Poštnina plačana v gotovini mi* Abb. postale I gruppo “ v^CIlti »>U llf TRST, nedelja, 19. marca 1967 Leto XXIII. - St. 66 (6650) Naša dežela in njeno osebje j našem dnevniku smo m/ že pisali o številu nameščencev naše deželne uprave. Že takrat smo Povedali, da jih je skoraj tisoč in da se govori, da so od teh tisoč samo — reci in piši — samo štirje Slovenci-uradniki, česar pa ni moč točno ugotoviti. Vsekakor bi jih moralo biti deset odstotkov, saj je v deželi toliki odstotek slovenskega prebivalstva. Torej: ne štirje, temveč sto! Danes pa si oglejmo glavne številke, ki jih vsebuje debela knjiga, v kateri je objavljen deželni zakon o Proračunu za letošnje leto. Pri deželi Furlanija - Julijska krajina je zaposlenih skupno 968 oseb, od tega 685 v uradniški, 128 v delavski kategoriji ter 155 uniformiranega personala gozdne u-Prave. V proračunu za leto 1967 znaša izdatek, predviden za vzdrževanje omenjenega osebja, 2.757.300.000 lir, brez še posebej predvidenih posebnih stroškov za dnevnice, potovanja, razne doklade itd., ki znašajo skupno 177 milijonov lir. V celoti znaša breme za personal 2.934.300.000 Ur. Pri deželnem svetu službuje 53 oseb, od tega 9 višjih vodilnih funkcionarjev, 37 srednjih in nižjih uradnikov ter 7 delavcev. Pri predsedstvu dežele ter Pri osmih podrejenih odbor-ništvih, tj. pri vladnih organih, je 370 uradnikov (od tega 97 vodilnih) ter 36 delavcev, skupno 406 uslužbencev. Uradu za nadzorstvo krajevnih ustanov s sedežem v Vidmu so dodeliU 81 uradnikov in delavcev, od tega 25 vodilnih funkcionarjev. Dežela je poleg tega prevzela vse osebje, ki je zaposleno pri uradih in ustanovah za kmetijstvo in gozdarstvo. Vsega tega personala je po številu 424. Razdeljeno pa je takole: pri Uradih za kmetijstvo je 123 nameščencev v uradniški kategoriji, 25 pa v delavski, skupaj 148 oseb. V gozdni Upravi je 245 oseb, od tega 95 uradnikov, 56 delavcev ter 155 pripadnikov uniformiranega gozdarskega korpusa. V celoti zaposluje sama dežela, brez personala kmetijskih in gozdarskih uradov, 551 oseb, ki se delijo takole: 131 visokih funkcionarjev, 373 srednjih in nižjih uradnikov ter 47 delavcev. Značilno je visoko število vodilnega osebja, ki znaša skoraj 24 odstotkov vseh zaposlenih uradnikov! Letno breme za vsakega funkcionarja v najvišji lestvici znaša ogromno vsoto 9.437.000 lir ali povprečno f86.417 lir mesečno! Povprečno stane deželo vsak nameščenec 3.031.630 lir letno. To so — ponavljamo — u-radni podatki, ki so vnešeni v zakon za deželni proračun za leto 1967. Pri vsem tem ni upoštevano osebje posebnih ustanov: niti tistih, ki so že u- stanovljene, niti tistih, za katere ustanovitev so zakoni že odobreni. Gre za ustanove, kakršne so Ustanova za razvoj obrtništva, razne ustanove za razvoj različnih gozdarskih panog (kmetijstva itd.). Žal nam ni moč — kot rečeno — z vso točnostjo ugotoviti, koliko je v deželnih upravah Slovencev. Po informacijah so baje v deželnih organih zaposleni štirje Slovenci v staležu uradniške kategorije, ki so jih odpoklicali iz državnih uprav iz Italije, kar bi znašalo na 685 uradnikov, kolikor jih je v celoti, komaj 0,73 odstotka. Zanimivo bi prav tako bilo vedeti npr., koliko je Slovencev med osebjem, ki je vključeno v kmetijsko in gozdarsko službo. Gotovo je le, da sedaj med 188 uradniki te službe ni nobenega Slovenca in le nekaj jih je med osebjem nižjih delavskih kategorij in uniformiranega personala. Načela po pravični soudeležbi Slovencev v javnih službah so ostala torej celo pri takšni novi formaciji, kot je novo ustanovljena dežela, zgolj na papirju, čeprav ni bilo razlogov, da ne bi popravili krivice, ki izhajajo v tem pogledu iz pretekle in polpretekle dobe. Navsezadnje bi bilo prav, da bi bili Slovenci izenačeni ne samo v dolžnostih, pač pa tudi v pravicah, med katere spada tudi pravica, da dobijo primerno in sorazmerno zaposlitev v javnih uradih in ustanovah. Glede dolžnosti naj omenimo samo prispevek Slovencev pri plačevanju davščin, ki pripadajo deželi. K zadevi se bomo še podrobneje povrnili. Za sedaj naj samo navedemo, da po zelo, zelo grobi oceni prispevajo pripadniki slovenske skupnosti deželi o-koli milijardo in pol lir v obliki posrednih in neposrednih davkov, kar bi pomenilo, da samo v dohodke dežele slovensko občestvo prispeva toliko, kolikor bi bilo potrebno za vzdrževanje več kakor polovice vsega deželnega osebja. Mislimo, da je prav, če tudi ob tej priložnosti omenimo določbe mednarodnega dokumenta, ki določa pravično sorazmerno zaposlitev Slovencev v javnih službah. Pa saj ni niti potrebno, da se nanje sklicujemo, ko pa je ta določba vsebovana že v členu 3 republiške ustave, ki jasno zahteva popolno enakopravnost vseh državljanov ne glede na narodnostno pripadnost. Določa jo tudi člen 3 deželnega statuta. Menimo, da bi to pereče vprašanje moral proučevati tisti posebni urad, ki ga je sklenil ustanoviti deželni odbor — kot je povedal njegov predsednik 19. decembra lani — in ki bo imel «specifič-no nalogo, da proučuje splošna in podrobna vprašanja, ki so v zvezi z izvajanjem člena 3 statuta*. (Nadaljevanje na 2. strani) Nekaj zato cla se bomo Na zasedanju glavnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze decembra lani in na srečanju z Italijansko unijo za Istro in Reko v Gorici februarja letos so bila obravnavana malone vsa vprašanja, ki zadevajo našo manjšino v Italiji. Kot je bilo pričakovati, niso niti prikazani položaj, niti opis vzrokov za tako stanje, niti naštete zahteve naletele na nasprotovanje, ker je znano, da je glede mnogih izmed teh vprašanj dokaj enotno gledanje slovenske manjšine, druga pa so bila prikazana tako, kot jih občuti pri nas vsak Slovenec. Na obeh zasedanjih so bile nakazane tudi poti, kako reševati bistvena vprašanja in je bil v tej luči obravnavan odnos manjšina-država ter isrečena sodba o vlogi strank pri reševanju manjšinskih vprašanj. Obe stališči SKGZ, ki nista niti v teoriji, niti v praksi drugod in deloma celo v sami Italiji nekaj novega, toda sta prilagojeni našim posebnim razme ram, se nekoliko oddaljujeta od ustaljenega gledanja na te probleme pri nas. Nič čudnega torej, da sta zaradi tega obe stališči povzročili raz pravljanje in naleteli na kritično ali celo negativno stališče, še posebej zaradi tega, ker si je kdo, popolnoma neopravičeno, predstavljal, da pomeni tako gledanje o-malovaževanje vloge strank in zagovarjanje apolitičnosti pripadat kov manjšine. Odgovorni urednik «Novega lista» Drago Legiša je o tem napisal v predzadnji številki svojega lista članek, ki terja pojasnila. Ker sodimo, da gre za zelo važno komponento pri reševanju bistvenih vprašanj naše skupnosti, je vredno nekatere strani omenjenih dveh problemov osvetliti, čeprav bo treba kako stvar ponoviti; prav tako moramo takoj v začetku poudariti. da je treba strniti v celoto, kar je bilo na obeh zasedanjih v zvezi s tem povedano. Ob ugotavljanju, da niso še rešeni nekateri bistveni problemi Slovencev v Italiji, kar je v nasprotju z ustavnimi določbami in mednarodnimi sporazumi, terja SKGZ globalno in korenito rešitev, za kar so po njeni sodbi dani notra- njepolitični pogoji. Za vzgled globalnega reševanja je vzet južnoti-rolski primer, kar po eni strani potrjuje trditev o uresničljivosti zahtev v današnji stvarnosti, po drugi strani pa nakazuje nov način, kako se taka vprašanja lahko rešujejo. Ta način ne sloni torej na sporazumevanju med strankami v lokalnem, deželnem ali po krajinskem okviru, čeprav se vse to nanaša izključno samo na bo-censko pokrajino ampak na neposrednih stikih med predstavniki južnotirolske manjšine in predsednikom vlade Morom. Drugače skoraj ne more biti, ker gre po eni strani za izpolnjevanje mednarod nih dogovorov, po drugi strani pa za odločitve, ki jih bo moral odobriti parlament. Nauk iz tega primera je za nas Slovence zelo dragocen. Ker ne more danes zaradi politične razdrobljenosti Slovencev v Italiji nobena izmed obstoječih manjšinskih ali političnih organizacij sama zastopati vseh Slovencev, je treba ustvariti dovolj reprezentativno za. stopstvo, ki se bo neposredno pogajalo z vlado. SKGZ odreka torej monopol kateri koli posamezni organizaciji in seveda tudi Slovenski skupnosti ter pravi, da bi bila Slovenska skupnost kot povsem slovenska politična organizacija le del takega zastopstva. K temu so komaj potrebna dodatna pojasnila, da je D. Legiša v zmoti, če pripisuje SKGZ mnenje, da odreka Slovenski skupnosti govoriti in nastopati v imenu svojih volivcev. Skoda bi bilo ponavljati že znano dejstvo, da je organizirano delovanje neenakopravne narodne manjšine na kakršnem koli področju hkrati tudi njen politični boj. Da je torej vsaka manjšinska organizacija v večji ali manjši meri tudi politična. Zato ni za dosego sm- -.r a. ki so slovenski manjšim skupin, Koristno formalistično ločevati organizacije na politične in ostale. D. Legiša namreč omejuje delokrog SKGZ zgolj na kulturno in gospodarsko področje, kljub temu da prav dobro pozna vsesplošno razvejanost njenega delovanja posebej še njeno dejavnost pri o-bravnavanju in reševanju manjšinskih vprašanj, katerim ne more Posebno sodišče v New Orleansu je v postopku, ki ga je sprožil državni pravdnik Jim Garrison, razsodilo, da je dovolj dokazov, da se lahko nadaljuje sodni postopek proti Clayu Shawu, ki ga Garrison obtožuje, da je bil vmešan v zaroto za umor predsednika Kennedyja. Na sliki je Clay Shaw PRED NOVO ZAOSTRITVIJO VOJNE V VIETNAMU Jutri bo na otoku Guam vojni posvet v skladu z Johnsonovim govorom v Nashvillu Komentar moskovskih «Izvestij» - Luther King se ho udeležil v New Yorku demonstracij proti vojni v Vietnamu - General Ki bo na Guanu predložil novo ustavo Johnsonu WASHINGTON, 18. — Predsednik Johnson bo odpotoval o-polnoči po krajevnem času (jutri ob šestih po srednjeevropskem času) na otok Guam, kjer se bodo v ponedeljek in torek poleg Johnsona zbrali državni tajnik Dean Rusk, minister za obrambo McNamara, posebni Johnsonov svetovalec Rostow, poveljnik ameriških sil v Viet- namu general Westmoreland, predsednik Južnega Vietnama Tieu, južnovietnamski ministrski predsednik general Ki ter drugi vladni in vojaški predstavniki ZDA in Južnega Vietnama. V ameriških vladnih krogih zatrjujejo, da ne bodo sprejeli »izrednih sklepov*, temveč da bodo pregledali politični, vojaški in diplomatski položaj. Zlasti bodo govorili o tako imenovanih programih »za pomirjenje*, v okviru katerih ameriška vojska požiga juž-novietnamske vasi, pobija in muči tamkajšnje prebivalstvo in ga pošilja v koncentracijska taborišča. Čeprav skušajo prikazati, da ne bodo na posvetovanju sprejeli posebnih odločitev, ugotavljajo politični opazovalci, da bo šlo za pravi vojni posvet, na katerem bodo nedvomno sklenili zaostritev in nadaljnje stopnjevanje napadalne vojne v Vietnamu. To sicer kažejo vse dosedanje izjave predsednika Johnsona. da v predsednikovem govoru ni to pot izgovorov za opravičevanje bombardiranja Severnega Vietnama ter se izrecno priznava kazenski značaj vojaških akcij. List dodaja, da je Johnson dal proste roke generalom, ki sedaj lahko bombardirajo vse objekte. Na koncu pravi list, da so laž vse trditve Johnsona, češ da so ZDA pripravljene sprejeti najmanjšo mirovno pobudo z druge strani. Na vsak način ne bo orožje prineslo sreče ZDA, ki bodo imele opravka z naraščajočim odporom Vietnamcev in njihovih zaveznikov. V New Yorku bo 15. aprila pred sedežem Združenih narodov demonstracija proti vojni v Vietnamu. Demonstracije se bo udeležil tudi Nobelov nagrajenec za mir in voditelj za državljanske pravice Martin Luther King. Njegova udeležba bo ((simbolizirala naraščajočo zavest v črnski skupnosti, da je vietnamska vojna rasistična vojna«. Moskovske «Izvestija» označujejo nedavni Jchnsonoy govor v Nashvillu za vojni govor. List nadaljuje, da je Johnsonov govor neke vrste programska izjava, ki dokazuje, da si v washingtonskih vladnih krogih vedno bolj utira pot politika širjenja vojne proti vietnamskemu ljudstvu. Glavna misel govora je bila v poizkusu dokazovanja, da sedaj ni mogoča mirna rešitev spora in da je mogoča ena sama alternativa: vojaška rešitev krize. List dodaja, da so te Johnsonove izjave samo odobritev najbolj avanturističnih načrtov generalov v Pentagonu. «Izvestija» poudarjajo zatem, V Sajgonu Je ustavodajna skupščina soglasno odobrila novo u-stavo. Glasovanje so pospešili, zato da bo predsednik vlade general Ki lahko predložil novo ustavo predsedniku Johnsonu, ko se bo z njim sestal v ponedeljek na otoku Guam. Ustava določa, da bodo v sedmih mesecih v Južnem Vietnamu predsedniške volitve, eno leto po teh volitvah pa zakonodajne volitve za senat in predstavniško zbornico. Skupščina se bo spre menila v zakonodajno skupščino šele po predsedniških volitvah. Delovala bo kot najvišji zakonodajni organ do izvolitve dveh zbornic parlamenta. Sedanji vojaški odbor bo ostal na oblasti do predsedniških volitev; do tedaj pa bo ustavodajna skupščina lahko reševala «važna vprašanja« in bo pripravila predsedniške volitve ter določbe za delovanje političnih strank. V Južnem Vietnamu je bilo tu- di danes več spopadov med ameriško in osvobodilno vojsko na raznih krajih. Prav tako so ameriška letala bombardirala razne objekte v Severnem Vietnamu. Sevemevietnamske obalne baterije so zadele in poškodovale ameriško vojno ladjo «Stoddard», ki je obstreljevala obalo. iiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiMiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitftttiiiimmiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiia Carrisonove izjave dopisniku agencije TASS NEW'ORLEANS, 18. - Okrožni državni pravdnik. New Orleansa Jim Garrison je odgovarjal na vprašanja dopisnika agencije Tass in agencije Novosti pred zaključkom pripravljalne preiskave v zadevi Cla-ya Shavva. Garrison je izjavil dopisnikoma, da je danes, prav tako kakor pred dvema tednoma prepričan, da je zadeva zarote za umor predsednika Kennedyja rešena. Dodal je, da je samo vprašanje časa in naporov, da se zadeva pripelje do konca. Na vprašanje dopisnikov, ali je še vedno mnenja, ki ga je izrekel pred časom, da ni bila nobena tuja država vmešana v zaroto, je Garrison odgovoril, da nedvomno ni i-mela nobena tuja država najmanjše zveze z zaroto proti predsedniku Kennedyju. Garrison je mnenja, da zarota, ki so jo pripravili v New Orleansu, ni bila v začetku naperjena proti ameriškemu predsedniku. Pozneje pa je zavzela smer, kakršno zavzame izstrelek, ki ubeži nadzorstvu in ki zadene povsem drugo tarčo. Sovjetska dopisnika sta vprašala Garrisona, ali je še vedno mnenja, da ni razloga za domnevo, da je Osvvald umoril v Dallasu 22. novembra 1963 Kennedyja. Garrison je odgovoril, da so ga časnikarji slabo razumeli, ko je rekel, da ni bil O-svvald tisti, ki je v Dallasu pritisnil na petelina. Mislil je nekaj več kot navaden strel iz puške. Rekel je, da je še prezgodaj govoriti o tem, kar se je zgodilo v Dallasu, ker sta bila zarota in umor zelo dobro organizirana in skrbno prikrita. Na vprašanje, ali bo odredil nove aretacije, je Garrison odgovoril, da bo še mnogo drugih aretacij, toda ne v bližnji prihodnosti. Poudaril je, da odkar je on okrožni državni pravdnik, ni ostal samo en umor nepojasnjen. Na koncu je Garrison rekel, da bo v poznejši fazi preiskave zahteval pomoč preiskovalnih organizmov drugih držav in zveznih oblasti. Toda za sedaj namerava sam nadaljevati preiskavo. To pa ne pomeni, da hoče vse obdržati zase. Pripravljen bo poročati o vsem, kar mu je znanega, ko bo čutil, da bodo osebe, ki mu bodo prišle na pomoč, storile to z odprtim srcem. Garrison je dodal, da morajo pristojni organi razumeti, da je treba še vedno rešiti številna vprašanja. Razčiščevanje je dokaj počasno. Program indijske vlade NOVI DELHI, 18. — Nova indijska vlada, ki ji predseduje Indira Gandi, Je objavila program, ki vsebuje načrt, da se v desetih letih preneha odvisnost Indije od tuje gospodarske pomoči. V okvir tega načrta spadajo tudi ukrepi za omejevanje rojstev. Predsednik Radakrišnan, ki je prebral program vlade v parlamentu, je sporočil, da namerava vlada storiti vse, da v letu 1971 ne bo več odvisna od tujine glede prehrane. Prav tako bo vlada storila vse mogoče, da zaustavi dviganje cen najnujnejših proizvodov. Prav tako je sklenila izvajati program dolžinskega načrtovanja z namenom, da se zmanjša število rojstev od 40 na 25 promilov, in to v čimkraj-šem času. «Naše prebivalstvo je preseglo število pol milijarde, in to je znak nevarnosti, ki ga ne moremo spregledati,« je dodal Radakrišnan. V zvezi z zunanjo politiko Je predsednik poudaril indijsko politiko nevezanosti. Dodal je, da se vlada glede Vietnama drži že prej določene politike. Dalje je Radakrišnan Izjavil, da se bo vlada trudila, da doseže stanje odnosov popolnega razumevanja, dobre volje in prijateljstva s Pakistanom. Omenil Je, da so dejanja Kitajske še vedno največja ovira za izboljšanje indijsko . kitajskih odnosov. Notranji minister Cavan je izjavil, da bodo s prvim aprilom ukinili izjemno stanje v vsej državi, ki so ga razglasili med vojno na indijsko - kitajski meji leta 1961. Prvikrat v zgodovini indijskega parlamenta je bilo skoraj pol dvorane prazne. Skoraj vse opozicijske stranke so namreč sklenile bojkotirati predsednikov govor. To so sklenili iz protesta, ker Je bila sestavljena vlada kongresne stranke v državi Rajastan, kjer ima združena opozicija večino v skupščini. pojasnil, razumeli nihče odrekati stoodstotnega političnega značaja. In člankar w prvem delu svojega spisa ocenjuje prav ta stališča SKGZ. Rekli smo, da je tako ločevanje škodljivo. Predvsem je to stališče tistih italijanskih krogov, ki jim ni po volji, da bi se ustvarilo reprezentativno predstavništvo Slovencev, ki bi imelo neprimerno večjo težo od sedanjih ločenih nastopov in bi onemogočalo vsako izigravanje. Spričo nepremostljivih predsodkov, da se sestavi predstavništvo iz vseh političnih in manjšinskih organizacij, poskušajo omenjeni krogi z izločitvijo SKGZ iz take kombinacije onemogočiti zastopstvo, ki bi bilo spričo današnjih razmer najbolj reprezentativno. Ni nobena skrivnost, da si pri tem ti krogi želijo zagotoviti nad določenimi političnimi organizacijami prav tisti paternalizem, ki se ga D. Legiša tako boji. Plankar trdi, da delujeta SKGZ in Slovenska skupnost na povsem različnih ravneh in zato ne more biti med njima nobenega tekmovanja in prav to njegovo ločevanje lahko potrjuje dvom, ali ne teži Slovenska skupnost tudi kljub današnjim političnim odnosom med Slovenci k monopolu glede zastopanja Slovencev. Slovenska skupnost ima, seveda, o tem, ali naj se Slovenci organizirajo v samoslovenske politične organizacije ali naj se vključujejo v vsedržavne politične stranke svoje mnenje, lahko se tudi zavzema za zmago svojega političnega koncepta, kot je rečeno v članku. Ni pa dopustno, da prekorači vse meje s trditvijo, ki je bila napisana pred zadnjimi volitvami v njenem glasilu, da so se tisti Slovenci, ki so vstopili v vsedržavne stranke, izločili iz slovenske skupnosti. To je huda žalitev tisočev Slovencev1 in pisci teh trditev tudi to dobro vedo. Predstavljajmo si obratno situacijo: na eni strani stranko krščanske demokracije, ki bi se i-skreno in borbeno zavzemala za pravice slovenske manjšine ter slovenske katoličane, ki bi iz ideoloških vzrokov in nacionalnih vzrokov bili njeni člani in zanjo glasovali na vseh volitvah, na drugi strani pa slovensko politično organizacijo s prevladujočim marksističnim vplivom. Bi mar slovenski katoličani zaradi tega, da bi eosta-li zvesti samim sebi in svojim očetom», glasovali za tako organizacijo ali se celo vanjo vpisovali? Mislimo, da je odgovor na to lahek. SKGZ ne odreka strankam pristojnosti za reševanje in urejanje manjšinskih problemov, saj bi bila v tem primeru v protislovju sama s seboj, ker je v njenem vodstvu precejšnje število