Gospodar in gospodinja
LETO 1934	31. OKTOBRA	STEV 44
Tri važne za sadjarje
1 Prvi letošnji sneg in škoda na sadnem drevju. Malokdaj se primeri, da bi sneg navalil s tako silo že kar sredi oktobra, kakor se je zgodilo to letos. Z vso resnostjo je začelo snežiti kar nana-gloma, ne -a bi bil kdo le od daleč slutil, da se bo čez noč silovit zahodni k sprevrgel v mrzlo burjo. Sneg je bil moker, težak in ga je ponekod zapadlo kar 20—30 cm ua debelo. Ker marsikje do tedaj niti slane ui bilo, se ni čuditi, da je bilo vrtno rastlinje še vse zeleno. Razen dalij ali georgin, ki jih je moker sneg kar stlačil k tlom, je bilo najbolj prizadeto zopet sadno drevje. Odkrhnilo se je mnogo posameznih vej celi vrhovi so se razčehnili, slabo vraščena drevesc so se nagnila al; celo podrla. Poškodbe so tako različne, da je nemogoče omeniti vse primere. Pa najsibodo že kakršnekoli, vnemar jih ne smemo pustiti, ampak brez odloga je hiteti na pomoč, da ne bo škoda še večja. Največkrat bomo naleteli na te-le primere:
Začesnjene veje. Če se začesnjena veja le še količkaj drži drevesa, jo naravna jmo v pravo lego in trdno priveži-mo. Rana se na ta način popolnoma skrije, neprodušno se pa ne zapre. Zato je treba robove dobro zamazati s cepil-no smolo, da ne moreta niti zrak niti voda v notranjost. Vez mora biti tako močna in trpežna, da zdrži vsaj dve leti. Debelejše in težje veje je dobro obenem tudi podpreti, da se zanesljivo prepreči vsako premikanje.
Popolnoma odkrhnjenih vej ne moremo več rešiti. Tu ni druge pomoči, nego da vejo odstranimo, rano na drevesu pa skrbno zamažemo s cepilno smolo. Vedeti moramo, da se rane na drevju celijo samo v dobi rasti, torej spomladi in poleti. Zato je posebno važno, da vsa-
ko rano čez zimo neprodušno zapremo, da ne začne les gniti, preden se more pokriti z novo tkanino.
Razčehnjene vrhov, včasih vsaj pri mlajšem drev ju, le še spravimo z vezmi in podporami v prvotno lego. Kadar pa to ni mogoče, moramo žrtvovati še deblo. Mlajše drevje z na ia način pokvarjenim vrhom se vč-urih lepo obrabe Čeprav nima nobene veje; tieta le r. ne na deblu gladko obrezali in zasuazaii.
Drevesa, k- jih j* sneg nagnil, nemudoma poravnalno z vrvmi in j..o p -rami. Če tako drevo pas.imo vne-.nfir ie dve leti, se. v raste v svoji novi in ga je p'JZi>eje težko t;.,asih z.'(.c. pokonci.
Podrla drevesa, katerih korenine pa na eni sirani še o t že v zemlji, posiavi-mo zot.ei pokonci (seveda. &< o u,so prestara in p.e.ežka) in jih s koli aii x vrvmi t; ko utrdimo, da sf- ne moiej« ganiti. Hureje se z, ...ti, lua.-iejo ak.- jim dobro pogaojimo s kvu.j.o lom ali s starim hlevskim gnojem.
Starega,- že itak slabega ihf-vja, ki ga je sneg močno p ivaril, ne uaže zdraviti, ker navadno ne borne pričakali kaj prida od njega.
Za mahanje in zapiranje ran je v lem letnem času edino c^pilna smola primerno mazilo, ilovico spe.e dež in mazanje je bre/ uspeha.
2. Zajec; K škodi, ki jo je prizadjal rani sneg. »e bo pridružila še druga škoda. ako ne bomo takoj sedaj, preden zapade sneg zavaiovaii mladega sadnega drevja pre.l zajcem. Ni treba ponavljati, kako se to zavarovanje izvrši, ker je to že itak vsakomur /.nano. Vsakdo bo pač po svojih razmerah ukrenil, da bo drevje tako zavaroval, da zajec ne bo mcgel
z zobmi do debla. K raznim do sedaj uporabljenim sredstvom se je v zadnjem času pridružilo še eno, ki drevje jako zanesljivo zavaruje, se lahko uporablja več let in je razmeroma poceni. To je nalašč v to svrho preparirana lepenka, ki se v obliki cevi ovije okrog debla in z žico pritrdi, da se ne odvije. Delo je snažno, hitro in popolnoma zanesljivo. Lepenka je tako trpežno izdelana, da zdrži, če je čez poletje shranjena na suhem, celo deset zim ali še več. Izdeluje jo znana papirna industrija I. Bonač v Ljubljani.
