Štev. 176.
$*&S8tme2fta sfavUka 1 Sin.
V Ljubljani, sredo 29. avgusta 1923.
Poštnina pavlanrana.
Leto L
MITBANIE HOVBr
1
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12-—, Inozemstvo Din 20‘-
Uredništvo: Woifova ulica žt. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana“. upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Neposredno pred rešitvijo reškega vprašanja.
¥aina ssfa ministrskega sweta. — naša vlada na stališču rapallske
Pogodbe.
Minister dr. Jankowic o katoliškem shodu. — VBada in Radič.
Radič.
Radić je s svojim begom izbral ono £>ot, ki najhitreje in najbolj gotovo vodi k razpadu njegove struje.
Pred sabo je imel tri pota: 1. da ♦ztraja dalje pri svoji absolutni pasivnosti; 2. da nastopi pot parlamentarne opozicije; 3. da se obrne na tujino. — Izbral je poslednjo pot.
Na prvi poti bi njegova opozicija zagazila v politično močvirje in se pričela tajati. Narod bi pričel polagoma ovi-jdevati, da s tem načinom ne pride do nobenega uspeha. Kljub njegovim dekla-macijam bi šel parlamentarni In državni razvoj dalje, Beograd bi vladal, narod bi se pokoraval. Kakšen predsednik republike je to, če ga za majhno raz-Ižaijenje časti lahko prime žandar in odvede za 14 dni v zapor, kot navadno Žensko z ulice!
Na drugi poti — 'da gre v skupščino
bi se moral odreči celi svoji preteklosti. Moral bi priznati kralja in drža-.vo, ustavo in poslovnik in postal bi na-Vadna parlamentarna opozicija. V najboljšem slučaju bi dosegel samo, da bi ee zopet združili radikalci z demokra-ti, a Radič bi lahko postal vodja velike parlamentarne opozicije. Za velike, pozitivne, konstruktivne politične talente je jako hvaležna naloga biti vodja velike parlamentarne opozicije. Tu se najlažje pokaže talent in sposobnost. Seveda je za to treba pozitivnega, konstruktivnega dela. Radić pa ni tak talent in v parlamentu bi postal navaden kričač, bil bi kmalu osmešen in potisnjen v ozadje.
Stopil je torej na tretjo pot, ki je najslabša. Ne samo mi, ampak tudi druge države so imele mnogo iredentističnih »komitetov« v tujini. Bil je črno>-gorski komitet, hrvaški komitet, ukrajinski komiteti na Dunaju, v Pragi itd., slovaški komiteti, beloruski komitet itd. Nič ni lažje, kakor pa ustanoviti tak kostet. Nekaj ljudi se najde, tudi kapital za osnovne stroške se dobi, če ne doma B-a kje drugje. S takim »komitetom« je kakor z zakonsko dvojico. Dokler vladajo medeni tedni in dokler ie v hiši vsega dovolj, vlada sloga. Ko se pa ohladi prva ljubezen in ko nastane pomanjkanje, nastane hišni prepir. Osnovni troški so hitro porabljeni. Življenje v tujini je drago, vsak član komiteta se zaveda, da mora takorekoč predstavljati neko državo, ta ali oni je tudi toliko pameten, da misli na prihodnjost in hoče dati nekaj na stran, za slučaj, da se Podjetje likvidira. Ce grabi Peter, zakaj ne bi grabil Pavel in potem prično očitati' drug drugemu, kdo je več pograbil. Medtem pa prično usahnjevati dohodki. Iz domovine ne prihaja mnogo, v tujini ni lahko najti amaterjev za takšne športe, tuje države pa podpirajo take komitadžije samo, če je v njihovo korist in če je upati na uspeh. Dobe se države, ki so vesele takih komitetov, toda oni jim morajo pokazati reelne uspehe. Zunanja politika je pa jako realna in ne da niti ficka iz idealizma. Cr-Uogorski komitet je bil Italijanom zeio Všeč in poleg tega je italijanska kraljica hči poslednjega črnogorskega kralja. Toda on ni mogel Italijanom pokazati nobenih praktičnih uspehov in lire se ne Plačajo s simpatijami. Sedaj so časi jako neugodni za take komitete, ker vsaka država želi red in mir in je po vsem Svetu razpoloženje proti novim prevra-itam. Nobena država ne bo s silo intervenirala proti naši kraljevini, ker bi iz 1teke intervencije mogli nastati novi, jako težki zapletljaji. Ta ali .ona država ki Podpirala komitet samo, če bi mogel Sam kmalu in sigurno doseči uspehe. Tega pa hrvaški komitet ne bo mogel. Radičev načrt bi se mogel izvesti samo X akcijo v notranjosti, nikdar pa z akcijo v tujini
‘ Stvar je jasna. Radić bo nadlegoval Čega ali onega »distingviranega« tujca in moledoval za avdijence. Morda bo dobil kje kakšno tajno avdijencoi, ki ne bo pomogla ničesar, javne pa nobene, ker nobena država noče stopiti v odprto nasprotje z našo kraljevino. Skušal bo spraviti kakšen članek v ta ali oni tuji list. Tako življenje bo zelo dolgočasno in silno drago, ker propaganda v tujini stane ogromno, dohodkov bo pa vedno manj. Slednjič se bo najbrže končalo, kakor se je s toliko drugimi »ko-ndtadžiji«, da bo ponižno prosil, da se bhi odpuste vsi lastni in tuji grehi, in milostno dovoli »v zemlji domači da truplo leži.«
Radičeva stranka je sedaj postala ^rgan nekega veleizdajniškega komite-V* tujini m aieuo stališče je iasjao.
Beograd, 28. avgusta. (Z) »P o -liti k a« poroča: Zastopnik ministrskega predsednika g. dr. Velizar Jankovič se še ni vrnil niti včeraj iz Ljubljane. Vsled tega se včeraj ni mogla vršiti tolikokrat sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bi imeli biti storjeni definitivni sklepi glede Reke in Radiča. Ministrski svet se je pa včeraj vendarle sestal pod predsedništvom ministra zunanjih del g. dr. Ninčića. Minister zunanjih del je uporabil včerajšnjo sejo, da na njej podrobno obvesti svoje kolege iz kabineta o dosedanjih pogajanjih z Italijo. Cela seja do 8.30 je potekala v diskusiji o Reki. Po tem poročilu od strani g. dr. Ninčića je ministrski svet začel razpravljati o instrukcijah, katere g. dr. Ninčić namerava poslati naši delegaciji v paritetni komisiji v Rim. Del teh instrukcij je bil dovršen na sinočnji seji in je bil takoj po seji šifriran in odposlan v Rim. Drugi, glavni del instrukcij pa se je sestavil na današnji seji, ki se je začela ob 10. uri dopoldne, ker se je g. dr. Jankovič danes zjutraj ob 7.20 vrnil iz Ljubljane. Vlada je sinoči po seji ministrskega sveta odklonila vsakršno obvestitev o svojih namerah glede pogajanj z Italijo, tembolj, ker novi pogoji za rešitev reškega vprašanja še niso znani niti naši delegaciji v Rimu.
Vendar pa po informacijah iz krogov, ki stoje vladi zelo blizu, lahko priobčimo sledeče: Vlada ne smatra, da je nota italijanskega ministrskega predsednika z dne 8. t. m. ultimatum, poslan naši vladi in se tudi na tako noto, ako bi bila njej poslana, ne bi ozirala. Ona smatra, da je bila ta nota poslana
Beograd, 28. avgusta. (Z) Sinoči je po seji ministrskega sveta izjavil minister zunanjih del g. dr. Ninčić, da je po obvestilih, ki jih ima iz Londona, Radič popolnoma nasedel s svojo diplomatsko akcijo v Angliji. Ze 2 dni se angleško časopisje več ne bavi z njegovim bivanjem v Angliji in tudi ne jemlje v razpravo njegovih intrig, ki jih je skušal v Londonu zasejati. Na drugi strani pa je vlada dobila izjavo angleških merodajnih faktorjev, da se kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ni treba niti najmanj vznemirjati, ker je Radič iskal zveze v Angliji. Načela človečanska dovoljujejo gostoljubnost do nekih gotovih mej, toda ako jih bo Radič prestopil, se bo proti njemu postopalo po zakonu za državo, v kateri on živi. Izgleda], da se je samemu Radiču priobčilo to obvestilo angleških merodajnih krogov in da se on pripravlja, da do srede tedna zapusti London, Verjetno je, da bo skušal priti v Ženevo, da bi tudi tu poskušal šanse, ki so vnaprej obsojene na propast, ker niti ena velikih sil ne želi vmešavati se v vprašanja), ki se tičejo naših notranjih državnih odnošajev. Taka zagotoiila so dospela v Beograd, tako iz Paiiza, kakor iz Londona in iz Rima.
Beograd, 28. avgusta. (B) »T r i-buna« piše: Vlada bo še ta teden sklenila, kake korake bo podvzela proti defetističnim in veleizdajniškim akcijam. Pričakuje se poročilo zagrebške pokrajinske vlade o delu defetistov, da bi se proti krivcem moglo postopati. Do danes pa še ni znano, kake sklepe bo vlada napravila v tej stvari, ali gotovo je, da bo prenehala s politiko sentimentalnosti. Vlada je uvidela, da se mora država braniti s silo in da od nasvetov in želja nima nihče koristi, najmanj pa država. Kakor se čuje, bodo pri sodiščih obtoženi vsi oni, ki so ustmeno ali pismeno delali proti državi, kakor je zgrajena po vidovdanski ustavi. Za take zločine bodo obsojeni tudi oni, ki so v inozemstvu ali v izgnanstvu in sicer in contumaciam, ker hoče vlada, da bo sojen vsakj naj si je prisoten ali ne,
nejasno je samo še, kakšno stališče bodo zavzeli Muslimani iz Bosne in slovenska ljudska stranka. Ali bodo stavili vse na kocko Radića v izgnanstvu, ali se pa oddelili od njega? Sedaj se je po-
paritetni komisiji, da ima med tem svobodne roke v nadaljnem toku pogajanj. V reševanju problema reške države, ostaja vlada še nadalje na stališču ra-pallske pogodbe, s katerim je zajamčena samostojnost Reke. Naša vläda je razpoložena, kakor tudi italijanska vlada v tem smislu, da pride do rešitve problema do konca tega meseca.
Po današnji seji ministrskega sveta ob 2. uri popoldne je dal g. dr. Jankovič novinarjem izjave, da so bile v Ljubljani prirejene velike manifestacije kralju in kraljici in da je bilo od strani Slovencev manifestovano edinstvo naroda in države. Minister g. dr. Velizar Jankovič je izrazil veliko zadovoljnost nad edinstvenim držanjem slovenskega naroda. Nato je na vprašanje, kaj namerava vlada storiti proti Radiču in njegovim pristašem, g. dr. Jankovič odgovoril, da je postopanje v teku in da se bo postopalo z vsemi sredstvi, ki so na razpolago.
Ker je bil večji del seje posvečen reškemu vprašanju, je vlada prepustila g. dr. Ninčiču, da da nekoliko podrobnejše podatke novinarjem o poteku današnje seje, vendar pa je na splošno začudenje novinarjev bil zelo rezerviran v dajanju izjav. Priobčil je edino to, da je vlada naši delegaciji v Rimu poslala nadaljne instrukcije kakor tudi odgovor italijanski vladi na njene predloge. G. dr. Ninčić se ni hotel izjasniti, v kateri smeri je redigiran naš odgovor, temveč je rekel samo to, da vlada vztraja na izvršitvi vseh prevzetih obveznosti š strani Italije.
