.25). Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 792.25-79525 (793.75), London 274.87-275.67 (275.27), Ne\vyork 56.185—56.385 (56.285), Pariz 222.11 bi., Praga 166.83—167.03 (167.28), Trst 294.15—296 15 (295.15). Zagreb Amsterdam 2273—2279, Budimpešta 987.05—990 05, Berlin j 1348.75—1351.75, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 792.25-795 25, London 274.87-275.67, Newyork 56.185-56.385, Pariz 221.11-223.11, Praga 166.83-167.63, Trst 294.20— 296.20. Belgrad. Berlin 1348.75-1351 75, Budimpešta 987.05-990.05, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 792.25—795.25, London 274.87—275.67, Ne\vyork 56.185-56.385, Pariz 221.11-223.11, Praga 166.83 —167.63, Trst 294.153—296.153. Čarih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.20, Budimpešta 90.10, Bukarešt 3.07, Dunaj 72 42, London 25.1175, Madrid 72.50, Ne\vyork 514.50, Pariz 20 25, Praga 15.26, Sofija 3.715, Trst 26.9425, Varšava 57.75. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.6025, (valuta) 12.56, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpr»menjeno. VREDNOSTNI PAPIRII Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kranj ind. 305 den., Ruše 250-260. Zagreb. Drž pap.: vojn aškoda ar 433—434 (434), lcasa 432.50 d., termini: 12. -134 -435.50, 2. 410—411 (410), 7% inv. pos. 85.25 d., agrari 51.75 —52. Bančni pap.. Union 200—201 (200), Poljo 16.25-17.25, Hrv. 50 den.. Kred. 95—100. Jugo 83—84 (83). Lj. kred. 123 d., Nar. 8250 d., Prašted. 1)03—910, Srpska 157 d., Zein. 127 d. Ind. pap.: Guttmann 170—190, Slavonia 175 d., Slaves 90 d., Danica 115 d., Drava 275-330, Osj. ljev 180-210, Brod. vag. 135—150 (135), Union 140 d., Isis 19 d., Ragusea 420—430, Trbovlje 450—465, Vevče 132 d., Nar. šum. 50 d., Piv. Sar. 175—190, Jadran. I>lov. 550—600. Belgrad. Narodna banka 8200—8250, 7% inv. pos. 84.75—85.25 (84.25), agrari 51—52, voj škoda prompt 433—434.50, 12. 434.75—436. Tendenca ne-st.dnejša. Dunaj. Podon.-savska-jadran 84.20, \Viener Bankverein 28.60. Creditanstall 51.75, Escompteg. 170, Aussiger Chemlsche 217, Mundus 173, Alpine 33.75, Trboveljska 56.40, Kranj. ind. 39.20, Lev-kain 6.45, Rima Murany 101.50. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 5 vagonov hrastovih tramov in 1 vagon oglja. Tendenca mlačna. Žito Danes so tečaji na čikaški borzi zopet naza-I .'ovali, vendar na položaj na našem domačem žitnem tržišču ta oslabitev ni imela nobenega vpliva. Pri nas so ostale cene neizpremenjene, promet je pa dosti živahen in veselje do nakupa še vedno traja. Priznati pa je, da so možne še izpremembe, kajti vesti, ki prihajajo iz raznih krajev, izpričujejo, da glede položaja ter njega nadaljnjega razvoja ne vlada tista jasnost, ki bi bila potrebna za odločno dviganje ali nazadovanje cen. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Tendenca za vse proizvode mirna. Sombor. Pšenica baB. žel. prompt 195—200, ban. 192.50—197.50, bač. Tisa šlep 205—210, slav. 190—195, ban. Bega šlep 202.50—207.50. Dunav 200—205, Bega kanal 195—200, oves bač., sr., slav. 135—140, ječmen bač. 63/64 kg 115—125, bač. letni 65/66 kg 135—140, bar. letni 66/67 kg 150-1.60, i koruza bač. nova 107.50—112.50, stara 145—150, i nova december-januar 112.50—117.50, marec 130 —135, april-maj 127.50—132.50, sušena 130-135, moka 0 295 - 305, št. 2 270—280, št 5 242.50-245, št. 6 210—220, št. 7 160—170, št. 8 120-130, otrobi bač. 90—100. Tendenca mlačna. Promet 307 'A vagonov. Budimpešta. Tendenca omahujoča. Pšenica marec 23.90—23.95, zaklj. 