3. Sadno drevje treba zavarovati tudi pred drugimi zajedavci in mu dati hrane. Kjer so imeli slabo sadno letino, ali kjer sadja letos sploh ni bilo, je pričakovati drugo leto dobre letine. Da se bodo te nade v polni meri uresničile, se
lotimo sadnega drevja takoj na jesen ter ga temeljito osnažimo in ga nazadnje obrizgajmo z 10% aiuorinom (na 1 kg arborina 10 litrov vode). Kdor nikakor ne zmore, da bi drevje obdelal od vrha do tal s tem sredstvom, naj temeljito namaže vsaj deblo in debelejše veje. Ko je to delo končano, pride pa na vrsto gnojenje. Hlevski gnoj in gnojnico v sadovnjak, če mogoče še pred zimo.
Marsikje je bila pa lelos prav dobra ali pa vsaj dobra sadna letina. V tem primeru je pa drevje še bolj potrebno skrbne nege in gnojenja. S tem bomo dosegli, da tudi prihodnje leto ne bomo brez sadja, čeprav pridelek ne bo tako obilen, kakor ie bil letos. Z rednim negovanjem in z rednim gnojenjem dosežemo tudi pri sadnem drevju redne letine.	H
Sedanje opravilo klela?'a
Vinogradnik je končal svoje delo tedaj, ko je potrgal grozdje in ga spravil v klet. Sedaj je pridelek v rokah kletarja, ki ima nalogo iz njega napraviti dobro pijačo. — Pri nas je vinogradnik istočasno tudi kletar. — Kakor je važno vinogradniško delo, da dobimo dobro, zdravo, sladko grozdje, tako je tudi največjega pomena pravilno ravnanje z grozdjem in moštom v kleti, da postane vino čim boljše. Pisati sedaj o ravnanju z grozdjem in moštom, je že prepoeno, ker je mošt že v sodih; ni pa prepozno za nasvete o ravnanju z mladim vinom, kajti to delo sedaj šele pričenja. Zato hočemo tu našim vinogradnikom-kletar-jem podati nekaj navodil, kako naj postopajo s spravljeno pijačo, da postane dobra in se v najboljšem stanju ohrani za poznejšo prodajo, pri kateri se bo, kakor se danes domneva, doseglo ugodnejše cene.
Vsesplošno mnenje vinogradnikov je, da bo povsod tam, kjer niso prezgodaj trgali, letošnja kapljica prvovrstna kakor jo že dolgo nismo pridelali. Zato treba tem moštom posvečati posebno pažnjo, da dobimo iz njih tako pijačo, kakor od njih pričakujemo. Ce pa ho-
čemo obravnavati ravnanje z mladim vinom, predpostavljamo, da je vsak kletar že prej poskrbel za čisto, snažno klet in zdravo vinsko posodo. Brez teh predpogojev ni dobrega vina. Toda o tem je zdaj prepozno govo.iti.
Letošnji mošti imajo mnogo sladkorja, zato bo njih vrenje trajalo dolgo. Popolnoma pokipela bodo vina pa le v tistih kleteh, v katerih je stalna toplina okrog 15 stopinj Celzija. Ker je pa prezgodaj nastopilo hladno vreme, saj smo ponekod imeli ponočno toplino celo izpod ničle, zato bo v marsikaterem hramu zaradi mraza mošt predčasno nehal kipeti in ostal do spomladi mošt. To je pa za vino skrajno škodljivo. Vinski mošt mora na vsak način že jeseni po-kipeti, za kar mora kletar skrbeti, če hoče zdravo vino imeti v svoji kleti.
Kako pa omogočimo popolno povret-je mošta jeseni, če se je to predčasno zaustavilo? To dosežemo s toploto in s krepkimi drožami. V klet postavimo pečico in jo kurimo tako, da nastane toplota okrog 15 stopinj Celzija. Ce vlada v vsem prostoru nekaj dni stalno tako visoka toplina, tedaj bo nepokipeio vino začelo samo od sebe kipeti in to vedno
83S
močneje, dokler ue bo popolnoma po-vrelo. Večkrat se pa zgcui, o a --e diože v moštu ne dado več zbuditi K življenju iu delovanju. Tedaj mu je dooati krepkih drož bodisi v obliki nekaj litr >v zdravega burno kipečega mošta iz drugega soda, bodisi čistih diož, ki jili dobimo na Vinarski šoli v Maribo, u. Ogrevanje kleti je tako dolgu potrebno dokler polomoma ue preneha vrenje vseh mostov.