London, 28. avgusta. (B) »Times« prinašajo dopis svojega beograjskega poročevalca, v katerem ta piše, da je minister dr. Jankovič odločen, da uporabi vsa zakonita sredstva proti Ra dičevemu republikanskemu pokretu in da pošlje poslaništvom kraljevine v inozemstvu navodila, kako postopati, da se diskreditira Radičeva akcija. Glede na to vest pristavljajo »Times«: Radič je dosedaj propagiral idejo federalizma za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev proti centralističnemu sistemu. Zadnji čas pa se nagiba k republikanizmu in je začel ostro napadati vlado. Zaradi tega je vlada napravila korake, da ukine njegovo parlamentarno imuniteto. Vlada pa teh korakov ni takoj podvzela in je tako Radiču uspelo, da je tajno šel čez mejo in prišel v London. Ženevski dopisnik »Daily Expressa« javlja po švicarskih listih, da si je Radič, Iti je iz svoje domovine pobegnil v London s tajinstVeno misijo najel vilo. Vsi listi trde, da se Radič nastani v Curihu. Dopisnik pristavlja, da so Hrvatje enodušno proti gospodstvu Srbov.
PROTI NEZAŽELJENEMU GOSTU.
Bern, 28. avgusta. (B) Maurice Mire piše v današnji »Gazette de Lausanne« sledeče: Agitator in re-volucijohar Radič, ki je pobegnil v London, se namerava naseliti v Švici. Nastanitvi tega nezaželjenega gosta v naši deželi se je treba izogniti, če le mogoče. Radič je poznan prijatelj onega panger-manizma, ki je s svojim habsburžan-stvom napravil toliko zla svoji deželi. Radič je hud neprijatelj Francije in ne ve se zaradi kakih intrig in manevrov bi se naselil v naši deželi. Mi smo med vojno mnogo trpeli zaradi ljudi vsake vrste. Mir nas je osvobodil konspirator-jev in njihovih neprijetnih privržencev. Ni nam na tem, da bi jih zopet imeli pri nas in to tem manj, ker smo v dobrih odnošajih s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi jo hotel Radič razdreti.
B e o g r a d, 28. avgusta. (Z) Vsled Radičevih neuspehov v Londonu je za-
levovo luknjo. Koristi ni bilo nobenej, dalje je nemogoče, nazaj pa težko. Pravijo, da ženska, ki enkrat pade, še ni izgubljena, a če pade drugič, se težko reši. Zveza z Radičem je bil vsekakor
Po seji vlade je imel g. dr. Ninčić ponovne konference s člani posvetovalnega odbora, z admiralom Pričo, ki istotako na vprašanje novinarjev ni hotel dati nikakih podrobnejših informacij o stanju pogajanj z Italijo. Vendar pa se doznava v dobro informiranih krogih, da so se na sinočnji seji redigirale instrukcije vlade naši delegaciji, in da je v njih sprejet večji del italijanskih predlogov z edino omejitvijo, da ne pristaja na to, da bi Baroš in Delta prešla za gotovo število let v obseg reške države. Te vesti so tudi nekoliko vznemirile javnost
Beograd, 28. avgusta. (B) Vaš dopisnik doznava iz krogov, ki stoje blizu dr. Ninčiču, sledeče važne informacije o stanju razgovorov z Italijo glede Reke. Zadnje tri dni je nastal preokret glede rešitve reškega vprašanja. Prejšnji načelni sporazum med italijansko in našo delegacijo, po katerem naj bi paritetna komisija upravljala Reko, ni še v vseh detajlih dovršen. Naša vlada vztraja na stališču, da morata Baroš in Delta biti izročena naši državi O tem se sedaj vodijo pogajanja direktno med Rimom in Beogradom, vendar pa se sedaj ne more nič točnega vedeti, ali bo došlo do sporazuma med obema vladama.
MINISTRI NA BLEDU. ,t
Beograd, 28. avgusta. (B) Nocoj je odpotoval na Bled minister za finance dr. Stojadinovič in minister vojne, general P e š i č. Minister ver d r, Janjič je odpotoval v Ljubljano.
vladala velika nezadovoljnost v krogih separatistov v Zagrebu. Odgovor angleške vlade naši vladi je frapiral vse kroge, ker je angleška vlada izjavila, da bo storila proti Radiču vse potrebne korake, ako bi on sploh prekršil izkazano mu gostoljubnost. Za sedaj Radič nima nikakih zvez s političnimi krogi in ga le-ti tudi ne smatrajo za resnega človeka, kakor smatrajo tudi njegovo gibanje kot škodljivo za interese prijateljstva Anglije in naše države.
Zagreb, 28. avgusta. (Z) Kakor doznava vaš dopisnik, je bival pred štirimi dnevi v Zagrebu odposlanec Jugo-slovenske muslimanske organizacije, ki se je imel informirati o situaciji, ki je nastala po begu Stjepana Radiča iz Zagreba in po vesti o pogajanjih z dr. Korošcem in vlado. Kakor javljajo sedaj iz Sarajeva, so odpotovali v Zagreb nekateri člani jugoslovenske muslimanske organizacije z dr. Spaho na čelu, ki žele, da se v Zagrebu sprejme definitiven sklep o njihovem držanju. V Zagrebu bodo tudi počakali odposlance dr. Korošca, ki imajo priti glasom vesti sobotnih blokaških listov. Rezultati tega sestanka bodo odvisni od držanja jugoslovanske muslimanske organizacije, da-li ostane še nadalje pri dosedanji svoji orijentaciji, ali pa da se loči in povede posebno akcija
Sofija, 28. avgusta. (Z) Vlada g. Cankova je zadovoljna z uspelim atentatom na Rajko Daskalova, ker misli, da bo smrt enega največjih nasprotnikov sedanjega režima znatno pripomogla k poboljšanju in utrditvi njene akcije in stranke. Veruje nadalje, da se bo gibanje zemljoradnlkov znatno izgubilo in da se bo ideja zemljoradniške organizacije razpršila. Razven tega se misli, da bo te dni v Sofiji sprejet program sporazuma med Cankovim in Todor Aleksandrovim o akciji v južni Srbiji in Grški, kakor tudi niz novih atentatov, ki bi imeli prinesti nove povoljne sklepe, raznih inozemskih problemov Bolgarske in njene politike. Zaupno se doznava, da je izpolniteljni komite že zdavnaj pripravljal spisek »Prijatelji Bolgarske*, ki se morajo odstraniti z zemeljskega površja. Atentati se bodo vršili v Bolgariji in v inozemstvu. Denar se za to akcijo ne štedi, vsled česar je odposlanih že več ljudi, ki naj bi izvršili ta grozna dejanja.
Beojrftd, 28. avgusta. (ZŽ Pov»
Dr. Beneš v Rimu.
Rim, 28. avgusta. (B) Češkoslovaški minister za zunanje zadeve je dospel v Rim. Dr. Beneša sprejme predsednik vlade, Mussolini, jutri. Na to bo dr. Beneš sprejet v avdijenci od pape-ža.
Rim, 28. avgusta.. (B) Listi ko* mentirajo sestanek Mussolinija z dr. Benešem in naglašajo, da je Beneš že preje želel ta sestanek, ali da ga je moral odložiti zaradi sinajske konference. Ni dvoma, da ima sestanek v prvi vrsti politični značaj. Ni pa točno, da bi se razpravljalo o trgovinski pogodbi med Češkoslovaško in Italijo že glede na to, da že obstoja trgovinska konvencija od 23. marca t. 1. Delo na rešitvi trgovinskih vprašanj bo poverjeno strokovnjakom in se v nobenem slučaju ne bosta s tem bavila Musolini in Beneš. Prejko-ne bosta razpravljala o madžarskem vprašanju in o stališču Male antante nasproti Nemčiji in Madžarski in nasproti drugim evropskim problemom.
Z©mBjoradniški
kongres.
Č u r u g, 28. avgusta. (Z) Včeraj so dospeli na kongres zemljoradnikov delegati Češkoslovaške, Slovenije in Rusije. V imenu Čehov so prisostvovali: senator g. Hips v imenu češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Švehle; Jan Kulik v imenu zemljedelske jednote, Jan Zeleni, predsednik zemljoradniške omladine, Jan Kubiček, novinar in predsednik saveza zadrugarstva. Od strani Rusov sta prisostvovala kongresu delegata Ivan Milanov in Aleksij Finzuk, dočim so Slovenci bili zastopani po Janku Kukovcu, Ludoviku Ivaniču, Staši Železniku, Draganu Marušiču, vsi v Imenu zemljoradniške stranke, a Ivan Marinko in Franc Onim v imenu slovenske zemljoradniške omladine. Bolgarski delegati so bili ovirani, tudi vsled atentata na Daskalova in so to tudi javili, Romuni in Poljaki pa niso prišli iz neznanih razlogov.
Svetovni mirovni
kongres.
L o n d o n, 28. avgusta. »Times« poroča iz Washingtona, da je umrli predsednik Harding imel namen za bodoče leto sklicati svetovni mirovni kongres. V vseh krogih se izražajo, da ima predsednik Coolidge, ki goji resno željo nadaljevati s Hardingovo politiko, isti namen. (W)	'■:£
SPOPOLNITEV BRITANSKE VLADE.
London, 28. avgusta. (K) Neville Chamberlain je bil imenovan za zakladnega kancelarja, Johnson Kicks pa za ministra zdravja.	----
STRESEMANN ZA SPORAZUM.
L o n d o n, 28. avgusta. (K) Posebni poročevalec »Daily Graphica« ie imel z državnim kancelarjem dr. Stresemannom razgovor, v katerem se je državni kancelar živahno zavzemal za skupni sporazum med Francijo, Anglijo in Nemčijo. Tak skupen sporazum je edina pot za vzpostavitev redu, miru in blagostanja v Evropi. Pustite nam, je rekel državni kancelar, le skupno delati na hitri rešitvi strašne krize in na zopetni zgradnji nove Evrope. (W),
dom uboja Rajka Daskalova v Pragi, se v Beogradu uveljavlja prepričanje, da vlada Cankova ne veruje v svojo moč, četudi je že sama mislila na iznenađenja;, ki bi se mogla dogoditi ljudem, ki so prišli preko krvi do oblasti. Izgleda, da bo ta uboj našel živ odmev v celi Evropi, v službenih krogih in v javnem mnenju. O tem pa se bo vsekakor govorilo tudi v Mali antanti in misli se na nastop in skupen korak velesil proti takim metodam Bolgarske.
JUŽNA ŽELEZNICA.
B e o g r a d, 28. avgusta. (Z) Po nalogu naše vlade je ratificiral naš poslanik v Rimu konvencijo o tehnični in administrativni reorganizaciji Južne železnice, kakor tudi konvencijo o tranzitu na Južni železnici.
RUDARSKA STAVKA V ČEŠKO-
„	SLOVAŠKI.
P r a g a, 28. avgusta. (K) Po uradnem poročilu je včerajšnja konferenca obratnih svetov v severo-zapadnem češkem revirju sklenila, predlagati vodstvu rudarske stav-ke^n^iOTzroči 48 uma	«tUKteJ ®
Radičeva polomila v Londonu.
Pred rasčiščenlem politima situacije*
kazAlfi. & is» m k Radiču bife eot y JJabVcudiUm bmafc
Nadaljevanje atentatov	„
na „Prijatelje Bolgarske.
Beograjsko pismo.
(Od našega stalnega
KlulB političnim počitnicam ne poči-Va politično delo. Nekateri ministri so sploh ostali v Beogradu, drugi so šli sa-'mo na popolnoma kratki odmor ali na inšpekcijsko potovanje, ter so se že čez nekaj dni vrnili nazaj, Trifunovič in ,Ttifkovič sta težje bolna in se bosta morala zdraviti dalje časa. Trifunovič tma že dolgo časa srčno napako, opravlja le z veliko težavo svoj posel in je sploh že davno želel, da bi se mogel rešiti ministrstva. Pred počitnicami je podal ostavko in se je dal le s težavo preprositi, da je še dalje ostal na svojem mestu, pod pogojem, da se mu dovoli daljši dopust. Trifkovič potrebuje specijalne zdravniške pomoči.
