Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljA: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. Y administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta i gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna j>etit-vrsta: 8 kr.,če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. 343. 7 Ljubljani, 90 oktobra 1886. Letnilc lOTV. Pogled v Madjarijo. i. Največja nesreča, ktero je tujec grofBeust naklonil Avstriji, je avstro-ogerska nagodba. Madjari so postali v Avstriji gospodarji, ki notranjo in vnanjo politiko obračajo v svojo korist, ne, da bi jim odločilni krogi zastavili pot. Večina in manjšina cis-litvanskega parlamenta tresete se pred madjarskim „kalpakom", odjenjujete Madjarom v najvažnejih zadevah. Visoka naša gospoda potrpežljivo prenaša madjarski jarem. čudno je le to, da naši Nemci molče, ko Ma-djar njihovim bratom onkraj Litave madjarščino ubija v glavo. A tudi v višjih krogih Madjarom puste proste roke. Mnogo kvara storili so Madjari Avstriji v devetnajstih letih nesrečne nagodbe. Naša gospoda pa mirno molči. Tisza je zbornici predložil načrt postave o zakonu med Židi in kristijani, dobro vedoč, da njegov predlog ne bo po godu najvišjim krogom. Kol. Tisza je spreten parlamentarec, a slab državnik. Nasprotnika svojega vrže raz sedla, volit-vine niti so v njegovih pesteh, sili se klanja, a kaže velikodušnost, narod tolaži z obljubami, brzdati znž, svojo večino. On je spreten govornik, a to zgovornost uporablja v osebne in liberalno-madjarske namene. Njegov pogled ne sega v daljavo, pač pa bistro vidi madjarske koristi. Tisza je liberalen Ma-djar, ki prisega na vero moderne državne modrosti. Kot Madjar oblači liberalne ideje v madjarsko suknjo. Dobro poznil neopravičeno početje nekterih upravnikov, pa na tihem si misli: roka umiva roko. če je bil Giskra radodaren tostran Litave, naj bi bil Tisza puritanec onstran meje? Ogersko najnovejše postavodajstvo je izročilo posestnike oderuhom, podrepnikom in klativitezom. Stari posestniki so ob svojo rodno jim zemljo, zidovi se rede in množe. Srednji stan propada in peša, oligarhija mešetarjev gospoduje v deželi. Sedanji gospodarji v Ogerski nimajo zgodovinske podlage. Deak jim je vzgled, ne oziraje se na skupne državne razmere niti potrebe. Odločni nasprotniki so državni celokupnosti, samostojnost ogerske države jim je namera in vzor. Gospoda, ki je 1. 1867 sklepala nagodbo, tolažila je razne ugovore, češ, da so delegacije in vedna dotika vzhoda s zahodom, trdna vez med državnima polovicama. Pa sedanjost nam kaže, da Madjari samovoljno hodijo lastna pota. Ničesa ne pomaga, da so nektere može posadili na visoke službe v diplomaciji in drugih skupnih uradih. Madjar je sprejel svoje dostojanstvo kot dolžno plačilo za svoje politične prednosti. Kedar je treba na novo sklepati nagodbo, vedno se vrste neprijetni dogovori, pravo mešetarenje, ker gospoda pod krono sv. Štefana smatra nagodbo kot »kupčijo", pri kteri išče dobička. Madjarskim državnikom ni mar korist cele države, marveč stoje izključljivo na madjarskem stališči. Vedno in povsod Ogerska višje ceni lastne koristi od onih skupne države. Železniške črte in državne ceste izpeljane so onkraj Litave