Sede, v katerih je burno vrenje že končano, doumemo z ocjrjin vinom, ki-pelne vehe pa še vetrno pusiimo, kajti m.ado viuo že veojuo po malem vre. Namesto kipeiiiili veh te lahko poslužiim kipel 11 ih vreči o, napolnjenih s suhim čistini peSKi ni, ki vsaj oeloina prepreči dostop škodljivih glivic v sod. Ob lepem toplem viemeuu klet zračimo, vendar moramo paziti, da toplina, četudi so vina že po>iiipeia, ne pade izpod 10 stopinj Celzija, kajti ista še vedno, četudi malo vidno, kipe in dozorevajo.
Pokipela vina pustimo nalo pri miru, da se užistijo; pač pa skrbimo, da so sodi vedno polni. Od časa do časa pokušamo pijačo, kako se razvija, da pridemo na morebitne napai<e, pa tudi, da ugotovimo pravi čas za pretakanje. Nekatera vina se učistijo prej, druga pozneje. V slovenskih vinorodnih okoliših se pretakanje v najbolj zgodnjem primeru izvede okrog božiča, kar bo letos povsod tam, kjer so mošti zaradi ugodne toplote močno in hitro po kipela. Tedaj bodo morali kletarji s pokušanem ugotoviti pravi čas za pretočitev mladega vina.
Poprava prek'slih moštov je še sedaj možna, četudi bo leios retl:-.okje potreba. Morda se bo pa vendar tu pa tam pri pokušanju mludtga vina pokazalo, da ima to preveč kisline, zlasti, če je bilo grozdje piezgodaj potrgano. Da tako vino ražkisamp, ga v sodu premešamo'z mešalno palico, da se droži, ki so se v lijem že sešedle, ponovno razdelijo v tekočini. V pomanjkanju sladkorja >e kvasne glivice lotijo kisline in jo do neke mere zmanjšajo. To napravi novo vino bolj uglajeno in pitnejše v primeri
s kislejšim. Mešanje droži po potrebi parkrat ponovimo.
Opozoriti pa moramo kletarje še na nekatere podrobnosti, ki so izredno važne pri ravnanju z mladini vinoim. Predvsem ue spadajo v vinsko klet poljski pridelki: pesa, repa, zelje in drugo korenstvo, kakor tudi ue nobena tekočina, ki ima močan ali neprijeten duh. Mlado vino se kaj rado navzame vsakega vonja, ki ga je potem težko spraviti iz njega. Torej v vinsko klet spada samo vino.
Nadalje je paziti, da vina v kleti ne polivamo. Sode, ki puščajo, je dobro za-mazati z lojem ali s kakim posebnim kitom za sode, da se tekočina iz njih 'ie izceja. Če se slučajno kje vino razlije, ga je do suhega obrisati. Vinski izcedki so v kleti leglo raznih vinskih bolezni, zlasti glivic octove kisline, ki povzroča kisanje vina; pa tudi plesnoba se rada naseli na takih mestih. Pri dolivanju sodov je dobro osnažiti zlasti veho in okrog nje, kajti tam se glivice rade ugnezdijo in so večkrat vzrok pokvare vina.
Letos je ostalo mnogo vinske posode prazne, zato mora umen kletar tudi lej posvečati svojo skrb. Da je treba kadi in vso manjšo posodo, rabljeno pri trgatvi, kakor tudi rookainico in stiskalnico temeljito očistiti, oprati, posušiti in spraviti na primeren suh prostor za prihodnjo trgatev, se ^auio po sebi razume. Pa tudi sode, ki nam sedaj ne rabijo, je treba 'pregledaii, po potre t i posušiti m zažvepijati vsaj v-ake Iri uuvece. da jih na ta način ohranimo popolnoma zdrave.
Vino'giadnik-1'letar mora pa tudi znati svoj pridelek soečati po čim ugodnejših cenah. Sicei je težko predvidevati, kako se bodo te v bodoče razvijale, vendar mora prcizvajalec pri prodaji imeti letos pred očmi naslednja dejstva:
1.	Po dosedanji površni cenitvi bo letošnji vinski pridelek v dravski banovini dosegel komaj 200.000 hI, medtem ko je lainstka »slaba« letina dala 460.000 hektolitrov. Tako slabe trgatve, pravijo vinogradniki, ni bilo pri nas že 40 let.
2.	O slabi letini tožijo vsi vinorodni kraji naše države. Torej ni pričakovati prevelikega dotoka vina iz drugih banovin, zlasti iz Dalmacije
3. Po kakovosti bodo letošnja vina p.r v (>vrstna, zato se bodo brez težav dr-žr a tudi še čez prihodnje poletje in bo mogoče za večino sortnih viai doseči prav po\oljne cene.