23.94—23.95, maj 24.70— 24.74, zaklj. 24.74-24.75, rž marec 17.14-17.12, zaklj. 17.12—17.13, koruza maj 16.03—16.08. zaklj. 16.05—16.09. koruza tranzit uiaj 15.45, zaklj. 15.50 —15.55. Občni zbor J. L. A. S. Prihodnji teden se vrši v Zagrebu redno letne zborovanje Jugoslovanske lahkoatletske zveze- Ka; kor je znano za Slovenijo vsled raznih razprtij, ki so svoječasno obstojale, ne obstoja lastna podzveza. Dokler smo imeli lastno ixxlzvezo, |ahkoatletsk: šport ni napredoval pa tudi ne nazadoval. Podzveza, ki ji agilnosli nc moremo oporekati, je prirejala razna tekmovanja, Cim je bila pa podzveza radi gori omenjenih prilik razpuščena, je zanimanje za to plemenita panogo športa precej padlo. V letošnjem leto je postalo v tej panogi živahne je, ne more se pa lahka atletika lako razvijati, kakoi bi se lahko. Da se tem razmeram odpomorc in dvigue ta panoga športa je nujna potreba, da dobimo zopet lastilo podzvezo. Zahteva lastne podzveze. neodvisnost od zveze oziroma Zagreba, to in predvsen samo lo naj bo naloga delegatov naših klubov, ki bodo šli na to zborovanje. Ne gre, da bi radi domačih razprtij naš inhkoatletski šport propadal Ta čas. ko smo bili v lahkoatletiki odvisni od Zagreba, je upamo, vsaj dobra šola Zahtevi po lastni podzvezi in ničemur drugemu so namenjene te vrstice- Uspela operacija Šiške Popularni igralec Ilirije, desna zveza iu goal-geler Šiška se je podvrgel na Dunaju operaciji ki je izborilo uspela. Kakor znano, je dobil ta simpatični igralec pri prvi tekmi v spomladi težko poškodbo kolena. Pri prijateljski tekmi s liermcsoni je dobi' nesrečen udarec po kolenu, kar je povzročilo težko kontuzijo mišičevja. Radi tc poškodbe Šiška več mesecev ni mogel igrati. Po tej neprostovoljni pavzi je izgledalo, cla bo Šiška lahko nadalje igral. Vendar s« je žc pri prvem poskusu poškodba poslabšala, ker ni bilo pričakovati izboljšanja poškodbe, je Šiška odšel na Dima), kjer ga je operiral znani strokovnjak za take športne poškodbe. Po par tednih bo Šiška, ker jc operacija uspešno končala, zopet igral Kot i* gleda, bomo imeli priliko v pomladanski sezoni gledati najboljši napadalni trio. Železničar (Maribor) s Ilirija Za zaključek jesenske sezone je Ilirija povabila mariborske Železničarje. Železničarji so šc mlac, klub, dosegli so pa v kratkem času svojega obstoja tako višino, lako, da so danes docela enakovreden nasprotnik Maribora in Rapida. Najbolj je prošle nedelje presenetila visoka zmaga s 0:2 nad ljubljanskim Hermesom. Po tem rezultatu bi sodili, da bc tekma nudila lep spori. NOGOMET. Na Božič sc bo v Madridu vršila medmestna tekma Pariš—Madrid. Parižani bodo postavili isti moštvo, kakor je igralo v uogometni tekmi proti Kolnu. Sparla (Prana) gre na Francosko in v Nemčijo. Nameravana turneja po Italiji, ki jo je sklenila Sparla, odpade, ker jo morala Sjmrta neka, svojih najboljših igralcev staviti na razpolago češkoslovaški reprezentanci, ki bo nastopila proti Španski. Sparta pa noče brez teli svojih najboljših moči v Italijo. Sklenili so, da gredo rajše na Francosko in v Nemčijo. Najprej bo Sparla nastopila v Parizu in Rouenu, nato pa bo 5 januarja igrala z Ein-tracht-om v Frankfurtu in 6 januarja v Berlinu