tako, da donašajo korist in dobiček le madjarskemu naroda, drugim pa škodo. Madjarska kupčijska politika vse stori, da spoji državne žile v Budapešti, v srci Madjarije, in trgovino odvrne od Trsta na Reko. Gospod Kallay vlada v Novi Avstriji po načrtih madjarske vlade in pospešuje madjarizacijo dežele. In vendar je naše ministerstvo popustljivo proti Madjarom do skrajne meje, višji in nižji krogi vestno skrbe, da se Madjarom ne krivijo lasje--. Ogerska konservativna stranka se je vrgla nad svojega nasprotnika, a takoj je omagala v neenakem boji. Zadnjič se je uprla socijalni reformi najnovejše mode, ko je Tisza hotel prodreti s postavo o zakonu med Židi in kristijani. Ker to ni šlo, zasadil je Tisza sekiro na korenine trdovratne opozicije. Preosnoval je zbornico magnatov po svoji volji in liberalni potrebi. Magnati so molčali ter po rimski šegi klicali kalvincu: „morituri te salutant". Skrivnost vladne modrosti prvega ogerskega ministra je ta, da vedno pogodi pravi nagib rnero-dajnih krogov, namreč onega dela madjarskega naroda, ki ima v javnem življenji nekaj vpliva. Tisza vedno podpira madjarski šovinizem; z njegovim dovoljenjem tlačijo tovariši v ministerstvu nemadjarske narode v deželi. Bolgarski častniki. Odločilni faktor v Bolgariji so sedaj bolgarski častniki. Samostalnost Bolgarske je tesno sklenjena s sestavo bolgarskih častnikov; ko bi ruski častniki zopet posedli častna mesta v bolgarski vojni, bi to bil vzrok vstaji v bolgarski armadi, ali pa bi se to tudi zgodilo, ko bi Rusi posedli Bolgarijo. Bolgarska armada šteje še le osem let, in noben častnik še ni dalje služil, kakor osem let. Ko so po rumeljski vstaji odpoklicani bili vsi ruski častniki, prišla so najodličnejša mesta pri vojni mladim častnikom v roke. Tako hitro so se naprej pomikali, kakor se to ne zgodi nikjer drugej v Evropi. Bolgarski častniki za svojo osebo veliko zgube, ako Rusi stopijo v višje vojaške službe. Bolgarski častniki dobro vedo, da je nezavisnost Bolgarske tesno sklenjena z njih osebo. Bolj ko se prikazuje, da Rusija misli Bolgarijo zasesti, bolj zanimiv postaja poklic bolgarskih častnikov, in radovednost raste, kaj bode potem z bolgarskimi častniki. Poglejmo toraj nekaj črtic o sestavi te bolgarske vojne. S carskim ukazom dne 8. maja 1878 je stopila na dan bolgarska armada. Vsak nov batalijon je imel za poveljnika ruskega častnika (polkovnika), dalje po štiri stotnike, pobočnika in 75 nižjih častnikov in prostakov. Isto tako je zapovedoval pri švadronu konjikov in pri bateriji ruski častnik. Pa tudi med lajtenanti (poročniki) je bilo mnogo Rusov. Ruskim častnikom je bila prihranjena služba v ruski vojni, bili so le odposlani v Bolgarijo. Velevali so po bolgarsko, kar ni prizadelo težav, ker ruski in bolgarski jezik sta si zelo podobna. Podlaga vojaškemu izobraževanju so bila pravila navadna pri ruskih polkih. Drugo je vse bilo tako, kakor pri ruski vojni, samo tepenja niso vpeljali. Domači bolgarski častniki so se izobraževali v vojaški šoli v Sofiji. Ta je nekako med nemško ka-detno šolo in vojaško šolo. Tečaji v tej šoli so trije. Iz nje imajo priti častniki za vsako oborožeuje. Ker pa ta šola ni imela sredstev za izučevanje v po-edinern (specijelnem) oboroženji, izuriti so se morali častniki zato dejansko. Več Bolgarov so poslali tudi za več let na Rusko, kjer so se učili v vojaških I LISTEK. Keltski grobovi po Kranjskem. Nedavuo obljubil sem nadaljevati popisovanje keltskih grobov in keltskih bivališč na Dolenjskem, kakor jih poznam iz svoje lastne skušnje, kajti sam sem vse pregledal. Pisal bom na podlagi svojih praktičnih skušenj čisto, sveto resnico, ktero sem si v v poslednjem času zdatno pomnožil, kajti v tem času prehodil som mnogo hribov in dolin, kjer sem videl veliko znamenitih strarin. Vsa stanovanja Keltov ali Galcev in Rimcev na Dolenjskem nam spri-čujejo, da že zdavnej pred dvema tisoč leti je bilo Dolenjsko jako naljudeno. Prvi stanovalci na Kranjskem so stanovali na Ljubljanskem močvirji, kjer jo v tistem času stalo jezero. Ti prvotni prebivalci niso poznali nobene kovine, vse orožje in orodje so si delali iz kamna in pa iz kosti zverin, posebno iz jelenovih rogov. Znali so tudi šivati. Šivanke so si iz kosti napravljali. S takim orodjem, kar je bila prava težava, so na več tisoč dreves posekali, v je- zero zabili; na teh zabitih koleh so si napravljali stanovanja, kjer so bili varni pred zverino. Gotovo so si iz tega namena na vodah stauovanja narejali. Taka stanovanja so se našla tudi na Švicarskem, po jezerih, na Francoskem in sploh po celi Evropi. Mogoče je pa, da so tedaj ljudje tudi v podzemeljskih duplinah stanovali, po kterih se je tudi kamneno in košeno orodje našlo. Za to dobo prišla je doba, ki se imenuje bronasta, kajti iz te dobe se nahaja orožje vsake vrste i/, samega brona. Na Ljubljanskem močvirji so tudi tedaj ljudje stanovali, kajti našlo se je mnogo lepega orožja iz brona. Sicer pa se le redko kje na Kranjskem iz te dobe sled človeških bivališč zapazi. Več tega orožja je bilo pred več časom najdenega pri Ljubnjem na Dolenjskem. Po malem se še kje tako orožje najde; eno sekiro kot orožje so pretečeno leto našli drvarji v hosti Beštanjske grajščine, v nekem grdem grabnu blizo Sevnice. Jaz sem jo dobil in v muzej oddal. Pred kratkim časom sem zapazil tako bivališče iz taistega časa blizo vasi in fare Sela pri Šumbergu, drugod jim nisem še nikjer na sled prišel, akoravno sem pregledal že tudi več podzemeljskih jam po Do- lensjkein. Najdejo se ostanki iu sled po jamah iz rimskih časov in iz časov, ko so se ljudje pred Turki' po jamah skrivali, ali so svoje imetje ondi hranili. Takih podzemeljskih jam je več po Dolenjskem. V oni v Drenovcih, v Krškem okraju smo kopali kakih 14 dni in našli vsakovrstne čepinje tudi iz rimskih časov, nekaj železa, eno veliko čeljust od medveda in več starin. Tudi ta jama je bila enkrat s kamenjem založena, zaprta; morebiti so ljudje ob turških časih svoje imetje ondi poskrili, in potem jamo zazidali. Tako se vidi tudi pri jami nad Tre-bansko grajšino, v hosti, kjer ste blizo dve podzemeljski skupaj; v eno se lahko gre precej daleč. V tej jami, ako bi se kopalo, se gotovo rimski ostanki najdejo, kjer konec jame je prav podoben ajdovskemu tempeljnu. Druga jama ondi blizo ima slab uhod; treba se je večkrat po kolenih plaziti; je pa tudi precej daleč pod zemljo. Tudi tukaj se vidi, da so bile jame že zazidane, kjer so ljudje shranovali svoje jmetje in se sami skrivali notri. Nahajajo se tudi ob Krki in pri Zagradcu; na drugi strani Krke ja ena taka jama, imenovana Bokrova jama. V V"; v,.i šolah v^Petrogradu, v Jelizabetgradu, potem tudi v tovarnah za puške v Tuli in Viborgu. Prvi okrajšani tečaj vojaške šole je dal 160 častnikov, drugi leta 1880 86,,. tako, da('je bolgarska vlada imela leta 1S82 246 mladih bolgarskih častnikov. Odsihmal so vsako leto poprek izurili po 60 častnikov. Še 1. 