Novi minister trgovine, dr. Kojič je na kratko pred javnostjo razvil svoj program, ki se popolnoma krije s programom finančnega ministra. Valuto in gospodarsko stanje sploh zamoremo postaviti na zdravo podlago samo, ako:
1. napravimo ravnotežje v proračunu;
napravimo aktivno trgovinsko bilanco.
Ravnotežje v proračunu bomo dosegli, ako imamo toliko dohodkov, kakor siroškov. Zato je pa treba zmanjšati stroške in povečati dohodke. Treba je več varčnosti v državnem gopodar-stvu. V ta namen se mora tudi znižati število uradništva. Treba je pa tudi povečati dohodke, to se pravi, naložiti nove davke. Končati se mora z onim zanikrnim gospodarstvom, ko se sploh ni vprašalo, kako se bo kaj plačevalo, ampak samo trošilo in delalo dolgove.
Treba je pa tudi doseči, da bo trgovinska bilanca aktivna. To se pravi, mi moramo vsaj toliko prodati v tujino, kakor pa naročamo iz tujine. To se Pravi, da. moramo povečati naš izvoz in zmanjšati uvoz. Nobenih nepotrebnih reči ne Kupiti in kolikor mogoče veliko prodati. G. minister je poudaril, da imamo letos'jako dober izvoz, a to predvsem žito in slive. Žito da Banat in Bačka, Srem, Slavonija in Srbija. Sik-
političnega do oisnika,)
ve Srbija in Bosna. Iz tega je razvidno, da večinoma le srbski kraji drže po konci našo trgovinsko bilanco. Slovenija je v tem oziru zelo pasivna dežela. Ona uvaža mnogo več, kakor pa izvaža in če bi bila valuta odvisna od slovenskega izvoza, bi stala zelo nizko. Minister hoče znižati carino na žito in slivet, poskrbeti za kredite izvozničar-jem in poskrbeti za vagone, da se bo lahko in hitro izvažalo. Ko bo končno glavno delo z izvozom jesenske sezone hoče začeti s trgovinskimi pogodbami in skleniti take pogodbe z vsemi prijateljskimi in sosednjimi državami, s katerimi jih še nimamo.
Kmet bo gotovo vesel take politike, ki mu daje možnost, da bo svoje pridelke lahko in dobro prodajal. Toda tudi delavcu in meščanu se ni treba bati, da bo vsled tega draginja rastla. Ako bi tudi res nekoliko poskočile cene, bo pa denar toliko več vreden in tako bo vseeno na boljšem. Če bo denar več vreden, bo potem tudi padala draginja. V prejšnjih letih se je mnogo zakrivilo in radikalci bodo sedaj imeli dovolj posla, da urede gospodarstvo, kar mora biti sedaj naša prva skrb.
Minister trgovine je svojo obljubo tudi izpolnil in nekaj dni potem, ko je podal svoje izjave novinarjem, je ministrski svet že sklenil, da se izvozne carine znatno znižajo. Obenem pa prip-pravlja vlada odredbe o uvozu, ki bodo ščitile našega producenta. Noben denar ne sme po nepotrebnem v tujino. V državo se ne smejo uvažati nepotrebne stvari in take stvari, katere lahko, sami pridelujemo. Gospodar, ki stoji pred bankrotom, ne bo kupoval stvari, ki niso neobhodno potrebne in stvari, katere lahko sam pridela.
Kljub počitnicam je torej notranje delo zelo intenzivno. Pripravlja se od strani vseh ministerstev za naše jesensko parlam. delovanje, ki bo jako plodno, urejuje se izvoz in sploh deluje na izboljšanju gospodarskih razmer. Toda zavoženega gospodarstva ni mogoče popraviti na enkrat.
Pariz pričakuje nemško ponudbo.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
Nekateri uplivni krogi v Franciji še vedno mislijo, da je nova reparacijska Pohtika mogoča le po vzgledu svoje predhodnice. Ti ljudje so pričakovali, da bo g. Poincare v svoji zadnji noti, naslovljeni na Anglijo, podal nekak »pozitivni« program, ki bi bil začetek nove antante z Anglijo in v danem slučaju tudi povod za ultimativni nastop proti Nemčiji.
Obsežni dokument francoske vlade ni zadostil takim željam; bil je le »okvirni dokument«, ki prepušča — iz-vzemši par znanih principov — vse možnosti odprte. Mnogi so sedaj vsled tega razočarani. Radikalski politiki izjavljajo odkrito, da še »epoha brezplodnih polemik« — ni končana.
Nota ne postavlja detajliranih zahtev, ki bi mogle pozneje delo ovirati. Odprla je možnost nemške ponudbe, ki je trenutno mogoča v tej ali oni obliki. Nemčija je danes podobna sfingi, ki je kritičen pogled ne more prodreti. Sedaj ni mogoče niti približno določiti nemško plačilno zmožnost. Novi kancelar ni napravil samo pametne gospodarske
ap. Pariz, 26. avgusta.
poteze, temveč tudi državniško, ko se je lotil notranje sanacije nemške države.
Vprašanje varnosti, prvo in najvažnejše vprašanje Francije, je naravnost odvisno od uspeha sanacijskih ukrepov v Nemčiji. Po sedmih mesecih brezpri-mernega, bankrotnega gospodarstva je prišlo spoznanje, da te metode ne morejo uplivati na bistvo poruhrskega konflikta. Stresemannova bistroumnost se ne bo udajala takim naivnim nazorom. Pasivni odpor v Poruhrju ne more biti samonamen, v najboljšem slučaju je sredstvo za dosego višjega cilja. Slednji cilj je sporazum, direktni sporazum s Francijo, ki ne bo niti en dan prej zapustila nemškega osrčja, dokler se ne bo plačevalo reparacij ali pa jamčilo za točno odplačevanje.
Trdna volja Francije, ki je ne more omajati ne Anglija ali kdo drugi na svetu, je neodvisna od morebitne notranje spremembe kurza. Tega se zaveda tudi g. Stresemann. Njegov apel na darežljivost na veleindustrijalce, kmetijstvo in finančne kroge ne zasleduje zbiranja sil za poslednjo borbo — ker bi končala s porazom Nemčije — pač pa
ustvarja predpogoje za pogajanja!, M so mogoča v trenutku, ko Nemčija sporoči konkretno ponudbo. To pa vedo tudi dotični krogi, Tribut, ki ga dolgujejo domovini, ne bo služil borbi, temveč zgradbi predpogojev za sporazum z Francijo. V svojem zadnjem govoru je še g. Poincare povdaril, da so Nemci sami povzročili svoj bankerot, da bi se izognili plačevanju reparacij. Ta trditev, M je sedaj nočemo glede utemeljenosti raziskovati, bo postala takoj brezpredmetna, če bo nemška privreda v interesu notranjega ozdravljenja doprinesla substantijelne žrtve. To bi bil Prvi korak k moralni sanaciji Evrope, M je pa nemogoča vse dotlej, dokler se vije nemško telo v gospodarskem krču.
Nemčija bo v doglednem času stavila novo ponudbo!, saj je slednje le logična posledica notranje sanacije. G. Stresemann je dejal, da Nemčiji ne gre toliko za eno ali dve zlati milijardi več, pač pa ji ni vseeno, če se razbije nemška teritorijalna enotnost. Nato je g. Poincare svečano izjavil, da Francija ne misli na nikako aneksijo. Znano nam je, da v Nemčiji tega nočejo verjeti. Toda nimajo prav! Zakaj ne poizkusijo? Zgubiti morejo kvečjemu par zlatih milijard, niti stroške ene same ofenzive brez človeških žrtev, pridobiti bi se pa dalo vse: svoboda, enotnost, mir in spoštovanje sveta. G. Poincare je izjavil, da bo evakuiral Poruhrje po obsegu odplačevanja. To mora Nemčija uvaževatii, če se hoče še pravočasno rešiti popolnega poloma.
m Hadiar-ska iliefa sfik&y z našimi državniki.
So f i j a, 28. avgusta. (B) Doznava se, da bo Bolgarska v Ženevi v emigrantskem vprašanju zahtevala splošno amnestijo za vse ubežnike iz Makedonije, Dobrudie in Trakije. Ob tej priliki bo bolgarska delegacija posebno podčrtala velik razdor, neslogo, uboje in atentate med Makedonci-avtonomisti in Makedonci-federalisti. Kot elan bolgarske delegacije je določen tudi g. Simenon Radev, bolgarski poslanik na Dunaju, sicer pa Makedonec iz Resna, ki bo brez dvoma v bolgarski delegaciji glavni faktor. Kakor se veruje v uradnih krogih, se bo v Ženevi razpravljalo tudi o emigrantskem vprašanju in o vprašanju narodnih manjšin. Radev je poznan še iz Londona po svojih zahtevah za Makedonijo in po svojem lanskem delu v Društvu narodov. Ni izključeno, da bo tudi letos napravil isto. Trde, da bo g. Kaifov v Ženevi prosil za poseben sestanek z g. Ninčičem. On smatra, da je tak pobližji kontakt z našim ministrom za zunanje zadeve potreben za Bolgarsko ker veruje, da se bo mnogo nesporazuma na ta način odpravilo. Bolgarska bo v Ženevi čakala na odločitev velesil in se bo držala na strani Anglije. Kar se tiče kandidature dr. Beneša od strani Male antante, ni še jasno, ali bo Bolgarska glasovala za ali proti. V slučaju, da bi Anglija vzdrževala kandidaturo Švice, bo prišla bolgarska delegacija v veliko zadrego, ker ne bi hotela istočasno se zameriti niti Angliji niti Češkoslovaški.
Budimpešta, 28. avgusta. (B) — Predsednik vlade, grof Bethlen, je izjavil novinarjem, da bo šel v Ženevo, kjer bo konferirai z zastopniki Velike ln Maie antante v vprašanjih, ki interesiralo Madžarsko in da obrne pažnjo Društva narodov na veliko važnost madžarskega posojila za konsolidacijo vse centralne Evrope. Stavlja se vprašanje, kako dolgo bo mogla Madžarska nadaljevati ogromne napore, da prepreči padec krone. Ker se v tem pogledu ne more imeti popolnega zaupanja, se ne more oporekati, da čakajo Madžarsko težki dnevi. O ^rezultatu, ki jih bodo imele razprave v Ženevi, se za sedaj še ne more nič reči, ker Madžarska dosedaj še ni obveščena o rezultatih sinajske konference. — Grof Bethlen je dalje izjavil, da do Društva narodov ne gre kot madžarski delegat, temveč, da hoče kot predsednik vlade priti v stik z dr. Benešem in z drugimi ministri Male antante, kar jih bo v Ženevi. Ministrski predsednik je tudi dementiral glasove o ostavki ministra za finance Kallaya.