ali Nlirnbergu, Angleški razgled. Po zadnjih tekmah vodi v prvi ligi Manchester City (24 točk). Sledi mu Shei-field Weduesday (23) in Aston Villu (22) Na č okleni mestu je Derby County (21) in šele na p mestu je sedaj prej toliko časa vodeči Leeds TJnittki (20), ki je izgubil že četrto tekmo kar zapored. Zadnji v prvi ligi je Sunderland (13). V drugi ligi stoji na prvem mestu Blackpool (26). Sledi mu nevaren konkurent Oldham Athletic (25). V škotski ligi pa trdno vodi Abcrdeen (27) pred Glasgovv-Rauaers (25). tlokindska nogometna zveza je nedavno praznovala 40 letni jubilej svojega obstoja. Ob tej priliki je holandska kraljica podelila zvezi naslov »kraljevska«, kar je vsekakor pomembno odlikovanje. Red Star-Olvmpigue, eno najboljših pariških nogometnih moštev, bo gostovalo koncem decembru z nekaj igrami v Dusseldorfu. Krefeldu in Hessenu: TENIS. Tilden bo zopet igral! V začetku januarja bo Tildon zapustil London, kei namerava oditi v Južno Francijo in tam odigrati celo vrsto teniških turnirjev. Udeležil se bo najprej Festina turnirja v Monte Carlo. Prve prijave za Oavisov pokal. Holandska ,ie oddala svojo prijavo za udeležbo pri tekmovanju za Davisov pokal v evropski skupini za 1. 1930. Tudi avstralska teniška zveza jc že sklenila, da se udeleži tekmovanja za I. 1930. Avstralci pa bode najbrže igrali kol 1. 1928 zopet v evropski zoni. 1 S S SH.si » Ž 3 fr, O -) O I—1 X ES > —1 M -J cS>2jfo 3. f0" »SC »z tri »- * ojC S d-* N n§ S i č. OS ir » , v SasO-J j, < s^ C o « s ;=.— ^ — ^ • Čb s S ± C pi ^ o: -— \ ssc Pierre L' Ermite: 32 v Z ena z odprtimi očmi Enaindvajseto poglavje. Tiste nedelje je počakal Roger Maude do štirih popoldne, da bi se obril, to pa zato, da bi bil čim sve-žeje obrit. Vzel je iz kovčega svoje najbolje zlikane hlače, flanelast jopič ter si je kupil pri Martin- Du-randu novo samoveznico, kajti tiste, ki lili je bil vzel iz Pariza s seboj, so bile že preveč obrabljene. Gospa Martin-Durand je sama poskusila, ali mu zelenobarvna samoveznica pristoja; ko si ga je ogledala iz primerne daljave, mu je dejala — o, povsem preprosto in brez zahrbtnih namenov, kajti ona je častitljiva mati številne družine: »Če je zdaj ne boste očarali...« Na kar se je Roger Maude nasmehnil: Saj sc napravjjam prav zato, ker jo hočem očarati ...« Torej kako gospieo iz Pariza! Nikari nam namreč odnašati naših deklet z otoka... Teh bi bilo škoda.. x Roger Maude je ostro pogledal gospo Martin-Durand, odgovoril pa ni nič. Nato se je sprehodil do pristana, kajti živci so mu bili razdraženi... Gledal je barke v njih mokri postelji, ki so bile težko natovorjene s soljo in so ležale, kakor da- spijo. Vrnivši se v ,Staro Rakovico', se je spot ogledoval v zrcalu: namrdnil so jc nevoljno malčku, ki ga jo objel, igrajo se, okoli nog; naposled se je zleknil na svojo posteljo, da bi ne omadeževal aH zaprasil I v svoje sveže in brezmadežne oprave. Tako se je namenil počakati, da odbije zvon visoko v noirmoutier-škem zvoniku sedmo uro. S pogledom, uprtim v strop, je razmišljal o svoje mpoložaju... o pomembnosti bližajoče se večerje; in pogum mu je začel pešati. Malo pred sedmimi je prišel gospod voditelj po svojega varovanca. /Kako si lep nocoj!...« je vzkliknil poln občudovanja. In ponovil je, kar je že gospa Martin-Durand Cc tak ne boš očaral srčeca, ki si ga želiš ...