1888 so bili vsi višji častniki, privzemši vodje pri kompanijah, sami Rusi. V teku omenjenega leta je začel knez Aleksander spraznjene stotniške službe nameščevati s poročniki. Že tačas bi se bila knez Aleksander in Rusija razprla; poslednjič so vendar Rusi prenehali. Po tem takem je štela bolgarska vojna ob času vzhodno-rumelijske vstaje polovico stotnikov domačinov, drugo polovico in vsa viša mesta so zavzemali Rusi. Poročniki so bili skoro brez izjeme Bolgari. Za izobrazbo vojske so Rusi res mnogo storili, a njih zasebno življenje je dalo povod mnogim pritožbam. Tudi je bilo mnogo prepirov med ruskimi in bolgarskimi častniki. Poslednjič so sprevideli tudi varčni Bolgari, da jih Rusi mnogo mnogo stanejo. Navadne plače so sicer dobivali iz Ruskega, a Bolgari so morali priklade dajati, ki so bile mnogokrat veliko veče, kakor navadna plača, in veliko veče, kakor plače bolgarskih častnikov. Kar pa se tiče vzhodno-rumelijske vojne 1. 1885, pred zedinjenjem z Bolgarsko, je imel vsak bata-talijon le eno kompanijo pod puško. Častnikov je bilo kakih 50; nekdanjim ruskim častnikom, ki so velevali batalijonom in kompanijam, bilo je nekaj nižjih bolgarskih častnikov prirejenih, kteri so po devet mesecev bili v vojaški šoli v Sofiji, in slednjič bilo je še nekaj tujih, ki so bili imenovani v Carigradu. Ruski častniki v Vzhodni Rumeliji so popolnoma bili izstopili iz ruske vojne in niso bili z njo v nikaki zvezi. Jeseni 1. 1885 je ruski car poklical nazaj vse ruske častnike, bilo jih je kakih 200. Bolgarska armada je zgubila vse častnike pri štabu. Ostali so samo vzhodno-rumelijski polkovniki: Ni-kovorov, Filov, Mutkurov, bolgarski Gudzev in nekdanja nemška častnika polkovnik baron Riedesel in Corvin. Izvzemši imenovane, je imela bolgarska vojna ob bolgarsko-srbski vojski samo mlade častnike, ki še niso nič skusili in niso vodili druzega, nego kako kompanijo. Najstarejši ni imel više kakor petintrideset let. Le posamezni so si pridobili skušnje v zadnji turško-ruski vojski. Stotnik Niko-vorov od topništva je postal vojni minister. Vendar je šlo ob srbski vojski bolje, kakor so pričakovali. Stotnik Nikovorov je vodil vojno ministerstvo prav spretno, bolje gotovo, kakor poprej, ruski minister knez Kautakuzen. Stotnik Petrov, načelnik generalnemu štabu, se je tako hitro privadil s svojimi ljudmi v red te službe, kakor da bi bil od nekdaj v tej službi. Stotniki so prevzeli polke in brigade in so jih brez posebnih napak vodili, vojaki se prav nič niso vpirali mladim Častnikom. Rusi so se toraj hudo zmotili , ko so mislili, da pojde vse vsaksebi, ako ne bodo oni vodje. Zgodilo se je ravno narobe; z mladeniško vnemo so vodili vojake k zmagi, častnikom se je ponujala prilika zadobiti