Večkrat seveda silijo gospodarske rs-Vere vinogradnika, da skuša čim prej vnovčiti svoj pridelek. Vendar je pri i ročati, naj ne mečejo preveč vina trenirat na trg in ga ponujajo, kajti s
VmsM fr«f
Ljutomer: Splošna trgatev se je pričela !. oktobra. "Druga leta je trajala po več tednov, letos je bilo v enem tednu končano z redkimi izjemami po gra kioskih vinogradih. Vse do septembra r in cenili in pričakovali, da bo količina pridelka vsaj tolikšna kakor i-r.oi. toda dejstva dala prav tistim, ki so /,e preje tekli, da bo letošnji pridelek niurjši nego lanski. Nabrali smo po-v ;>re 110 komaj 5 do 6 lil na oral kar od-i; varia p;i(;ii .-m dvotretjinski količini ..'•••.-V <ia vinskega nrideisa, Že lani naš vitnaarr i' ik "i piišsl ua svoj račun tein i • ju in z;> 1 voljila Ietišnja vi i ka ». v p-ini^ijkljivo obdelr.nib vinu-■> ' 'n ni z-r<dl-i in s-? nabralo niti 3 hI p ». -im orala'. Količina vin»kcg« pri i - i : •• > e j n« za 'ovoljuje. pnč pa je ka '. nn<>!k» rili-"na. M^sti Hdobar .. .■•--t"v:i.pv si p!>kj»x;«'i vsev> ek d 2ii • • i u> v sla ;korja po Kl-j.-t -rac d-ur-;-•••>!"*?<»; tehtuid po Ing zmerne vinske : 'p'« v b i.išib legali v Jeruzalemu in T-i nknlicr so imeli lnoštj 23 do 24 c i , >v šla-''k"rja, ponekod celo do '. ' .• .. ( ene vinskemu moštu ob trgatvi hm i j te <ni ! Din naprej do 6 za liter po j al- sli.. V drugi dekadi oktobra so ««-=4 kupci nudili že do 8 Din za liter Mali -posestniki so svoj vinski pridelek vuovč-ili že ob trgatvi, kakor že omenje no. radi izbirne kakovosti pridelka, po res zmernih cenah, dečim si večji vinogradniki obetajo znatno zboljšanje sedanjih cen, kar je vsekakor opravičeno, če pomislimo, da je blago pi vovrst.no in ga je malo. Nekoč je bil običaj, da je vsak gostilničar razpolagal za posebne
tem pritiskajo na cene. Saj slišimo, da so nekateri prodali s\oj mošt celo po 2 Din in 2.50 Din liter. To pomeni za letošnjo kapljico nezaslišano izkoriščanje najbolj siromašnih vinogradnikov potom brezvestnih vinskih trgovcev- in gostilničarjev. Saj v gostilnah se ne dobi niti mošta izpod 12 Din liter. Zato priporočamo vinogradnikom skrajno pre-vit nost pri prodaji letošnjega pridelka
svečane priložnosti z boljšo vinsko kapljico, ki je bila seveda v ceni nekoliko višja. Opozarjamo vinske kupce, posebno gostilničarje, da si pravočasno oskrbe ta letošnji dar božji.'
Pekre in Limbuš. Trgatev se je v splošnem zslela 1. oktobra. Večji posestniki so podbirali koncem septembra. Termin trgatve je določil občinski odbor na seji dne :3 septembra. Večina vinogradnikov se je ravnala po odredbi. TigUev vobče je slaba. Posestnik, ki ima oral vinograda, je nabral samo 120 litrov. Ima zelo slabo oskrbovan vinograd. Drugi posestnik, ki ima bolje obdelan vinograd, je nabral na 2K oralih 26 hI, tak povprečno na oral 9.45 hI. Cene za mošt se gibljejo od 4 do 6 Din za liter. Za pretočeno vino mešanih sort 7 Din iiter, za sortirano pa 8 Din liter. Trgatev je bila že v prvi polovici oktobra končana.
Maribor. Termin za - spinSun trgatev je bil določen na 2. okt ber. Mnogi vino-iia-iniki v Slovenskih goricah pa s trgatvijo niso Čakali do tega termina, podbirali in brali so že mnogo preje. Kakovost mošta ranih trgatev seveda ni bila zadovoljiva, dočim so vsebovali mošti oktete iskih trgatev nad 23% sladkorja po Klosterneuburški mostni tehtnici. Vinski trgovci so plačevali mošte z 18% sladkorja po 3 Din liter, za mošte izpod 18% sladkorja pa sorazmerno man je, za Ijoljše in sortirane mošte pa tudi več do 5 Din liter. Živahnega prometa z vinskim moštom, kakor se je razvijal druga leta, letos nismo opazili. Ker je trgatev v splošnem bila slabša nego lanska, koli-
činsko srno dosegli komaj dve tretjini lanskega pridelka. V inogradniki, ki mošta niso prodali, upajo na znaten dvig cen za mlado vino, ker ga je malo, starih zalog pa tudi ni.