« »Bojim se, da se' ne zavedate, da gre za vso mojo bodočnost... Pač, pač ... predobro se zavedam. Pripomniti hočem le, da bodočnost nikakor ne zavisi od te zelene samo veznice, niti od tega belega ovratnika .. : Kdor se podaja na vojsko, se mora oborožiti z vsem ... Nikdar ni mogoče v naprej vedeti... Prav, bomo pa izvedeli potem... Zdi sc mi, da pripravlja Filomela posebno slastne jedi, zatorej hodiva točna. Prišla sla z vojaško točnostjo. Sedmi udar sedmih je odbil v zvoniku, ko je gospod voditelj pritisnil na posrebreni zvonček znamenitih vrat v ozki ulici. Teta Cecilija in Rolanda sta sedeli na vrtu na pletenih stolih, Filomela. ki je bila z vsemi pripravami že gotova, je zavezovala Pentaponu trak v grivo, kajti Pentapon je molel glave skozi okno svojega hleva sluteč, du bo kaj sladkosti prišlo tndi nanj. Večer jo bil prekrasen. Globok pokoj, ki je objemal ljudi in stvari, se je razprostiral po otoku kakor neizmerno božanje. Vrtno cvetje je bilo kakor v omotici od umirajoče toplote dneva; in na mahoviti strehi so si ptice prepevale pesmice, preden so skrile svoje glavice pod peroti. Rogerju je srce močno bilo v prsih, dasi je bil pariški don Juan. Rolanda je bila naravnost očarljiva ... v svetli, fini platneni obleki, ki jo je krasila ena sama vrtnica, utrgana nekaj hipov pred prihodom gostov. Sicer je treba pripomniti, da je vse lo teta tako uredila: jedilni list, obleko in celo vrtnico jc sama izbrala... Rolanda je dobro vedela, da ima leta včasih clneve, ko ,ukazuje', in jc v takih primerih najbolje ljubeznivo podrediti se. Prav lako je ravnala tudi tistega večera, no da bi iskala posebnih razlogov za početje svoje tete. Čemu to vabilo? ... Čemu neki bela vaza . . iti prelepa steklena oprava, ki pride na mizo le ob največjih praznikih? In zakaj neki je teta tako skrbno sestavila jedilni list? Sicer je opazovala Rolanda vse te priprave brej posebnega presenečenja, kajti v ,Zavetju' so bili gostje vsikdar dobrodošli in kar najbolje postreženi. Brez vsake zadrege jo torej sedla k mizi zraven Ro-gerja, ki je postajal vedno bolj ginjen. Ali ni čudno? — se je vpraševal... Jaz, ki sem tako brezbrižen v družbi Odette ... Olge... in vseh drugih ... pa tako nemiren v družbi tega malega dekleta z deželo-... Spočetka jc bi! pogovor dokaj prisiljen, a juha in zelenjadi se izvrstno teknile: sicer pa so čakali drug na drugega, da bi sprožil kako snov za razgovor. B i ^uaahc potent L. Vlitim urar ^ I lubllon« Sv Petra c. 3» Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oqla*e jtroqo litovskega in reklamneqa značaja vsaka vrstica 2Di'rt Na|tnanis"i znesek 10Din.Pristojbina za iifroEDm V>akoqia> treba plačati pri naročilu Ma pismena vprašaja odqovanamo le,čejepriložcnaz,namka.Cek račun Ljubljana l0.3H<).Tel/U23-2S C I "t • V » ■ • Službe iscejo Kuhar estavracijski, samostojen, izurjen v vseh jedilih — išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Soliden kuhar«. Čevljarski pomočnik zmožen vseh čevljarskih del, išče službe v mestu ali na deželi. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev, 13.764. Trgovski pomočnik mešane stroke, želi mesto najraje na deželi — prost vojaščine. Nastopi 1. januarja 1930. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« št. 13.744. šoferska šola i. obl konc Caroernik, Liubliana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236 Pouk ip praktične »oinie Pozor dekleta na deželi! Vsa gospodinjska dela, t. j. kuhanje, likanje, pranje, šivanje, se lahko naučite pri vestni dobri gospodinji. Naslov: Hribar, Maribor — Aleksandrova 59. Stanovanja Dve prazni sobi pritlični, center, odda — »Posredovalec«, Tavčarjeva 6. »lili [IJU Pomočnik se sprejme za trgovino oreprog, linoleja in ma-nufakture v Zagrebu, pošten in marljiv. Nastop 1. ali 15. januarja. Pismene ponudbe pod štev. 100 poste restante, Zagreb, glavna pošta. Služkinjo za hišna dela, ki zna tudi kuhati, krščanska in varčna, sc takoj sprejme. -Ivan Kunovar, Bled. Postrežnico snažno in pošteno sprej-•nem takoj. Aleksandrova cesta 10/111, desno. Več gospodov ali gospodičen se sprejme na stanovanje z j-trkom. Vodmat, Društvena ulica 23. Stanovanje sobo in kuhinjo oddam takoj. Kos, Tržaška cesta, Stan in dom. Družabnika z neka) kapitala, išče zaradi povečanja delavnice dobro vpeljani mizarski obrtnik v Ljubljani. . Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Povečana delavnica« št. 13.836. II Kupimo Mahovino hrasta in sliv ter bučne peške, kupujemo. - Ponudbe z vzorci na G. Iloffumnn in Co. - Zagreb, Berisla vičeva 3. Pianino - črn križem strunan, skoraj nov, ugodno naprodaj. -Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 13.851. Bukova drva kupuie družba »Kurivo«, Ljubliana Dunaiska c 33 Izjava! Podpisana izjavljava, da nisva trosila o gospeh Mariji Majcen in Julijani Blatnik, stanujočih na Te-reziii — Trbovlje, nobenih govoric, in hočeva napram onim, ki naju tega dolžijo, nastopati sodno pot. — Kuhar Milan, Zadobovšek Avgust, Puhasto perje kilogram po 38 Din rat-pcšihain po povzetiu nai mani S kg Poleni fist helo gosie kg po 1I'in in čist heli puh ko po 30T Din L Btoznvič Zagreb Ilica 82 Soba zračna, lepo opremljena, se odda s 15. decembrom. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 13.837. Išče se učenka za trgovino z mešanim blagom na deželo. Starost od 15—16 let. Dekle naj bo krščanskih staršev. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.677. I Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, italijanščine, angleščine in ruščine. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Temeljito, hitro, veselo! Vošnjakova ul. 4, priti., 10—12; 18—20. Gostilno vzamem v najem z novim letom na prometnem kraju z lastno osebno pravico, proti vnaprej plačilu ali potrebnp kavcijo. Ponudbe na upravo pod »Resno« št. 13.459. Planinski dom na Kofcah pri Tržiču se odda s 1. januarjem 1930 z vsem inventarjem v najem za eno ali več let. Vprašanja je nasloviti na ■Planinski dom« r. z. z o. z. v Tržiču. Fanta in dekle deset ozir. pet let stara, se oddasta za svoje. — Poštno ležeče, Sv Trojica, Slov. gor. št. 14. Reg. ročno blagajno manjše vrste — dobro ohranjeno, se kupi Naslov pove uprava lista pod št. 13.716. Posestva Lepo posestvo 15 oralov zemlje, njive in travniki, vinograd, lepa hiša in gospodar, poslopje. je naprodaj Nahaja se v Slovenbisterškem okraju, v lepi ravnini. - Več pove uprava »Slovenca« pod štev. 13.781. Trgovska hiša na Glavnem trgu v Kamniku, se proti takoišnie-mu plačilu proda Pojasnila daie anončna pisarna Hinko Sax, Maribor. Trbovlje Proda se v centrumu industrije na Vodah hiša z vrtom, pripravna za trgovino, kakor je že obstojala, obrt, ali za stanovanje. — Nadalje se proda v Bevškem 3 lohe zemljišča, obstoječe iz travnika, njive in gozda. Vse skupaj za ceno 80.000 dinarjev. Osebno se vpraša pri Putrih Nikotu v Trbovliah — Vode pismeno pa pri upravi Slovenca pod št. 13.828 Eksistenca dobro idoča obrt se zaradi izselitve za 60.000 Din proda Auto in stanovanje zraven N-islov v podružnici Slov. upr. v Mariboru. Dva mlada psa volčje pasme, poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. 