aktivnih strankarskih delavcev. SKGZ visoko ceni dejavnost strank v tej smeri in upošteva tudi važnost obvez do Slovencev, ki jih vsebujejo lokalni politični sporazumi. Ugotavlja pa, da ti dogovori, kljub nedvomni koristnosti, ne morejo obsegati obvez za reševanje osnovnih vprašanj Slo vencev. Politični boj strank in dogovori lahko uglajujejo pot, toda Slovenci morajo storiti še nekaj, česar same stranke ne morejo. Naj takoj razpršimo dvome, da se SKGZ ne zavzema za to, ker ni politična stranka, ampak je danes tu in je prav taka zato, ker samo in same stranke niso niti pri nas niti drugod uredile manjšinskih vprašanj brez aktivne prisotnosti čim večjega dela manjšine. Pripadnikom manjšine je usojena neka dvojnost. Razen svojega jezika in pridobitve svojega naroda mora poznati tudi jezik in pridobitve večinskega naroda, na političnem torišču morajo pa boj za svoje pravice prepletati z bojem za splošni napredek in demokratične pridobitve, ker je prvi sestavni del drugeg, in obratno. Resnici na ljubo je treba podčrtati, da se je odnos vladajočih strank do Slovencev na Tržaškem in Goriškem začel spreminjati z demokratizacijo v državi in v samih strankah, kar je posledica pritiska in zahtev množic. Smo šele v začetku, zato bo treba še mnogo naporov in požrtvovalnosti, da se bo dosegla več ja stopnja demokratičnosti in se bodo pridobile pravice, ki bodo množice i:: tudi nas Slovence vključno z našimi brati v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini zadovoljile. Prav zaradi tega smo odločni zagovorniki vključevanja in aktivnega dela Slovencev v strankah, kjer pa ne morejo biti zgolj strankarji. ampak morajo v primerih, ko gre za slovenske probleme, znati nastopati tako, da bo v objektivno korist manjšine, tudi če bo treba kdaj žrtvovati prestiž in drobne strankarske koristi. Želeli bi si namreč, da ne bi nihče licitiral s slovenskimi problemi, ker ni pri tem ponajvečkrat mogoče pri komur koli ločevati, kdaj gre za instrumentalizem in kdaj za plemenita stremljenja. In mislimo, da je dobro, da obstaja taka organizacija kot je SKGZ tudi zato. da prispeva k poplemenitenju boja za naše pravice. Boris Raco i ,i i .i! i': DZIBUTI SPREMENJEN^ VPRAVO TRDNJAVO Danes odločilno glasovanje prebivalstva Francoske Somalije Glasujejo o svoji zahtevi za neodvisnost - De Gaulle odklonil nadzorstvo OZN in OAE - Velike protifrancoske demonstracije v somalski prestolnici D2IBUTI, 18. — Jutri bo v Džibutiju in na celotnem ozem. lju, ki sestavlja tako imenovano Francosko Somalijo, referendum, na katerem se bo tamkajšnje prebivalstvo (skupno s priseljenimi Francozi) moralo izreči, ali je za nadaljevanje povezave s Francijo ali pa za neodvisnost. Zaradi tega ozemlja je tudi oster spor med Somalijo in Etiopijo. Kakor je znano, je ob lanskem obisku generala de Gaulla na tem ozemlju Izbruhnil val demonstracij z zahtevo po neodvisnosti. Kmalu zatem Je de Gaulle napovedal referendum. Hkrati pa je zagrozil, da bo ukinil vso gospodarsko pomoč. Hkrati Je tudi odklonil zahtevo OZN in organizacije afriške e-notnosti, naj bi volitve nadzorovali njih predstavniki. Med domačim prebivalstvom je tudi dokaj močna stranka, ki zagovarja nadaljnjo podložništvo pod Franoijo. Na drugi strani pa Je močno gibanje, ki zahteva neodvisnost, pri čemer pa ne odklanja nadaljnjega sodelovanja s Francijo na podlagi enakopravnosti. Francoski guverner Saget je danes izjavil, da so pripravljeni postaviti se po robu «vsakemu napadu sosednih držav«. Meje z Etiopijo in s Somalijo so iz previdnosti popolnoma zaprli od polnoči dalje. Etiopija Je poslala na mejo 4.000 vojakov, Somalija pa 2.000. železniški in letalski promet z Etiopijo je bil prekinjen do ponedeljka. Džitouti je spremenjen v pravo trdnjavo. Postavili so vojaške bloke v predmestjih. V pristanišču se Je zasidrala francoska letalonosilka, na letališču pa je pripravljeno večje število lovskih in prevoznih letal. Saget je izjavil, da so za primer negativnega rezultata referenduma za Francijo že odredili umik francoskih oblasti In čet s tega ozem Ija «zaradi spoštovanja dostojan etva, varnosti in interesov Franci je». Vendar pa je omenil tudi mož nost sodelovanja z neodvisnim o-zemljem. V primeru za Francijo pozitivnega rezultata se bo življenje redno nadaljevalo in skupščina, ki se bo prvič sestala v prihodnjem tednu, bo sprejela temu primerne ukrepe. Začasen izid referenduma bo znan že v nedeljo ponoči, uraden izid pa šele v sredo. Guverner Saget je izjavil, da namerava Francija »obnoviti ravnotežje« na tem ozemlju, ker je Dži-butl tudi velike strateške važnosti. V zvezi z zavrnitvijo zahteve organizacije afriške enotnosti za navzočnost nadzorstvene komisije med referendumom je Saget izjavil, da Je referendum notranja zadeva Francije, ki jamči nepristranski potek. Ko je Saget zapustil urad za informacije po tiskovni konferenci, je proti njemu demonstriralo veliko število Somalcev, ki so ga čakali pred poslopjem. V somalski prestolnici Mogadišu Je bila danes velika demonstracija za neodvisnost Francoske Somalije. Po glavnih ulicah je šlo nad 50 tisoč ljudi, ki so vzklikali proti Franciji. Navzoči so bili tudi predstavniki arabske in pakistanske skupnosti, ki živijo v Somaliji. Demonstracija se je zaključila z govorom podpredsednika narodne skupščine, ki je govoril o grozodejstvih francoskih oblasti in francoske policije v Džibutiju. Skupine demonstrantov so skušale priti pred francosko poslaništvo, kar pa jim je policija preprečila. Ni bilo incidentov. Policija je odredila izredne varnostne ukrepe, da prepreči morebitne incidente. Zastražili so tudi javna poslopja in poslaništva. Več trgovin je zaprtih. Podobne demonstracije so bile tudi v drugih somalskih mestih. Minister Picraccini o petletnem načrtu RIM, 18. — Jutri bo minister za proračun Pieraccini objavil v «A-vanti* članek o pomenu odobritve petletnega gospodarskega načrta v poslanski zbornici, v katerem poudarja, da načrtovanje ne pomeni samo enostavne racionalizacije, temveč je tudi politika reforme. Ne gre torej samo za reševanje važnih tehničnih vprašanj, temveč istočasno tudi bistvenih političnih vprašanj. V tej zvezi ugotavlja socialistični minister tesno povezavo med načrtovanjem in važnimi reformami, kot so reforma javne uprave, deželna decentralizacija, reforma davčnega sistema, delniških družb, bolnišnic in socialnega zavarovanja. V ta o-kvir spadajo tudi odločitve, da je treba v prvi vrsti stremeti za reševanjem vprašanj juga, okrepiti šolstvo, bolniški in socialni sistem, skrbeti za znanstvene raziskave in polno zaposlitev. O načrtovanju je dal danes tudi izjavo tajnik CISL Storti, ki je predvsem komentiral sklep CGIL, da se sindikalni poslanci pri glasovanju vzdržijo. Storti je pozitivno ocenil to dejanje zlasti v zvezi z avtonomijo sindikata in z notranjimi nasprotji med socialistično in komunistično strujo. Kritiziral pa je sklep, češ da se CGIL ni dosledno vključila v politiko načrtovanja in ga podprla, saj gre za tradicionalno zahtevo sindikalnih organizacij. Zunanji minister Fanfani je odpotoval z letalom v Libanon, kjer bo do 22. marca na uradnem obisku. Sestal se bo z libanonskim zunanjim ministrom Hakimom, predsednikom republike Heloujem in s predsednikom vlade Karamejem. Danes se je pričelo ponovno zasedanje izvršnega odbora Suedtiro-ler Volkspurtei, ki obravnava znani »paket« predlogov za rešitev južno-tirolskega vprašanja. Menda so danes zaključili obravnavo posameznih vprašanj in so prešli na obravnavo »paketa ■ kot celote. Razpravo bodo nadaljevali še jutri. Podpredsednik Volgger je izjavil novinarjem, da bodo verjetno po jutrišnjem zasedanju pustili članom odbora nekaj časa za premislek in da se bodo ponovno sestali še v ponedeljek. Na vsak način pa bodo tokrat dokončno sklepali verjetno z glasovanjem in večino ter manjšino, ker l j mnenja deljena. Sprejeli bodo stališče, ki ga bodo predložili v obravnavo izrednemu kongres* stranke, ali se sprejmejo ali pa zavrnejo predlogi za sporazum. Pri tem se ne ozirajo na mednarodna jamstva, o čeme se vodijo razgovori med Italijo in Avstrijo. Ponoči so se na ministrstvu za trgovinsko mornarico zaključili razgovori o položaju pomorščakov, tako da so določili okvirne obveznosti glede plač ter drugih pogojev, s čimer je prekinjena stavka pomorščakov pomorskih družb PIN. LJUBLJANA, 18. — Ravnatelj Drame Slovenskega gledališča Bojan Stih je podal na sinočnji seji sveta Drame ostavko, ki pa je svet ni sprejel. Pričakujejo, da bo svet Drame v prihodnjih dneh proučil razloge ostavke, med katerimi navajajo tudi težko finančno stanje gledališča. REHABILITACIJSKI TEČAJI« V PEKINGU Pred važnimi dogodki v kitajski prestolnici? V zadnjem času je opaziti po ulicah množico novih obrazov - Izgon dveh kitajskih diplomatov iz Moskve PEKING, 18. — Iz lepakov po pekinških ulicah je razvidno, da je centralni komite kitajske komunistične stranke sporočil, da vojaške oblasti nadzorujejo sedaj številne industrijske naprave. Druv lepaki hvalijo Cuenlaja, ki ga označujejo za «zvestega vojnega tovariša« Mao-cetunga. Kakor je znano, so do nedavnega te besede uporabljali v zvezi z ministrom za obrambo generalom Lin Piaom. ; Kakor poročajo japonsk^i^kov-ne agencije, je Maocetung ukazal Lin Piau in Cuenlaju, naj rehabilitirata stare voditelje' in kadre*,- s tem da morajo ti obiskovati tečaje, ki jih bodo vodili politični inštruktorji vojske Maocetung je odredil, naj pošljejo na univerze ter na srednje in višje šole politične inštruktorje vojske, ki bodo imeli | tečaje o «maoizmu». Rečeno je, da morajo imeti profesorji in voditelji, ki so storili napake, možnost rehabilitacije s takimi tečaji. Po poročilih raznih agencij se zdi, da povečana dejavnost, ki se opaža v zadnjih dneh na pekinških ulicah, napoveduje važen razvoj v bližnji prihodnosti. Poleg «vojne z manifesti« je bilo te dni opaziti v Pekingu velike premike množic, ki spominjajo na podobne demonstracije, s katerimi se je začela »kulturna revolucija«. Vendar pa je nekaj, novega, in sicer dejstvo, da se te dni vidijo v kitajski prestolnici obrazi, ki niso obrazi rdečih gardistov, temveč ljudi v zrelih letih. Nihče ne ve, kaj ti ljudje delajo v prestolnici, ali kaj pripravljajo, Vse daje misliti, da je pričakovati nove važne dogodke. Dopisnik agencije Tanjug pravi med drugim s tem v zvezi: «če se upoštevajo napadi proti številnim podpredsednikom vlade ter ugovpri proti politiki Cuenlaja, ki prihajajo do izraza v kritikah proti njegovim namestnikom, in če se hkra. ti upoštevajo manifestacije v podporo predsednika vlade in nekaterih njegovih sodelavcev, lahko pridemo do zaključka, da gre za resno merjenje sil« Neki sovjetski časnikar, ki je bil nedavno izgnan iz Kitajske, je izjavil, da so na Kitajskem kljub čistkam in deportacijam v koncentracijska taborišča še številne osebe, ki gojijo globoka čustva do Sovjetske zveze. «številni pošteni ljudje, piše časnikar, skrivaj poslušajo oddaje moskovskega radia in berejo sovjetske publikacije, ki jih skrivajo.« Časnikar pravi tudi, da so Kitajci, ki so obiskovali sovjetske šole, sovjetske vojaške akademije ali pa sovjetske kmetijske zavode, bili poslani na prisilno delo v puščavo Gobi ali v druge zapuščene kraje, od koder se jih je zelo malo vrnilo. Agencija Tass javlja, da sta bila prvi in tretji tajnik kitajskega poslaništva v Moskvi razglašena za nezaželeni osebi in morata takoj zapustiti Sovjetsko zvezo. V SKOPJU Operna predstava za poplavljene« v Italiji SKOPJE. 18. — V navzočnosti 2000 gledalcev, predsednika CK ZK Makedonije Crvenkovskega, predsednika sobranja Makedonije, izvršnega sveta Makedonije in številnih javnih in kulturnih delavcev glavnega mesta Makedonije so v veliki montažni dvorani v Skopju nocoj izvedli opero «Faust». Izkupiček te predstave je namenjen glasbenim ustanovam Firenc in Benetk NEW YORK, 18. — Ameriški finančni krogi ocenjujejo govor državnega tajnika za zaklad Henryja Fowlerja kot opozorilo evropskim državam, naj pomagajo pri reševanju primanjkljaja ameriške plačilne bilance. V nasprotnem primeru pa je Fowler zagrozil z možnostjo enostranskih ukrepov za spremembo sedanjega denarnega mednarodnega sistema. Minister je pozval evropske države, naj bi začeli poganja, da se sporazumejo o načrtu za ustvarjanje novih rezerv za okrepitev dolarja in funta. V bistvu izvirajo ameriške težave pri plačilni bilanci iz izredno visokih vojaških izdatkov za čete v tujini, iiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Naša dežela (Nadaljevanje s 1. strani) Doslej pa nam ni znano niti to, ali je v teh treh mesecih ta urad sploh ustanovljen. še manj pa vemo, kako je, oziroma bo sestavljen, kakšen bo konkretni program njegovega dela, ali bodo imeli v njem glavno besedo politiki, ali dobri poznavalci manjšinskih vprašanj, ali pa eni in drugi. Za sedaj je gotovo le eno: da je trenutno stanje povsem nezadovoljivo! In ne samo v primeru, ki smo ga zgoraj s številkami prikazali. Čas pa hiti: letos bodo potekla že tri leta od ustanovitve dežele! Ustanovljena pa je bila — kot je splošno znano — prav zaradi tega, ker gre za narodnostno mešano ozemlje, torej zato, da bi prav Slovencem zagotovila tisto, tolikokrat poudarjeno enakopravnost. Zato se bomo k podrobnim številkam iz letošnjega deželnega proračuna še povrnili. uiimiiiHiiiuiiHiiHiimiiiiiiiiiimiiiiimuiDuiiniiiaifaHmuimiiiiuHmnimimHuiimnimHiiuiiiimmMi PREDLOGr KI BO SPREJET PRED VOLITVAMI Reorganizacija zveznih izvršnih organov SFRJ Po reorganizaciji bo zvezni izvršni svet postal zgolj izvršni organ zvezne skupščine (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Zvezna skup-čina bo verjetno pred volitvami prejela zakon o reorganizaciji zvez-ie uprave, katere osnovna značil-iost je zoženje vmešavanja države gospodarske in lzvengospodarske lejavnosti. Z reorganizacijo bo kupščina postala dejansko osnov-la politična ustanova, a zvezni izrini svet politično izvršni organ vezne skupščine. Po predlogu bi še nadalje obsta-ali dve državni tajništvi: za zuna-ije zadeve in za narodno obrambo, »leg njih pa: zvezna tajništva: za lotranje zadeve, za finance, za zu-lanjo trgovino in gospodarstvo (ki ii zajelo poleg sedanjega tajništva a zunanjo trgovino tudi delokrog losedanjih tajništev za industrijo n trgovino, za kmetijstvo in goz-larstvo in tajništvo za promet. Za področja, za katera zveza do-oča samo splošna načela, bi se istanovili zvezni sveti, in sicer: za tul turo in prosveto, za zdravstvo n socialno politiko, za delo in socialno zavarovanje, za pravosodje, :a koordinacijo znanstvenih dejav-losti ln svet za vprašanja izseljen-:ev. Obstajali bi še nadalje dve komi-[iji, in sicer: za kulturne stike z nozemstvom ln za telesno vzgojo. Pristojnost zveznih svetov bi bi- la enaka pristojnosti zveznih tajništev. Predsednika in posamezne člane bi Imenovala skupščina, ostale člane pa ustrezne zvezne organizacije oziroma ustanove in republike. Predvideva se nadalje ustanovitev več komitejev zveznega izvršnega sveta, in sicer: za agrarno politiko, za promet in turizem, za gospodarske odnose z inozemstvom. Predsedniki komitejev bi bili lahko samo člani zveznega Izvršnega sveta, člani pa zastopniki zvezne uprave zainteresiranih organizacij zvezne gospodarske zbornice, Narodne banke in podobno. Poleg tega bi kot ustanove zvezne uprave delovali sledeči zavodi: za načrtovanje, za cene, za statistiko, za mednarodno tehnično sodelovanje, za zdravstveno zaščito: hidrometeorološki zavod, geološki zavod, zavod za javno upravo in direkcije za surovine in prehrano. Kot samostojni organi državne uprave pa bi delovale: uprava carine, zvezna geodetska uprava, u-prava za patente in uprava za mere in dragocene kovine. Tajništvo za zakonodajo za organizacijo in kadrovske posle; za informacije in biro za storitve in protokol bi bile skupne službe zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta. B. B. OtVSBt Istituto di Credito Fondiario delle Venezie Z GLAVNIM SEDEŽEM V VERONI je konzorcij med hianilnicami: Cassa di Risparmio di Bolzano, — Gorizia, — deiristria, — Padova in Rovigo, Trento in Rovereto, — Treviso, — Trieste, — Udine, — Venezia, — Verona, Vicenza in Belluno ter Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie, s 180 milijardami posojil v amortizaciji in čez 11 milijardami premoženjskih skladov ZAVOD DAJE POSOJILA: ★ ZA GRADBENIŠTVO posameznikom, zadrugam, podjetnikom ter ustanovam iz ZA KMETIJSTVO za izboljšanje zemljiške posesti, za ustanovitev obdelovalnih posestev, za hribovska področja in za živinorejo ★ ZA JAVNA DELA IN NAPRAVE JAVNE KORISTI ki jih'izvršujejo krajevne ustanove, njihovi konzorciji, avtonomna podjetja kakor tudi zasebn e družbe, ki imajo v zakupu javne storitve CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE sprejema prošnje za posojila in je na razpolago za zadevna pojasnila o vsaki finančni operaciji. ZEMLJIŠKE VREDNOTNICE IN OBVEZNICE 5 % izdane v zvezi s podeljenimi posojili omogočijo dejanski dohodek 5,70% in se lahko kupijo pri hranilnicah in vsakem drugem kreditnem zavodu DANES ZJUTRAJ V NABREŽINI II. mednarodni kros Bora Na startu nad 100 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije in naše dežele Na današnjem mednarodnem krosu Bora v Nabrežini bodo nastopili naslednji atleti. Da jih bo lažje spoznati, navajamo tudi številke, ki jih bodo imeli na majicah. NARAŠČAJNIKI Kladivar Celje 4 Križnik Damijan 6 Ilovar Dušan 11 Ciglenečki Marjan 12 Eržen Peter 84 Grešak Franc Triglav Kranj 13 Kuhar Jože 15 Tepina Marjan 16 Sagadin Milan ŽAK Maribor 20 Rejec Branko ZAK Ljubljana 23 Jerančič Franc AS Ko Villach 32 Koprinig Rudolf Liberlas Videm 33 Di Vora Giuseppe CSI Trst 34 Petrello Giovanni 36 Gregoratti Roberto 37 Scolaro Giordano 38 Boscoli Marco 40 Donno Giuseppe 41 Minut Aldo 58 Cante Roberto 59 Baruffo Tommaso 60 Tamaro Bruno 61 Michelone Claudio Acegat Trst 63 Angelino Gianni 62 Asselti Max 65 Suberaz Roberto 66 Siciliano Silvestro 75 Biagini Ugo 76 Grauner Franco 77 Doria Rinaldo GS San Giacomo Trst 78 Duše Gino 81 Zigante Eligio 82 X X SZ Bor Trst 83 Kodrič Ravel MLADINCI Kladivar Celje 85 Bizjak Zdravko 86 Brečko Emil 89 Drobne Alojz 91 Kralj Iztok 94 Vrankar Viki 96 Pojavnik Marjan 98 Svet Peter Triglav Kranj 108 Hafner Franci 114 Sraj Bernard 117 Mam Milan ŽAK Maribor 118 Zore Boris ŽAK Ljubljana 121 Božič Rudi Delfin Koper 130 Kolenc Matjaž AK Nova Gorica 132 Sore Tone 133 Stepančič Boris SG Triestina ’> 136 Flamini Fabič ' 139 Bussani Sergio AS Kii Villach 141 Rassinger Valentina 144 Graf Franz ltalcantieri Tržič 146 Bertani Alessandro 150 Marchesan Mario Libertas Videni 151 Gabbino Valerio 154 Del Bianco Paolo CSI Trieste 156 Peres Antonio 157 Prisciadaro Silvano 161 Cirello Giorglo 163 La Valle Giorglo 166 Loganes Sergio 167 Bressan Renzo Acegat Trst 172 Pacchdoni Paolino 174 Saba Alberto 175 Dentato Gino AR Torriana Gradiška 177 Lister Giuseppe GS San Giacomo 178 Caussi Roberto 179 Romano Fulvio 180 Bossi Liclo 183 Vaseot Elvio SZ Bor 186 Košuta Aleksander ČLANI Kladivar Celje 187 Kovač Franc 189 žuntar Drago 191 Komesarovič Franjo 194 Male Rudi 195 Tabakovič Munlb Triglav Kranj 196 Sitar Janez 197 Cvirn Ludvik 198 Hočevar Slavko ŽAK Maribor 199 Ivančič Franc 201 Stupan Anton 202 Gobec Janez 205 Osrajnik Ivan ZAK Ljubljana 206 Štros Rok AK Nova Gorica 209 Lazar Ivo AS Kii Villach 210 Stattmann Hans 211 Pschemig Hermann 212 Millonig Hubert SG Triestina 213 Arban Fulvio 214 Brezzoni Alberto ltalcantieri Tržič 217 Blasig Lucio 224 Geat Mario 231 Bacci Giorgio 247 Loru Franco 249 Miani Lauro Libertas Udine 250 Danelutti Attilio 255 Milocco Domenico 257 Degano Giancarlo 258 Casco Ermanno Acegat Trst 262 Calligaris Fablo 265 Sterpin Claudio 266 Zavaldi Alessio 279 Brandolin Giuliano AR Torriana Gradiška 287 Ciani Aldo GS San Giacomo 298 Bembi Egidio 294 Cherbancich G. Carlo 300 Intemperante Giovanni * * m Nagrade