Sromlje. Večinoma smo končali letošnjo trgatev okoli 1. oktobra. Količina pridelka dosega lansko in je tedaj daleč pod normalo. Kakovost pa je odlična; v tem oziru »Sromeljčan 1934« ne zaostaja niti za najboljšimi letniki Primerno legi. sortam in času trgatve so beležili mošti 18 do 23 stopinj sladkorja. Obeta se prvovrstna, enotna vinska kapljica po vinskih trgovcih in konzumentih cenjenega vinskega tipa zlasti povsod tam, kjer se je podbiralo in je pridelek deležen tudi pozneje umnega kletarstva; zakaj trgatev ima in kipenje se je rz-
vršilo ob najlepšem vremenu. In cene? Na trgu se opaža zaenkrat poleg rezer-viranosti i neka neorientiranost. Večjih kupčij še ni bilo. Nekaj mošta Ha je šlo po 2.50 Din. Za la vina glase ponudbe po 4 do 5 Din, kar po mnenju poznavalcev našega vina in trga, za tukajšnja vina ni pretirano.
Novo mesto. Trgatev na Dolenjskem je končala začetkom oktobra in mošt je pri ugodni toplini večinoma že pokipel. Kvantitativno je letina slaba, kvalitativno pa vsled prisilne prezgodnje beratve komaj srednja in le pozne trgatve, po 25. septembru so dale boljši pridelek. Kupčija z novimi vini je še šibka. Cene so zmerne, ker je vinogradnik primoran prodati čimprej svoje blago radi pri-manjkovanja denarnih sredstev.
Glavna pravila za re$o kuncev
Društvo za pospeševanje kunčjereje v Zagrebu je izdalo naslednja pravila za uspešno rejo domačih zajcev:
1.	Predpogoj za uspešno rejo kuncev je snaga, -dovolj zraka in svetlobe ter dober, zdrav materija! za razplod.
2.	Kuncu ne škoduje niti najhujši suh mraz škoduje mu pa vlaga, vročina in prepih.
3.	Hlevček (zsboj) za vsako plemensko žival mora imeti najmanj 1 m2 talne površine in 60 cm višine.
t. Ne imej več živali kakor pa jih moreš brez težav nastaniti, rediti in oskrbovati. Večjo korist boš imel od ene ali dveh zajkelj (plemenskih seveda), ki jih neguješ pravilno, kakor pa od 10 samic, katerih oskrba je nezadostna.
5.	Kadar živali pariš, devaj vselej samico v kletko k samcu, nikoli pa obratno! Počakaj, da se samica oplodi, kar spoznaš po tem, da se zruši samec od nje bodisi na eno stran ali pa na-vzad. nato pa vzemi samico takoj proč!
6.	Kuncev, ki so mlajši od 8 mesecev, ne uporabljaj nikoli za razploje-vanje.
7.	Np dopuščaj, da bi imela zajka mladiče več kot trikrat na leto, pa tudi
samec ne sme. »kakati več kakor dva-do trikrat na teden.
8.	Ne puščaj zajki za dojenje nikoli nad sedmero mladičev! Kar jih je več. jih pokončaj! Več koristi boš imel od 5 do 7 mladičev, kakor pa od 9.
9.	Zajka naj doji najmanj 8 tednov, še bolje pa bo, ako doji 9 do 11 tednov. Mlade zajčke jemlji od matere postopoma, tako da ji mleko ne bo delalo težav. Ko si odvzel zadnjega mladička, naj ima zajka mir 10 do 20 dni! Ko so mladiči stari 2 in pol meseca, jih loči po spolu.
10.	Ne prijemaj kuncev nikoli za uhlje, ampak primi z levico kožo v za-tilniku, z desnico pa podpri telo v spodnjem delu.
11.	Krvoskrunstvo, to je parjenje živali, ki so v bližnjem sorodstvu, smeš dovoliti kvečjemu do dveh zarodov, potem pa je brezpogojno potrebno osvežiti kri, dobiti torej samca, ki s samico ni v sorodu.
12- Krmi kunce redno in sicer po dva-ali po trikrat na dan. Daj jim toliko, po možnosti rariične hrane, da bodo siti, a ne pusfaj pri njih neizkoriščenih ostankov.
13. Kadar krmiš svežo travo ali repo
in podobno krmo, ni treba dajati še posebej vode. Če pa pokladaš seno, žito ali drugačno suho krmo, daj tudi vode, ki pa ne sme ostati v staji dalje kakor četrt ure.
14. Zaradi varčnosti pa tudi iz higi-jenskih razlogov, pokladaj travo in seno vedno le v jaslicah, žito pa, mehko hrano in vodo v težkih, glazirauih glinastih posodah.