13.808. Prodaja se od samih boljših domačih prašičev meso in slanina po zelo nizki ceni. Razpošilja tudi pristne kranjske klobase Mesarija Lavtižar, Sv. Petra cesta 83, Mn® očesa Najbolje sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN ie mast Dobite v lekarnah, drogerijali ali naravnost i7 tvornice in glavnega skln- mmm Ifhitrnftl MSAlt nekaj vagonov se proda iz apnenic. TAUFER, ZAGORJE OB SAVI. Nazninja se da so nrispela nova dal-matinst. t vina ki se točijo v gostilni pri »Tratniku« Sv Petra c 25 in Kette-Murnova cesta 26 Istotam domača in dalmatinska kubinia in vsak dan sveže morske ribe Dr. G. PICCOLI, lekarnar v Ljubljani, priporoča pri zaprtju in drugih težkočab želodca svojo preizkušeno Popravila teiiho izbiro iožIčiiiSf daril iudi po zmeruili cenai> na drobno in na debele staroznana slaščičarna LtuDitona I. NOVtiTNV (iosoosveisha 2 ter sr onoorote /n offlien ooset .............min..................... 11...................... Prepričajte se o prvovrstnosti BEKA-PATRONE preizkušene po \Vaffenteclinische Versuchstation, Neumanmvalde Neudamm v Nemčiji. — Začetna brzina šibre 319 mtr. s., posip 75.7%. S Korenita. Zaqreb. \m 40 Telet. 20-51 Naročila po pošti se rešujejo isti dan. Loco naročila dostavljamo ua dom. IrešRsšnc io hiSnc pasove nai c ene.je pri A. Besednik LgUOa tOSlel »eleniiurgova ulica «tev. ur izvršuje najceneje; delo solidno; tudi nove ure dobite poceni pri urarju ALBERT ECCARIUS, MARIBOR, SLOMŠKOV TRG 5 Oves in itertizo kupiti- najceneje lir ivriH A. VOLH, I.JLBLJANA Ucsljeva cesta 21 ve ia žita in moke •slovenca rf ■■ ............minimumi Pred nakupom moških zimskih oblačil oglejte si velikansko zalogo v konfekcijski industriji JOSIP IVANCIČ, Ljubljana Dunajska cesta štev. 7 Lastni ročni izdelki! Cene brez konkurence: Foto D. Rovšek vljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je preselil in otvoril svojo fotografsko obrt v lastno hišo Kolodvorska ul. s št. 34 na 35, I. nad nasproti »Liublianskega dvora«, Svoj novo moder, opremljeni foto a t e I i e nai-topleje priporočam ter jamčim za prvovrstno delo, pco zmernih cenah Obenem mi ie čast opozarjati p. n gg. fotografe in fotoamaterje na svojo foto-trgovino na istem kraju V zalogi imam vedno najboljši razni fotomaterijal, plošče in papirje, Z velespoštovanjem FOTO D. ROVŠEK trgovina s iotopotrebšči- siguren statik, projektant in samostojen konstruk-ter v železobetonski stavbeni stroki za konstrukcijsko pisarno se išče. V poštev pride same inženjer-akademik s prvovrstnim strokvnim znanjem in izkušnjami. Takojšn|e ponudbe na administracijo tega lista pod šifro »Gradbeni inžener« štev, 13.825. "gostilno v Komendi pri Kamniku oddam na račun v pri-četku prihodnjega leta. - Pogoji: Poštenje, red in snaga. Skrb za prvovrstno kuhinjo ter resnična volja gostom najbolje postreči. — Le pismene po nudbe na tvrdko. AND. MEJAČ, vejetrgovina : vinom v Komendi, Izraela 65.000 komada fabaka spedjaSne harfi e za štampanje obveznica