II. mednarodnega krosa Bora Pokal Bora — 1. mesto na ekipni lestvici Pokal deželne uprave — 2. mesto na ekipni lestvici Pokal trgovinske zbornice — 3. mesto na ekipni lestvici Pokal nabrežinske občine — 4. mesto na ekipni lestvici Pečat iz 13. stoletja tržaške občine — 5. mesto na ekipni lestvici Pokal Primorskega dnevnika — 6. mesto na ekipni lestvici URNIK TEKMOVANJA 9.30 — zbor sodnikov in tekmovalcev 10.15 — naraščajniki 3000 m 10.30 — mladinci 5000 m 11.00 — člani 8000 m Sledilo bo nagrajevanje. Pokal SKGZ — 7. mesto na ekip"1 lestvici Kolajne pokrajinske uprave za zrn»-govalce vsake kategorije Kolajne Bora za prvih šest tekmo-valeev vsake kategorije. Pokal Primorskega dnevnika «iaiiii>Ma>iiiiiiMiiiiaiiMaiiiaiiiiiiaiiii«**iMMiiiiRiui«iiiifiiiiiiaiiiiiiiiaii«viiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiataiKiiiiiiBaliaia* ZA MOŠKO B LIGO Bor klonil Bo voli ju 3:1 Borovci so se morali sinoči predati bolj razpoloženim tekmecem Bovolija iz Bologne. Nastop igralcev v plavem dresu je popolnoma razočaral, saj se, posebno v prvem in zadnjem setu, niso znašli, kM je zadostovalo, da sta obe točki romali iz Trsta. Medtem ko je v uvodnem nizu vladala v vrstah Bora precejšnja zmešnjava, so se v drugem opogumili in prisilili nasprotnike na kolena. Ti so se oddolžili v tretjem setu, ki so ga o-svojill tudi s pomočjo sodnika, ki jim je prisodil odločilno točko za žogo, ki je šla ob njihovem bloku pod mrežo na igrišče plavih. V zadnjem setu, ko je sodnik zakrivil celo vrsto napak, so se borovci de. moralizirali in prepustili niz ter zmago gostom. Izid Bovoli—‘Bor 3:1 (15:5, 12:15, 15:11, 15:7) Postavi Bor - Jurkič, W. Veljak, Uršič, Orel, Plesničar, Vodopivec, Fučka, Mijot. Bovoli (Bologna) — Zanetti, Maz. zanti, Sgallari, Celeste, Maraschini, Bassl, Pascarelli, Orsoni, Strazzani, Zecchi. ZARADI ODSOTNOSTI SODNIKOV Ponovno odložena Corridoni-Sokol Že enkrat odloženo tekmo ženskega promocijskega prvenstva Cor-ridoni - Sokol so morali zaradi odsotnosti sodnikov ponovno odložiti. DUNAJ, 18. — Danes se je začelo svetovno prvenstvo v koheju na ledu. V prvem dnevu so zabeležili naslednje izide: A skupina SZ . Finska 8:2 (2:0, 3:1, 3:1) CSSR-Z. Nemčija 6:2 (3:0, 1:2, 2:0) Kanada-V.Nemčija 6:3 (2:1, 2:0, 2:2) ZDA - Švedska 4:3 (2:2, 1:1, 1:0) B skupina Madžarska-Jugoslavija 6:6 (1:2, 0:3, 5:1) Romunija - Švica 7:2 (4:0, 1:0, 2:2) Italija . Avstrija 4:2 (2:2, 2:0, 0:0) Poljska-Norveška 3:1 (0:0, 2:0, 1:1) SMUČANJI TRŽIČ, 18. — Danes se je začelo na Zelenici tradicionalno mladinsko tekmovanje za alpski pokal in sicer v smuku za mladince in v veleslalomu za mladinke. V smuku je zmagal Avstrijec Bechert s časom 1’44”52, drugi je bil Zwilling 1'45 ”20, tretji pa Anzi (Italija) 1’45’^fe. Najboljši Jugoslovan Gazvoda je bil trinajsti s časom 1’49"66. V veleslalomu za ženske pa je zmagovalka Rozi Mittermayer (Zah. Nemčija) 1’23”68. Druga je bila Spetel (Avstrija) 1’28”57, tretja pa Giolitto (It.) 1’29”53. Od Jugoslovank se je najbolje uvrstila Kurnikova: z 1’47”60 je zasedla 16. mesto. Jutri je na sporedu slalom za mladince in mladinke. iiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiim,1,11111111111111,11,,n,l,|,ll|Mmi||M||||||||||||||||| NOUOMET DAN KS PIŠA - POTENZA REGGIANA - ALESSANDRIA REGGINA - GENOA SAMPDORIA - SALERNITANA SAVONA - MESSINA VARESE - VERONA (8. POVRATNO KOLO) ATALANTA - LANEROSSI VIC. CAGLIARI - JUVENTUS FIORENTINA - FOGGIA INCEDIT MANTOVA - VENEZIA MILAN - BRESCIA NAPOLI - BOLOGNA ROMA - INTERNAZIONALE SPAL - LAZIO TORINO - LECCO •num MsSwi (7. POVRATNO KOLO) AREZZO - PADOVA CATANIA - LIVORNO CATANZARO - NOVARA PALERMO - MODENA A SKUPINA c: S =3 5^ (8. POVRATNO KOLO) COMO - CRDA CREMONESE - PIACENZA PRO PATRIA - BIELLESE RAPALLO - MONZA SOLBIATESE - MARZOTTO TREVIGLTESE - ENTELLA TREVISO - TRIESTINA UDINESE - MESTRINA VERBANIA - LEGNANO KOLESARSTVO Belgijec Ed^ magal v dliZZ SANREMO, 18. Merckx je danes zmagal v Milan — Sanremo. Belgijec je ^ km dolgo progo prevozil v 6 uraf’ 25’40” z rekordno povprečno hitrostjo 44,805 km na uro. Na drug mesto se je uvrstil Gianni Mott®’ tretji je bil Franco Bitossi, Četrt pa Felice Gimondi. Vsi ti so P*-speli na cilj s časom zmagovale*' DOMAČI ŠPORT KOŠARKA ^ Promocijsko prvenstvo Ob 9.30 v Ul. della Valle BOR — GRADO 6E&44*! ženska B liga Ob 10.30 v Sacilu SACILE — BREG * * * Ob 11. url v Vidmu PORZIO - BOR B * * * Žensko promocijsko prvenstvo Tekma Breg - Sokol Je bila Pr*‘ nesena na sredo, 22. t.m. * * * Ob 9. uri v Vidmu PORZIO - ZARJA * * * Moška C liga Ob 10.30 v Zgoniku KRAS - ACM TS * * * Ob 10.30 v Gorici OLIMPIJA - TURRIACO III. kategorija Ob 15. url v Nabrežini PRIMORJE - VESNA * * * Ob 15. uri na stadionu «Prvi rtsoi* PRIMOREC - AURISINA * * * Ob 15. url v Drev Sanzlo. VIRTUS — BREG * * * Ob 15. uri v Boljuncu ROSANDRA Z. — FLAMINIO * * * Mladinci Ob 10. url v Boljuncu BREG - PONZIANA * * * Ob 12.30 na stadionu »Prvi PRIMORJE — ARSENALE V Borštu predavanje o spomladanski smuki S.d. Breg vabi vse ljubitelje h "J skega športa na predavanje dr. K"" ka Dolharja o spomladanskem srh Čanju, ki bo v ponedeljek 20.3.1» ob 21. uri v srenjski dvorani v Bo štu. Ob tej priliki bo gospodič" Selma Micheluzzi predvajala h1® drugimi tudi filme o prvih slove skih športnih igrah v črnem vrh • Š. d. Breg sporoča, da prit® na velikonočni ponedeljek smuc® skl izlet na Vogel. Cena izleta 1° lir. Vpisnina pri običajnih vaš k1 zastopnikih. 3 — Lloyd Biggle KLJUČ Bil je mlad detektiv s simpatično zunanjostjo in neprisiljenim bdenjem. Prišel je k staremu Vrtnarju Georgeu Percyju in ga Potrepljal po rami. — Kdo bi bil ■»ogel to storiti? — ga je vprašal Prijateljsko. ■ Nisem gledal skozi okno..., je mrmral starec. — Vedno toiam dela dovolj in ne gledam skozi okno. Ali si morda kaj slišal? — k hotel vedeti detektiv. Stari je zmajal z glavo in ni Prenehal pospravljati nekih svojih stvari. — Mislim, da bi že vedel nekaj Povedati. Ti si pri Wanderhaasu to nekaj let, ali ne? — že zelo dolgo. V septembru bo enaintrideset iet. Da, enaintrideset let pri istem umrl, če ga tega hladnega ju-,ra ne bi bil nekdo s kladivom Pdaril po glavi. Ne. Percy ni ni-tosar ne videl na slišal. •— No, pa prehodiva še enkrat ''so pot! — je dejal detektiv. Starec je dvignil pogled in se Ptoboko zastrmel v detektivove °4i. Ali je imel kdaj kake spore 6 starim Wanderhaasom? Zelo po-Posto, je povedal starec, skoraj Vedno. Gospodar Carl je imel Peke svoje ideje o hortikulturi, toko da je malone pol svojega časa porabil za to, da je vrtnarja Prepričeval, kako nima prav. Ven-Pet je Percy vztrajal v službi. Starec je pripovedoval podrobnosti. Kadar je šel mimo delovnega kapneta svojega gospodarja, je ve-toio mogel pogledati v sobo, toda to jutro tega ni storil. Vrtnarjev Pomočnik Sanders je v bližini ko- travo. Med večerjo so se detektivi še toudili v hiši in preiskovali vsak kot. Pregledali so celo lopo, kjer to bilo shranjeno orodje, in odnesli vse, kar je bilo le količkaj podobno kladivu. Najstarejši sin Carl VVanderhaas tonior je bil v tem času oddaljen Pajmanj sto kilometrov od New Torka, medtem ko so bili drugi °troci iz prvega zakona v Evropi. Torej niso bili sumljivi. Kuharica to bila v kuhinji, a dve služkinji Jean in Carolyn — sta delali Pori, v nadstropju. Pripravljali sta sobe za goste, ki jih je pričakoval gospodar naslednjega dne, To-toj nista bili sumljivi, pa tudi Kanders ne. Preostali so samo še to’anderhaasova žena in štirje o-troci. Nekdo med temi je bil, to-ha kdo? Večerjali so skupno v kuhinji: Ptorcy, Sanders, dve služkinji in Kuharica, ki je bila v hiši že o-Semnajst let. Oči je imela objokane in rdeče. — Kje je bila gospa? — je nepričakovano vprašal detektiv. Vsi so ga preplašeno pogledali. Kuharica je obrnila glavo, a San-hers je pričel jesti. — V svoji sobi... A Janet? — V zimski sobi. A Sue... Sue so videli nekaj ur pred u-toorom, ko ji je služkinja prinesla zajtrk k postelji. Izjavila je, ha sploh ni šla iz sobe. Jimmy to bil v delavnici, kjer je izdelo-vai modele vlakov. Tako je pove-hal, čeprav so vsi v hiši vedeli, ha v delavnico ni hodil že več tot. Reggie je v knjižnici brala eno °d očetovih pravnih knjig. Vsi otroci so prihiteli na krik matere, ko je našla starega VVander-Kaasa mrtvega. Percy je odrinil skodelico in se Odpravil v spodnje prostore, da bi Odstranil cvetlice. To je storil vsako jutro, toda danes je hotel opra-viti to že zvečer, ker vesele barve zdaj ne sodijo v hišo. Bil je v hnevni sobi, jedilnici in knjižni-ci. Odpravil se je proti kabinetu, v katerem so našli starega. Vratov so bila zaklenjena. Nekdo ga je v tem trenutku prijel za roko — Ph je detektiv. — Hotel sem samo odstraniti Ovetje..., — je dejal Percy, nakar •hu je detektiv odklenil vrata. Ko je vzel cvetje, se je stari Vrtnar obrnil proti detektivu. — Kje so ga našli? — je vprašal. Detektiv je pokazal na preprogo. — Tam, za stolom. Ni bilo krvi, ker ga je morilec udaril s topim helom kladiva, če je to bilo kla-hivo. Lobanja starega je počila kakor jajčna lupina. Ali si gotov, ha nisi ničesar videl ne slišal? Ne- kaj se je poprej vsekakor moralo slišati, zelo verjetno kak prepir... Stari vrtnar se je vrnil v svojo sobo in si prižgal pipo. Kdo bi bil to storil? Po vsem ,kar je mogel detektiv sklepati po zaslišanju, je vedel, da je VVanderhaasov blagajniški ključ hkrati ključ za rešitev skrivnosti. Stari je imel velik kljuk, ki ga niso mogli nikjer najti. Poklicali so mojstra, ki je odprl blagajno. Kolikor so mogli ugotoviti, ni nič manjkalo. Ključ jih je mučil samo zato, ker so našli neko pismo Wanderhaasovega človeka z borze. Stari je takrat morda stopil k blagajni, da bi preveril neke papirje, a medtem je nekdo stopil v sobo. Udaril je starega, vendar pa ni mogel ničesar več storiti, ker ga je nekdo zmotil. Morda je Percy v tem času šel mimo okna, pa je morilec pobegnil. Taki so bili detektivovi sklepi. Preiskali so vso hišo, a ključa niso mogli najti. Komu naj bi ključ koristil? Prerešetali so ponovno izpovedi vseh oseb v hiši. Percy se je slednjič odpravil k počitku, a zaspati ni mogel. Zjutraj je poskušal nekaj delati, silil se je, toda nič mu ni šlo od rok. Tajko je bilo tudi z drugimi. V kuhinji je ob zajtrku zopet zagledal detektiva. — Gospa VVanderhaas trdi, da je slišala glas svojega moža. Ali zares nisi ničesar slišal? — Morda je bilo to pozneje, ko me ni bilo več v bližini. — No, pa nič. Poklicali smo vso družino, da se zbere v knjižnici. Ko bomo končali, bomo ponovno preiskali vso hišo, če bo to potrebno..., — je dejal detektiv in odšel. Služabništvo je popilo kavo in se razšlo. Ostala sta samo Percy in kuharica. Ko sta zaslišala kora-proti knjižnici, sta se spogledala. Nato je Percy zapustil kuhinjo in se napotil proti stopnišču zadnjem delu hiše. Prišel je do Jimmyjeve sobe, ki je bila kakor vedno v velikem neredu. Razgledoval se je po prostoru. Kje bi bil Jimmy skril ključ? Nekje, kamor detektivi ne bi pogledali. A vedel in videl je, kako so detektivi pozorno pretaknili vsak kot. Odprl je neki predal. V tem hipu so se odprla vrata — pred Percyjem je stal detektiv. — Upam, da mi boš zdaj vse povedal ... — Starec je molčal- — Imel si kladivo, v rokah, ker,si popravljal in nameščal žico za ovijalke na zidu. Stari je odprl blagajno, pred tem pogledal skozi okno. Ker je prejel od svojega človeka borze slabe vesti, je bil razjarjen in je gotovo kričal nad teboj. Pri tem se je nagnil naprej, a ti si ga udaril s kladivom po glavi. Stari je omahnil nazaj, a ključ je padel tebi pod noge. Domnevali smo, da ključa nimaš več in si ga skupno s kladivom nekje zakopal. Nameravali smo prekopati ves vrt, da bi našli oboje. Stari vrtnar je molčal. «Ko bi bil ključ vsaj že prej skril v Jimmy-jevi sobi!« si je v mislih očital. Ko ga je detektiv odpeljal, mu je v možganih še vedno odmeval glas starega Carla Wanderhaasa, kako je kričal: «Kolikokrat sem ti že rekel, da ne želim ovijalk na tej strani hiše! Ostarel si in popolnoma odpovedal. Nočem te več videti v tej hiši. Jutri si poišči drugo službo. Pridi, da te izplačam.« ((Odpustiti človeka po enaintridesetih letih službe,« je pomislil stari vrtnar, «je vendar hujši zločin kakor umor.« Lani je poteklo 90 let od rojstva pesnika Dragotina Ketteja, ki se je rodil na Premu. Prostori v osnovni šoli na Premu, v katerih so imeli Kettejevi stanovanje, so v tako slabem stanju, da ni mogoče več odlašati s temeljitim popravilom in ureditvijo po zgledu rojstnih hiš drugih slovenskih pesnikov in pisateljev. Pri osnovni šoli ((Dragotin Kette« v Ilirski Bistrici je postavljen odbor za ureditev Kettejeve rojstne hiše na Premu in tudi za postavitev spomenika v Ilirski Bistrici. Odbor je izdal posebne kupone s pesnikovo sliko in silhueto Prema v ozadju, ki jih prodaja po 1 N-din. Tržaškim Slovencem, zlasti Brkinom po poreklu, akcijo toplo priporočamo. ADRIJA O Adrija, kako naj te objame, kako te naj poljubi pogled moj! Ti si kot deva, ki si venec sname na dan poročni z dražestnoj rokdj. Kakor se ženinu oko zavzema, ko jo zagleda nežno pred seboj: tako si, Adrija, razlila name razkošij svojih pisani nebroj. Ah, več kot svetlih je zvezdic na nebi in več kot ladij - jadrnic na tebi, morjč, ti v srcu želj rodilo si. O srce, kaj si mi morje postalo, da bodeš nove želje pokopalo, kot nekdaj stare potopilo si? ... OB ČLANKU ENNIA MASERATIJA Štiridesetletnica črnega leta 1927 Na pragu letošnjega leta je v oktobrsko-decembrski številki revije «D Movimento di Liberazione in Italia* izšel obširnejši članek «Alcuni documenti sulla repres-sione delle Associazioni slovene e croate della Venezia Giulia duran-te il fascismo*. Tako smo vstopili v leto 1967, leto črnih jubilejev, s sicer nenamerno prigodnim člankom italijanskega zgodovinarja profesorja Ennia Maseratija. Mladi znanstvenik ugotavlja že v prvih vesteh potrebo, da se raziščejo in ugotovijo malo poznani dogodki tistih časov. Hvale vredno in spodbudno je, da so začeli italijanski historiografi preučevati zgodovino našega ljudstva pod fašizmom, da tako učinkoviteje kot bi to mogli naši zgodovinarji, posredujejo svojim rojakom pravilno sliko o narodu, ki jim je sosed, pa ga kljub soseščini poznajo v povsem skrivenčeni, nepravilni luči. Dolga desetletja trajajoča nacionalistična vzgoja in propaganda sta pustili v italijanski javnosti vse do danes globoke predsodke in večkrat zelo naivno nerazumevanje do slovanskih sosedov. Celo našim ljudem, zlasti naši mladini, ne bi škodilo, da se letos malo obširneje ozre štirideset let nazaj v leto 1927, ki je bilo vendarle pomemben mejnik v življenju našega ljudstva v fašistični Italiji. Nestrpnemu fašizmu se je zdelo, da kljub pritisku, kljub poitalijančenji’ šol izumiramo Slovenci in Hrvati v Italiji vse prepočasi. Ta nestrpnost se je najbolj očitno manifestirala prav v letu 1927. Kaj vse se je zgodilo tedaj? Prvega februarja 1927 je začelo poslovati fašistično posebno sodišče za zaščito države. Res da Dragotin Kette ..........m.............................................mm.•....mm.....m... TRIJE ŽUPNIJSKI LISTI V REZIJI V vseh treh listih samo italijanščina Eden je tudi precej politično pobarvan Za časa urejevanja dinamičnega župnika Antonia Pagnuttija je bil najboljši glavni rezijanski župnijski list «AH’ombra del Canin» iimimiiiiiHui::n:!!JiinnniHiimiiiiiniiiiiuiiiiiiiii LOJZE FILIPIČ Lepo drevo in grdo drevo Lepo drevo daje grdemu svojo lepoto, lepo drevo daje grdemu svoje cvetove, lepo drevo daje grdemu svojo vitkost. Grdo drevo daje lepemu svoje šumenje, grdo drevo daje lepemu svojo grdobo, grdo drevo daje lepemu svojo bližino. Ob grdem drevesu je lepo drevo še lepše drevo. Falkro bello c 1’albero brutto L’albero bello dh al brutto la sua bellezza, 1’albero bello dh al brutto 1 suoi fiori, 1’albero bello dk al brutto la sua grazia. L’albero brutto da al bello il suo fruscio, 1’albero brutto dh al bello la sua bruttezza, 1’albero brutto da al bello la sua vicinanza. accanto alTalbero brutto 1’albero bello e ancora piu bello Prevod: JOLKA MILIC (I. del v četrtkovi številki, 16. marca 1967) Rezija sama ima tri župnijske liste, in sicer: 1. Župnijski list glavne rezijaske župnije, ki je z letom 1966 dosegel že 39. letnikov. 2. Župnijski list za faro Sol-bico, ki obsega eno do dve zadnji strani glavnega rezijaskega župnijskega lista. 3. župnijski list «La Voce del Pastore«, za faro Osojani. Vsi ti trije rezijanski župnijski listi so pisani izključno v italijanščini, le redko je tu pa tam kaka beseda v rezijanščini, tako izraz Smamamisa za največji cerkveni praznik Marijinega Vnebovzetja in drugi- izrazi, redko pomešani v besedilu. Pač pa ima župnijski list La Voce del Pastore v svojem vzglavju kratko molitvico Mariji Pomagaj, najprej v slovenskem rezijanskem narečju in nato v italijanščini: Sveta Maryja! Maryja Pomahei! Rudi ses uame semd bile Rudi ses uame cemo bet Banadyitanas. Itaco to bode. Santa Maria! Maria Ausiliatrice! Sempre con Voi eravamo Sempre con Voi saremo Benediteci. Cosi sia. Slovenski prevod Sveta Marija! Marija Pomagaj! Zmerom smo bili z Vami Zmerom bomo z Vami Blagoslovite nas. Tako naj bode. Spodaj je slika Osojan s Kani-novim gorovjem v ozadju. Ob strani slovenski napis: Ta pud Chianinavuo sinzo in nato italijanski napis: AlTombra del Canin. Najbolje urejevan je bil zadnja leta glavni rezijanski župnijski list «All’ombra del Canin«, ki ga je s smislom za mero brez vme-ševanja v notranjo državno politiko pisal dinamični župnik Antonio Pagnutti. Tiskal je okoli 1400 izvodov v Vidmu pri Arti Grafiche Friulane kot list «Dom». 900 izvodov so pošiljali emigrantom na delu po Italiji in v emigraciji v tujini, ostalih 500 izvodov so pokupili ali pa razdelili doma v Reziji. Z velikim smislom za humor je 15 let urejeval list župnik Pagnutti, ki je prinašal ne le strogo cerkvene stvari o praznikih, liturgičnih obredih, katoliški akciji, raznih cerkvenih svečanostih, o pravi šoli za verouk, ampak je tudi sestavljal zelo živahno pisano krajevno kroniko Rezije. Nič ni ušlo tej kroniki, nobena manjša ali večja bolezen, vse prometne nesreče v Reziji, seveda tudi vse smrti in poroke ter rojstva s primernimi komentarji sožalja, radosti ali pa hrabrenja in sočutja. Pogostni so članki o emigrantih, in sicer ne toliko načelni in teoretični o zlih posledicah emigracije kolikor osebni, kdo, kje, kaj dela, kako živi in kako mu gre, da lahko sleherni emigrant bere o sebi v listu in ga seveda komaj čaka, da mu prinese vesti o Reziji in o rezijanskih emigrantih, raztresenih po vsem svetu. List je stalno povzdigoval lepoto Rezije in vrline Rezijanov ter predvsem še bolj večal njihovo navezanost na Rezijo. Vsak prihod in odhod emigrantov v rezijansko dolino je bil opisan z vsemi liričnimi izrazi. Župnik je vsakih nekaj let v družbi z nekdanjim županom Lettigom in pa drugimi obšel vse rezijanske emigrante po Evropi in o tem napisal čudovite reportaže, kako so ga sprejemali, kako so se objemali in praznovali prisrčno svidenje po gostilnah in pivnicah, po stanovanjih in seveda nato še v raznih cerkvah. V kroniki so seveda opisani z vzhičenjem pogosti obiski in vi-zitacije nadškofa Zaffonata. Nadrobno so tehnično opisana vsa nova dela v glavni cerkvi in po- družnicah. Vsaka številka ima dolge sezname denarnih darov za cerkev, za župnijski bilten, za duhovniški naraščaj, za posebne kapele in podobno. Samo za duhovniški naraščaj v videmski nadškofiji so samo v ravenski župniji nabrali v enem letu 500.000 lir. Posamezne zbirke, objavljene v dolgih seznamih župnijskega lista, prinašajo imena darovalcev z darovano vsoto. Povprečje darov se giblje med 5.000 do 10.000 lir, pri posebnih popravilih in novih delih v cerkvi ni majhno število darovalcev, ki dajejo po sto tisoč lir. Ogromna večina darovalcev so seveda domačini emigranti, ki pošiljajo denar od povsod, kjer žive Rezijani. 