slave in više stopinje v vojni, kakor nikjer drugej. Napenjali so vse svoje moči, da dosežejo visoko ceno: slavo in počastenje, kar se je mnogim tudi posrečilo. Ima dober ubod in tudi noter se lahko hodi, toda prav zavito; ondi sem našel čepinje starih časov, in od zunaj se vidijo v kamen vsekane luknje, kjer so enkrat vrata bile. Ravno tako se vidi pod vasjo „Re-brce" pri Krki ena taka jama, v kteri se vidi čez meter debel, dobro ohranjen zid, kjer je bila jama zazidana. Ko sem na koncu jame kopal, najdel sem precej človeških kosti in čepinje iz starih časov. Veliko je še takih jam. Nedavno sem našel jako lepo jamo, nad vasjo čemš, Mirnapeške fare, na meji Trebanjski. Ondi se nahaja silno lep kapnik, (Tropfstein), jama je proti koncu zasuta. Ljudje se sploh silno boje iti v take jame. Kmet, ki je mene spremljal, je zunaj jame ostal, če tudi sem mu ponujal svečo, da naj gre z menoj. Še le, ko je videl, da sem že jaz precej daleč prišel, iu da mene ni še nič požrlo, je dobil pogum, in me je začel klicati, da naj se vrnem, da pojde tudi on z menoj. Prav lepa jama je to; pred nekaj leti našel jo je posestnik iz vasi Kal, Dobrniške fare. Vhod ji je nekoliko sežnjev naravnost navzdol, potem pa po strani. Ko je kmet prišel notri, našel ie 16 človeških trupel, druzega pri drugim ležati; lahko da so notri Politični pregled. V Ljubljani, 22. oktobra. Notranje dežele. V merodajnih krogih pečajo se z idejo, če bi ne bilo umestno letos delegacije na Dunaji zbrati, ker je v Budapeštu vsled kolere zdravstveno stanje čedalje bolj neugodno. Ce bi se to- in onostran-litavski merodajni krogi sporazumeli, bi potem iz Dunaja došlo ogerskim delegatom povabilo, da naj tjekaj pridejo. Madjari pa tega nečejo, ker se boje za zgodovinski turms, da bi se jim ne zgubil in so rekli, da naj se delegacije namesto v Budapeštu ali Dunaji rajši snidejo v Požunu (Pressburg). Vnanje države. Rusija jela je po oficijozni poti odbijati sum-ničenje, kakor da bi ji bilo na zasedanji Bolgarije kdo ve kaj ležeče. Po „Pol. Corr." sama svari javno mnenje, da naj ne veruje tistim šovinistom, ki po ruskih listih dan na dan okupacijo kot neizogibljivo potrebno povdarjajo. Med temi listi so v prvi vrsti „Mosk. Vedom.", ki v enomer trdijo, da je ruska čast skaljena, če Rusija ne zasede Bolgarije. Vladni krogi v Petrogradu so vse druzega mnenja. Ondi mislijo, da, če bi ji bilo res treba za orožje prijeti, bi morala vse druzega sovražnika pred seboj imeti, kakor pa so sedanji mogotci v Sofiji, česar se ji pa na veliko srečo ni bati, kajti velesile so ji jako ugodne odgovore poslale dotikajoče se bolgarskih zadev. Vsled tega je tudi ua Ruskem stališče miroljubne stranke vedno trdneje in bo še vedno trdneje, kajti ozira se na potrebščino miru, o kterem pa glavni panslavist Katkov neče prav nič slišati. Ta mož se britko pritožuje proti Nemčiji in Avstriji, češ, vedve ste, ki bolgarske regente na Rusijo šču-jete. Rusija je morala Kaulbarsa tja doli poslati, ker so jo dogovori Skjernjeviški k temu silili. Ob enem imela je pa roke zvezane, da mu ni smela dati potrebne podpore, (kozakov), s ktero bi si bil mož spoštovanje priboril. Sedaj naj Ie Avstrija in Nemčija „gori gledate", da bodete