Na osnovu člana 94 Zakona o državnom računovodstvu, a prema rešeniu Gospodina Ministre Finansija Dbr. 47 026 od 2 decembra 1929. godine održače se u Odeljenju državnih dugova Ministarstva Finansija (Bosanska ul. br 70, soba br. 20) druga, naknadna javna, ofertalna licitacija, sa skra-čer.im rokom, na dan 18 decembia 1929 godine, u 11 časova pre podne za izradu 65.000 komada tabaka specijalne harti]e za štampanje obveznica. Ponude se primaju naidalje do 11 časova pre podne označenog dana. Kaucija propisana po čl. 88 Zakona o državnem računovodstvu ima se položiti blagaini Ode-Ijenja državnih dugova naidalie do 10 časova pre podne na dan licitaciie 18 decembra 1929. godine. Kaucija za državljane Kraljevine Jugoslavije je 5%, a za strane 10% i polaže se prema sumi od dinara 50.000, a po svršenoj licitaciji prema iziici-tiranoj sumi. Pravo učestvovania imaju samo domača pred-uzeča u Krahevini Jugoslaviji. Ponuda mora biti u zapečačenom kovertu ss adresom- »Ponuda za izradu 65.000 komada spe cijalne hartiie za štampanje obveznica.« . Ponuda mora biti propisno taksirana, Uslovi za ovu licitaciju mogu se videti u Ode lienju državnih dugova (soba br, 5) za vreme kan-celarijskog rada, Iz odtljenja državnih dugova DBr, 47.026 od 2. decembra 1929. godine. Beležne Notes KOLEDARJE Zeone nudi po naiugodnejših cenah tiskarna .SLOVENIJA* Ufolnva 1 Mag. št. 44.187/29. Razglas 13.850 Mag. št. 43.323/29 13.800 Mestni magistrat ljubljanski namerava vložiti nom načrte mesta Ljubliane Vabijo se vsa tiskarniška in litografska podjetja, da vložijo tozadevne oferte na mestnem gradbenem uradu, soba št. 5, najkasneje do sobote dne 21. decembra 1929 ob 12 dopoldne. Vsi informativni podatki so na razpolago na gradbenem uradu vsak torek in četrtek od 9 do 13. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. decembra 1929. Razpis voženj za Mestno plinarno ljubljansko. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje za leto 1930. vožnje premoga in drugega blaga po pogojih in pojasnilih, ki so na razpolago pri ravnateljstvu Mestne plinarne na Rešljive cesti štev, 28 med uradnimi urami med 8 in 17. Pravico, oddaje voženj po lastnem preudarku ne glede na višino ponudenih cen, si ravnateljstvo pridržuje. Ponudbe nai se oddajajo v zapečateni kuverti pod označko »Oddaja voženj« najkasneje do 12. ure dre 15. decembra 1929 v pisarni Mestne plinarne ljubljanske. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. decembra 1929. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena mati, oziroma stara mati Morila Deiman dne 5. decembra popoldne, v starosti 93 let, nenadoma umrla. — Pogreb sc bo vršil v soboto 7. decembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica, k Sv, Križu. Ljubljana, 5. decembra 1929. g...«.« ^n^«....., v našem mevrnku - Poslužujte seqa oh vsak' orilik'! iblastni Koncesiori irana vi O lkc> ^ ir»«E>ri!«3>v?ic:!TieF Ljubljana, se ie preselila na Gosposvetsko c. 12. Sorodnikom in znancem naznanjamo, da je umrla gospa Sna Povše poj. Mostnih dne 6. dccembra ob 4 zjutrai v ljubljanski bolnici, previdena s sv, zakramenti. — Pogreb bo v nedeljo ob 543 popoldne v Šmartnem pri Litiji — Priporočamo jo v molitev. Šmartno pri Litiji, dne 6. deccmbra 1929. Rodbini POVŠE - HOSTNIK. Za Jugoslovansko tiskarno « Liubliani; Karel Cet izditialelj. i*an liakoteo. U tedniki Franc Krcmžar,