'Tuji uslužbenci, nameščeni v Reziji, so kav trdi glede denarja. Največ pa dajejo denarja ženske. V Solbici in v Oso janih tudi zbirata oba župnika denar za razne cerkvene potrebe. Posebno velike vsote je nabral osojanski župnik, ki je popolnoma prezidal in polepšal cerkev. V Solbici pa zbero največ denarja za cerkev v poletnem času ob velikih praznikih šmarnemise v Ra-venci in Sun te One (rezijanska o-krajšava Svete Ane) v Solbici. Velik prostor zavzema v listu poročanje o camerarih, ki je posebna rezijanska ustanova, ki skrbi za nabiranje darov za cerkve. Po dva domačina izberejo verniki vsako leto, da s posebno škatlo hodita okoli ljudi in nabirata darove za cerkvene potrebe. Ključarji (fabricieri) tudi obstoje, toda ti se zanimajo bolj za gospo-garsko vodstvo cerkvenega premoženja in so skupaj z župnikom neke vrste upravni gospodarski odbor. Zmeraj je v listu nekaj zgodovinskih drobtin: V Karnici so med prvo vojno ljudje pobrali oba zvonova, da bi ju Nemci ne rekvi-rirali. Ko so prišli vojaki ponju, sta bila že zakopana v Zabrancu, kamor so ju ljudje na saneh odpeljali. Po vojni so leta 1922 povlekli v zvonik nove zvonove. Takrat je molil najstarejši Rezijan Ferdinand Tranko: Saludana bodite vi Marija, chstč pungea gra-cej...» Snega zapade mnogo vsako zimo. Posebno težko je z Učejo, kamor je moral predlanskim zdravnik po dva metra globokem snegu in je moralo z njim močno spremstvo, da mu je delalo gaz. V posebni latinščini pravijo ljudje: Liberainu domine a neve. Rezijani, ki so se njih dedje izselili v tujino že v prejšnjem stoletju, se oglašajo s pismi ali pa prihajajo na obisk. V bavarskem ministrstvu je visoki funkcionar v Miinchnu dr. Barbarino. Dr. Peter elemente, ki so njegovi predniki odšli z Na Bele, je zobozdravnik tudi na Bavarskem in je prišel letos na poročno potovanje v domovino prednikov, v Režijo. Ljudje govorijo z njimi po nemški, le župnik in drugi javni uslužbenci ne znajo nobenega drugega jezika od italijanskega. ŽUPNIJSKI LIST ZA SOLBICO župnijska priloga za župnijo Solbico seveda ne dosega pisanja v glavnem glasilu Rezije, uvodniki župnika Carla Primusa so bili bolj dolgočasni in tudi novi župnik Fuccaro se ni obnesel v uredniškem delu. Pač pa so že same krajevne vesti zanimive, ker podajajo precej verno podobo rezijanske vasi. V Solbici so zbirali ljudje ne samo za cerkev in bilten ampak tudi za posebno zgodovinsko brošuro, ki opisuje življenje Solbice od 11. avgusta 1911 pa do 13. avgusta 1961. V velikonočni številki lista leta 1963 je poziv solbiškega župnika emigrantom, naj opravijo velikonočno spoved. Svetuje jim, da se lahko spovedo pri italijanskih duhovnikih, ki so raztreseni po svetu. Pri tem jim pravi: «Med vami je mnogo takih, ki si pomagajo z nemškim, angleškim, slovenskim jezikom. Je samo vprašanje dobre volje.« Ljudje po vasi pa so upravičeno govorili, kako da zahteva od drugih dobro voljo, ko pa je sam nima, da bi se naučil nekaj domače slovenske rezijanščine, da bi spovedoval, kakor je treba, domače vernike in še emigrante, ko prihajajo domov. Leta 1964 so opisane spremembe, ki so se dogodile v vasi. Ljudje so mnogo zidali, popravili hiše in javne lokale. Zgradili so balkone iz cementa in z ograjami iz kovanega železa. V hišah so postavili kopalnice s prhami in kadmi, napeljali vodo v hišo. Po sobah je videti drago moderno pohištvo, že takrat je bilo v vasi 3_2 avtomobilov in to ne samo malih voz, ampak tudi prave limuzine. V vasi je pel novo mašo domačin Renato, toda samo na prakso je šel nekam v Furlanijo in nato kot misijonar v A-meriko. Že desetletja nima Rezija ne le nobenega svojega duhovnika, ampak tudi nobenega župnika, ki bi znal ali vsaj razumel nekaj rezijanščine, ali pa da bi se vsaj poskušal učiti jezik vernikov. Prava intimna zveza med verniki in med tremi rezijanskimi župniki so zdaj tri uboge preproste «perpetue», ki po svoje tolmačijo župnikove besede vernikom ali pa narobe, povedo nekaj tretjega od pravega smisla tistega, kar bi želeli verniki, da zve župnik, župniki ne ločijo nobene slovenske kletvine in umazanih kvant od spodobnega govorjenja. Leta 1965 v zimskih mesecih beleži župnijski urednik, da ni pred oltarjem Marije ženske mladine, ki dela po raznih italijanskih mestih. Pomladi 1965 se spominja župnik vseh emigrantov iz Solbice: Največ jih je v Plochlngenu v Nemčiji, nato v Stuttgartu, v Miinchnu. štiri družine so v Franciji, nekateri emigranti v Posarju, redki v Švici. Leta 1966 ugotavlja, da šteje Sol-bica 451 oseb, 121 družin in 120 otrok. Ob novem letu graja nabornike, ki so ob zvokih «citire» (vijoline) praznovali šest dni po gostilnah, kar mu je bilo očitno predolgo. OSOJANSKI ŽUPNIJSKI LIST župnijski list za Osojane «La Voce del Pastore« ima sicer na prvi strani slovensko molitvico Mariji in še podnaslov «Ta pud Chianinavuo sinzo«, toda tudi ta «Dobri pastir« ne zna govoriti jezika svoje črede in je ne kliče v njenem jeziku. župnik Giuseppe Del Colle piše v aprilski številki 1964, da je nekdo zlonamerno podtaknil o-genj na sejmišču na Trbižu in da so zaradi požara trpeli škodo tudi Osojani, ki imajo tam svoje stojnice. Priimki družin so tudi v Osoja-nih italijanski, ko so v prejšnjih stoletjih in še pod Avstrijo italijanski uradniki kraljevine Lombardije - Beneške poimenovali ljudi z italijanskimi čudnimi skovankami, kakor se je sicer drugod dogajalo Judom. Rezijanskih priimkov Madotto, Di Lenardo, elemente, Buttolo, Siega, Zuzzi, Chi-nese in drugih ni namreč nikjer v Furlaniji. V listu pa so dodana še imena, kakor jim domači ljudje pravijo, ker bi sicer nastala zmešnjava zaradi tolikih Di Lenardo, elemente in drugih priimkov, ki jih nosijo stotine ljudi. Tako se nekateri Madotto imenujejo po domače Preslica, drugi Rep, neka Madotto je Studinca, neki Madotto je Cuper, Siega je Moz, Zuzzi je Ligna, neka Zuzzi je Kalac, tretja je Hlužac itd. Župnija ima dve cerkvi, župno v Osojanih, podružnico v Koritih, a kadar je maša v Koritih, gre tja cela ekspedicija, župnik na motorju. Ker so pa tam odprli gostilno, je župnik opustil procesije in petje, ker so se dogajale profanacije. V Osojanih pa je začel graditi leta 1959 novo cerkev, sijajno in vso nališpano. Ljudje so dali milijone in milijone, ni čuda, da so se mu spuntali so-cialdemokratični farani, ki jih je bilo točno 90 na volitvah. V listu je župnik hud na levi center, češ da so socialisti pripeljali do gospodarske krize v Italiji. Kako vse drugače je bilo, ko so demokristjani imeli svojo čisto vlado. Tudi Saragata ni maral pri predsedniških volitvah in je proti njemu nastopal v župnijskem listu. Zanimivo je, da je 11. maja imel, kakor piše v listu, ljube goste, dva bivša osojanska kurata; ko Osojani še niso bila župnija, in sicer Josipa Kramarja, tistega, ki je izdal rezijanski kateki- ( zem, in še Petra Cernoia, tudi dobrega beneškega Slovenca. Župnik je bil nekaj časa tudi predsednik mlekarne in skrbel za poravnanje dolgov pokrajinski u-stanovi Consorzio Agrario. V katoliško akcijo se je vpisalo malo ljudi in še to same ženske. Ob koncu leta 1966 sta dala za nišo Matere Božje Madotto Vik- tor in Di Lenardo - Klukec 120 tisoč lir, Di Lenardo Anton • Ho-dac in Letič Mario za nišo sv. Antona tudi 120.000 lir, za nišo sv. Janeza Krstnika je pa dala 120.000 lir družina Tosoni, ki je tudi znana rezijanska hiša, a podobne vsote so dali drugi za nov križev pot. List «La Voce del Pastore« pa se ne tiska kot drugi furlanski župnijski listi v Vidmu ampak pri Stig v Turinu. List je precej politično pobarvan in napada socialistične zaveznike demokristjanov v vladi. Spričo nepretrganih nabiranj za razne nove stvari v cerkvi in polemičnega ter zahtevnega tona je verjetno zrasla proti njemu opozicija v domačih vrstah. Kaj vse bi dttsegli trije rezijanski župnijski listi, ako bi bili pisanj v slovenskem rezijanskem narečju! Koliko še večjega zadovoljstva bi imeli Rezijani doma in po svetu pri branju, koliko ponosa za upravičeno priznanje rezijanščine, koliko bi se še bolj utrdile zveze med cerkvijo in rezijansko cerkveno skupnostjo v duhu koncilskih načel in bi se še bolj okrepile demokratične vezi do Italije! Albert Rejec Na svoji poti v Pariz se je slikar Veno Pilon ustavil nekaj dni v Trstu. Slovenski klub je to priložnost izkoristil ter priredil prijeten večer, na katerem je Pilon pripovedoval o svojem delu. — Tu objavljamo še eno izmed Pilonovih del: Moj oče (1923, olje) je bilo sodišče ustanovljeno po Zanibonijevem atentatu na Mussolinija (z izrednim zakonom za obrambo države dne 25. novembra 1926 štev. 2008), da zatre_ antifašistično gibanje v vsej državi, vendar je krvava zgodovinska resnica, da se je srd tega povampirjenega sodišča v grozotnem nesorazmerju usul na glave Slovencev in Hrvatov v tedanji Julijski Benečiji. V sedemnajstih letih svojega poslovanja je posebno sodišče obsodilo vsega 4596 obtožencev. Dobrih 10 odst. (476 oseb) je bilo Slovencev in Hrvatov. Fašistično krvavo sodišče je izreklo skupno 42 smrtnih obsodb, od teh je kar 33 obsodb bilo izrečeno nad pripadniki jugoslovanske manjši- J ne v Italiji (v štirih primerih je j bila smrtna kazen izpremenjenu v dosmrtno ječo). Trije obtoženci so bili obsojeni na dosmrtno ječo, eden od teh Slovenec. Za ostale obsojence se pokaže naslednje sorazmerje: 442 obsojenih Slovencev in Hrvatov je bilo obsojenih na 4893 let ječe. Povprečje na vsakega obsojenca znaša nad 11 let. Italijanov, obsojenih na ječo, je bilo 4109. Skupno so bili obsojeni na 22844 let, kar znese povprečno dobrih 5 let in pol na obsojenca. Drugi črni datum iz leta 1927 je 7. april. Tega dne je fašistična vlada razširila veljavnost zakona o spreminjanju priimkov tudi na Julijsko krajino in Zadar. Ta zakon je namreč izšel že 10. januarja 1926 pod štev. 17 in je veljal prvotno le za Južno Tirolsko. Tako se je začelo poglavje brisanja slovenskih osebnih imen (krajevna imena so postala žrtev «nacionalne sanacije* že mnogo prej, leta 1923 z zakonom štev. 900 28. marca), ki se je zaključilo z ofenzivo na slovanska krstna imena, ki jo je «legalizi-ral* zakon 8. marca 1928 štev. 383, ki je prepovedal dajati novorojencem «smešna» in «nemo-ralna* imena, ali pa taka, ki bi utegnila cžaliti javno mnenje*. Tretji udarec fašizma po Slovencih in Hrvatih je bil namerjen na vse organizirano kultumo-prosvetno, politično in gospodarsko življenje in seveda tudi na tisk naše manjšine. Prav o tem poglavju naše zgodovine piše En-nio Maserati. Po skvadrističnih napadih fašistov na naše javno življenje, ki so se manifestirali s požigi in razdejanji kulturnih sedežev, s požigi knjižnic, s pretepanjem prosvetnih in javnih delavcev, ki so v obilni meri morali tudi popiti velike količine ricinusovega olja, je sledilo policijsko šikaniranje z zasledovanjem, preiskavami in zasliševanjem. Ta dejanja so našla svojo pravno utemeljitev v zakonu o združenjih (26. novembra 1925, štev. 2029), o javnih manifestacijah (6. avgusta 1926 štev. 1486) in zakonu o javni varnosti (6. novembra 1926. štev. 1848). Usodno za obstoj slovenskih in hrvatskih organizacij in s tem tudi za politično, kulturno in gospodarsko življenje manjšine je bilo posvetovanje pokrajinskih fašističnih tajnikov tržaške, gori-ške, videmske, puljske, reške in zadrske pokrajine. Maserati navaja kot dan sestanka 11. junij, Čermelj 12. junij 1927. Na tem sestanku so se omenjeni tajniki dogovorili o koordinirani akciji, ki naj uniči odpor izobražencev proti raznarodovanju. (Kasnejši dogodki so pokazali, da se ta odpor ni zmanjšal v ljudstvu, ko je ostalo skoro brez izobražencev. Pripomba pisca). Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se uničijo vsakovrstne organizacije manjšine. Tržaški fašistični tajnik Co-bol je nekaj dni zatem poroča! v Rimu strankinemu tajniku Au-gustu Turatiju o sklepih konference. Ta je pozval vse omenjene tajnike na skupen posvet v Rim, ki se je vršil 6. julija. Da je sam Mussolini, ki je sprejel tri dni nato, 9. julija, vse tajnike v avdienci, potrdil sklepe posvetov, je bilo takoj razvidno iz rimskega fašističnega glasila «11 Giornale d’Italia», ki je napovedalo «naglo in korenito italijanizacijo obmejnih pokrajin*. Sledila je vrsta navodil notranjega ministrstvi prefektom obmejnih pokrajin. Maserati citira eno izmed ministrskih okrožnic (19. julija 1927. štev. 3832 Gab.), ki je bila naslovljena vsem prefektom prej naštetih pokrajin razen — zadrskemu. Maserati komentira to opustitev z dejstvom, da je že od okupacije, odnosno od aneksije bilo ukinjeno delovanje hrvatskih društev in ni imel zadrski prefekt nič več kaj razpuščati. Omenjena ministrska o-krožnica je določila kot skrajni rok za razpust društev in ukinitev časopisja 1. oktober istega leta. Torej so bili v Rimu zares radikalni in neučakani, prav kot je napovedal «11 Giornale dTtalia*. Četudi so do oktobra kar deževali razpustitveni dekreti, je vendar bil od ministrstva napovedani rok prekoračen, posebno pri ukinjanju tiska. Zakaj je nastala ta zamuda? Razlog za to bomo našli v sami ministrski okrožnici. Ko daje navodila za razpust društev, pravi okrožnica: «smatra se za neumestno, sprejeti istočasen ukrep splošnega značaja, temveč je priporočljivo, da se pristopi k postopnemu, četudi naglemu zatrtju. D.P. (Nadaljevanje v torek) Vreme včeraj: najvišj« temperatura 11.1, najrrižja 6A. ob 19. url 10.1, vlaga 80 odst., zračni tlak 1005.2 stanoviten, veter 5 km jugo vzhodnik. nebo 5 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 19. marca Jožef Sonce vzide ob 6.11 jn zatone od 18.15. Dolžina dneva je 12,04. Lun« vzide ob 10.05 in zatone ob 2.00-Jutri, PONEDELJEK, 20 marca Igor V SENATU SO RAZDELILI VLADNI OSNUTEK Dekret o posebnem drž. prispevku za gradnjo zidanega doka v Trstu Minister v svojem poročilu k dekretu poudurju nujnost take gradnje v Trstu spričo naftovoda Trst ■ Ingolstadt V senatu so razdelili vladni osnutek dekreta, ki pooblašča pristojne vladne organe, da izdajo poseben finančni prispevek za gradnjo zidanega doka v Trstu. Rimska tiskovna agencija Interpress dodaja k tej vesti, da minister Mancini v poročilu, priloženemu besedilu o-menjenega dekreta, izrecno poudarja umestnost realizacije takšne pobude v tržaškem pristanišču, kjer se bo čedalje več delalo na popravljanju starih ladij, in kjer bo mnogo dela za takšen objekt zlasti po speljavi čezalpskega naftovoda Trst-Ingolstadt. V Trstu, pravi nadalje poročilo, so danes trije doki, vsa trije v sklopu Tržaškega arzenala. Prvi dok, ki meri 141 m v dolžino, 17,75 m v širino In 6,15 m v višino, lahko sprejema ladje vrste Liberty po 7.200 bruto registrskih ton; drugi dok, ki meri 1.115 metrov v dolžino, 15,50 m v širino in 5,10 m v višino, lahko sprejema ladje do 4.500 brt; tretji dok, ki meri 206 m v dolžino,, 29,33 m v širino in 9,78 m v višino, pa lahko sprejema potniške ladje vrste C. Colombo (29.200 brt). Omenjeni trije doki pa bodo vsekakor premalo v trenutku, ko bo začel obratovati naftovod Trst-Južna Nemčija, poleg tega pa ne morejo sprejemati na popravilo velikih petrolejskih ladij, ki bodo dovažale surovino za naftovod. Treba je misliti na dok, ki bo lahko sprejemal ladje do 150.000 brt, za kar je bil pred časom v Trstu u-stanovljen poseben konzorcij. Stro-ški za gradnjo takega doka bodo po predvidevanjih strokovnjakov dosegli 10 milijard lir, država pa je s svoje strani obljubila, da bo krila s posebnim prispevkom 80 odst. gradbenih stroškov ter dala na razpolago konzorciju 8 milijard lir. ___________ PO POVRATKU IZ VERONE Gosp. delegacija SFRJ obiskala KZ in ZMP Ob povratku z cbiska na veronskem kmetijskem velesejmu je jugoslovanska uradna delegacija, ki ji je načeloval inž. Milan Janjetovič, tajnik sveta za kmetijstvo in za prehrambeno industrijo jugoslovanske zvezne gospodarske zbornice in katero so sestavljali še inž. Vilko Plešnar, predsednik sveta za kmetijstvo, živilsko industrijo in zadružništvo gospodarske zbornice Slovenije ter inž. Janez Sitar in inž. Zvonimir Simčič, obiskala kmetijske objekte v Emiliji in v Furlaniji. Sprejel jo je tudi deželni odbornik za kmetijstvo odv. Comelli. Nato je obiskala še sedež Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Trstu. Po pri- ve ter vsedržavna ustanova za celulozo in papir, medtem ko bodo zelo značilne razstave tujih držav. Poleg že tradicionalnih razstav Jugoslavije in Avstrije bo tudi lesna razstava raznih drugih držav, ki proizvajajo lesne izdelke, in sicei iz Evrope, Afrike, Azije in Amerike. Letos se bo udeležila razstave lesa tudi Romunija. Na razstavi bo videti zato mnogo vzorcev, ki bodo potrjevali mednarodno važnost gozdnega bogastva in lesnega gospodarstva sploh. Ob tej priliki bodo prišle v Trst uradne delegacije iz raznih krajev sveta. V njih bodo strokovnjaki, trgovci, tehniki in znanstveni raziskovalci, ki se ukvarjajo z lesom. £ Včeraj zvečer so v Grljanu odprli nov hotel «Orchldea». Otvo- ritvi je ob 18.30 prisostvoval tudi vicekomisar dr. Mollnari. Voščila Saragatu Danes je god predsednika republike Saragata. Ob tej pri'ožnosti mu je predsednik deželnega odbora poslal brzojavko, v kateri mu je želel vse najbolje v svojem Imenu In v imenu vseh deželnih odbornikov. * Na pobudo UDI bo v dvorani «Lo Squero7> v Miljah javna diskusija o šolskih vprašanjih na temo »Šola s polnim časom». Govorila bosta prof. Tullio Bal-zano in dr. Giuditta Donini. Prireditev bo v ponedeljek, 20. t.m. ob 20. uri in se je lahko udeležijo vsi, ki jih vprašanje zanima Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Zakaj se občina in Acegat poslužujeta zasebnih dražb? Pojasnilo pristojnega odbornika ni zadovoljilo svetovalcev opozicije - Odbornik Hreščak predložil sklep o novih delovnih središčih za brezposelne delavce Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je bilo na predlog svetovalcev opozicije mnogo govora o tem, zakaj podjetje Acegat In občina razpisujeta za razne nakupe, ki dosežejo tudi desetmilijonske vrednosti, zasebne in ne javne dražbe. Do razprave o tem vprašanju je prišlo zaradi številnih nakupov raznega materiala podjetja Acegat za skupno vrednost nad 700 milijonov lir, kj jih mora občinski svet potrditi, čeprav so bili nakupi dejansko že Izvedeni, Svetovalci so se obregnili predvsem na dejstvo, da zasebne dražbe zajemajo omejeno število ponudnikov, kar povzroča, da ne more priti do večje konku renče med prodajalci in s tem do nakupa blaga pri tistem podjetju, ki ponudi najnižjo ceno. Poleg tega pa bi javne dražbe zajele znatno večje število podjetij in dale hhhhhhhhhi...