Beograjska trgovačka komora je pozvala za dan 26. in 27. avgusta t. L komore in izvozniške korporacije iz čele države na kongres v Beograd, katerega- namen je bil, dognati, kolike množine more staviti naše gospodarstvo v kampanji enega leta, počenil s 1. septembrom t. 1. na razpolago za eksport v inozemstvo. Kongres se je vršil ob obilni udeležbi iz cele države in je sodelovala v odlični meri na kongresu Centrala industrijskih korporacij v Beogradu, katera predstavlja našo državno industrij-' sko organizacijo. V petek se- je vršilo celi dan zborovanje pri Centrali industrijskih korporacij v ta namen, da se je zbralo material in ugotovilo smernice, katere je zastopati na kongresu samem. Na kongresu so po pozdravnih besedah predsednika > in podpredsednika beograjske trgovske zbornice imeli obširne referate delegati ministra financ, poljoprivrede, šum in rud, saobraćaja, nadalje Brodarskega sindikata in Narodne banke. Minister trgovine g. Kojič se je osebno udeležil kongresa in v daljšem govoru izpregovoril o stališču, ki ga hoče v svojem resortu zastopati. Med drugim se je izjavil o tujem kapitalu in dejal, da nam je potreben, ali da moramo ohraniti svojo roko nad njim ter da mora služiti našim interesom. Strokovni listi bodo objavili obširno poročilo o podanih referatih predstavnikov više naštetih ministrstev in drugih kompetenc. Izšla bode. tudi posebna knjiga. Kongres je potem izbral pet sekcij, ki so celo nedeljo popoludne in pondeljek v jutro zborovale ter se pred vsem trudile za to, da ugotove eksportne množine naših agrarnih in industrijskih izdelkov. Zastopniki Slovenije so v sekciji za šumarstvo in rude ob splošnem pritrjevanju prodrli s predlogom, da se statistika eksportnih kontingentov ne omeji samo na izvoz hrane, živine in mesa, sliv in sadja, vina in jajc, marveč da poda kongresu točne podatke o tem, kaj zmore za eksport naša industrija. To zategadelj, da prodre načelo, da pri eksportu ni samo vpoštevati. eksportne trgovine, kakor se je to godilo svojčas v Srbiji, marveč tudi naše industrije, koja je za gotove stroke naravnost odločilna za eksport. V pondeljek dopoludne so posamezne sekcije podale svoje referate .in so bili ugotovljeni eksportni kontingenti agrarne in industrialne produkcije za prihodnjo kampanjo ter se je določilo, da bo znašal sku-pni. iznos eksportnih množin okroglo 8 K miljard dinarjev. Posebna pozornost se je posvečala vprašanju vina, za katero je v eksportu jako težek položaj: Ako se odra-čuni vrednost vinskih eksportnih količin zaradi negotovosti prodajne možnosti, bi po vestni kalkulaciji ostalo za eksport 7.7 miljard dinarjev. Vpoštevajoč uvoz v prihodnji letni kampanji s 4.7 miljard dinarjev, bi ostalo v eksportu presežka od okroglo 5 miljard. Pripomniti je, da je po poročilu industrijskih referentov kalkulirati vrednost industrijalnega eksporta v prihodnji kampanji 1J4 miliarde okroglo. Posamezne sekcije so podale predloge v podrobnem glede tega, kaj je v prilog našega eksporta storiti v financijalnem in prometnem pogledu. Obširno se je razpravljalo o prometnem vprašanju o nameravanem povišanju tarif ter zlasti poudarjalo kvarnost linearnega povišanja tarif ter uvajanja novih določil glede tarif, ne da se preje da priliko za izjavo tarifnemu odboru, ki že tri leta ni bii sklican. Kongres je pod snretnim in taktnim vodstvom beograjske komore potekel v vsakem oziru harmonično ter pomenja po uspehu svojega dela in po ugotovitvah eksportnih številk prevažno manifestacijo naše produktne in eksportne zmožnosti. Vršilo se je daljše razpravljanje o tem, kje prirediti prihodnji kongres, ki naj ostane kot stalna institucija pri nas. — Sklenilo se je, prirediti prihodnji kongres v Zagrebu. Predstavnik slovenske delegacije je ob koncu v daljšem govoru izrekel beograjski komori toplo zahvalo za srečno idejo in za uspelo uresničenje ideje. Poudarjal je važnost industrije v Sloveniji ter izrekel prepričanje, da se bodo odslej redno zbirali privrednikl na državnih kongresih. Ob velikem navdušenju zbora je ugotovil, da si industrijalci, trgovci in obrtniki žele čvrste in močne države, katera je predpogoj za dobro uspevanje njihovega dela. Za kongres je bilo veliko zanimanje v Beogradu ter so listi obširno poročali.
:: Zahtevajta povsod::
3UTRÄN3E NOVOST!
Iz pmtnep žiPijesja.
— LjuManska drama. V nedeljo »Za pravdo in sreč«. V ponedeljek »Hamlet«. — Publika: udeleženci Katoliškega shoda. Zanimivo je, da domača stvar ni napolnila gledališča, za Šekspirja pa je vladalo pri razprodani hiši prav živahno zanimanje. — Igralo se je dobro. Opaziti je bilo sicer nekoliko počitniške patine, indisponiranosti in podobnih razumljivih stvari... Zasedba ulog je bila v glavnem lanskoletna. Odlikovali so se poleg Rogoza in Šaričeve zlasti Lipah in ga. Medvedova. Sredi meseca septembra se otvori redna dramska sezija, kot čujemo s Pregljevim »Azazebom«. Program, ki ga namerava vodstvo drame izvesti letošnje leto, obeta biti zanimiv, kritičnim željam bolj ustrezajoč — kot lanski. ^
— Ljubljanska opera. Počitnice so minule, ansambl se pripravlja za prihodnjo sezono, katere načrt bo uprava v par dneh objavila. Povodom Katoliškega shoda so peli enkrat Zajčevo narodno opero »Nikolaj Šubić Zrinski« in dvakrat Foersterjeve-ga »Gorenjskega slavčka«, vsakokrat v razprodanem gledišču in pred silno hvaležno, s priznanjem radodarno publiko. Zasedba vlog v obeh operah je skoro ista kot lani; pogrešali smo vendar v »Zrinjskem« g. Vilmo de Thierryjevo, v »Gorenjskem slavčku« pa g. Lovšetovo. S tem nikakor nočemo reči, da bi njiju namestnice bile slabe. Gdč. Sfiligojeva in gdč. Zikova sta lepo rešili svoji vlogi. Čudno se nam pa zdi, da gredo iz opere prvovrstne, najboljše moči proč. Gg. Thierryjevo in Lovšetovo bi bilo naši operi treba trajno zasiguratl, Vzroke, zakaj niste angažirani za stalno ali kot gosta, bomo seveda začeli raziskovati. Vlogo Chansonetta v »Gor. slavčku« je po g. Levarju prevzel g. Šubelj. Pevsko za enkrat še ne more zadovoljiti, v igralskem oziru pa je pokazal rutino. Tudi g. Mohorič se je vživel v vlogo Rajdlja; pevsko je lanskega Rajdlja prekosil, igralsko' pa je bil umerjenejši, manj hopsasaški, kar je gotovo dobro. Krčmar g. Perka ni bil slab. Te pevce je treba zaposliti večkrat. Orkester in zbor sta stara, prirastkov ni bilo opaziti. »Zrinjskega« je dirigiral g. Matačič, »Gorenjskega slavčka« pa g. Jeraj.
— Pevec, glasilo Pevske zveze. Št. 7 in 8 za julij in avgust 1923. V književni prilogi razmotriva M. B. razmerje med petjem in idržavo. — Pridružujemo se piscevemu mnenju, da bi morala država povečati gojitvi petja in širjenju pevske umetnosti največjo pozornost. V današnjih časih, ko se polaga toliko važnosti na telesno vzgojo naroda s podpiranjem telovadnih in športnih organizacij, bi morala država pravta-ko podpirati pevske organizacije in negovati vzgojno stran petja tudi v šoli. Krepitev mišic in negovanje telesa nam ne sme biti vse; treba'je narodu tudi srčne kulture. Jakob Aljaž nadaljuje s svojimi Pevskimi spomini, P. H. z glasbenimi pravili, M. Bajuk s statistiko o narodni pesmi v sekiricah. Pod rubriko Nove skladbe so na kratko ocenjene Sattnerjeve in Hochreiterjeve Marijine šmarnične pesmi’ »Planike«. Vestnik »Pevske zveze« in dopis! iz naših okrožij poročajo o podrobnem delovanju Pevske zveze. Slede še glasbena poročila iz inozemstva. razne vesti, kotiček za dobro voljo ter. iz urednikove listnice. Glasbena priloga prinaša Adamičev moški zbor z bari-tonsolom, »Serenada«, originalno zamišljeno podoknico za solista s spremljevaniem kitare, katere vlogo prevzema zbor. Kvartetom je namenjen Adamičev četverospev »Jesenski večer«, lepa, nekoliko težja skladba, ki zahteva že precej izurjene pevce. Marij Kogoj je odel staro Fleišmanovo »Lahko noč« v novo harmonično obleko, Vinko Vodopivec pa je topot prispeval prilogi priprost, za podeželna društva prikladen mešani zbor »Ves dan je pri oknu«. — Harmonizacija srbske narodne pesmi iz Vojvodine. »Lepa Mara« po dr. Kimovcu je zanimiva. — »Pevec« uspešno vrši svojo zadačo: nudi zborom izbiro umetnih in narodnih pesmi, lahkih in težkih, da vsem ustreže.	—o—
Vozni red
le izšel v založbi *sZ¥@zn@ knjigarne" v Uubiiani.
( R. S.:
Nekaj spominov h Nemške Avstrije.
(Nadaljevanje.)
II.
Popoldne sem zapustil Gradec, ki se odlikuje po svojih ravnih dolgočasnih rdieah in nepriljudnem, nacijonalno razdraženem meščanstvu in sem nadalje-va! pot proti Dunaju. Vlak je bil na pol prazen, hitel je zdolž Mure in Murice, puščajoč za sabo dolgočasne kolodvore, !e v Bračku in sosednjih postajah je vladala precejšnja živahnost. Bližali smo se MOrzuschlagu, precej ličnemu mestecu, kjer je bilo med vojno nastanjenih mnogo vojakov Slovencev. Vlak se je ustavljal, tedaj pa so izpred kolodvora zabučali mogočni zvoki godbe. Bila je tudi zbrana velika množica Iju-stva. Iz vlaka je izstopila dvajsetorica dečkov in deklet s profesorjem na čelu — Prišli so semkaj menda na turnersko slavnost. Njim je veljal ta slavnostni sprejem. V hipu je množica obkrožila prišedšo mladino in iz grl vseh prisotnih je zadonela boJrrVi* ivvnška pesem. Ko se je vihar malo polegel, je spregovoril neki gospod; pozdravil je mladino, omenjal, da pač sije nanje poletno sobice — bil je namreč krasen popoldan — a do nemške duše ne segajo svetli žarki; od mladine je odvisna lep-ša bodočnost nemškega naroda. Zaoril je mogočen Heil, mladina se je na po-jVKUe profesorja urno uvrstila v vzorne
trorede in je po vojaško odkorakala proti mestu, spremljana od navdušene množice ljudstva.
Po enournem odmoru je vlak nadaljeval vožnjo, dvigali smo se na Seme-ring in baš je zahajajoče solnce zlatilo gorske grebene, ko smo se po krasno izpeljanih serpentinah spuščali proti Dunajski kotlini. Temna noč nas je že objemala, ko smo došli v Wiener Neustadt. Kmalu je vlak pozibaval dalje, približevali smo se Dunaju.
Vanitas vanitatum! Će o kom, velja vsekakor to danes o Dunaju. Vse trobenta isto pesem, od zanemarjenih nasadov pred Belvederom do Schönbrunn-skih dvoran, pa od pocestnih soh nekdanjih avstrijskih veljakov do zapuščene boginje pravičnosti, Palade Atene, pred parlamentom', ki se zaman ozira za slovanskimi poslanci.
Mestno življenje pa pluje živahno dalje. Nešteto avtomobilov drvi po mestnih ulicah, po trotoarjih hite množice ljudstva za vsakdanjim poslom in par tisočev tramvajskih voz opravlja svojo važno službo. Pred krasnimi izložbami trgovin postajajo ljudje in motre nemo razstavljeno blago, oziraje se za pripisanimi cenami. Strašne številke! Vožnja v tramvaju 1700 kron, pecivo gre na desettisoče, čevlji na stotisoče, obleka stane milijone, avtomobili milijarde in tako dalje v brezkončnost. Pa čudno 1 Govoril sem z mnogimi ljudmi, pa nik-do se ne huduje na draginjo, in ta Je za kakih 30 odstotkov večja kot pri nas v Jugoslaviji in ljudje jedo in so oblečeni. Imajo pa zato tudi temu primerno več plače. Boljši uradnik n. pr. ima meseč-
no 2 — 2 in pol milijona kron plače — to je kakih 3000 dinarjev, tudi delavstvo ne stoji baš slabo.