V
15.	Ne krmi nikoli pokvarjene ali zmrznjene hrane, kakor tudi ne zve-njene trave.
16.	Za meso so kunci najboljši (tudi najbolj rentabilni), ko so stari 5 do 6 mesecev.
17.	Ne zametavaj tudi ne poletnih kož, zlasti ne od starejših živali, ker se dajo izvrstno predelati v kožo za obutev, za galanterijsko in drugo blago.
KUHINJA
Kostanjev narastek. 14 dkg surovega kostanja olupim ter deuem v vrelo vodo za toliko časa, da mu lahko spodnjo kožico odstranim. Nato denem olupljene sadove v kožico ter nalijem toliko mleka, da jih pokriva. Za duh pr denem košček vanilije in odrezek limonine lupine. Ko so kostanji mehki, jih r>» .-Mučim skozi sito. K pretlaeeneivv-nju primešam 4 dkg surovega m?., rumenjakov, 8 dkg sladkorja, dve ž. ruma ali kakega drugega likerja, iz patih beljakov sneg in malo žličico moAe. Ko je dovolj zmešano, denem v z maslom ali mastjo pamazano skledo ler spečem v srednje v; oči pečici. Pečeno potresem s sladkorjem.
Kostanjev narasxk v sopari kuhan.
V skledi mešam 7 dkg surovega masla s petimi rumenjaki Nato primešam 14 dkg pečenega -a znlanega kostanja, 10dkg pl&dk ra, malo sesekljanih limoninih lupinic, 7 dkg drobno zribanih mandljev in '.""ediiie iz ireh beljakov sneg. Streseno v obliko kuham v sopari pol ure, v to ■ ;;>em na krožnik in polijem z zfiv.cio marmelado ali s sokom dveh po-n a ranč in e te limone. Sok pomaranč in limon prevrent z 10 dkg sladkorja.
Kostanjeve is;le. Nekaj debelih Kostanjev skuhani. Kuhane polijem z mrzlo vodo ter jim olupim zgornjo in spodnjo kožico. Nato jih pretlačim ter jim pridenem enako težo surovega masla, sladkorja in moke. S par rumenjaki zgneteni te snovi v testo. Testo razre-
žem v za oreh debe koščke. Iz teh oblikujem podolgaste igle ter jih spečem v pečici. Pečene poinažem s toplo gla-zuro.
Glazura. V globoko posodo streseni 20 dkg finega sladkorja. Na ognju mešam toliko časa, da se sladkor začne topiti. Potem pridenem toliko vrele vode, da se sladkor stopi in da postane gosto tekoč. Potem primešam poljubno dišavo, kakor: limonin sok, runi, mali-:;ovec ali žlico marmelade ali kak do-er liker. S tem sokom iramažem prav jitro vsakovrstno pecivo. Namazano denem za toliko časa v toplo pečico, da se napravi kožica na pecivu. Potem pustim toliko časa na zraku, da se posuši.
RAZNO
Slon se boji miši. Zanimivo je, rla se slon, pred katerim trepečejo strahu vse druge živali, boji miši. On ve, da ga ta živaliea lahko umori, ako mu zleze v rilec.
ga Nemci pridelujejo zopet lan. Časopisi v Nemčiji poizivajo gospodinje, da bi kupovale zapet platneno in ne bombaževo perilo. Platno je vkljuib višji ceni vendar cenejše 0'd bombaževih tkanin, ker zdrži veliko let. Tudi plaviti ni treba platnenega perila. Posebno zato naj kupuje gospodinja v Nemčiji platno, ker sta lan in konoplja edini predilni rastlini, ki se pridelujeta v Nemčiji. S kupovanjem domačega platna bi ostalo veliko denarja doma; pridelovali bi več lanu in več rok bi dobivalo delo. Lan bi omejil pridelovanje pese in krompirja, ki danes nimata cene. Vlada je določila, da dobe gospodarji, ki bodo razširili pridelovanje lanu, nagrado. Dolžnost nemške gospodinje je, da podpira vlado in kmeta s tem, da kupuje domače platno.
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Ljubljanska borza. Denarni promet z inozemskimi devizami na ljubljanski borzi je bil zadnje tedne nekoliko manjši kot začetkom meseca. Noti ral je inozemski denar na dvojen način: V prostem prometu v zasebnem kliringu so kupovali: 1 angleški funt za 228.50 Din, 1 avstrijski šiling' 8.15 Din, 1 špansko peseto 5.80 Din in 1 grško drahmo 0.29 Din. V uradni notaciji, ki ji je prišteti še 28.5% doklade, pa so bili tečaji sledeči: 1 angleški funt 169.10 Din, 1 ameriški dolar 33.80 Din,
I	holandski goldinar 23.06 Din, 1 nemška marka 13.70 Din, 1 švicarski frank 11.11 Din, 1 belgijski belga 7.96 Din, 1 italijanska lira 2.92 Din, 1 francoski frank 2.24 Din, 1 češka krona 1.42 Din.