■■■.....................................,„,.,„„mm„„„„„„„„i OP POLDRUGE MILIJARDE UR ZA RAZVOJ INDUSTRIJE 250 milijonov lir deželnega prispevka tržaškemu industrijskemu pristanišču Načrt o porazdelitvi prispevkov v finančnem letu 1967 je na zadnji seji odobril deželni odbor Na predlog odbornika za industrijo in trgovino Marpillera je deželni odbor na svoji zadnji seji odobril načrt porazdelitve prispevkov v finančnem letu 1967 za uresničenje zakona št. 24 od 11. novembra 1965 glede ugodnosti za pripravljanje stavbišč in infrastruktur za industrijo. Ta ukrep, ki spada v okvir vrste deželnih posegov za razvoj industrije, teži predvsem za tem, da nastanejo v naši deželi nova delovna mesta ter da se poveča dohodek v industriji. Iz tega izvira potreba, da se podpre industrijska dejavnost, saj je treba v zvezi s tem rešiti pri nas še mnogo vprašanj, ki so povezana s splošnim gospodarskim položajem. Z ukrepom se deželna vlada pooblašča, da da javnim ustanovam in javnim konzorcijem, ki skrbe za razvoj indu strije prispevke v kapitalu do 80 odstotkov za izdatke za razne infrastrukture ,n storitvene naprave, vštevsi ceno površin. Izdatek, na podlagi katerega se določajo prispevki, vsebuje poleg izdatkov za razna dela tudi'' odstotkov ‘iždktka za kolavdacijo in za splošne stroške. Načrt porazdelitve prispevkov predvideva kar podlrugo milijardo srčni izmenjavi mnenj s predstav-1 lir izdatku in se nanaša na prizna-niki naših kmečkih organizacij si "IW rr" je jugoslovanska delegacija ogledala še nekatere kmetijske objekte v tržaški pokrajini in nadaljevala razgovor s predstavniki slovenskih kmetov ob delovnem kosilu v dolinski zadružni gostilni. Pester program velcsejemskih prireditev Specializacija tržaškega velesejma v lesni stroki se je dokončno utrdila s 16 leti uspehov, zlasti v lanskem letu z vrsto novih manifestacij na visoki ravni. Tudi za letoš nji velesejem, ki bo trajal od 21 junija do 5. julija, pripravljajo pester program prireditev, ki bodo gotovo pritegnile zanimanje trgovcev in industrljcev. Letos bodo stalne dneve lesa, ki bodo od 1. do 5. Julija, v glavnem pripravili po lanskem vzorcu, ki je dal zelo dobre rezultate. Dne 1 ln 2. julija bo drugo mednarodno srečanje o trgovini z lesom: poleg tega bodo tehniško - operativna srečanja po raznih sektorjih in specializacijah ter kupčijski sestanki, katerih namen bo vzpostaviti neposredne stike med kvalificiranimi predstavniki proizvodnje in trgovine lesa Iz Evrope in iz čezmorskih dežel. To vrsto manifestacij bodo dopolnili s 16. mednarodno razstavo lesa, ki bo od 21. do 5. julija pod geslom «Od surovine do polizdelkov In do končnih izdelkov« Na tej razstavi bo velika Izbira vzor cev, hlodov, žaganic, vezanih plošč, panelov in drugih vrst izdelkov. Razstavljali bodo tudi pomožne snovi, ki služijo za lesne industrije, kot so firnež, razne vrste barv ln podobno. Lastne razstave bodo priredili ministrstvo za kmetijstvo in gozdo- na industrijska področja (Trst, Tržič, Ausa-Corno) kakor tudi na Gorico, Pordenon m Videm. Vsoto so takole porazdelili: industrijsko pristanišče v Trstu 250 milijonov, konzorcij za razvoj industrije v tržiški občini 450 milijonov, konzorcij za razvoj industrije na področju Ausa-Corno 550 milijonov, industrijske naprave v Gorici 50 milijonov, v Vidmu 100 milijonov in v Pordenonu 100 milijonov. Prispevki za industrijska področja v Trstu, Tržiču in Ausi-Cornu bodo služili za dopolnitev raznih infrastruktur (napeljav in naprav) postavljene osebe, ki dobe tetanus. Po državni zakonodaji je v zadnjem času postalo obvezno cepljenje proti tetanusu za nekatere kategorije oseb, ki so bolj Izpostavljene okužbi (kmečki delavci, živinorejci, smetarji, delavci gradbene stroke Itd., kakor tudi športniki). Toda v tem primeru gre še vedno za omejeno obveznost, saj so izključeni na primer otroci, katere sicer cepijo, toda le na zahtevo staršev hkrati s cepljenjem proti davici. Zdravniki svetujejo tudi nosečim ženskam, da se med petim in osmim mesecem nosečnosti cepijo. Poleg tega pozivajo zdravstveni funkcionarji vsaka štiri leta tiste osebe, ki so bile cepljene v otroških letih, da se ponovno cepijo. Mnogo se govori o zdravstveni vzgoji. Smo namreč še daleč od rav-ni higiene, ki so jo dosegli nekateri drugi narodi spričo velikega razmaha znanosti; zato se morajo starši in vsi državljani zavesti velikega pomena cepljenja proti tetanusu. Brez sodelovanja staršev in prebivalcev sploh bodo namreč vsi najpori znanstvenikov ln oblasti brezuspešni. Zato se deželni odbornik za zdravstvo Nardini obrača preko tiska na vse prebivalce dežele, in jih poziva, da bi posvečali tej zadevi več paž-nje. Predvsem pa se obrača na starše, ki morajo skrbeti za zdravje svojih otrok, ki so med najbolj podvrženimi okužbi s tetanusom. Zato naj se vsi oglase na poziv pokrajinskega zdravnika za cepljenje, ko jim ga pošlje. Zadostuje včesih le mala rana, pa dobi človek tetanus. Odbornik pa poziva tudi zdravnike in vse zdravstvene delavce v deželi, naj ne odnehajo od svojih hvale vrednih prizadevanj, da bi se prebivalci bolj zavedli važnosti preventivnih zdravstvenih ukrepov. To bo tudi dokaz višje omike. S V torek, 21. t.m. ob 20.30 bo v dvorani kina v Sv. Križu manifestacija za mir v Vietnamu, za katero Je dala pobudo krajevna sekcija KPI. Govoril bo rlsokošoiec Stojan Spetič. Predvajali bodo film »Nebo - Zemlja«, ki -ga je znani režiser Jorls Ives posnel na bojiščih v Vietnamu. Film ' , , ---- je zgovo- ren dokaz pobojev, ki jih izvajajo ZTSA v tej izmučeni deželi. ............................................„„„„„„„„„........ OKROG _______10 MILIJONOV LIR SKOPE NA GRADU Silovit požar uničil bar «Bottega del vino» Požar je povzročil ogorek cigarete ali vžigalice, ki je padel pod dvignjen pod za točilno inizo Včeraj navsezgodaj so gasilci s Trga Niccolinl morali hiteti na Grad Sv. Justa, kjer je v baru lokala «Bottega del vino« nastal silovit požar, ki je povzročil nad 10 na omenjenih področjih, medtem ko milijonov lir škode. Gasilci so od- bodo prispevki za omenjena tri mesta služili za pospeševanje industrializacije. Če upoštevamo, da je dežela na podlagi omenjenega zakona prispevala iz proračunov za leti 1965 in 1966 skupno 2 milijardi in 700 milijonov ir, jel očitno, da je zakon zelo koristno sredstvo za industrializacijo naše dežele, in sicer predvsem s posegi na industrijskih področjih, tako da se opremijo s potrebnimi infrastrukturami in usposobijo za nameščanje industrijskih podjetij vsaj v tolikšni meri kot na drugih razvitih področjih severne Italije. Poziv odbornika za zdravstvo za cepljenje proti tetanusu Nekateri dogodki, ki so se pred kratkim pripetili v deželi, so vznemirili javno mnenje, ln sicer zaradi resnih posledic, katerim so iz- Umrl je antifašist odv. Giuseppe Pogassi Včeraj je umrl znani tržaški antifašist odv. dr. Giuseppe Pogassi. Zvečer nam je avtonomna federacija KPI poslala naslednje sporočilo: »Tržaška avtonomna federacija KPI sporoča z globoko žalostjo, tla je nenadoma izdihnil priznani tržaški pravnik odv. dr. Giuseppe Pogassi. Tovariš Pogassi je bil že v mladih letih vključen v socialistične vrste ter se je potom pridružil Komunistični partip. Bil je vedno dosleden antifašist ter je kot pravnik zastopal koristi številnih tovarišev in borcev, ki so jih preganjali zaradi političnih razlogov. Leta 1949 je bil izvoljen /a svetovalca v tržaškem občinskem svetu, kjer je neutrudno deloval ter vodil dolga leta komunistično skupino v vseh borbah, ki jih je ta vodila v svetu samem. Bil je tudi predstavnik Komunistične partije v upravnem odboru Delavskih zadrug. Vodstvo federacije izraža tudi v imenu svojega članstva svoje sožalje njegovi sestri in vsem sorodnikom. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek 20. marca ob 15. uri izpred mrtvašnice glavne bolnišnice.* Kot je znano, je bil pok. odv. Pogassi neposredno po osvoboditvi Trsta izvoljen za predsednika Mestnega osvobodilnega sveta in pozneje za podpredsednika Slovensko italijanske antifašistične unije. Bil je tudi član vo*dstev raznih drugih antifašističnih organizacij in ustanov. Ob znaniii dogodkih v letu 1948 se je dr. Pogassi pridružil komin-formistični smeri Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje isli iz vojašnice z brizgalno ob 7.50 in pod vodstvom podčastnika Turi-nija gasili nastali požar do 10.45. Po končanem delu so gasilci pregledali pogorišče, da bi ugotovili, kako je požar nastal. Izključili so vsako možnost kratkega stika ln ugotovili, da se je ogenj razplamtel zaradi prižganega cigaretnega ogorka ali prižgane vžigalnice, ki jo je kdo nehote odvrgel, da je padla pod leseni dvignjeni pod za točilno mizo bara. Tam se navadno nabira prah in umazanija, ki je lahko vnetljiva in cigaretni ogorek je zažgal umazanijo, ki je zaradi pomanjkanja kisika počasi tlela. Uslužbenci v baru se niso zavedli nevarnosti, ko so predvčerajšnjim zapirali Lokal. Ogenj je pod lesenim podom počasi tlel In se Je šele včeraj navsezgodaj razplemtel. Ognjeni zublji so zajeli najprej pod ln nato točilno mizo, leseni opaž in segli do lesenega stropa tipičnega lokala. Ogenj je v baru napravil pravo razdejanje, saj je zgorela točilna miza, hladilnik, približno 10 kvadratnih metrov lesenega stropa In tramovje, 20 kvadratnih metrov poda v lokalu, lesen opaž, več slik in drugih karakterističnih predmetov v baru, popokale so steklenice pijač, kozarci in drugo. V lokal je prišel tudi upravitelj Danilo Durnik iz Ul. Gatteri 60 ln nemočno gledal, kako ogenj uničuje barske prostore. Po več urah dela Je gasilcem končno uspelo pogasiti požar, nakar so pregledali vse kote, da ne bi obstajala še kakšna nevarnost. O požaru je bila obveščena tudi tukajšnja turistična ustanova, ki je lastnica prostorov. Neznanci so ukradli za milijon m pol lir električnih aparatov Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči pridno delali in pokradli številne električne aparate v skupni vrednosti enega milijona in pol lir. NI izključeno, da so se neznanci poslužili kakega vozila, s katerim so ukradeno blago odpeljali. Tatinski podvig so izvršili v zastopstvu AEG — Elettrodomestici v Ul. Revoltella 3, kjer so prišli do dvoriščnih stranskih vrat prostorov in jih s silo odprli. Ko so bili v notranjosti, jim Je bilo delo olajšano. Tako so tatovi pokradli 168 likalnikov raznih znamk, centrifugalni stroj, 7 termoforov, 7 strojčkov za prepečenec, 2 sesalnika za prah, registrator znamke ((Philips«, transistor in več nadomestnih delov za televizorje. Vse predmete so nato znosili na ulico in jih na- tovorili na vozilo, nakar so izginili v noč. Tatvine se je naslednjega Jutra zavedel 33-let,ni zastopnik podjetja Giorgio Listuzzi iz Ul. sv. Frančiška 33, ko je prišel odpirat prodajne prostore. V naglici je napravil inventar ukradenih predmetov in se takoj nato zglasil na komisariatu Stare mitnice Z žepnim nožem ranil Jugoslovanko Sinoči ob 19.10 so s policijskim avtom prepeljali na nevrokirurški oddelek glavne bolnišnice jugoslovansko državljanko Ružo Blaževič, ki stanuje v hotelu «Italia». Zdravniki so ugotovili na njej znake pretresa možganov, razne lažje poškod be na levem sencu ter površno rano na levem boku. Ozdravela bo v 8 dneh. Policijski podčastnik, ki je Bla žičevo pripeljal v bolnišnico, je povedal, da se je ženska poškodovala pri prepiru v veži manufaktume trgovine «Giovannl» v Ul. Ghega 6. Tam se je ženska sprla z 21-letnim Glosuejem Garofalom, ki tudi stanuje v hotelu «Italia». Mladenič jo je ranil po boku z žepnim nožem. Večer brazilske glasbe Brazilski konzulht o Trstu bo v ponedeljek 20. t.m. priredil v Avditoriju vVečer brazilske glasbe». Predstava bo ob 21. uri in bo razdeljena na tri dele: ljudska, folklorna in klasična glasba. V prvem in tretjem delu bodo izvajali posnete skladbe, ki jih v Italiji še ne poznajo, v drugem delu pa bo ob spremljavi na klavir Livie D’An-drea Romanelli, pela folklorne pesmi brazilska pevka Teresa Simas d'Aguiar. Pri prireditvi večera bosta sodelovala tudi Brazilski zavod za kavo, ki bo ob tej priložnosti nudil v pokušnjo občinstvu brazilsko kavo, in Hi-Fi Club iz Trsta. Ob vhodu v Avditorij bodo priredili razstavo značilnih brazilskih glasbil in nekaterih brazilskih obrtniških izdelkov. Danes, 19. marca v novi dvorani v Ul. Madonnlna 19, z začetkom ob 16. url ples, ki ga bo obogatilo tekmovanje novih glasov. Igrali bodo «Men Mlstery» ln aFedeli«. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo v ponedeljek ob 20.30 odborova seja. Vsi odborniki so vabljeni, da se važne seje točno in polnoštevilno udeležijo. možnost tudi tistim podjetjem, ki so pri zasebni dražbi ignorirana, da lahko tekmujejo ln prodajo svoje blago. Večje je število udeležencev dražbe, so menili nekateri svetovalci opozicije, večja je možnost, da bosta Acegat ali občina kupila blago po nižji ceni In s tem prihranila na izdatkih, saj sta njun: blagajni vedno v stiski. Odbornik za Industrijska podjetja Vascotto, ki je obširno odgovoril na pripombe svetovalcev, je Izjavil, da se Acegat in občina vedno poslužujeta zasebnih dražb, ker so bolj enostavne ln se prihrani na času. Zavrnil je vsak dvom o kakšnih prikritih namenih tega postopka ter dejal, da povabijo na zasebne dražbe podjetja, ki so v seznamu deželnega nadzorništva za javna dela. Ižbira teh podjetij, je zagotovil odbornik, prav tako jamči izbiro prodajalca, ki ponudi najnižjo ceno. Javnih dražb pa da se občina in Acegat poslužujeta le občasno, ko gre za velika javna dela. Čeprav odgovor ni popolnoma zadovoljil prizadetih svtetovalcev, so bili sklepi Acegata z večino glasov potrjeni. Odbornik za socialno pomoč ln delo Hreščak pa je predložil v odobritev sklep o ustanovitvi štirih novih delovnih središč za brezposelne delavce, za katera dobi občina tudi državno podporo. Od teh štirih središč bosta dve odprli na Konto-velu za nadaljevanje gradnje ceste pod Dolenjo vasjo, eden za popravilo neke ulice in eden za pogozdoval-na dela. Skupno bodo za ta dela porabili nekaj nad 27 milijonov lir, od katerih bo 18 milijonov v breme občine, devet milijonov pa bo prispevalo ministrstvo za delo. Obvestilo sindikata slovenske šole v Trstu Odsek za srednjo šolo V Uradnem listu ministrstva za javno vzgojo štev. 8 je izšla okrožnica z dne 13. februarja štev. 88 o vlaganju prošenj za poverjena mesta in suplence na srednjih šolah za šolsko leto 1967/68. Prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir je treba vložiti do vključno 1. apri. la t. 1. na šolsko skrbništvo. V prošnji je treba navesti priimek, ime, kraj in datum rojstva, redno bivališče, naslov, izjaviti, da ima prosilec italijansko državljanstvo, kraj vpisa v volilne sezname, morebitne obsodbe in disciplinske kazni. Prošnjam je treba priložiti za vključitev v lestvico usposobljenih, potrdilo za dosežene usposobljenosti, diplomo in Izjavo na prostem papirju o vpisu v seznam srednješolskih profesorjev, potrdilo o stalnem bivališču, osebno polo, ki je sestavni del prošnje. Za vključitev v lestvico neusposobljenih je treba priložiti diplomo, potrdilo o stalnem bivališču, potrdila o službenih letih, v katerih mora biti naveden kraj in začetek poučevanja, predmeti in umik. Vsa nadaljnja pojasnila lahko prosilci dobijo ha tajništvu sindikata. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom DANES, 19. t. m. ob 16. uri FILIBERT BENEDETIC NE VEDNO KAKOR LASTOVKE drama v dveh delih ZADNJIČ ! LUIGI PIRANDELLO SAJ NI ZARES (Ma non e una rosa seria) komedija v treh dejanjih Prevod: SMILJAN SAMEC Scenograf: UROŠ VAGAJA Kostumograf: ANJA DOLEN- ČEVA Režija: JOŽE BABIC V četrtek, 23. t. m. ob 21. uri (premierski abonma) V soboto, 25. t. m. ob 21. uri (abonma prva ponovitev in invalidski) V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri V ponedeljek, 27. t.m. ob 16. uri (abonma nedeljski popold. in okoliški) V sredo, 29. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma) V četrtek, 30. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma) V nedeljo, 2. aprila ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265. Darovi in prispevki Ob 22-letnici smrti Danila Pregar-ca daruje družina 2,000 Ilir za Dijaško matico. Ob sedmi obletnici smrti nepozabnega moža in svaka Alojza Čoka daruje žena s sestrama 3,000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina naše tete Giovannine daruje Lojze Udovič Iz Milana 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina nepozabnega pevovodje Milana Pertota daruje družina Ljubomir Černe 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Josipine Mermoija vd. Baučer daruje M. S. 1500 lir za Dijaško matico in 1500 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob ujne Ane Maver iz Boljunca daruje Bogomil Zobec 2000 lir za prosvetno društvo Prešeren, V drag spomin pok. svaka Josipa Kozina daruje Slava Slavec 1000 lir za prosvetno društvo Prešeren. Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dottor Živa go« Metrocolor Iz romana Borisa Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A lec Guinness. Omar Shartf. Trinajsti teden. Excelsior 14.30 «La spia che non teče ri torno« Technicolor. Robert Vaughn, Vera Miles. Fentce 14,30 «Colpo maestro al servi-zio dl Sua Maestžt Britannica« Tech-nlcolor. Eden 14.30 «7 donne per i Mac Gregor« Technicolor. Grattacielo 13.30 »La notte del generali« Technicolor. Peter 0’Toole, Omar Sharlf. Prepovedano mladini pod 14. letom Ritz (Ulica San Francesco 10) 13.30 «Requlescant» Eastmancolor. Lou Costel, Mark Damon. Alabarda 14.30 «A Sud Osvest dl So-nora» Colorscope. Marlon Brando, Jean Saxon Filodrammatico 14.00 «La Celestina P... R...» Daliah Laawi, Marilu To-lo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14j00 «La caduta delle aqul-le» Technicolor. George Peppard Uršula Andres, James Mason. Cristallo 14.45 ((Cammina non corre-re» Technicolor. Gary Grant, Garibaldi 15.00 «Dio come ti amo» Gigliola Cinguetti, Nino Taranto. Aurora 14.30 ((Maigret a Pigalle«. Capltol 14.00 «Non (accio la guerra, faccio 1’amore« Technicolor. Cathe. rine Spaak, lmpero 15.00 «Come imparai ad ama-re le donne« Prepovedano mladini pod 14. letom. Vtttorio Veneto 14.00 «Modesty Blat-se» Technicolor. Monica Vitti, Dirk Bogarde. Ideale 14.00 «Se tutte le donne del mondo (Operazione paradlso)« Technicolor. Margareth Lee, Astoria (Ulica Zorutti filobus St 1) 14.00 (cAfrlca addio« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 15.30 «Arabesque«. Abbazia 14.00 «7 magnifiche pištole« Technicolor. Sean Flyn-n, Evelyn Stevvart, Fernando Sancho. Mali oglasi Prispevajte :c DIJAŠKO jVlATiCO I ORIGINALNI nadomestni deli za gospodinjske stroje. Via Mantegna št. 3 — tel. 734221, skladišče. ODDAM hotel-bar-restavracijo v sre dišču Tržiča. Tudi samo restavracijo Pirati v MONFALCONE. vla Duca D'Aosta 37. • CITROEN* — Samaritani in Miceu — Servis v Ulici Klttmayer 4-a. Razstava m prodaja avto potrebščin v Ulici Gluha 41 TRGOVINA pohištva Puzzl, Ul. Pa scoli 5 ima na Izbiro: spalnice, kuhinje, dnevne sobe, omare, shrambe, sprejemnice Itd Dobri pogoji. Obiščite nasl ELEKTH1CN1 gospodinjski stroji, — pralni stroji, hladilniki, štedilniki, lestenci. Izredni popusti. RADIO STEL LA. Ul. Foscolo 5. PRODAM zemljišče 2200 kv. m v bil žim Rižarne. Naslov na upravi Usta Ul. S. Francesco 20. KUPIM zemljišče za eno ali več vil na Krasu — v okolici mesta. Ponudbe pisati na upravo lista, Ul. S, Fran cesco 20 pod šifro «Kuplm». """n...'“"""IM.........................................IIMMI.....MMMMIMMM "pidma uiecUUdtvu Prejeli smo: V zvezi s pojasnilom, ki ga je Vaš cenjeni list objavil dne 16. t. m., prosim, da objavite še naslednje pripombe: 1. NI res, da sem vložil kazensko ovadbo proti prof. dr. Tulu na tukajšnje javno tožilstvo, v kateri mu pripisujem zločin goljufije. Res pa je, da sem vložil ovadbo proti prof. dr. Tulu, v kateri sem navedel dejstva in okoliščine ter prepustil dokončno sodbo javnemu tožilstvu; 2. ni res, da sem to ovadbo dne 19. 2. 1966 raztegnil na dr. Skerka in dr. Berdona; 3. ni res, da se je javni tožilec izključno omejil na pripombo, da so dejanja, ki jih navajam v o-vadbi, nekazniva ampak je ugotovil, uda navedena dejstva, čeprav so v bistvu resnična, ne predstavljajo zločinskega dejanja. Glede mo. rebitne profesionalne nekorektnosti, se pa Javni tožilec ne smatra za pristojnega, tudi glede tega, ker je dr. Floridan že vložil pritožbo na obvetmško zbornico.