In kaj veselo življenje imajo Dunajčani. Ob nedeljah hite tisoči meščanov ven na deželo, zlasti mnogo turistov odhaja v kraljestvo gora, pa tudi v mestu je še ostalo toliko Ijudstvai, da so zasedene vse klopi v mestnih nasadih, seveda, po pratru pa valovi zopet brezkončna množica v veselem razpoloženju, vsa zabavišča in pivnice so natrpane ljudstva.
Ob delavnikih zvečer pa je v pratru že bučneje, na stotine dunajskih deklet postaja in šeta pred restavracijami in varijeteji — cela pestra razstava jih je — in željno pričakuje petičnih lab-koživcev, da jih povedejo na vsa mogoča zabavišča in v intimnost pra,terskih drevoredov.
Pa je res nizka dunajska morala, ni čuda, saj je to reden pojav vseh velemest. Za Dunaj pa velja to še posebej; kajti vse bolj kot kje drugje Je tu pereče zapleteno žensko vprašanje s svojimi dalekosežnimi posledicami
Pred kratkim je bila v dunajskih dnevnikih objavljena statistika mestnega prebivalstva po okrajih in spolu. Povsod nadkriljuje število žensk ono moških, najbolj v 1. okraju, kjer pride povprečno na vsak 100 ljudi moškega spola 144 žensk.
A kakšnega naziranja je meščanstvo in kako se ponaša? Razlika napram Gradcu je vsestranska. O pobožnjaštvu tu ni govora, cerkve so prazne; tako je V nedeljo pil maši y .Votivni cerkvi bi-
lo prisotnih kvečjemu 200 ljudi pri večernicah v Karlovi cerkvi pa je bilo ravno 12 oseb.
V splošnem se prebivalstvo vede napram tujcem zelo korektno, je prijazno in jako uslužno. Sploh sem opazil, da imajo nas Jugoslovene v precejšnjih čislih, mrze pa Madjare in tudi napram Cehom niso baš ravnodušni.
Imel sem priložnost govoriti z več inteligenti, tako tudi na univerzi; vsi so v razgovora jako zaupni in objektivni ter so za učvrščenje kulturnih stikov z vsemi evropskimi narodi. Vobče jih pa zelo peče razpad Avstrije; sami pa na drugi strani priznavajo, da leži glavna krivda razpada v prenapeti šovinistični nacionalni gonji Nemcev in Madžarov proti slovanstvu, ki je bil najjačji element v pokojni Avstriji. Starih časov Pa si v,eč ne obetajo; kot nekaki pol-Pozabljeni jek iz prošlosti pa sem opazil v neki knjigarni knjigo, ki nosi značilen naslov: Das alte Oesterreich, — aus der alten, guten Zeit
Pa se še nahajajo ljudje na Dunaju, ki goje skrito nado na upostavitev Avstrije v starem obsegu; to_ so nekateri starejši uradniki in veljaki, ki vlečejo kot coldjo staro tradicijo za seboj in se nikakor ne morejo sprijazniti z novo nastalimi razmerami. V osvetljenje le en primeri
Kakor so svojčas pisali nekateri naši dnevniki, se je vršil v drugi polovici julija v nekem samostanu pri Dunaju etnološko - religijsko - znanstveni kurz za dežele srednje in vzhodne Evrope. Ta so predavati najboljši znanstveniki J
na tem polju; prisotnih je bilo do 200 zastopnikov — povečini duhovnikov — iz Litavske, Poljske, Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije, Jugoslavije, JVLadžar-ske, Španije in Belgije. Vsa prireditev je imela izključno strogo znanstveni nepolitični značaj. Pred razhodom pa so udeležence kurza povabili na Dunaj takozvani »klub dunajskih katolikov« in so jim priredili veliko brezplačno pojedino. Po obedu se je spregovorila marsikatera zdravica, našel pa se je med Dunajčani tudi neki starikavi, že osiveti »katolik« z dolgo brado, ki Je pozdravil s kričavim glasom zbrano omizje In to kot zastopnik stare Avstrije. Kakšna ulogo je igral dotičnik v pokojni Avstriji, mi ni znano, po mojem mnenju je moral biti kak detektiv, če je bii bolj izobražen, ati pa kak feldvebel. Posebej Je še nazdravil bivšim avstrijskim Slovanom, njegovemu kričavemu pozivu za skupno delo v oživljanju nove, to je Pokojne Avstrije, so prisotni Nemci in madžarski gostje pozdravili z burnim aplavzom. Prisotni Slovani pa so mirno obsedeli, zardeli in si mislili — podkupljena pojedina, pa žal ati hvala Bogu prepozno. Tako se meša znanstvena prireditev s politiko, naši duhovniški krogi se na Dunaju kar javno snubijo in se jih skuša še bolj odtujiti rodnim bratom in lastni državi.
Prvotni namen, da krenem na zapad v Line in Salzburg sem kmalu opustil radi velike draginje, kakršne se preje nisem nadejaj, mesto tega pa se mi je undiia ugodna prilika, da sedem na parobrod in se po Donavi odpeljem proti »orijentu«.	(Dalje siedL)
'čJOTRANJE novosti.«
um. m.
'sma 37
*f
Dnevne -mmth
¥aie© m razsfa¥llag€@ I na §|nblla ¥@g0s@lfmsa
> J u t r a n j e N o v o s t k, ki so se že v kratkem času svojega obstoja radi svoje vsestranske in prvovrstne vsebine splošno priljubile ter si pridobile naročnikov v vseli sloj ib Balega naroda zlasti tudi na Hrvat-skem in v Srbiji, bodo izšle ob priliki otvoritve III. ljubljanskega velesejma v pomnoženi nakladi, ki je namenjena tudi za propagando v inozemstvu. Ta številka »Jutranjih Novosti« bo vsebovala članke v vseh evropskih jezikih ter se bo razposlala V inozemstvo. Zato priporočamo 'vsem, ki hočejo doseči s svojo rekla-imo uspeh, da oglašajo v našem listu, Zlasti v velesejmski številki, i Vsem onim razstavljalcem, ki bi Želeli posebnih opisov svojih podjetij, razstavljenega blaga itd. v redakcijskem delu lista objavljamo, da borw' priobčevali take opise, podatke ; obširnejše članke samo onih podjetnikov, ki inserirajo v našem listu. Natančnejše glede redakcijskega dela lista v uredništvu dnevno med 4. In 6. uro popoldne.
— Kralj Aleksander v Mariboru. Vče-faj ob 2.15 popoldne je dospel Ni. Vel. kralj Aleksander , v spremstvu Ni. Vis. princa Arzena v Maribor, da si kot pokrovitelj indu-strijsko-obrtne izložbe ogleda prireditev. Po ulicah, okrašenih v državnih in narodnih zastavah, zlasti pa še pred razstaviščem se je nabrala ogromna množica ljudi, ki je prirejala kralju na vsej poti skozi mesto burne ovacije. Pred vhodom na razstavni prostor, kjer so tvorili sokoli špalir in se je zbralo narodno ženstvo v narodnih nošah, so pričakovali kralja tukajšnji civilni in vojaški dostojanstveniki. Tu je pozdravil kralja v imenu mesta Maribora župan Grčar, na razstavišču pa predsednik upravnega odbora Križnič. Za pozdrave se je kralj s kratkimi besedami zahvalil in sl dal predstaviti navzoče. Kralj si je na to ogledal razstavo ter je za vse izdelke našega obrtništva in industrije kazal živo zanimanje in se o njih zelo laskavo izrazil. Po razstavi se je kralj s princem Arzenom ob^ pol petih popoldne med ponovnim navdušenim vzklikanjem prebivalstva v avtomobilu povrnil zopet na Bled.
■— Odhod zunanjega ministra dr. Nin-čiča v Ženevo. Iz Beograda poročajo, da je zunanji minister dr. Ninčič odpotoval sinoči iz Beograda v Ženevo, da pa se ustavi na potu na Bledu, kjer bo poročal Nj. Vel. kralju.
t Gospa Danica Hrističeva. Včeraj ponoči je na Bledu nenadoma preminula, zadeta od srčne kapi, gospa Danica Hristi-deva, prva dvorna dama Nj. Vel. kraljice Marije. Vest o njeni smrti se je z veliko na-sfcco razširila po celi kraljevini, kajti po-
dAin!Cia *e bi,a znana vsakomur kot vneta «eiavka na narodnem polju. Kot Srbkinj^ je «orece ljubila svoj narod in mu želela najboljšo bodočnost. Bila je duša ženskega gi-oanja, ki se je kazalo osobito na karitativnem polju. Že 'pred vojno je stopila v stike f hrvatskim in slovenskim ženstvom in si le pridobila s svojim vztrajnim delom ne-venljive zasluge. Kako visoko so jo cenile njene sodelavke, najbolje spričuje dejstvo, da so jo izvolile za predsednico »Narodnega ženskega saveza«. Njej gre zasluga, da se je kraljica zainteresirala za »Dečji dom« v Ljubljani in mu darovala 50 tisoč dinarjev. Z njenim prizadevanjem je imela prireditev »dečjega doma« na Bledu velik gmotni ppeh 31 tisoč dinarjev. Njene tovarišice in lugoslovenski narod ji bo ohranil trajen spomin.
~ V znak priznanja podpolkovniku Svabiču, ki je I. 1918. rešil Ljubljano pred italijanski invazijo, je bila dosedanja Ko-njušna ulica prekršena v »Švabičevo ulico«, .ozadevni sklep občinskega sveta ljubljanskega je sporočil podpolkovniku Stevanu Svabiču podžupan dr. Stanovnik,
— Iz sodne službe. Iz državne službe sta izstopila okrajni sodnik dr. Fran Ženko y Ljubljani in sodni avskultant Ferdinand Kvas pri deželnem sodišču v Ljubljani.
—, f* pravne službe. Vladni svetnik in predstojnik okrajnega glavarstva v Kam-pku Friderik Loger je premeščen v Kočevja. Na njegovo mesto pride dr. Fran Ogrin, »krajni glavar In predstojnik okrajnega gla-jyarstva v Kočevju.
, -- Ljubljanski velesejm. Pisarna vele-sejmskega stanovanjskega urada posluje od Srede 29. t. m. od 8. ure zjutraj v pennanen-fel na glavnem kolodvoru v bivši lampistriji {obnovljeno poslopje) poleg trafike. Ker pri-manjkuje sob z eno posteljo, se občinstvo naproša, da jih stavi stanovanjskemu uradu na razpolago to jih tekom današnjega dne »nglasi. Tudi one stranke, ki so priglasile 'Sobe z dvema postenjema, naj izjavijo, če so Pripravljene, nastaniti y njih samo po eno nsebo.
— Z zagrebške univerze. Pokrajinski «^mestnik v Zagrebu je podelil na predlog Profesorskega zbora gospodarske-šumarske 'akultete v Zagrebu dr. LudovHcu Gutschyu, ravnatelju Pasteurjevega zavoda to učitelju ?? omenjeni fakulteti veniam docendi iz gospodarske miikrobologije.
,	—- Udeležencem velike 8kupščjne Druž-
EL**-Ulito in Metoda v Ptuju, dne 8. sep-!?5!rra ie Južna železnica dovolila polo-wVü°2nk) v h- to IIL razredu oseb. vla-i7l ^7 7t^Zati «e mora vsakdo z »Izkaznico«, v družbeni pisarni v Ljubljani
{Narodni dom). Radi poštnine prosiimo ce-ro|n|oPOdrUžnice’ da »Izkaznice« skupno na-
lem gostov na kolodvoru. 2. Ob 10. u 30 minut zborovanje CMD v zgornji d v: rani Narodnega doma. 3. Ob 12. uri 30 m
ut skupen obed v Narodnem domu. 4; C ;• «e naprej ljudska slavnost v mestnei Parku. Šotori, v katerih strežejo narodr anie, narodna godba, vedeževalke, ki pr< ^kujejo srečo, poročne posredovalnice it vsak bo našel za se dobro zabavo. Pijač m Jed izborna, cene zelo zmerne. Vstopni!
odrastle 3 Din, za deco 1 Din. Kdor že Prenočišče v noči od 7. na 8. septembra a
— Narodna čitalnica v Kranju slavi dne 1. to 2. septembra 60 letnico svojega obstoja; pri'tej priliki odkrije tudi spomnisko ploščo pesniku S. Jenku m nanovo preuredi grobova obeh pesnikov, ki počivata na kranjskem pokopališču. Vse .občtostvo vabimo k tej prireditvi.