ŽIVINA
g Mariborski živinski sejem 23. L m.
Prigon na ta živinski sejem je znašal
II	konj, 17 bikov, 110 volov, 443 krav in 7 telet, skupaj 588 glav. Kupčija je bila precej živahna ter se je prodalo 395 glav. Cene so bile za kg žive teže sledeče: debeli voli 3.50—4 Din, poldebeli 2.50—2.75 Din, vprežni voli 2.75—3.25 Din, biki za klanje 3—3.50 Diu, klavne krave, debele 2.75—3.75 Din, plemenske 1.75—2 Din, molznice in breje 2.50—3 Din, mlada živina 3.50—4 Din, teleta 4.50—5 Din. — Mesne cone: volovsko meso Ia. 8—10 Din, Ha. 6—8 Din; meso od bikov, krav in telic 5—6 Din; telečje meso Ia. 8—12 Din, Ha. 7—8 Din; prašičje meso, sveže, 10—15 Din.
g Mariborski prašičji sejem 26. t. m. Kmetje so tega dne pripeljali na sejem 323 prašičev, prodali pa jih le 148. Torej kupčija ni bila tako živahna, kakor je bilo pričakovati. Cene so od zadnjega sejma nekoliko nazadovale in so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari po 50—70 Din rep, 7—9 tednov stari 80—90 Din, 3—4 mesece stari 130 do 150 Din, 5—7 mesecev stari' 200—300
Din, 8—10 mesecev stari 320—400 Din, 1 leto stari 600—700 Din. 1 kg žive teže je bil 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 8—9.50 di.arjev.
CENE
g Gibanje cen v septembru. Kakor so zanimivi podatki Narodne banke o gibanju cen (indeks) v veletrgovini, toliko bolj je važno gibanje cen na drobno, ki ga za mesec september objavlja Delavska zbornica v Zagrebu. V veletrgovini je indeks cen od avgusta na september padel od 1045 na 1039, v zlatu je ostal neizpremenjen na 73. Lani je znašal septembra indeks 1057, v zlatu pa 74. Cene so se torej le malo znižale. — Indeks cen na drobno je padel od 1230 v avgustu na 1219 v septembru. V zlatu znaša indeks cen avgusta 86, septembra 85. Indeks življenjskih stroškov za 1 odraslega delavca je padel od 1154 na 1138, v zlatu od 81 na 80, indeks za štiričlansko delavsko družino pa od 1106 na 1090, v zlatu od 77 na 76. Podlaga so cene v letu 1914 kot 100. (1 zlata vrednota se računa 14.3 današnjih papirnatih, ali 1 krona predvojna 14.3 današnjih dinarjev.)
g Žitno tržišče. Položaj na žitnem tržišču je ostal neizpremenjen. Na ljubljanski blagovni borzi se nudi žito pri vagonskem odjemu, postavljeno na vsako slovensko postajo in plačljivo v 30 dneh, po naslednjih cenah: pšenica baška, 78 kg težka, po 160—162.50 Din za 100 kg, baška, 79 kg težka, po 165 do 167.50 Din, koruza, stara, suha, po 147.50 do 150 Din, nova, umetno sušena, s kakovostnim 'jamstvom, po 115—117.50 Din, času primerno suha 107.50—110 Din. Moka baška »O« po 260—265 Din, banatska »O« po 265—270 Din. — Na novosadski in zomborski blagovni borzi ni niti znatnih izprememb. Prihaja sicer vest, da je Privilegirana izvozna družba nekoliko izpremenila svoje nakupne pogoje, toda posledic še ni pričakovati v kratkem, ker so dovozi na
trge zelo slabi. Cene so danes naslednje: pšeniea bačka 79 kg po 115—117.50 Din, banatska 79 kg 112.50 Din, koruza umetno sušena v Indiji 87 Din, banatska postaja 65 Din, slavonske in bližnje postaje 75 Din, času primerno suha 60 Din. Moka je popustila na 205—210 Din. Odjem ničle je slab, nasprotno pa se dobro prodajo črne moke, ki gredo vedno v denar. — Nekaj je upanja za izvoz na Češko, ki je letos pridelala samo 13.6 milj. stotov pšenice, 1933 leta pa 19.9 milj. stotov. Na podlagi lega donosa je računati, da bo znašala uvozna potreba Češke 40.000 vag. pšenice.
g Fižol. Kupčija s fižolom se je nekoliko poživela ter je povpraševanje po uašem rdečem ribničanu precej živahno. Cena od 2 do 2.10 za kg, ki jo doseže kmet, je neizpremenjena, vendar pa se opaža, da kmetje z blagom toliko ne silijo. Za mandalon ni nobeuega povpraševanja, ker nudi Poljska po zunanjih tržiščih te vrste blaga po zelo nizkih cenah. Iz tega razloga je pri nas cena zanj padla ter dobi producent komaj 1.75 do 1.80 Din za kg. Tudi Japonska nudi te vrste fižol po zelo nizkih cenah. Prece š no povpraševanje je po cenejših vrši fižola, posebno po »zelenem . vendar se doseže cena največ 150 Din za 100 kg franko Postojna.