vničili upor Sofijskih regentov. Kdor je kašo zasolil, naj jo pa tudi poje! S Katkovim dela enake korake v preganjanji ljubega miru „Sovremenja Izvesti", ki pravi, da je vsa nezgoda Rusijo le zarad tega zadela, ker je ta pozabila, da pot v Carigrad še vedno preko Dunaja pelje in da mora Rusija Avstrijo v orijentalnem vprašanji popolnoma na stran potisniti, in če ne drugače, tudi njen upor streti! Rusija je še tako priprosta, da je svojemu laži-zavezniku (Avstriji) do dveh turških pokrajin (Bosne in Hercegovine) pripomogla z velikimi žrtvami in še ga vedno podpira! No, to je pa že šovinizem brez primere, le golo hujskanje ! Kdo bo bolgarski knez? To je vprašanje, na ktero še nihče ne more odgovoriti. Na Bolgarskem še prav tako malo vedo zanj, kakor v Petrogradu, če prav imajo ondi morda že to ali ono osebo za prazni stol pripravljeno. Bolgari so se obrnili s prošnjo do velesil, da naj bi jim nasveto-vale, koga da naj v predstoječem velikem sobranji volijo za svojega kneza, da bo velesilam tudi všeč, pa niso dobili še nobenega odgovora. Na Dunaji in v Berolinu pravijo, da mora v tem oziru prvo besedo Rusija imeti, kajti kaj pomaga, če bi tudi Avstrija ali Nemčija tega ali onega kandidata nasve-tovali, kterega bi pa Rusija ne potrdila. Zarad tega prvi dve velesili ne bodete nikogar potrdili, ki bi ne bil po volji Rusiji, ter se nadjate na ta način rusko okupacijo preprečiti. Kaj bodo toraj Bolgari storili, če do 27. t. m. ne zvedo za nobenega kandidata? Kakor se od ene strani čuje, mislijo voliti kneza Aleksandra Battenberga. Volitev ta bi pač ne bila resna, temveč bolj iz dvorljivosti, kakor pa kaj druzega, ker dobro vedo, da Aleksander ni tako neumen, da bi še enkrat tjekaj silil, kjer ga Rusija prišli in niso nič več venkaj znali, ter so morali lakote pomreti. Dobil sem ondi koralde iz keltskih časov in menim, da bi prav bilo, to jamo do dobrega preiskati. Znamenita je jama pri Ložu na Notranjskem, kjer so pred nekaj leti našli kosti velikih jamskih medvedov, kteri rod se je ob vesoljnem potopu popolnoma končal. Vse kosti so bile okamnjene, zobje grozni; večidel teh kosti so vzeli na Dunaj. Še vem za veliko takih jam, ktere bodem ob priložnosti pregledal in potem sporočal. Vrnimo se h Keltom, kterih ostanki se po Kranjsken po več krajih nahajajo po grobeh, iz kterih se dti bolj natanko popisati življenje in dela Keltov. Kelti so stanovali navadno po več družin skupaj in so si na hribih, na strmih gričih napravljali varna stanovanja, kjer so okrog hriba ali strmega griča nanesli kamenja ua visoko, da ni mogel ne sovražnik, ne divja zverina do njih. Ako si take velikanske nasipe ogleduješ, se moraš čuditi, kdaj so ubogi ljudje zamogli toliko kamenja skup nanositi! Na sredi teh nasipov so si naredili • stanovanja. Povsod se vidi, da so tam, kjer so imeli ne mara. Tukaj ste toraj le dve reči možni: ali bo Rusija še dalje ostala pri svoji trmoglavosti in bo rekla, da volitve in iz njih nastalo1; sobranje ni veljavno, toraj tudi nima pravice voliti. V tem slučaji Bolgarom ne bo druzega kazalo kot voliti po svojem prepričanji; toda volili bodo brezvspešno,iliO dobivajo se v loterijskem buren u ogerskega Joekej-kluba: Budapešta, Waltznergas.se 6.