« 4- ni res, da je preiskovalni sodnik dokončno ovrgel ovadbo; res pa je, da tukajšnje civilno sodišče še vedno preiskuje, in to na mojo zahtevo, okoliščine in izvedbo pogodbe, ki sta jo sklenila, a ne objavila, Odbor za pomoč razlaščencem m družba S.I.O.T., kakor tudi način izplačila 35..000.000 lir ter razdelitev 20.000.000 lir za honorar in stroške odvetnikov in strokovnjakov omenjenega odbora; ko bo sodišče o tem izreklo svojo dokončno sodbo, ne bi bilo nobenega zadržka, da bi javno tožilstvo even-tualno ponovno odprlo preiskavo 5. če bi dr. škerk in dr. Berdon dopustila tajniku federacije PSI v Trstu Pittonjju, v okviru kazenskega procesa o žaljenju časti, možnost dokaza resnice — kot je to običaj v takšnih postopkih in zlasti še med politiki — bi bilo mo-goče točno ugotoviti vsa dejstva, ki jih omenja dr. škerk v svojem pojasnilu. Z odličnim spoštovanjem dr. Egon Floridan 1. r. Fotografije sprejema sloven-ski n solnikov na konzulatu SFRJ in 20-letnice Slovenske trgovske akademije so na o-gled v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20. ZAHVALA Odsek za zgodovino In etnografijo pri Narodni in štuijski knjižnici se najtopleje zahvaljuje gospodu Antonu Furlanu z Grete za darovani stari bokal, s katerim je obogatil našo muzejsko zbirko. Včeraj-danes Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča Verdi s‘ nadaljuje prodaja vstopnic za dr go predstavo Zandonaijeve °pe . (.Julija In Romeo«, ki bo za dnevn red v vseh prostorih danes ob 16. ur ■ Nastopili bodo Isti Izvajalci kot P prvi predstavi. Dirigent Ottavio no. Režija Gianrico Becher. Začenja se tudi prodaja vstopnic 1 tretjo predstavo, ki bo za red L torek ob 20.30. Simfonična sezona Blagajna gledališča sprejema P0,r' polago novim prosilcem. Dijaki sre njih šol, konservatorija In univC2 tetnl študer. 1 imajo poseben popust. Abonmaje bo mogoče plačati v dvt obrokih. Vsa ostala pojasnila naj blagajna gledališča, tel. 23988. Teatro Slabile V Avditoriju se s predstavo oh uri zaključi gostovanje igralske sK ' pinc Salvo Randone-Neda Naldi s r randellovo igro »Ugodje poštenost: . Vstopnice so od 9. do 13. ure na ’ polago v galeriji Frotti, od 14. ur dalje pa pri blagajni Avditorija. Predstave izven abonmaja, ki J1 oigamizira Teatro Stabile, se bodo n*' daljevale v torek, 21. t.m. s pri™ nastopom igralske skupine Giulio “ _ setti-Gi-ulia Lazzarini z novostjo “a” briela Arouta de Cecova «Ta čudo žival«. Dr. SONJA MASSERA bo odsotna od 28. marca do 8. aprila t.l. TRŽAŠKA OBČINA se pridružuje globokemu žalovanju ob smrti someščana odv. dr. Giuseppa Pogassija bivšega svetovalca tržaške občine. ZAHVALA . Iz srca se zahvaljujemo vsem. ® so nam bili ob strani ob izgubi še drage mame ln none Amalije Štoka vd. Starc Posebna hvala gosp. župniku. P®^’ cem, darovalcem cvetja ln vsem’ ki so jo pospremili na zadnji P°B' Sin Rafko in hči Tea z družin®‘ ma ter drugi sorodniki. Kontovel, 19 3.1967 KOJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 18. marca 1967 so se v Trstu rodili 4 otroki, umrlo pa je 17 oseb: UMRLI SO: 77-letna Maria Tonon vd. Buda, 73-letna Antonia Berdon vd. Fabris, 58-letna Santina Galiussl por. Galiussi, 67-letnl Corrado Buc-cardi, 65-letni Guido Pavoni, 63-!etna Francesca Suša por. Premru, 72-letni Federico Kete, 66-letni Giordano Bruno Cervi, 83-letna Anna Postogna vd. Laghl, 53-letna Eliezer Nacmias, 58-letni Carlo VVeiss, 50-letni Giuseppe Ceci, 63-letni Giovannl Battista Tur-rin, 8C4etna Ada Scocier, 23-letni Claudio Žigon, 67-letna Maria Roet-zer vd. Gianfre, 74-letna Emma Kocn vd. Donauer. OKLICI: Delavec Pasquale Buom-pane ln gospodinja Maria Addolorata Scarano, finančni podčastnik Sisto Ross. in gospodinja Ercolina Rossi, finančni brigadir Antonio Ghiara m delavka Loredana Gorjup, uradnik Antonio Ljubisich in učiteljica Loredana Contento, bančni sluga Vlrgllio Perez in prodajalka Fiorella Benultc, delavec Emilih Zaccaron in gospodi, nja Albina Scrignar, postrešček No-vezio Serban in gospodinja Luciana Ghertl, trgovec Francesco Peschechc-ra in gospodinja Lucia Bosso, električar Silvano Poggiolin! in urac’ lea Vlila Dumlc-ch, uradnik Fulvio Volsi in uradnica Novella Savi, težak Giorgio Mettullio in frizerka Marisa Dobrina, delavec Claudio Vanon in delavka Gianna Sequinari, uradnik En-zo Dezzoni in uradnica Silva Bonafe, delavec Armando German in služki. nja Maria Cociancich, uradnik Francesco Romani in gospodinja Renati Catelli, testeninar Giorgio Lunazzi in uradnica Natalina Zudettich, uradnik Bruno Muscardiin in uradnica Loredana Bembi, upokojenec Guido No. dus in šivilja Maria Perozzi, trgovec Gianfranco A Iti n in frizerka Nedia Burlon, profesor Marjan Bajc in u-radnica Miranda Beron, elektrotehnik Mario Levz im modistka Giuseppina Gastaldi, zdravnik Silvano Pastorelll in učiteljica Emanuela Penzi, maser Ugo Gatti in uradnica Anselma VVeiss, geometer Giorgio Ercolani m uradnica Luciana Brunatl, mehanik Claudio Viezzoli In gospodinja Liana Paolettr, učitelj Arrigo Trevisani in učiteljica Rosalba Bartalotta, pleskar Miroslav Viler in prodajalka Anita Piuca, mesar Llvio Trampuš in ba-ristka Graziella Russi, električar Dul. lio Ferluga in knjigovodkinja Luciana Vescovo, scenograf Giorgio Orba-ni in uradnica Carmela Glivari, delavec Eugenio DalFOrto in uradnica Gabriella Marzioni, uradnik Masslmo Radivo in uradnica Anna Lucia Di-vis, geometer Rinaldo Turisini in gospodinja Silva Di C hi a ra, pleskar Fe-lice Craievich in uradnica Alberta Costanzo, uradnik Graziano Sala iri uradnica Franca Llbi, delavec Giuseppe Rizzo ln gospodinja Pietra Sor. ce, inženir Bruno Sardi ln bolničarka Guede Paulsen, šofer VValter Fel-luga in prodajalka Maria Grazia Car-boni, kovač Emilio Gava in gospodinja Silva Zadkovič, inštruktor Mauro Damjani in uradnica Luliana Bartoli, uradnik Doroenlco Giusti ln frizerka Brenka Klemenc, častnik Giorgio De Giorgio in učiteljica Adriana Sava-stano, finančni podčastnik Luca Na-tola in gospodinja Anna Maria Boe-zio, uradnik Giorgio Drusolint in go. spod In j a Rita Bulji, elekbromehanik Claudio Rupinl im študentka Franca Ruzzier, knjigovodja Francesco De Filippo in gospodinja Franca Garbin, inštalater Marino Boico in uradnica Silvana Trost, železničar Emilio Giuseppe Paro in šivilja Morana Sardo. delavec Mario Borsi in knjigovezka Franca Paoletich, pek Llvio Dugan in prodajalka Maria Eergamasco, mesar Tiberio Coslovich in gospodinja Nerina Delbello, karab. podčastnik Sergio Linossi in uradnica llva Boe-zio, delavec Franco Baxa in gospodinja Maria Angela Broccolo, klepar Antonio Bernardis In gospodinja Ro-manita Crevatim, delavec Mirando Stepancich im delavka Silvana Tri-par. uradnik Bruno Blasina in uradnica Zvezdana Furlanič, kuhar Bern. to Belemo in gospodinja Anna Strni-ci-ch fizik Franco Calligaris in študentka Elsa Orsimi, električar Ona-no Vascotto in prodajalka Fulv.a ScNllanl, uradnik Luigi Lo Duca in uradnica Anna Montall, uradnik Steli« Valil In šivilja Ina HranueU, obrtnik Antonio Radetti in likalka Maria Grazia CurrO, karabinjer Francesco Maisano In delavka Graziella Tul-liach, mehanik Franco RivieranI in urednica Giovanna Scozzari, uradnik Carlo Sartorl in gospodinja Maria Chiara Bertetti, krojač Umberto Giof-fred, in La-udellna Garcia. Z A II V A L A Vsem, ki so z nami sočustvov® in nam pomagali ob Izgubi na5® predrage Alojzije Racman roj. Škapin se prisrčno zahvaljujemo. Žalujoča druži0* Trst, 19. marca 1967 DNEVNA služba LEKAHN (od 13. do 16 ure) AlTAlabarda, Istrska ul 7; Al Ga-leno Ul. s. Cilino 36 (Sv Ivan)' de Leitenburg, Trg S. Giovarinl 5; Miz-zan. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19 36 do 6 30) Barbo.Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26 Velmetti, Borzni trg 12; G. Papo Ul. felluga 46 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki s° ! nami sočustvovali ob izgubi nase»" dragega moža, očeta in brata Antona Antončiča Prav tako se zahvaljujemo Pr^, g. župniku, darovalcem vencev cvetja ter vsem, ki so počastili gov spomin. ŽALUJOČI OSTAL1 Cerovlje, 19. marca 1967 SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika. Je treba telefoni rati na štev. 90-235. BARI L°TERIJA CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE ENAL 1X2 XXX Kvote: 12 točk — 8.939.000 Ur, 11 točk — 214.500 Ur, 10 točk — 18.800 Ur. 16 48 88 61 66 33 7 4 2 12 69 35 53 24 1 32 35 19 8 77 42 85 11 78 3 34 90 14 65 89 60 67 13 72 47 74 30 52 46 77 21 70 26 73 46 87 45 JTTO 52 63 19 X 2 1 2 2 1 ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so sPrZ. mili na zadnji poti našo nepozahn Francko Gojča vd. Kalc Enaka zahvala č. g. župniku, rovalcem cvetja ter vsem, ki so f1 kateri koli način počastili njen SP min. ., ŽALUJOČI OSTAL* Gropada, 19. marca 1967 Dne 18. t. m. je umrl Mirko Kete Pogreb dragega pokojnika bo tri, 20. t. m. ob 15.30 iz mrtvasnj glavne bolnišnice naravnost na L čine. Žalostno vest sporočajo h ra* sestre in nečaki Po dolgi ln mučni bolezni nas Je za vedno zapustila naša draga mati, tašča i" nona ANTONIJA BERDON vd. FABRIS Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 19. t.m. ob 12. uri, iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k cerkvi v Ricmanje. žalostno vest sporočajo sinovi: Peter, Ivan in Mario z družinami Ricmanje, 19. marca 1967 PflmoršlčTJnKJuk — 5 — It. mire« 1H7 ZASEDANJE DEŽELNE ZVEZE TRGOVINSKIH ZBORNIC V VIDMU Proučevanje udeležbe naše dežele na državnih in mednarodnih sejmih Na ronskem letališču bodo letos pristajala tildi nekatera letala v okviru «charterskih» poletov Pod predsedstvom dr. Giancarla nje središča za statistiko podjetij Magnaga je bilo 16. t. m. v Vid- I iz Firenc. Hu zborovanje deželne zveze zbor- ---------- za trgovino, industrijo, obrt in rbietijstvo dežele Furlanije-Julijske 8rajjnp , t>r. di Magnago je na kratko prikazal pomemnost rešitve vprašanj Ustnega prometa v Furlaniji-Julij-slt' krajini ter je poudaril ugodne Posledice za deželno gospodarstvo, fo bo stekel promet na «Felber-^Uemstrasse« in na «Tauernschnell-Strasse». Skupščina je nato proučila važno Vprašanje sejmov (velesejmov), ka. terih bi se moral udeležiti deželni “Obor za industrijo in trgovino ob 5Welovanju deželne zveze trgovinah zbornic Furlanije-Julijske kra-fbejine. Vprašanje deželnega sode-‘ovanja pri državnih in mednarodnih (Avstrija, Nemčija itd.) vele-!eiemskih prireditvah bodo obravnavi na bližnjem srečanju predstav, “ikov deželne zveze zbornic z odpornikom za industrijo in trgovino "ittoriom Marpillerom. Nato je dr. Gabrielli poročal o ‘i^nju del na letališču v Ronkah. ™aglo napredujejo dela za modernizacijo naprav in za podaljšanje Jzletne steze. Vendar pa ne bo še Mogoče letos organizirati poletov J* celinskih progah. Letos bodo to. V pristajala na letališču v Ron-r*h razen letal, ki obratujejo na aznih državnih progah, tudi nekaka letala «charters,> v okviru tu-hstične službe. Generalni tajnik je pojasnil pristnim dve pobudi na področju le-% ki jih sedaj uresničujejo v Tr-•hj. Gre za «Središče za dokumen-noijo za mednarodno trgovino z “som« ter za ((Deželni konzorcij za **». Ti dve pobudi tržaških gospodarskih krogov bodo v kratkem "tkazali na ustreznih srečanjih go. t!škirn in videmskim gospodarstve-?*kom, zato, da bi prišlo na pod-'aSi deželnega sodelovanja do kon-•sntracije na posameznih sektorjih, far je prepotrebno za uspešno dejanje na področju sodobnega industrijskega in trgovskega gospodarstva. Or. di Maniago je potem poročal :.. srečanju zbornic Treh Bene-rji. kjer so ooravnavali vprašanja padita. Srečanje, ki je bilo v Vi-:ehzi, spada v okvir ciklusa preda-ki jih prirejajo trgovinske gornice Treh Benečij ter so ga "iredili z namenom, da se na njem prožijo in obravnavajo nekatera ,ažna pereča vprašanja s področja Meditiranja. Pojasnilo Tržaškega Lloyda Tržaški Lloyd je izdal včeraj sporočilo, v katerem pravi, da kot član «conference» za Daljni vzhod meni, da je njegova dolžnost nasproti njegovim klientom, da pojasni vest v časopisju, objavljeno 17. t. m. o domnevnem sporazumu, doseženem z družbo «Lauro« o prevozih na progi proti Daljnemu vzhodu. Tržaški Lloyd izraža željo, da bi se pozitivno rešile sedanje težave ter bo zato posredoval na pristojnem mestu ob popolnem spoštovanju svojih obveznosti nasproti (iconferenco)). Zato je bil namen razgovora s plovno družbo ((Lauro« ravno v tem, da bi utrli pot rešitvi tega vprašanja ter bi uskladili prevoze, kar bi dosegli le, če bi sprejeli tudi družbo «Lauro» v ((conference«. Izboljšanje prejemkov uslužbencev kinematografov Med pokrajinskim sindikatom italijanske zveze uslužbencev kinematografov in gledališč — CGIL ter zadevnega sindikata CCdL na eni ter AGIS na drugi strani je bil dosežen sporazum o pokrajinski dopolnilni pogodbi za uslužbence kinematografov. Sporazum predvideva zvišanje osnovnih mezd in plač za 6 odstotkov od 1. februarja dalje, izplačilo enkratne nagrade v višini 15 odstotkov plač in mezd, en periodični povišek za delavce ter druge normativne ugodnosti. Opozorilo živinorejcem Kakor smo že poročali, je v teku akcija za sanacijo živine z borbo proti brucelozi in tuberkulozi. Ko smo o tem že podrobno pisali, smo opozarjali živinorejce, naj stro-go upoštevajo zadevne predpise in naj ne nasedajo špekulantom, da ne bi imeli škode. Vse pa kaže, da nekateri živinorejci tega opozorila niso upoštevali in tako bodo imeli precejšnjo škodo. Nekateri živinorejci (na primer v Briščikih, Medji vasi in Dragi) niso namreč počakali, da bi posebna pokrajinska komisija ocenila živino, ki je bila določena za zakol zaradi tbc ali bruceloze, in so se pustili speljati na limanice s strani prekupčevalcev, ki so jim plačali živino precej manj kot bi bila ocenjena. Sprejeli so celo na račun denar in si tako omogočili vsako nadaljnjo pogajanje za zvišanje cene. Zaradi tega pokrajinski veterinar ponovno opozarja živinorejce, naj počakajo, da posebna pokrajinska komisija oceni živino, preden jo prodajo ali sklenejo pogodbo in vzamejo predujem. Pri tem je najbolje, da živino prodajo neposredno mesarjem brez prekupčevalcev. Priporočljivo je tudi, da se pred prodajo zanimajo za ceno ne samo pri enem mesarju. Vsekakor pa opozarjamo živinorejce, naj ne verjamejo govoricam, ki jih širijo špekulanti, da je namreč živina, ki je določena za zakol, manj vredna in da jo zaradi tega morajo prodati po nižji ceni. VESTI Z ONSTRAN MEJE Prvi inozemski turisti odprli turistično sezono nu Koprskem V Portorožu že nekaj Italijanov in Nemcev, v kratkem pride skupina 300 Avstrijcev in Švicarjev - V prihodnjih petih letih 1300 stanovanj iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Venturi obsojen na 9 let zapora Lutring pa na 7 let in 6 mesecev Prvi obsojen še na 610.000 lir, drugi |»a na 700.000 lir globe Javni tožilec je že vložil priziv proli prenizki obsodbi Skoraj dve uri so se včeraj porotniki mudili v posvetovalnici preden so izrekli razsodbo v zvezi z obravnavo proti Lambertu Ventu- niki uveljavili predsedniški odlok o amnestiji. Nadalje so porotniki sklenili, da ne bosta imela obsojenca nikoli riju in Lucianu Lutringu, ki sta bi-, več dostopa do javnih služb, a za la obtožena, da sta v maju leta 1964 oropala, oziroma skušala oropati, zlatarja Gorlata in njegovo ženo. Generalni tajnik je sporočil pri-;°tnim, da je bila zaključena anketa ...industrijskih možnostih v Furla-”*Ji-Julijski krajini. To važno razi-5°vanje, ki ga je dežela poverila :ažeini zvezi, je zaposlilo zbornico mesecev; dokončno poročilo je 5**0 že dostavljeno deželnemu ura-za načrtovanje. |Se enkrat so sprožili vprašanje, c zadeva regres davka IGE izvozni-;°hi. Prisotni so izrazili željo, da bi dalo finančni upravi možnost, ^ bi pravočasno reševala razne Mošnje, . Na zborovanju so nadalje obravnavali številna druga vprašanja, kot !Prašanje sodelovanja pri 2. sreča-'ri državnega središča za urbani-Sfitrie študije, ki bo v kratkem v Midentu ter ponudbo za sodelova- Nekaj pred 12. uro je predsednik Rossi (tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli .obramba Kostoris in Cor. bi za Venturija ter Padovani za Lutringa) prečital razsodbo. Porotniki so spoznali oba obtoženca za kriva sodelovanja pri ropu, o-ziroma poskusa ropa ter so obsodili Lutringa na 7 let in 6 mesecev zapora ter 640.000 lir globe, Venturija pa na 9 let zapora ter 700 tisoč lir globe. Pri razsodbi so porotniki zavrgli nekatere obtežilne okoliščine, kar deloma pojasnjuje, zakaj je kazen za oba obtoženca znatno nižja od tiste, ki jo je zahteval javni tožilec (18 let zapora). Poleg tega je treba upoštevati tudi dejstvo, da so sodniki oprostili oba obtožbe tatvine dveh avtomobilov, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Tudi ta oprostitev je znatno znižala obseg kazni. Venturiju so naložili večjo kazen kot Lutringu, ker se je moral zagovarjati tudi zaradi tatvine kolesa pri Cervignanu tisto usod- no noč, ko je skušal zbežati pred policijskimi silami, ki so mu bile za petami. Glede manjših prekrškov, kot je nezakonita posest in nošenje orožja, ponarejene osebne izkaznice in podobno, pa so porot- trajanje kazni so jima odvzete vse civilne zakonske pravice. Na kraju naj še omenimo, da so sodniki oprostili Venturija poskusa bega iz karabinjerske postaje v Cervignanu zaradi pomanjkanja dokazov. Včerajšnja obravnava se je začela ob 10. uri. Kot smo že napovedali, je spregovoril še branilec Padovani, ki je tudi v imenu odv. Corbija odgovarjal na izvajanja javnega tožilca. Zagovornik je še enkrat poudaril ,da morajo porotniki oprostiti oba obtoženca, ker nista zagrešila dejanja, ki so ga jima pripisali, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Na kraju je predsednik Rossi vprašal obtoženega Venturija, če hoče podati še kako izjavo. Venturi je izjavil, da nima ničesar za pripomniti. Takoj nato so porotniki odšli v posvetovalnico. Po razpravi se je zvedelo, da je javni tožilec dr. Pascoli že vložil priziv proti razsodb). Priziv je vložil tudi odv. Padovani za Lutringa. Venturi bo verjetno vložil priziv v pisarni koronejskih zaporov. * * * leto 1965 v korist mestne knjižnice in tiste, ki so bile kupljene za 51)0.000 Ur, katere je dala na razpo lago Tržaška hranilnica, na račun katere je knjižnica naročena tudi na šest periodlkov. Ministrstvo za javno vzgojo Je poslalo 135 zvezkov in 77 periodlkov, ustanova državnih ljudskih m šolskih knjižnic 138 zvezkov in 6 pe-riodikov, bibliografsko ravnateljstvo za vzhodno Benečijo in Julijsko krajino 22 zvezkov in dva periodika. Tržaški italijanski dnevnik je daroval knjižnici 265 zvezkov Družina Fonda Savio je poslala 63 publikacij za Svevovo zbirko, razen tega pa je oskrbela tudi opremo sobe, ki je posvečena Italu Svevu, za otvoritev katere je Letizia Fonda Savio darovala pisateljeve fotografije, fotografije pisem in razstavne steklene omarice. Violino, ki je bila Svevova last, je darovala nečakinja pokojnega pisatelja Or-tensia Weis, ki prebiva v New Yorku. Toplo marčevsko sonce je privabilo na koprsko obalo prve tuje turiste. V hotelu Palače v Portorožu se je naselilo okrog 60 Italijanov in Nemcev, ki bodo ostali tam približno teden dni. S prihodom te skupine so nekako neuradno odprli turistično predsezono na Koprskem. V kratkem pričakujejo še okrog 300 Avstrijcev in Švicarjev, ki se bodo naselili v Luciji. Potem bo bodo skupine prihajale pogosteje in v večjem številu. bilo to precej cenejše. Morda se odloi - Medtem se vsepovsod nadaljujejo intenzivne priprave, da bi bili v okviru mednarodnega turističnega leta kos velikemu navalu turistov med glavno sezono. 