PRAVNI NASVETI
Radi trme — preteča pravda. J. S. R.
— Poleg vašega vinograda ima neki k a j -žar hišo. Poleg te hiše leži vaš svet, ki ga kajžar v zadnjih letih u/porablja na ta način, da spravlja na tem prostoru drva za kurjavo. Opominjali ste ga že večkrat, uaj ta prostor izprazni ali pa da ga odkupi, če že ne more biti brez njega. Ivaj-žar se za vse te Vaše opomine ne zmeni, pravi, da mu v slučaju toabe ne morete nič vzeti, ker je kajža prepisana na njegovo ženo, žena pa da ne bo nič plačala ker ima samo hišico iu njivo, ki je ne more nihče prodati, ker je tak zakon, ki jo ščiti. Vprašate, če je to res in na kakšen način bi si najlažje pomagali. — Svetujemo vam, da daste oba, kajžarja in njegovo ženo, povabiti na pečat na okrajno sodišče. Upamo, da bosta oba sodnikovim besedam verjela, da ne smeta proti Vaši volji uporabljati vašega sveta. Ce bi tak opomin ostal brezuspešen, boste pač
morali olia. kajžarja in njegovo ženo, tožiti na izpraznitev vašega sveta, če boste pravdo dobili, bosta oba. kajžar in njegova žena obsojena, da plačata nerazdelno vse pravdne stroške. Te stroške bo*te izterjali od onega, ki kaj ima. /.a te pravdne stroške boste lahko predlagali prodajo kajže in njive na javni dražbi! Res, žalostno bi bilo, če bi kajžar v svoji trmi na lastili koži okusil, da se sme prodati za pravdne stroške tudi bajta njegove žene:
Okraden na božji poti. A. C. T. — Z
vozom ste se peljali na božjo pot. Zaustavili /ste se v gostilni ter izročili konje iu voz s konjskimi odejami gostilniškemu hlapcu. K.o sle se popoldne hoteli odpeljati, ni hlapec mogel najti vaših odej za konje. Po dolgem iskanju je rekel, da jih je moral pač kdo ukrasti. Zahtevali ste odškodnino za odeje od gostilničarja, ki se je pa branil sploh kaj plačati, češ, da odgovarja za odeje hlapec. Zadevo ste prijavili orožnikom, vendar tatu uiso mogli izslediti. Vprašate, če lahko tožite gostilničarja za odškodnino. — Po postavi je ~ gostilničar odgovoren kot hranilec za vse stvari, ki so bile izročene v hrambo njemu ali koinu od njegovih uslužbencev. Te odgovornosti ne more gostilničar odvaliti na svoje uslužbence in gostu odgovarja le on, ne pa njegov hlapec. Svetujemo vam. da pismeno od gostilničarja zahtevate primerno odškodnino; če ne ,'!ača zlepa, ga motate pač tožiti.
Najdntno plačati je dolžnost. F. V. M.
jutranjih urah ste našli na ulici nekaj /lamine z dragimi kamni. Ker ste polteni, ste dragocenosti nesli na policijo, kjer ste povedali, kje ste vse io našli. Čez par dni ste črtali, da je bila z drugimi stvarmi vred ukradena ravno taka zlatnina, kakršno ste našli Vi. Šli ste na policijo, kjer so vam povedali, da so najdene dragocenosti že oddali na sodišče, katero je ugotovilo. da so ukradene. Na policiji so vam povedali tudi naslov okradene osebe. Ko ste šli k te j osebi v upanju, da dobite na-grado-najdnino, ste bili razočarani. Izgovarjala se je. da nič ne da, ker je bila okradena in da ukradenih stvari še ni dobila nazaj. Vprašate, če imate v teh oko)-nostih pravico do najdnine ali ne. — Ker ste Vi zlatnino našli, imate pravico do najdnine, ki znaša 10% vrednosti. To najdnino je lastnik dolžan plačati: če noče prostovoljno, ga lahko tožite. Svetujemo vam. dn stopite na sodišče k sodniku, kateri vodi preiskavo radi tatvine. Tam boste zvedeli pravo vrednost najdenih dragocenosti in boste lahko takoj izračunali, koliko vam je dolžna plačati lastnica. ____________
Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«!