— Izplačilo orožniških doklad. Po sklepu ministrskega sveta dobe izplačilo doklad tudi orožniki, ki so bili radi pomanjkanja, kredita odpuščeni. Doklade se jim bodo izplačale dne L septembra in sicer tudi dodatki za avgust.
— Avtomobilski promet preko meje. Ministrstvo financ je sklenilo, da ukine sedanjo prepoved avtomobilskega prometa preko naše kraljevine v inozemstvo. V bodoče bo avtomobilski promet dovoljen le po izpolnitvi carinskih predpisov ta po plačilu taks. Tega dovoljenja se bodo mogli posluževati državljani one države, ki so z našo kraljevino vred teta 1909. podpisale avtomobilsko konvencijo v Parizu.
— Vrednostni papirji madžarskih državljanov. Oddelek za sekvestre v ministrstvu pravde je odločil, da se smatrajo pod sekvestom vsi vrednostni papirji, ki so last madžarskih državljanov, živečih sedaj v Madžarski, in da finančne uprave ne morejo lastnikom izdajati teh vrednostnih papirjev brez dovoljenja ministrstva pravde.
— Gibanje ruskih beguncev za povratek v Rusijo se širi vedno bolj to bolj. Do-sedaj je odšlo iz naše države nad 10.000 beguncev, tako da jih je danes še okoli 30.000 v državi. V nacijonalnih krogih beguncev se agitira proti tej propagandi.
— Tajna ukrajinska univerza v Lvovu. V Lvovu obstoja že delj časa tajna ukrajinska univerza, ki je poljska vlada nikakor noče priznati. Učitelji in slušatelji se venomer preganjajo. Politična upravna oblast v Lvovu je poslala na vse šole okrožnico, v kateri grozi s težkimi kaznimi vsem onim, ki bi za ta zavod agitirali.
— Proti zastoju v trgovini. Že nekaj dni imajo delegati vseh železniških direkcij naše države seje, na katerih se razpravlja vprašanje zavarovanja prevoza, kakor tudi o merah, ki bi jih bilo treba podvzeti, da ne bode zastoja v trgovini in da izvozna trgovina donaša koristi državi in financam. Seje se vrše v ministrstvu financ.
— Slovenski zdravniki volilcit Vaša narodna dolžnost je, da volite mesto Nemcev dr. Ipavitza in dr. Drascha v zdravniško zbornico dr. Ipaveca Benjamina in namestnika dr. V. Kaca, oba v Mariboru. Vaša stanovska dolžnost Vam pa nalaga, da se sigurno udeležite glavne skupščine 1. septembra t. 1. ob 16. uri v zbor- ' nični dvorani deželnega dvorca in s svojo prisotnostjo, omogočite izvolitev.
— St. Birocratissimus. Blizu Šmarja pri Jelšah leži državni vinograd, na katerem je že pred tednom dozorela neka posebno zgodnja vrsta grozdja. Cestilci v bližnji Rogaški Slatini živečega pesnika Josipa Stritarja so zaprosili za kaka dva kilograma te žlahtnine, vedoč, kako si starček želi posebno grozdja. Upravnik je bil takoj pripravljen ugoditi skromni želji, vendar je menil, da bo bolje, ako obvesti o tem svojo »nadležno« oblast v Mariboru. In, prav je imel: po osmih dneh je prišla »rešitev«, naj se pesnik s posebno vlogo obrne na pokrajinsko upravo v Ljubljani, med tem pa pridelek — približno šest kilogramov! — poreže in proda v Rogaško Slatino. In je vse to kruta resnica, ne dovtip!
— Začasna zatvoritev pomožne pošte Banja Loka. S 1. septembrom 1923 preneha poslovati pomožna pošta Banja Loka v področju pošte Nova Sela pri Kočevju, hkrati pa se uvede dostavljanje pošiljk za Banjo Loko. po selskem pismonoši. Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelj.
— Privatne tajnopisne brzojavke v prometu z Albanijo dovoljene. Poštno ministrstvo je odredilo, da so v prometu z Albanijo dovoljene zasebne tajnopisne brzojavke pod pogojem da Izroči pošiljatelj sprejemni pošti hod, ki ga uporablja za tajnost.
— Otvoritev telefonske centrale Skradin. V Skradinu v področju splitskega pošt-nega. in brzojavnega ravnateljstva je bila v zadnjem času otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
— Mednarodni dijaški dom na Dunaju. Dunaj se trudi, da bi še nadalje ostal znanstveno središče srednje Evrope ta radi tega si mnogo prizadeva, da bi izboljšal svoje šolstvo. Posebno pažnjo posvečajo strokovnemu visokošolstvu. Da bi privabili na Dunaj čimvečje število inozemskega dljaštva, so sklenili zgraditi mednarodni dijaški doni, ki naj bi nudil ugodno stanovanje vsem inozemskim dijakom brez razlike nacije in vere. Dom se bo pričel graditi že v prihodnjem letu. Dotično društvo se je obrnilo na vse narode za podporo v omenjeno svrho.
— Poročil se je dne 28. avgusta na Brezjah računski oficijal Pokrajinske uprave v Ljubljani gospod Slavko O s an a z gdč. Hermino D i e t z, učiteljico in hčerko poštnega ravnatelja g. Dietza.
— Natečaj za podčastnike. V prvo pehotno podčastniško šolo »Kralja Aleksandra« v Beogradu bo sprejetih 240 novih gojencev. Šola bo trajala poldrugo leto, nakar bodo gojenci uvrščeni v armado kot pod-naredniki in bodo odslužili svoj podčastniški rok. Po tem roku bodo polagali izpite za pod poručnike.
— Spremembe pri frančiškanih. Prestavljeni so: P. Godfrid Ploj iz Ljubljane v Maribor: P. Metod Valljavec iz Ljubljane v Šiško; P. Beneš Kraker iz Šiške v Novo mesto; P. Edvard Ravstehar iz Brezij k Novi Štifti pri Ribnici; P. Dionizij Dušej Iz Brežic na Brezje; P. Bogdan Markelj iz Maribora v Ljubljano.
— Razne nesreče. Zidarski polir Ivan KoVačič iz Zagreba, je prišel dne 26. t, m. z glavo preblizu vrtiljaka v Tivoliju, pri čemur je dobil hud udarec po obrazu, ter je bil močno poškodovan. — Rozman Franc, udar v Trbovljah, si je pri delu zlomil desno nogo. — Pavlin Jurij, dninar Iz Trzina, je pri pretepu zlomil posestniku Janezu Rebolju levo nogo. — Cebotlta Franc, delavec pri inž. Batelini, si jn včeraj dopoldne pri gradbi »Stadiona« poškodoval levo nogo. Vsi so bili pripeljani v bolnišnico.
— Vtihotapljen avtomobil. Carinarnica v Železnikih sporoča, da je bil te dni vtihotapljen v našo državo črno prepleskan osebni avtomobil. Avtomobil so zagledali na cesti Podbrdo—Škofja Loka. Za tihotapci Je bila Izdana tiralica.
—- Ukradena konja. V KovaČevcu je bua ukradena nekemu posestniku iz hleva 2 letna težka kobila in 3 leten konj oba’ rjavo-kostanjaste barve. O tatovih nimajo še nobene sledi.
—Kamniku je bilo ukradeno iz hodnika pri Krištofu kolo, znamke, »Landes-jrjtedao 2000 Dto.
— Izgube. V stranišču hotela Južni kolodvor je pozabila Marija Vahtar iz Tržiča, črno usnjato torbico, v kateri je imela 500 Dta to 150.000 a. k., škarje in robec, branjevka Josipina Pleško pa je izgubila rjavo usnjato listnico, v kateri je imela 25 Din gotovine, obrtni list to mali ključ.
— Prijet tat. Policija je prijela nevarnega tatiča pek. vajenca Alojzija Tomšiča. Fant je priznal, da je prodal tovarišu poneverjen suknjič, nekemu delavcu za 45 Din, da je kradel pecivo m denar iz blagajne v trgovini Žužek in pa 2 večji tatvini še iz lanskega leta.
— Higijenlčna česalnica za dame — O. Fettich-Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las, Ondulacija. Barvanje z L’Oreal Henne. El. massaža lica. Mani-cura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpaden in odrezan las po najvišji dnevni ceni. Parfumerija.
— Celjske novost!. Novo podjetje v Celju. V Cretu pri Celju je pričelo ml-nole dni obratovati novo podjetje »Pyrota«, ki izdeluje rakete vseh vrst, papirnate mož-narje itd. Podjetje je last celjskega domačina g. Janko Bovha. — Šole. Na državni realni gimnaziji se prične šolsko teto 1923'24 v torek 11. septembra z vpisovanjem učencev II.—VIII. razreda od 9.—11. ure dopoldne. Sprejemni izpiti za I. razred se vrše v pondeljek 10. septembra ob 9. uri dopoldne. Ponavljalni in naknadni izpiti se prično v pondeljek 10. septembra točno ob 8. uri zjutraj. — V zavodu šoskih sester se vri1 vpisovanje novovstopivših učenk v soboi dne 1. septembra in v nedeljo 2. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. — Peš po svetu. V soboto to nedeljo se je v Celju mudil novinar g. Friderik Merdinger, rodom Ru-munec, ki le peš prepotoval že vso Evropo razim severnih dežel, dalje Alžir, Tunis, Tripolis, Maroko, Saharo, Kočinčino, Indokino in Tonkto, nazaj grede Oran, Lizbono, Madrid, Barcelono in vso Italijo, kjer ga je dohitela svetovna vojna. Do leta 1918 je bil ujet na Ruskem. Svoje potovanje ie nadaljeval čez Jugoslavijo to Rumunijo. Sedaj se poda na Dunaj, od tu pa v severne dežele. — Nova trgovina. Gospa Marija Križanič otvori s 1. septembrom v Vodnikovi ulici trgovino ženskih ročnih del ter moderno predtiskarijo.
— Mariborske novostL 10 letna učenka ljudske šole Frančiška Jenančnik, stanujoča v Aleksandrovi cesti št. 48, je v nedeljo med igranjem na cesti tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. Morali so jo od-1 peljati v javno bolnišnico. — 71 letna, v mestnem cskrbovalššču bivajoča ubožica Josipina Knechtl se je v nedeljo na povratku iz cerkve proti domu vsled starosti in šibkosti zgrudila In so jo morali z rešilnim vozom odpeljati na dom, — Za minulo soboto napovedano poskusno gašenje z gasilnim aparatom Express, se vrši 29. t. m. ob pol 7. uri na Glavnem trgu. — Za danes ob 7. uri zvečer je sklicana seja mestnega občinskega sveta z nadaljevanjem dnevnega reda zadnje občinske seje.