2e zdaj imajo številne izložbe spremenjen videz — pojavili so se znaki mednarodnega turističnega leta, zastavice tujih držav, razni spominki in podobno. Opaziti je koordinirane akcije gostinskih, turističnih, trgov, skih, komunalnih in drugih podjetij. Pohvale vredna je pobuda, da so organizirali kratke seminarje ne samo za uslužbence recepcij, ampak tudi za druge službe, ki bodo neposredno povezane s turističnimi nalogami, kot so prometna milica, služba informacij in druge. Glede na številne pripombe v prejšnjih letih bodo letos ne samo hotelske, ampak tudi zasebne sobe opremljene s podatki o kategorizaciji prebivališča, o cenah v sezoni in predsezoni itd. Tiskali bodo tudi brošuro s turističnimi informacijami s koprske obale, z uradnim cenikom gostinskih uslug, s seznamom pomembnejših prireditev, s seznamom pomembnejših telefonskih številk itd. Brošuro bodo dotiskali v prvi polovici maja v 120 tisoč izvodih in v šestih jezikih. KINO «IK1»» PHOSEK predvaja danes, 19. t.m. ob 16. uri Cinemascope film: 12 FIGLI Dl RING0» (RINGOVA OTROKA) Igrajo: FRANCO FRANCHI, CICCIO INGRASSIA, GIORGIE HILTON in ORCHIDEA DE SANCTIS šSMrnmm- Pred sodnikom Losapiom je bila pred dnevi obravnava proti ameriškima državljanoma 39-letnemu Tiroffu James Francisu in 42-letne-mu Julianu Becku. Obtoženca nista bila prisotna na obravnavi, a zagovarjati sta se morala, ker sta v Avditoriju priredila nemoralno predstavo. Gre, kot se naši čitatelji gotovo dobro spominjajo, za predstavo, ki jo je priredil 23. aprila predlani ameriški «The Living Theatre«. Predstavo je režiral Tiroff, a v glavni vlogi je nastopal igralec Beck. Med predstavo je prišlo do nekaterih neokusnih prizorov. Takoj po omenjeni predstavi je tržaški kvestor prepovedal nadaljnje podobne nastope, a komisar Ferisi je prijavil krivce sodišču. Na obravnavi je javnega tožilca zastopal odv. Civello, zapisnikar pa je bil Loi. Tiroffa je zagovarjal odv. Sardos (mlajši), Becka pa odv. Berce. Sodnik je oprostil Tiroffa vsake krivde, ker dejanje ni kaznivo, glede Becka pa je ustavil kazenski po. stopek zaradi amnestije. V Kopru se nadaljujejo javne razprave o osnutku letošnjega proračuna in o programu razvoja občine do leta 1970. Osnovno izhodišče je vsekakor v tem, da je za koprsko občino najprimerneje še najprej razvijati tri glavne panoge — industrijo, promet in trgovino. Glede komunalnih objektov bo na prvem mestu stanovanjska izgradnja, saj nameravajo v naslednjih petih letih pridobiti okrog 1300 stanovanjskih enot. Sporno je pravzaprav samo še vprašanje, kje graditi. Mnogi se zavzemajo za to, da bi rušili dele starega mesta in tam postavili nova naselja. Spet drugi zagovarjajo izgradnjo stanovanjskih hiš v Semedeli, Bertokih in v drugih okoliških krajih, ker bi bodo odločili za kompromisen-predlog, saj je povsem jasno, da se bo prej ali slej treba lotiti izgradnje modernega Kopra, pa čeprav bo to sorazmerno dražje. VOZNI RED VLAKOV NA GLAVNI POSTAJI V TRSTU Benetke • Milan Pariz - Rim - Bari ODHODI 5,43 A 6.10 R Sodnik za prekrške v Kopru je lani obravnaval okrog 4500 primerov. Izrekel je 2 tisoč denarnih in nekaj nad 2 tisoč zapornih kazni. Dobra polovica kršenja predpisov zadeva nespoštovanje predpisov o državni meji, nato pa slede prometni, gospodarski in drugi prekrški. Laurove ladje na progi Trst-D. vzhod Znani italijanski brodar Achille Lauro je te dni orisal prizadetim predstavnikom poslovnih krogov poslovanje nove 'edne brze proge Trst-Daljni vzhod, na kateri plujejo ladje s presledkom 20 dni. Brodar je napovedal, da bo proga kmalu postala štirinajstdnevna, in sicer si bodo na njej sledile naslednje Portogruaro Benetke Bologna • Milan (1) - Genova Benetke - Milan • Turin - Rim Benetke Rim. (Za Run obvezno prednaročilo > 9.32 DD Benetke - Milan - Pariz 6.40 D 8.52 R 250 podpisov v Miljah in prav toliko na Kolonkovcu. Podpisi se sprejemajo tudi na glavnem sedežu odbora ter na naslednjih sedežih: CGIL, Ul. Pondares 8 od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30; PSIUP j in 15 a Portouruaro in krožek «Morandi>> na Trgu Sta- £ r“ X re mitnice 11 od 16.30 do 19. ure; krožek «Frausin» v Ljudskem domu v Miljah, ves dan, ANPI-ANP PIA v Ul. della Zonta 4 od 10. do 12. ure vse dni ter od 17. do 19. ure ob torkih, četrtkih in petkih; . Capitolina 3 od 9. do 12.30 KPI, Ul. Capitolina 3 od ter od 15.30 do 19.30; krožek «Ri-naldi«, Ul. Madonnina 19 od 19. do 21. ure. Trčenje avtomobilov pred prefekturo Včeraj ponoči nekaj minut po eni uri so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 51-letnega scenskega mojstra Domenica Iacominija iz Rima, Ul. Castelfidardo 34, ki začasno stanuje v našem mestu v hotelu «Adria», in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi ran po čelu in desnem sencu ter udarcev po glavi. Iacomini, ki se bo moral zdraviti 10 dni, je povedal, da se je malo prej peljal v fiatu 600 TS ladje: 15.000 tonski enoti «Pomona» 43162> w ga je proti obrežju Tre in «Fede», 13.500-tonski enoti «Eri-ce» in «Megara-> ter še drugi dve moderni ladji. VzdoU. proge se ladje ustavljajo v Trstu (izhodišče proge), Penangu, Port Swettenha-mu, Singapuru, Bangkoku, Manili, Hongkongu in Sajgonu. Vožnja iz Trsta v Penang traja 16 dni, kar predstavlja zelo ugodno zvezo zlasti za blagovni promet, ki se od-viia iz srednje Evrope na Daljni vzhod. Podjetje «Lauro» je v Bangkoku in Sajgonu organiziralo svojo lastno prevzemno službo, tako da opravijo ladje svoj posel v teh pristaniščih, ki sta vedno močno zasedeni, z minimalno zamudo. Novembre vozil 28-letni Sartorino Maranzlnl iz Ul. dei Vigneti 33. Ko je ta privozil do Trga Unita pred palačo prefekture, je treščil v avto ((fulvia«, TS 79417, ki ga je nasproti privozil 25-letni Gianni Tulilo iz Ul. Conconello 57. Pri trčenju Je Iacominija vrglo naprej, da Je z glavo udaril v vetrobran in se ranil. Zbiranje podpisov Vietnamu za mir v Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama v Trstu, ki Ima svoj sedež v Ul. S. Nlcolč 11, prejema nove številne peticije vladi za mir v Vietnamu, ki jih podpisuje na stotine meščanov vseh strok in slojev. V zadnjih dneh so zbrali iiHmiiimiiMniiiiMiiiiliiliimiiilitiiiiiiliiiiuiiiiiiiiiiiitiMmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHllMiiiiilliiiiiiiiii 13.00 R Benetke 13.30 A Portogruaro 14.45 D Benetke 16.50 A Tržič Portogruaro 17.28 DD Benetke - Milan L. • Pariz 17.57 A Portogruaro 19.20 A Portogruaro 20.30 D Benetke Rim (skozi Mestre) 22.25 DD Benetke • Mitan -Turin -Genova - Venttmlglia Marseille (spalrn vozovi in spalni pogradi Trst • Genova) Mestre Bolo- gna Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Trst • Rim) 1) Samo I razr. c prednaročilom obveznim PRIHODI SKBOFLKX VSE ZA KINU IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo, da nas oolščejo 1! m ČETRTKOVEM SESTANKU ODBORNIKOV Knjižnica se Je prav tako obogatila z arhivom pokojnega tržaškega zgodovinarja Giuseppa Štefanija, ki ga je pustil svojemu prijatelju Oscarju de Incontreri s pravico, da ga daruje po svojem najboljšem namenu. Pomembne prispevke so darovali tudi številni tržaški in deželni pisatelji, kakor tudi univerza in kulturni instituti (med katerimi družba Minerva, k) je darovala knjižnici leta 1966 54 periodlkov, ki jih je prejela v zamenjavo za «Archeografo Trlestino«, kreditne in industrijske družbe, profesionalne zbornice, ALUT, Turistična m letoviščarska ustanova, poslaništva in konzulati tujih držav, verske skupnosti, muzeji ter trgovinska m industrijska zbornica. Omeniti je treba še številne knjige, ki jih prejema knjižnica iz raznih krajev Italije. Zbirko zvezkov Je iz Rima poslal tudi pokojni dr. Lionello Stock, kateri Je nekaj dni pred svojo smrtjo v juniju lanskega leta nameni! knjižnici tudi zDirko del Gaetana Salvemlnija. Razdelitev funkcij v novem izvršnem odboru Kmečke zveze Novi izvršni odbor bo pripravil načrt stalne povezave s članstvom in naloge delovanja strokovnih komisij predvaja danes, 19. t.m. ob 15. uri technicolor techniscope dramatičen in najbolj nasilen westem film: ”Un fiume ii doki (REKA DOLARJEV) Igrajo: Thomas Hunter, Henry Silva, Dan Dur.vea, Nando Gaz-zolo, Nicoletta Machiavelli in Gina Feira. V ponedeljek, 20. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: «UN FIUME DI DOLLARU Nove zbirke tržaške mestne knjižnice fcj~l ■! BeTi^L"] predvaja danes, 19. t.m. ob 16. url dramatičen film; IL FIGLIO RAPITO (UGRABLJENI SIN) Igrajo: JOSELITO, LIBERTAD LAMARGUE, SARA GRACIA in ROBERT CAMARDIL. Mestna knjižnica je leta 1966 prejela v dar 4355 zvezkov in snopičev ter 360 periodlkov. K tem številkam je treba dodati publikacije, ki so bile kupljene za vsoto 1.112.000 Ur, ki predstavlja del prispevka dežele Furlanije Julijske krajine za Nož rezilnega stroja ji je preluknjal dlan V tovarni «Lucky Shoe» v Starem pristanišču, kjer je zaposlena, s- je včeraj zjutraj ponesrečila 20-letna delavka Adriana Penco iz Drev. XX. septembra 54. Pencova je delala pri rezilnem stroju in rezala usnjene podplate. V trenutku nepazljivosti je pod ostro rezilo podstavila desnico in oster nož ji je preluknjal dlan. Mladi delavki so tovarišice priskočile na pomoč in poklicale rešilni avto RK, s katerim so Pencovo odpeljali v bolnišnico. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti od 10 do 15 dni zaradi globoke rane na dlani s poškodbami mišičnega tkiva. V četrtek, 16. t.m. so se sestali odborniki Kmečke zveze, izvoljeni na občnem zboru 26. februarja, da si razdelijo funkcije in določijo smernice delovanja organizacije v prihodnji poslovni dobi. Upravni odbor Kmečke zveze sestavljajo: Jože Škerk, predsednik, Evgen Kalc in Alfonz Guštin, podpredsednika, Miro Križmančič, tajnik upravnega odbora, Mario Švab, blagajnik, Drago Starc, načelnik komisije za cvetličarstvo, Alojz De beliš, načelnik komisije za vrtnarstvo, Ivan Bole, načelnik komisije za vinogradništvo, Ivan Antonie, načelnik komisije za živinorejo, Jožef Rapotec, načelnik komisije za dvolastnike, ki so po pravilin obenem člani izvršnega odbora, ter Rafael Grgič, Marčelo čok, Karel Križmančič, Pepi Sancin, Anton Pa-rovel, Ivan Racman, Milko Purič, Karel Štolfa, Jože Kralj, Alojz Škerk, Jože Pernarčič, Celestin Per-tot, Ludvik Pipan in Mano Kosmač. V nadzorni odbor so bili imenovani Ivan Križmančič, predsednik, Anton Petaros in Zoro Grgič, v raz sodišče pa Miloš Marc, predsednik, Silvester Glavina, Jože Bolčič, Jože Bizjak in Andrej Kriščak. Glede smernic delovanja Kmečke zveze so se izvoljeni organi obve- sosedni goriški slovenski zemlji. Možu in sorodnikom naše sožalje. SLIVNO FRANKO PAHOR 2ENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST UL. IMBRIANI. 9 DREV. MIRAMARE, m TRGOVINA OTROŠKE KONFEKCIJE, IGRAČ IN ŽENSKEGA PERILA GRAZIA in ANICA ZUCCOLI PROSEK it. 551 Predzadnjo soboto smo spremili na zadnji poti Ano vdovo Kralj, ro jeno Bavčar v Rihemberku. 82 jih je dočakala, od teh največji del težkih in nezavidljivih, saj je že leta 1922 ostala vdova, sama s petero otrok, ker je en sin padel v prvi svetovni vojni. Opravljati odgovorne naloge v svojstvu matere, gospodinj in vzgojiteljice, in to celo na majhnem kraškem posestvu v takratni naši dovolj črni dobi — je dovolj težavna vloga, ki jo zmore le žena z močno življenjsko silo. Dobro je krmarila, skrbno čuvala svojo družino in jo vzgajala v samostojnosti. Skrbi in težave je obdržala zase. Ker je ljubila mir in dobre medsebojne odnos > ter znala stvari stvarno presojati, je v vsakem primeru skušala posredovati pomirjevalno. Zarad; teh njenih vrlin smo to vzorno ženo vaščani spoštovali. Ob veliki udeležbi domačinov in sosedov se je ob grobu poslovil od nje šempolajski župnik, j Blagi ženi blag spomin. Svojcem iz-1 rekamo svoje sožalje. VELIKA IZBIRA VSEH ARTIKLOV iiiiniiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiii VČERAJ DOPOLDNE V LJUBLJANI Na tisoče ljudi je gledalo potek «Slovenske ohceti» Med gledalci je bilo tudi kakih 500 Tržačanov s skupino narodnih noš - Ženine in neveste je spremljalo okrog 450 svatov v narodnih nošah KINO PROSEK-KONTOV E L predvaja danes, 19. t.m. ob 16. uri Panavision barvni film: M.5 - CODICE DIAMANTI (M. 5 — ZAKONIK DRAGULJEV) Igrajo: JAMES GARNER, SANDRA DEE, MELINA MERCOURI In TONY FRANCIOSA. (Od našega posebnega poročevalca) LJUBLJANA, 18. - Danes je bita v Ljubljani kot v nekakšen tihot! v mednarodno turistično leto pestra in zanimiva folklorna prireditev — «Slovenska ohceh, ki je privabila na ulice veliko število meščanov, pa tudi turistov. Prireditev je imela mednarodni značaj, saj so se je poleg para iz Slovenije udeležili tudi pari iz Italije, Švedske. Češkoslovaške in Avstrije. Ženine in neveste je spremljalo k poroki na ljubljanski magistrat in nato na slavnostno kosilo v festivalski dvorani na Gospodarskem razstavišču kakih 450 svatov v narodnih nošah. V svatovski povorki je bilo tudi 20 narodnih noš s Tržaškega. Izleta, ki sta ga priredila Slovenski klub in prosvetno društvo «Prosek - Konto veh, se je udeležilo posamično ali v skupinah z avtomobili kakšnih 500 prebivalcev s Tržaškega. Poroke so v Sloveniji običajno v kasneje v aprilu ali maju ali v zgodnji jeseni, bi gotovo privabila večje število turistov. Ženini so se zbrali pred gospodarskim razstaviščem, od koder so se v spremstvu svatov napotili proti hotelu «Lev», kjer so jih čakale neveste in trije vozovi z balo, kot so jih imele slovenske neveste, seveda iz premožnih družin, pred sto in več leti. Izpred hotela «Lev* je nato krenila povorke med gostim špalirjem občinstva ob vriskanju svatov in prepevanju narodnih pesmi proti magistratu. Toda pred hotelom fSlom se je morala povorka ustaviti pred šrango. Fantje v narodnih nošah so se krepko pogajali in zahtevali Ou ženinov visoko ceno, saj si je vsak ženin izbral nevesto - majlepši cvet*. Ko so se pogodili, je povorka lahko nadaljevala pot do magistrata, kjer je bila poroka s posebno svečanim obredom. Veselo razpoloženje novo-poročencev in svatov se je potem sobotah. Toda če bi bila slovesnost j stopnjevalo na slavnostnem kosilu, na praznični dan in nekaj tednov | A. B. zali izvajati naloge, ki jih je občni Ii zbor določil v sklepni resoluciji in vzpostaviti tesnejše redne stike vasmi in s člani. Izdelava načrta stalne povezave s članstvom je bila poverjena novoizvoljenemu od boru. Med diskusijo je bilo tudi govora o perečem vprašanju škode, ki jo posebno v tem času povzročajo izletniki, o že izvedenih posegih Kmečke zveze ter o nadaljnji akciji, da se temu napravi konec. Upravni odbor je tudi razpravljal o članarini, upoštevajoč, da je bila neizpremenjena še od leta 1950, ter odločili naj bo odslej članarina 100 lir na mesec. V kratkem se bo sestal novoizvoljeni izvršni odbor, da izvede naložene mu naloge, še zlasti glede delovanja strokovnih komisij, ki imajo važno vlogo pri reševanju problemov našega kmetijstva. SMRTNA KOSA ŠEMPOLAJ Razen sorodnikov je tudi naše starejše vaščane potrla vest v Vrtojbi preminule domačinke 66-letne Zore Gruden, poročene Grgič. Čeprav je bila dolgo let izven nas, vemo, da se njena podoba iz mladih let ni spremenila in je ostala ista mirna, dobrohotna in uslužna žena, ki so jo spoštovali in vzljubili tudi Vrtojbci. Dolgo let je na splošno zadovoljstvo vodila ondotno zadružno gostilno, saj se je tega poklica učila že v mladih letih. Pogreba, v soboto 11. t.m., so se domačini mnogoštevilno udeležili. Naj priljubljena Šempolajka mirno počiva v NOVA TRGOVINA KMETIJSKIH POTREBŠČIN 6.22 A Cervinjan - Tržič 7.25 A Portogruaro Tržič 8.00 DD Turin Milan Benetke Rim (spalni vozovi ln spalni pogradi Rim Trst Marseille • Genovo) 9.18 D Benetke Rim 11.36 DD Pariz - Milan Benetke 13.30 D Bari Benetke Bologna 13.55 A Cervinjan Tržič 15.28 D Benetke Milan Parli 17 20 D Benetke Portogruaro • Cervinjan 18.18 A Tržič (**) 18 45 R Bologna Benetke (•> 1910 A Portogruaro Tržič 19.54 DD Pariz Milan Benetke 21.16 R Milan - Rim Benetke (*) 22.55 A Benetke Tržič 23.48 DD Turin Milan Genova (II) Rim • Bologna -Benetke (*) Samo I. razr. — (••) samo ob delavnikih. Videm - Dunaj Salzburg - Miinchen ODHODI 3.40 A 5.20 A 6.15 D 6.21 A 7.16 D 9.45 A 12.20 D 12.30 A 14 30 A 16.35 A 17.48 A 19.15 D 19.53 A 20.52 D 22.03 A Videm Trbiž Videm Videm • Trbiž Videm Videm - Trbiž - Dunaj -Miinchen Videm • Trbiž Videm Videm Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm Videm • Trbiž Dunaj- Miinchen Videm PRIHODI 1.07 A 6.58 A 7.50 A 8.20 D 9.07 A 9.25 D 12.02 A 15 08 A 17.32 A Videm Videm Videm Videm Videm Dunaj Videm Trbiž Videm Videm MUnchen • Trbiž- Videm v NABREŽINI št. 106 vam nudi po ugodnih cenah - VSA SEMENA ZA SPG MLADANSKO SETEV - UMETNA GNOJILA - KMEČKO ORODJE - PISCETA Itd. Obiščite nas! 18.55 DD Trbiž 19 47 A Videm 2106 A Videm 22 35 A Videm 22.45 DD Munchen Videm Videm Dunaj Trbiž- Opčine-Ljubljana-Beograd ODHODI ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu ZLATO ZA ZOBE 22 KAR. URE najboljših znamk od lir 2.500 dalje VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov ZLATARNA IN URARNA AVALA T R S T - VIA ROMA st. 22 0.22 D / 03 A 9 00 D Opčine Ljubljana Beo-grao Zagreb Budimpešta Opčine Opčine Ljubljana Zagreb Beograd 11.65 DD Opčine Ljubljana Zagreb Reka Opčine Opčine Ljubljana Opčine LJublJana-Beo-grad Atene Istanbul Opčine 13 40 A 18.05 A 19 00 D 20 14 D 20 22 A PRIHODI 5.30 D 7.12 A 8 30 D Beograd Budimpešta -Zagreb - Ljubljana Opčine Beograd Opčine Opčine Istanbul Ljubljana 9.55 D Ljubljana 16.53 A Opčine 17.03 DD Reka Zagreb Ijana Opčine 19 58 D Beograd Zagreb-LJuo-ijana Opčine 21 40 a Opčine Ljub- ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORTNA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA W ANDA LUKSUSNA MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA PROSEK 551 Vedno dobro založena z najnovejšimi modeli ženske in moške konfekcije ter športnimi rekviziti. ARKTON RIBIŠKI PRIBOR " m ■ m ■ m m n ŠPORTNA KONFEKCIJA TRG GARIBALDI 2 V* Ulica Geppa 2 NEPREKOSLJIVE CENE TRST PfTnior šTcI 'dnevTilk — 6 — 19. marca 1967 NEDELJA, 19. MARCA Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar . 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 «Pastirji severnih jelenov«, roman - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... . 14.45 Pianist Art Tatum - 15.00 S pesmijo naokrog - 15.30 «Alfie Alkins in njegovo skromno življenje«, radijska pripoved - 17.05 Orkester - 17.15 Obisk v diskoteki - 18.00 Čajkovski: Slovanska koračnica - 18.30 A. Pregare: «Praznik sonca v Po-vesku« - 18.55 Glasba za dobro voljo . 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Napevi ■ 20.00 šport - 20.30 Lelja Rehar: «Uoljčenca je vre leti« - 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba - 22.20 Neapeljske pesmi - 22.45 Antologija jazza. 9.30 Kmetijska oddaja - 11.15 Tržaški motivi - 11.30 Za prijatelje cvetja - 12.15 Tedenski športni pregled - 14.00 El Campanon. Koper 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.05 Zabavni zvoki -9.30 Nedeljska, srečanja - 9.45 Ritmi - 10.00 Prenos RL - 10.30 Pesmi - 10.45 Glasbeni zmenek -11.00 Dogodki in odmevi . 11.30 Današnji pevci - 11.50 in 13.05 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 13.30 Sosedni kraji in ljudje - 14.00 in 14.45 Glasba po željah - 15.30 Domače pesmi - 16.00 Prenos RL - 19.00 športna nedelja - 19.30 Prenos RL - 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Skladbe za godala - 9.30 Nabožna oddaja - 10.45 Schumannove skladbe - 11.40 Roditeljski krožek -13.38 Poje Peppino di Capri - 14.30 Lahka glasba - 15.10 in 17.00 Popoldne z Mino - 16.00 Nogomet od minute do minute . 17.45 Simf. koncert - 19.10 Pisana glasba -20.25 Glasbeno-govomi spored -21.05 športni dnevnik - 21.15 Tržaški trio. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske -9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box 12.00 Športna prognoza . 13.00 Radijski kvizi - 13.45 Radijski spored - 14.30 Teden aktualnosti - 15.00 Oddajali smo - 16.30 Program za avtomobiliste - 17.00 športna nedelja: rezultati, kronike, komentarji - 18.35 Lahka glasba - 20.00 Glasba po željah - 21.00 Aktualnosti . 21.40 Gledališke orgle - 22.00 Glasbeno-govomi spored. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Tedenski kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Sredozemska kultura - 21.00 L. Machado: «Maria» -22.30 Simfonična glasba. Slovenija 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Radijska igra: W. Ecke: Moj čmi vnuček . 