— Ptujske novosti. V soboto večer so igrali v Narodnem domu celjski akademiki pod sodelovanjem poklicnih igralcev g. Železnika ter g. Kosiča; kakor je znano, so vprizorili ljubezensko dramo »Mladost«. Igranje je bilo v resnici izvrstno in ni čuda torej, da je občinstvo neštetokrat burno aplavdiralo igralcem ter jih pozvalo pred zaveso. Pač pa moramo konstatirati, da obisk ni bil zadovoljiv in da smo sigurno več pričakovali od naših someščanov. Nadejamo se, da bo vendar enkrat zavladal nad našim mestom drugačen duh, kakor ga imamo danes in da ne bo na ta način vsaka narodna akcja že od začetka posvečena sigurni smrti! Po končani predstavi so se ljudje deloma odstranili, deloma pa so ostali in razvila se je prosta zabava v vseh prostorih Narodnega doma. — Radi nepričakovanih zaprek mariborski akademiki prihodnjo soboto ne bodo igrali; gostovali bodo pri nas šele proti koncu prihodnjega meseca. — Preteklo nedeljo je priredilo napredno izobraževalno društvo na Ptujski gori veliko veselico, ki je kljub ogromnim klerikalnim mahinacijam dobro uspela. Krasno vreme smo imeli in radi tega je bilo tudi dovolj občinstva od vseh strani. Vprizorili so med drugim znano šaloigro »Lokalna železnica«, pri kateri so sodelovali ptujski akademiki Peče Milko, Peče Janko in Kajnih Zdravko; razen teh zlasti še učitelj Šegula tei nadučitelj Klemenčič, ki si je sploh največ zaslug pridobil glede prireditve. Ptujčani bi bili v večjem številu prisostvovali prireditvi, ako ne bi bili zaman čakali na ona tovorna avtomobila, ki bi imela nalogo pripeljati Ptujčane na goro in ki sta nas navsezadnje pustila na cedilu.
— Razprava proti nenravnemu očetu, V Novem Sadu se je te dni vršila razprava proti nekemu Izidora Nagyju, ki je živel v nedovoljenem razmerju s svojo 17 letno hče-rlko Eriko. Pri razpravi je bito navzoče številno občinstvo, ki je njegovo početje ogorčeno obsojalo. Radi nekaterih podrobnosti je bila razprava preložena.
Šolstvo.
— Na drž. realni gimnaziji (na Poljanah) v Ljubljani je jesensko vpisovanje v I. razred v nedeljo (9. sept.) od 10. do 11. ure. Vsprejemni izpiti se vrše v pondeljek (10. sept.) ob 8. uri. Sprejemanje dijakov drugih zavodov v II.—VIII. razred in vseh zavddovih repetentov je v nedeljo (9. sept.) od 11. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. — Vpisovanje v juniju v I. razred na novo sprejetih in vseh dragih zavodovih učencev se vrši v pondeljek ob 11. uri v razredih. Red ponavljalnih izpitov, ki bodo od 1. do 10. septembra, je nabit na uradni deski v veži gimnazijskega poslopja. — Ravnateljstvo.
— Na državni realni gimnaziji v Kočevju bo vpisovanje učencev za I. razred v pondeljek, dne 10. septembra od 8. do 10. ure, nakar se prično sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II.—V.) bo v torek dne 11. septembra od 8. do 12. ure. Šolsko leto 1923/24 se prične v sredo, 12. septembra ob 8. uri z običajno skupno sv. mašo v mestni župni cerkvi, odkoder odidejo učenci v šoto. Redni šolski pouk se bo začel v četrtek, dne 14. septembra. — Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vršili 5., 6. in 7. septembra, vselej od 8. ure dalje po sporedu, ki je objavljen na uradni deski. — Pri vpisovanju se bodo sprejemale tudi prijave za Dijaški dom.
— Premestitev derventskega učiteljišča v Banjaluko, V Banjaluki se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo delovati na to, da se premesti učiteljišče iz Dervente v Banjaluko. Dva delegata sta že bila v prosvetnem ministrstvu, kjer jima je bilo ob-IjubJJeoo, da bffl njihovi prošnji ustrežeoo.
Novosti h Primorske.
— Nesreča z razstrelivom. Vrsta nesreč z od avstrijske vojske zapuščenim strelivom še vedno ni zaključena. Te dni sta našla, dva dečka iz Bač pri Št. Petru nerazstreljeno granato, ki sta jo pričela ob-delavati s kamenjem. Granata je eksplodirala in oba mala neprevidneža sta bila zelo razmesarjena. MlaJSl Fatur je ležal v mlaki svoje krvi v luknji, ki jo je izkopala granata. Njegov tovariš Sedmak pa je v bližini stokal v groznih bolečinah. Faturja, ki je bil že mrtev, so prepeljali na pokopališče, njegovega tovariša pa v tržaško bolnico.
— Smrtna nesreča v gorah. Slavnosti soriškega italijanskega planinskega društva na Lokvah sta se hotela udeležiti tudi Goričana dr. Paternolli in prof. Pocar. Šla sta od Sv. Lucije preko Trebuše na Trnovsko planoto. Pri tem se je dr. Paternolliju spodrsnilo in je padel v 15 metrov globok prepad ter ostal na mestu mrtev.
Dopisi.
TRBOVELJSKO PISMO
Komorni večer se je vršil v nedeljo dne 19. avgusta ob 20. uri v dvorani Delavskega doma z bogatim, pestrim sporedom. Videli smo le malo publike, ona pa, katere smo se ponajve* nadejali, je pa popolnoma izostala. Pri delavcih, ki so bili že štiri tedne v stavki, je bil vzrok vsaj _ opravičen, medtem, ko to pri naši inteligenci ni bil slučaj.
Najbolj so ugajale točke, katere je pel g. Kramaršič:	Gregarčičevo-Sattnerjevo
domačo pesmico »Zaostali ptič«, zatem Adamičevo »Nocoj je pa en lep večer« to Gre-gorčičevo-Mihetovo večno lepo »Človeka nikar«. Njegov bariton je precej šolan, prijeten in močan ter je pričakovati popolnosti. Po našem mnenju bi bilo boljše, da g. Kra-maršič opusti čakanje in zanašanje na klavirsko spremljevanje, ker je to vloga pijanista. Svojo vlogo je v splošno zadovoljnost publike najboljše izvršil g. Kramaršič. Recitati g. F. M u r g e 1J a so bili dobro prednašani, a za naše razmere ne najboljše izbrani. Ugajal je v Heinejev! »Bajka o sreči« in v odlomku Julija Cezarja: »Bratov zagovor«. Gospodična M. F e i g e 1 -Medi č i v a je pod vtisom prazne dvorane pela dve pesmi, razpoloženju primerno, s precejšnjo tremo, a pri tretji pesmici se je oprostila radi nenadne hripavosti. Priporočali bi ji še precejšnjo vežbo njenega glasu, za samostojno nastopanje, osobito pa za arije iz opere Mignon to Froyatore. V obče bi ji priporočali, da bi nastopala z domačimi pesmicami, katere so lažje ta imajo običajno veliko večji uspeh.
Na slabo razglašenem glasovirju je g. Janko Pfeifer s precejšnjo sigurnostjo Izvršil svojo nalogo, vse hvale vredno.
Inteligenca se seveda veliko raje naslaja pri predstavah kakšnega raztrganega cirkusa in enakih kulturnih predstav, kakor pa da poseti komorne večere mladih, požrtvovalnih igralcev, katerim se naiiepše zahvaljujemo za njih trud in dobro voljo z upanjem, da bodo njih drage prireditve v vseh ozirih boljše.
Isti dan je priredilo rudniško gasilno društvo svojo letno zabavo. Ta dan je v našo črno dolino prihitelo okrog 200 gostov po večini gasilcev, bi so si do otvoritve zabave ogledali naš kraj in rudniške naprave. Po njih izjavah so se Trbovlje v vseh ozirih precej povzdignile. Ugajali so posebno: nova mesnica g. Pokelška v obliki japonskega paviljona, izdelanega od mestnega stavbenika g. R. Ročaka. Laskavo so se gasilci-gostje izrazili in pohvalili, da ima rudniško gasilno društvo najlepši gasilni dom v Sloveniji, a prostovoljno gasilno društvo pa najbogatejše in najmodernejše gasilno orodje. Prostovoljno gasilno društvo je na njihovo prošnjo napravilo vaje z motorno brizgalno, ki je izborno funkcijonirala. Tudi moštvo je napravilo svoje vaje precizno. Popoldanska zabava, na katero so se gasilci prostovoljnega gasilnega društva pripeljali na svojem avtomobilu, je ustregla vsem željam in potrebam.
Za nedeljo, dne 26. t. m. napovedani športni dan, nogometnega kluba Trbovlje, je bil radi slabega vremena zadnjih dni, preložen na prihodnjo nedeljo 2. septembra t. 1.
— Iz Bohinjske Bistrice nam poročajo: Konec preteklega tedna se je vršil komisijski ogled električne centrale, ki stoji blizu izvirka Savice. Centrala razpolaga s 300 konjskimi silami, a v porabi jih je samo 150, polovica električne energije je reflek-tantom še na ponudbo. — Ker smo v neposredni bližini našega zapadnega soseda, je tod tihotapstvo v bujnem cvetju. S to nečastno obrtjo se bavi zlasti mlajši svet, kar je še posebno obžalovanja vredno. V resnih časih živimo in le skoz vrata marljivosti in varčnosti ima narod pot v boljšo bodočnost. Tihotapstvo je pa narodu v moralno in gmotno pogubo. — Umeje se samo ob sebi, da imamo tudi letos mnogo letoviščarjev; saj kdor je bil enkrat v našem planinskem svetu, pride k nam rad še in še, da se naužije svežega gorskega zraka.
Iz društvenega življenja.
— 5Ö letnico prostovoljnega gasiinega društva tkalnice v Preboldu je proslavilo najstarejše prostovoljno gasilno društvo v Št. Pavlu-Preboldu v nedeljo, dne 26. avgusta. Proslave se je udeležilo mnogo gostov, kar je slavnostno razpoloženje le še povečalo. Po sprejemu gostov m pozdravnih govorih se je vršilo župno zborovanje, popoldne pa na vrtu preboldske graščine ljudska veselca, ki je prav lepo uspela.
— Muzejsko društvo v Ptuju proslavi v času od 1.—4. septembra 1923 svojo tridesetletnico s sledečim sporedom: Sobota,
1. septembra: Popoldne prihod in sprejem gostov; nakazilo prenočišč. Nedelja, 2. septembra: Slavnostna seja v mestni posveto-valnici; ogled mesta. Skupni obed. Ogled muzeja. Slovesna otvoritev Mitreja na Zg. Bregu. Slavnostni komerz. Pondeljek, 3. septembra: Seja radi kongresa v Splitu leta 1924. Skupni obed. Ogled gradu in eventualno predavanje. Pogostitev na gradu. Torek, 4. septembra: Izlet k Zičkemu samostanu ali v Rogaško Slatino. K tej proslavi so povabljeni vsi naši znamenitejši zgodovinarji m arheologi; iz inozemstva pa vse one i osebe, ki so si pridobOe za Ptujski muzej in našo domačo zgodovino posebnih zaslug. Dobrodošel pa je vsak, ki se zanima za muzejske vede. Odbor Muzejskega društva je prosil obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani, da veljajo vozovnice na vseh njenih progah tudi za vožnjo nazaj. Ker je upati, da se bo tej prošnji ugodijo, naj udeležnikl vozovnic v Ptuju ne oddajo. Legitimacije se jim vpošljejo naknadno, — Muzejsko društvo y Ptuju.
Ispred §®e§iš!a.
POLITIKA V ŠOLI.
Ob priliki seje Gradbenega odseka na Planini dne 25. februarja je nanesel pogovor med župnikom Lovšinom ta članoma Urbarjem in Ziherlom, če se sme siliti otroke v Sokolski dom, pri čemer se je tudi omenilo, da so morali iti otroci v Planini Po naročilu učiteljic k neki prireditvi v Sokolski dom. Župnik Lovšin in Ziherl sta nato preskrbela ovadbo na okrajni šolski svet, katero jima je napisal nekdo drugi in to radi pisave. Ta vloga je bila skrajno žaljiva za učiteljstvo v Planini, kateremu se očita, da sili otroke k prireditvam, strankarsko-političnega značaja, k političnim demonstracijam, kjer se pijančuje in mladina pohujšuje. Ker je vsebovala ta zakotna ovadba dejanja, ki niso v skladu s častjo in smotrom učiteljskega stanu, je bila uvedena stroga disciplinarna preiskava, ki pa je ostala popolnoma brezuspešna. Otroci so bili poslani le k proslavi dvelet-nice odhoda italijanskih čet iz Planine. Ta prireditev je bila zamišljena in završena^ v strogo državnem smislu in so se je udeležili tudi vsi državni uradniki in uslužbenci. Najmanj pa je igrala pri tej prireditvi kako vlogo politika. Sokolskega doma pa v Planini nimajo. Obsojeni so bili radi tega župnik Lovšin na 1500 Din, Siherl na 1000 Din in Urhar na 200 Din denarne globe. Omenjeni obtoženci so se pritožili na prizivno sodišče, ki pa je njihov vzklic iz razlogov prvega sodnika zavrnilo in potrdilo prva obsodbo.
UKRADENE JAGODE.
Šestletna deklica Marija Troha iz Dol pri Brovnici je nabrala v bližnjem gozdu že nad 6 litrov jagod. Ko je prineslo dekletce zopet polno skodelico jagod v svojo košaro, katero je imela v bližnjem grmovju, je našla košaro prazno. V njeni bližini so nabirala tudi sosedna dekleta jagode to preiskava je dognala, da ji je ukradla jagode neka Marija Debevčeva, ki je bila obsojena radi tega na 48 ur zapora. Tudi njen priziv je bil zavrnjen.
poročila.
Beograd, 28. avgusta. (Z) Radi današnjega praznika borza ni poslovala.
Zagreb, 28. avgusta. (Z) Devize. Dunaj 0.1350—0.13575, Berlin 0.0020—0.0023, Budim: :šta 0.525—0.575, Bukarešta 0—44, Italija, izplačilo 417—418.50, Italija, ček 416 —417, London, izplačilo 438.75—439.50, London, ček 438—439, New York, ček 95—95.75, Pariz 547.50—552.50, Praga 283—284.25, Sofija 82—87.50, Švica 1740—1747.50. — Valute. Češkoslovaške krone 0—281, madžarske krone 0.35—0.40.
Curih, 28 .avgusta. Berlin 0 000090, New York 554, London 25.20, Pariz 31.55, Milan 23.97, Praga 16.225, Budimešta 0.003125, Bukarešta 2.40, Beograd 5.75, Sofija 5.25, Varšava 0.0024, Dunaj 0.0078, avstrijske krone 0.0078.
Praga. 28. avgusta. Dunaj 4.705, Berlin 0.06, Rim 149.25, avstrijske krone 4.7C5, italijanske lire 130.75, Budimešta 18, Pariz 195.78, London 155.125, New York 34, Curih 621.75, Beograd 36.50.
Dunaj, 28. avgusta. Devize. Beograd 740—744, Berlin 0.0109—0.0119, Budimpešta 3.85—3.95, Bukarešta 304 -306, London 321.700—322.700, Milan 3054 • 30-A New York 70.935—71.185, Pariz 4017-4033, Praga 2080—2090, Sofija 648—652, Curih 12.755—12.825. — Valute. Dolarji 70.560-70.960, bolgarski levi 626—634, nemške marke 0.0106, angleški funti 319.900—321.500, francoski franki 3970—4000, italijanske lire 3030—3050, jugoslovenski dinarji 731—737, romunski leji 283—287, švicarski franki 12.660—12.740, češkoslovaške krone 2062— 2078, madžarske krone 2.30—2.50.
Berlin, 28. avgusta. Dunaj 8977, Milan 275.310, Praga 187.530, Pariz 363.090, London 23,927.500, New York 6,638.400, Curih 1.147.125, eBograd 67.830.
Glavni urednik; Ivan Podržaj. Odgovorni urednik; Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
^Pisalni stroji, potrebščine itd.
Mehanična delavnica (pcpravljalnica)
mmm
Šeienburgova ul. 6{l.
L. Barage. _ _______ .r
Stran'?:
“s--------
¥s@ls ¥F@f vin®
Sirovi
SPIRIT IZ ARKOVE TOVARNE
rafinirani 967 70, najfinejši brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah ■
Vseli wrst žgaiif©
ii«iiinHimninimi«iiiwiiniiiHHiiiiinnmiiiintniiniiiiiiiiun
Gorljivi
Ljubljana o „VIMEA46 o Rudnik
0 9 9 0 9 9
Cognac medicina!!
Telefon 5--18	' " družba z o. z.	Telefon 5—18
Genaralao zastopstvo tovarne „ARKO“ Zagreb
Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka etc.
Uqueur Tripie Sed
B n ng
MU DILfiSS:
mum
Cena oslasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred.
BĐBŠ
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin In žime in morske trave, modroce na peresih. Speeijelna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. —• Najnižje cene! ~Najsolidnejši Izdelki! — Zahtevajte oferte In cenike!

z Skobami, 2 kuhinjama, kletjo, močno zidana, pripravna za vsako obrt ob železniški progi Zidanimost —Zagreb tik kolodvora, poleg vrt za zelenjavo, 2 orala njive, hlev za živino in svinjaki se ceno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Dopise pod „Ugodna prilika“ na upravo tega lista.
za vsa dela se sprejme takoj. ‘Naslov v upravi lista.
'za novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom Din. 500.000.— se sprejme. Jako do-blckanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kon-gresnl trg S.
*	■ - ß
ako se pri turah in dolgotrajni poti pojavi suhota v grlu. 2ato vsak pameten turist in 'športnik uporablja namesto tobaka m alkohola Wrigleyev žvečilni gumi. General, zastopstvo drogerija »Adrijac, Ljub-jjana. Selenburgova ulica.
absolvent knjigovodstvenega tečaja, zmožen trgovskega računanja, slovenske in nemške stenografije, išče službe. Ponudbe :pod »Maribor< na upravo lista.
I
živeč stalno v Trstu, sprejme 'laesto stalnega poročevalca za kak ugledni, slovenski politični Ust. Pogoji po dogovoru. Naslov pri upravi lista..


f
ini iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: „Stanovanje št. 5.070“ na upr. lista.	UH alakitäsa včgett jelenkezzenek magyarul beszžlok. Minden tisz-tessčges embert szlvesen lätunk, vikčkrtSl Is. Levelek „Orger“ cimz&sel a kiadöba küldendök.
Ho šepilta. Sprejme se muzikalnega čitanja zmožen sufler za operne predstave v gledališču. Prijave na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani.	Billi železniški pisarniški poduradnik z znanjem štirih jezikov želi primerne službe. Naslov v upr. lista.
	Poil lan taiiji! Eleganten francoski garderobe kovček se proda. Naslov A. Šimnovec. krojač pred Škofijo 8.
Mn Specijalne zaloge tapetniških Izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever, preje Brata Sever, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6.	
	Mii! Poslužujte se krojaške delavnice Matija Stipčič-a v Zavodnl št. 40. Solidno delo. Točna postrežba. Cene konkurenčne.
iiii samostojen, obenem perfekten korespondent (slovensko, nemško in Italijansko) z večletno prakso, v vseh pisarniških poslih dobro verziran, agilen, dober organizator išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Cenj. dopisi pod »Zanesljiv«, na upravo lista.	Slonje za večjega dijaka srednje šole se išče pri kaki dobri profesor-skl rodbini. Reflektira se na dobro oskrbo. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobro nadzorstvo«.
	inim eoseiioioi plačam 5.000 K mesečno za stanovanje v stari hiši 6 sob s pritikl. v Ljubljani. Dr. Arnejc, Ljubljana, Gradišče 4.
U skoraj nov, tvrdke Lanberger & Gloss. Fino in solidno delo iz predvojne dobe. Ogleda se ga lahko med 13. In 18. uro. Naslov v upravi lista.	
	1 mm se odda večji pritlični lokal na cesto v novi hiši, pripraven za prodajalne in pisarne na eni glavnih ulic v Ljubljani blizu južnega kolodvora. Ponudbe pod »Pripravni lokal« na Aloma Co., anonč. in reklamna družba z. o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.
iiiat se proda za 5.500 Din. Naslov pri Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.	
MO 9fl0 se običajno pojavlja pri dolgotrajni hoji, težkem delu in pri strastnem kajenju. Tej neprijetnosti se turisti, delavci in strasten kadilec izogne na ta način, da zveči VVrigley-ev gumi. Generalno zastopstvo drogerija »Adrlja«, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica.	
	Pili sij skoro nov, dobro ohranjen, znamke Bliekensderfer z vidno pisavo naprodaj, Istotako motorček V16 HP 220 W za isto-mernl tok in 100 m bakrene 8 G-žice 1 '5 mm z gumeno izolacijo. Naslov pove uprava lista.
Legitimacije
za
Graški velesejem 1
1. —9. septembra
prodaja častni zastopnik
Aloma Company,
anončna in reklamna d. z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Izšla je
)S
v založbi
2« 1« in tnjim
v Ljubljani.
Delavnica
a piizi ibiiko
Viljem Sequart
Ljubljana
Šelenbursova ulica 4
(na dvorišču).
salna orodja. Merilni instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.
L. Mikuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdeicwafelj
dežnikov
Zaloga
sprehajalni!*
palic.
Popravila točno In solidno
Domaća tvornica bičeva, Glina
nudila §¥@! prrorazrediii preiiimcL
Uzorci su izloženi na Ljubljanskom veiesajmu od 1. do 1®. rujna u paviljonu „1“ broj 418.
Zvezna knjigarna
Marijin trg 8	L.|00l|^0S Marijin trg 8
Zbirke pesmi:

I.	Albreht: Slutnje .... broš. 6‘— Din vez. 8 —Din
J.	Glaser: Pohorske poti. .	.	„	6‘—	„	„	8 —	„
Igo Gruden: Narcis . . .	.	„	10'—	„	„	12*—	„
Igo Gruden: Primorske pesmi	.	„	10’—	„	„	12'—	„
Tagore-Gradni^: Vrtnar . .	.	„	20 —	„	„	23'—	„
i	Zahtevajte	ceniki
V____________________________________________________________J
i
o
Telefon SL 588.
Telefon SL 588.
‘SV*«V
LJUBLJANA
Centrala:
Rimska c. 2 Hiišerjeva ul. 5
Podružnice x
Dunajska c. 20 Mestni trg 25
IMor Zagreb Beograd
Tovarniška zaloga polndgumijastih obročev, pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto - delov in vsako-, vrstnega auto - materijala.
5* Na razpolago Stiskalnica za montiranje 3	polnogumijastih obročev.
Velika zaloga eiektro-maierljala. Zastopstvo svetovnih tovarn.
tene brez Urente.
Konfekcijska industrija DRAGO SCHWAB Ljubljana, Dvorni trg 3.
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih obiek za gospode in dečke, nadaije površnike, zšmnike, ragiane, delne plašče, usnjene suknjiče auto čepice itd. po konkurenčnih cenah. — Specijalna zaioga angleškega in češkega sukna. — Perilo, modni in športni predmeti.
Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra 1923 (paviljon „I46 št. 407).
n
SLOGRAD“
SLOVENSKA GRADBENA IN INDUSTRIJSKA D. D.
LJUBLJANA
TELEFON INTERLRBAN štev. 180. BRZOJAVE: SLOORAD.
TEHNEČNA PISARNA LJUBLJANA 7. FRAN&OPANSKA CESTA štev. 151.
izWiiilj!®* stanovan^ske hiše’trgovska posl°pia>
moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
železobet. cevi zä vodne naprave in vodovode.
Specijaliteta:
Zastopa
izdeluje:
@ Patent dr. inž. Empergerja za iz-B vrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščih, „silo“, mostovih in podobno.
vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.
Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v UnUiani
teo«e*»a<