10.00 Še pomnite, tovariši...: Lado Artnik: «Intemati civili di guerra« - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 Lepe melodije - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Orkestralna glasba -12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Ansambel Boruta Lesjaka - 14.00 športno popoldne - 15.30 Humoreska: T. Bernard: Brezpomemb na skrivnost - 17.05 Operetne me lodije - 17.30 Radijska igra: M Marinc: Lavina - 18.19 Paganini Liszt, Sarasate, Chopin - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 ((Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 Jugoslov. operni pevci - 22.10 Novosti iz zabavne glasbe - 22.25 Mozaik jazza 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Ustvarjalnost skladatelja Petriča. Ital. televizija 9.30 Nabožna oddaja - 11.15 Kmetijska oddaja - 15.30 športno popoldne - 17.00 Program za najmlajše - 18.00 Settevoci - 19.00 Dnevnik - 19.15 Registriran polčas nogometne tekme - 19.55 športni dnevnik in kronike pol. strank - 20.30 Dnevnik - IV. nadalj. «Ca-vourjevega življenja« - 22.20 Športna nedelja: rezultati in kronike -23.15 Dnevnik //. kanal PONEDELJEK, 20. MARCA Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.40 Radio za šole - 12.00 Popevke - 12.10 Brali smo za vas - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije - 17.00 «1 Leggen-dari« - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo - 18.00 Pravna posvetovalnica - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Glazunov: Koncert v f-molu, op. 92 - 19.00 «Um-berto Saba«, pripravil prof. Tavčar . 19.30 Postni govori - 19.45 Zaploskajmo jim - 20.00 Šport -20.35 Italijanski pentagram - 21.00 «Ob stoletnici Toscaninijevega rojstva« - 21.45 V plesnem ritmu -22.30 B. Martinu: Prva sonata za violončelo in klavir - 22.50 Ameriški motivi. 12.05 Poje Silva Balanza 12.25 Tretja stran - 13.35 Zborovsko petje . 13.55 Album za mladino • 14.15 Orkester Casamassima. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Skladbe za orkester - 10.45 Lahka glasba - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Mala prodajalna plošč - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Popevke - 15.45 Petričev ansambel - 16.00 športno življenje na Primorskem - 16.20 Športni ponedeljek - 16.30 Spoznavajmo jazz - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Klavičembalistka S. Velicogna - 17.40 Orkestri - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Ashley - 22.15 Oktet Brubeck - 22.35 Večerni koncert. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.07 Zvočni trak - 10.05 Neapeljske pesmi - 10.30 Šola - 11.23 Zdravnikovo mnenje - 11.30 Mozart, Bellini, Rossini - 12.47 Ženska danes - 13.33 Pesmi brez besed - 14.40 Pesmi - 15.45 Plošče -16.00 Oddaja za bolnike - 16.40 Komorna glasba s plošč - 17.15 Solisti - 17.30 Stendhalov «Luciano Leuwen» - 1815 Glasba za mladino - 19.05 Nabožna oddaja 19.30 Luna park - 20.20 Zmenek petih - 21.05 Koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glas beni album - 10.15 Pet celin 10.40 Glasbeni spored - 11.42 Pes mi desetletja 13.00 Tedensk športni pregled - 14.00 Juke box 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Vio linist Miša Elman - 15.55 Spoznavajmo Italijo • 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Ital pesmi 17.35 Glasba Latinske Amerike 18.35 Enotni razred - 20.00 Revij ski spored - 20.50 New York 67 21.55 Tovarna golov: Fiorentina. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert -20.30 Duerrenmatt: «Romolo il grande« - 22.30 Glasba. Slovenija 18.00 Simf. koncert - 21.00 Dnevnik - 21.15 Večerna glasba - 22.10 ((Potovanje med dvema Evropa-ma», II. nadaljevanje. 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.15 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 Veliki zabavni orkestri -9.45 Otroška igra s petjem - 10.15 Skladatelj Bravničar - 10.35 Naš podlistek: O. Wilde: Genij in talent . 11.00 Turistični napotki -11.15 Melodije - 11.25 Mozaik zabavnih zvokov - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Slovenski pevci - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Melodije - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.30 Zbor «Grafika» - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Operni koncert - 18.15 Popevke in glasba za ples - 18.45 Ing. Mile Železnov: Ultra zvok -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Orkester in zbor Slov. filharmonije - v odm. ((Kulturne diagonale« - 22.10 Slov. klarinetist Borut Bučar - 22.30 Zabavni zbori - 22.50 Tone Šifrer: Kmet in stvari - 22 05 «Jazz pod drobnogledom«. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Giocagib - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Mali oder - 19.45 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 Glasbeni spored -22.35 Film «New York-Pariz-New York» - 23.00 Dnevnik II. kanal 18.30 Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Mandy, la piccola sordomu-ta» - 22.45 Filmske kronike. TELEVIZIJSKI SPORED OD 19. DO 25. III. NEDELJA, 19. marca 9.05 Poročila - 9.10 Moj prijatelj - gospod Nihče — film - 10.00 Kmetijska oddaja - 10.45 Vijavaja - ringaraja - 11.30 Prijatelj Les — film - 15.45 Poročila - 15.50 Kmečka ohcet — posnetek sobotne prireditve - 16.45 Dokumenti in čas: Lune - 17.15 Oktet Gallus - 17.25 Osvajalci iz pete dimenzije — film - 18.15 Prenos športnega dogodka - 19.00 Reklamna oddaja - 19.15 Prenos športnega dogodka - 20.00 Dnevnik - 20.45 Cikcak - 20.50 Zabavnoglasbena oddaja . 21.50 Poročila. PONEDELJEK, 20. marca 9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.50 Ruščina - 17.10 Poročila - 17.20 Mali svet — oddaja za otroke - 17.40 Risanke - 17.55 Obzornik - 18.20 Pogovori o slovenščini - 18.45 Kuharski nasveti . 19.15 Tedenski športni pregled -19.40 Nekaj novega, nekaj starega - 20.00 Dnevnik - 20.30 TV drama - 21.30 Biseri glasbene literature -21.45 Pesnik Marjan Kramberger * 22.05 Poročila. TOREK, 21. marca 18.25 Poročila - 18.30 Srečanje s Františkom Čapom — reportaža - 18.50 Svet na zaslonu: Indonezija po Sukamu; Ali je Kongo na novi poti? - 19-40 TV obzornik in svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 20.05 Ameriški celovečerni film - 21.50 Poročila. SREDA, 22. marca 9.40 in 13.40 TV v šoli - 10.35 in 14.35 Angleščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 15.00 Prenos športnega dogodka - 17.00 Poročila - 17.05 Drejček in trije Mar-sovčki — lutke - 17.30 Ramadan v Kanu — film - 17.55 Obzornik • 18.15 Tisočkrat zakaj - 19.00 Reportaža - 19.30 Film Dušana Povha - 20.00 Dnevnik - 20.35 Hotel Victoria — glasb, oddaja - 21.35 Rezerviran čas - 22.00 Poročila. ČETRTEK. 23. marca 9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli -11.00 Angleščina - 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.05 Poročila -17.08 Babica in trije vnučki - 17.25 Slike sveta - 17.55 Obzornik - 18.15 Reportaža: Sarajevo - 18.35 Sam z glasbo - 19.00 Dežurna ulica — hum. oddaja - 19.54 Medigra - 20.00 Dnevnik - 20.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - 20.30 S plenarnega zasedanja CK ZKS 21.10 Opera - 22.10 S plenarnega zasedanja CK ZKS - 22.30 Rezerviran čas. PETEK, 24. marca 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05 Poročila - 17.10 Vaša križanka -17.55 Obzornik - 18.15 Tiskovna konferenca . lil.45 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik - 20.37 Kruto morje — film - 22.40 Poročila. SOBOTA, 25. marca 9.40 TV v šoli n 13 00 Veslaška regata Oxford-Cambridge - 13.35 Tampere: Evropsko telovadno prvenstvo - 16.00 Prenos športnega dogodka - 17.55 Obzornik - 18.15 Vsako soboto - 18.30 Glasbeni magazin - 19.15 Ipavec-Cipci: Možiček - balet - 20.00 Dnevnik - 20.25 S svetovnega hokejskega prvenstva - 20.30 Veseli večer radia Beograd - 21.30 Glavno dejanje milosti — film - 22.20 Veseli klatež — zabavnoglasbena komedija - 23.50 Dunaj: Svetovno hokejsko prvenstvo . 23.35 Poročila. MEDTEM KO SO BONE ZA NAFTO ZE RAZDELIL! Konec marca se prične razdeljevanje bencinskih bonov za Gorico in Sovodnje Za voznike iz drugih krajev goriške pokrajine bo na voljo polovična količina, ki jo bodo prejemali upravičenci na območju proste cone - Zanje se prične razdeljevanje v mesecu maju Za potrošnike iz Gorice m Sovodenj bodo pričeli razdeljevati bencinske bone v torek 28. marca. Upravičenci bodo prejeli bone za štiri mesece skupaj. Razdeljevalo jih bo distribucijsko središče za gori-ško območje. V ostalih delih pokrajine, kjer so ustanovili štiri razde-ljevalna središča (Tržič, Gradež, Gradiška in Krmin) pa bodo pričeli razdeljevati bone v mesecu maju. Pripomnimo naj, da so avtoprevozniki že prejeli bone za nakup nafte, medtem ko upravičenci za ostale kontingente sploh niso bili v težavah ter so redno prejemali neko obliko naprejščine, tako da zavoljo zakasnitve v sprejemu zakona proizvodnja ni utrpela škode. S tem se je zaključilo naporno delo, ki ga je opravil odbor trgovinske zbornice skupno s posvetovalno komisijo proste cone. Koliko dela je bilo opravljenega in v kako kratkem času, nam povedo naslednji skopi podatki: Sedanji odbor trgovinske zbornice je bil imenovan 25. januarja. 6. februarja je izvedel za spremenitev zakonskega dekreta o prosti coni v zakon, trajajoč sedem let. Od takrat do danes je imel odbor trgovinske zbornice (poleg številnih posegov v Rimu zaradi spremembe zakona) vrsto sestankov, na katerih so uredili številna vprašanja, ki zadevajo razdelitev kontingentov. Med pomembnimi odločitvami, ki jih predvideva zakon, je tudi razdeljevanje kontingentov med ostale prebivalce naše pokrajine. Posebno je to važno za voznike, ki bodo prejeli polovično količino pogonskega goriva kot ga bodo prejeli upravičenci na območju proste cone (Gorica in Sovodnje). Pri določitvi količine bencina, ki jo bo prejel voznik na območju proste cone, je odbor trgovinske zbornice upošteval povprečno kilometrsko razdaljo, ki jo prevozijo goriški avtomobilisti, ter ugotovil, da znaša ta razdelja okoli tisoč kilometrov. Tako bodo za vozila med 6-11 konjskimi silami prejeli v Gorici in Sovodnjah po 60 litrov na mesec, vozila 12-13 konjskih sil 80 litrov, za vozila nad 14 konjskih sil pa 90 litrov na mesec. Lastniki enako močnih vozil iz ostalih krajev pokrajine bodo prejeli polovično količino. Motocikli od 50 do 125 kub. cm bodo prejeli v Gorici in Sovodnjah 10 litrov, od 2 do 4 konjskih sil tudi 10 litrov, nad 4 konjske sile 15 litrov; v ostalih krajih pokrajine bodo prejeli polovično količino. Za motorčke montirane na kolesa bodo dali 5, odnosno 2.5 litra bencina mesečno. Tovorni avtomobili na območju proste cone do 5 stotov 70 (CP) odnosno 100 (CT) litrov; 6-10: 120 (CP) odnosno 180 (CT) litrov; 11-20: 170 (CP), odnosno 250 (CT) litrov; nad 21 stotov; 215 (CP), odnosno 325 (CT) litrov; v ostalih krajih pokrajine bodo prejeli polovično količino. Za «giardinette» in vozila z mešanim tovorom: 11 konjskih sil 70 litrov; 12-13: 100 litrov; nad 14 konjskih sil 110 litrov; izven proste cone polovično količino. Motorna trikolesa do 5 stotov bodo prejela 20 odnosno 35 litrov, 6-10 stotov 35 odnosno 55 litrov, nad 11 stotov 60 odnosno 90 litrov (CP in CT); izven proste cone polovično količino. Lahki motorni tricikli bodo prejeli 15 odnosno 10 litrov. Tovornjaki z nosilnostjo 5-15 stotov 120 (CP) in 170 (CT) litrov nafte; 15-25 stotov 200 in 300 stotov; 25-40: 390 in 570 litrov; 40-50: 550 in 820; 50-80: 770 in 1.150; nad 80 stotov 1.250; prikolice 40-80 stotov: nič; nad 80 stotov po 4 odnosno 6 litrov za stot. Stališče PSU o stavki tekstilnih delavcev Na seji pokrajinskega izvršnega odbora PSU v Gradiški so obsodili ravnanje industrijcev, ki so s svojo propagando skušali izkriviti resnico ter s tem prisiliti sindikalne organizacije, da so proglasile stavko teks tilnih delavcev. Pohvalil je tekstilne delavce, ki so enotno nastopili v stavki 14. marca, ter tako dokazali, da hočejo doseči moderno delovno pogodbo. Pozval je delavce, naj na daljujejo z borbo ter utrdijo sindikalno enotnost, nenadomestljivo sredstvo za izvajanje pritiska nad delodajalci. Končno izraža upanje, da bo nasprotna stran pristala čimprej na pogajanja, da se na mi ren način poravna spor ter tako preprečijo nadaljnje žrtve med delavci. Z OBČNEGA ZBORA ŽIVINOREJCEV Deželni zakon za živinorejo bo omogočil še večjo pomoč Poročilo prot. Marsana o delovanju Zveze Pretekli četrtek popoldne je bil v prostorih trgovinske zbornice v Gorici letni občni zbor rejcev šekaste furlanske pasme, ki so se ga udeležili tudi številni predstavniki deželnih, pokrajinskih in krajevnih predstavnikov oblasti. Med njimi na) omenimo zastopnika prefekta dr. Portellija, deželnega odbornika za finance dr. Tripanija, vodjo deželnega odbomištva za kmetijstvo dr. Angelija itd. Pozdravil jih je prof. Marsano, ki je podal tudi izčrpno poročilo. V njem je navedel glavne točke delovnega programa zveze za tekoče leto, pri izvajanju katerega računajo na pomoč pokrajinskega kmetijskega nadzomištva, deželnega od-borništva za kmetijstvo, ministrstva za zdravstvo ter pokrajinskega ži- vinozdravskega urada. Dejavnost | vi mezinec. Pridržali so jo za iiiimiiiumiMiiiiimiiimiimmiiiiiiiimiiiiii,umu,,,,,,,,,,,............................. MED 24. MARCEM IN 2. APRILOM LETOS Propagandna akcija proti hitrosti ker povečuje nevarnost v prometu Avtomobilski klub bo z raznimi pobudami (lepaki, letaki, transparenti, projekcije v kinematografih) opozarjal voznike na hude posledice hitrosti - Sestanek na prefekturi »Nevarnost na cesti se veča z brzino«, tako se glasi eno izmed gesel, ki bodo v bližnji akciji za cestno-prometno varnost med letošnjo spomladjo in poletjem (24. marec — 2. april) opozarjala voznike na naših cestah. Hitrost v prometu je eden izmed vzrokov hudih prometnih nesreč, zavoljo tega je ministrstvo za delo, pobudnik te akcije, storilo vse, da bi v bližnjih dneh opozarjalo voznike na to nevarnost. Podprefekt dr. Palisi in kvestor dr. Guida sta včeraj dopoldne sklicala na prefektur: sestanek, katerega so se udeležili predstavniki avtomobilskega kluba, ANAS, občine, pokrajine, prometne policije, karabinjerjev, vojske, tehničnega urada, šolskega skrbništva, zveze industrijcev, trgovinske zbornice itd. Po uvodnih besedah dr. Palisija PRIMORSKI DNEVNIK V GORICI se z jutrišnjim dnem preseli v nove prostore v Ulico 24 Maggio 1/1., tel. 33-82 (nad Garibaldijevo kavarno). in dr. Guide se je razvila živahna diskusija o načinih, ki bi najbolj u-činkovito opozorili voznike na nevarnost hitrosti v prometu. Predstavnik ANAS ing. Gašperini je nasprotoval postavitvi varnostnih opozoril na drevesa ob cestah, prav tako tudi na podstavke prometnih znamenj. Direktor ACI je dejal, da bodo tiskali rumene plakate z maloštevilnimi besedami, predvajali bodo diapozitive v kinematografih, namestili v mestu transparente ter razobesili napise v izložbah. Predstavnik ANAS je sodil, da bi pozive k zmernosti v prometu nalepili na mestne in linijske avtobuse. Odbornik Fantini je dejal, da je občina Gorica lUiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimuuiiiiimiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimimimii SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Priprave za izgradnjo deželne palače v Ul. Roma V kratkem prevzem avto prevozne službe Prispevek dežele za izgradnjo infrastruktur potrošila v zadnjem letu 8 milijonov lir za signalne znake ter da bo v kratkem kupila radartahimeter za merjenje brzine, ki bo stal poldrugi milijon lir. Pripadniki karabinjerjev, mestni stražniki in pripadniki mestne policije bodo med tem časom razdeljevali avtomobilistom letake s parolami, šolski skrbnik prof. Ba-iocchi je zavrnil predlog, da bi mogli že v tem letu pritegniti šolarje, bodoče voznike, v to akcijo s pisanjem šolskih nalog na aktualno prometno temo, pač pa bodo zbrali ves potrebni material ter jo izvedli prihodnje leto. Pred razpisom natečaja za slovenske učitelje Izvedeli smo, da se tudi za Gorico pripravlja razpis natečaja za stalnost učiteljev na slovenskih osnovnih šolah. Gre menda za 40 stalnih mest. Takšen natečaj so pred dnevi razpisali za tržaške slovenske učitelje. V prihodnjih dneh bomo podrobneje pisali o tem pomembnem razpisu, ki ga slovenski učitelji zavoljo svojega dostojanstva in napisanih pravic pričakujejo že toliko let. Lep pogreb Ffriicr |ctrcR a 7 Na zadnji seji občinskega odbora so na predlog odbornika Rovisa vključili v dnevni red prihodnje seje občinskega sveta predlog za neposredno občinsko upravo nad mestnim avtobusom, službo, ki bo priključena mestnim podjetjem. Odbornik Lupieri je poročal o načrtih za izgradnjo deželne palače v Ul. Roma v Gorici, v kateri naj bi poleg ustanove za kmetijski razvoj, pokrajinskega nadzornega odbora ter uradov deželne uprave zgradila dežela tudi avditorij, sejno dvorano, razstavišče, kakor tudi prostore za mestno knjižnico. Za zadevo se bosta pobliže zanimala župan in Lupieri. Odbornik za zdravstvo Tomassich je poročal o svojih stikih s pokrajino zaradi dokončnega odprtja posebne šole. župan je sporočil, da je za ponedeljek opoldne sklical načelnike skupin, ki se bodo pogovorili o pripravi gospodarske konference. Prebral je povabilo celovškega župana za našo udeležbo na evropskem folklornem festivalu, ki se ga bo udeležila tudi skupina iz Ljubljane. Gorica se bo pridružila pobudi. V zvezi z deželnim stališčem, da se tudi Gorica industrijsko razvije, je deželni odbornik Tripani poslal občini Gorica 50 milijonov lir kot prispevek za izgradnjo infrastruktur v industrijski coni. Prispevek predstavlja konkretno pomoč dežele za gospodarski dvig našega mesta. Na Valerišču sestanek Kmečke zveze Kmečka zveza priredi v ponedeljek, 20. marca ob 20. uri v prosto, rih bivše šole na Valerišču sestanek, na katerem se bodo pogovorili o pripravah za volitve v kmečko bolniško blagajno ter o pokrajinskem natečaju za izboljšanje hlevov. Sestanka se bo udeležil tudi pokrajinski odbornik Marko Waltritsch. IZLET K IZVIRU TIMAVE IN V MAVHINJE priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice na velikonočni ponedeljek, 27. marca. Na programu je srečolov in prosta zabava. Vožnja za člane po 650 in za nečlane po 800 lir. Odhod iz Gorice ob 13.15 skozi Podgoro in štan-drež. Vpisovanje pri A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8, do 23, marca. Kraševci in domačini iz Ronk so se prejšnjo soboto v zelo velikem številu udeležili pogreba Franca Jarca ter ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Ronkah. V sprevodu je bilo zelo mnogo vencev in pevci zborov iz Ronk, Doberdoba in Dola-Poljan so mu v slovo zapeli nekaj pesmi. Domačini še zlepa ne pomnijo da bi bilo za kakim pogrebom toliko ljudi. Pokojnik je bil zaveden slovenski delavec, ki je poleg vsakodnevnega dela našel še vedno dovolj časa tudi za drugo dejavnost. Bil je med ustanovitelji pevskega zbora «Srečko Kosovel« v Ronkah ter tudi več let občinski odbornik, kjer je kot prvi Slovenec po vojni zastopal tamkajšnje rojake. Zato ga bodo vsi, ki so ga poznali, ohranili v naj lepšem spominu. Tedenski počitek javnih lokalov Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da je v velikonočnem tednu, od 20. do 26. t.m. neobvezen tedenski počitek javnih lokalov vseh vrst. Pač pa velja tudi v tem tednu poldnevna zapora za trgovine, po že običajnem vrstnem redu. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza sporoča vsem lastnikom kmetijskih strojev, da zapade 31. marca t. 1. rok za prijavo lanskoletne potrošnje goriva in za letošnjo zaprositev. Isto tako morajo do 31. marca vlo- žiti prošnje na pokrajino vsi oni, ki se želijo udeležiti nagradnega natečaja za izboljšavo živinskih hle. vov in kurnikov. Zainteresirani kmetje naj se obrnejo na sedež Kmečke zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, kjer jim bodo v uradnih urah nudili vso potrebno pomoč. Danes praznik invalidov Pokrajinska sekcija državne zveze invalidov sporoča, da danes praznujejo tudi na Goriškem dan invalidov dela. Ob tej priliki bodo prišli v Gorico številni invalidi s podeželja. Po maši v stolnici bo svečanost v UGG, kjer bo govoril goriški župan Martina. Ob tej priliki bodo razde lili značke novim invalidom ter po dali poročilo zveze o delu in uspehih v preteklem letu. zveze je v glavnem na področju pasemske izbire živine, njenega nadzorstva in vodenja živinskega rodovnika. V poročilu navaja, da predstavlja danes živinoreja na Goriškem 50 odstotkov prodajne proizvodnje. živinoreja je v stalnem razvoju ter daje zadovoljive rezultate s tehničnega, kakor z zdravstvenega vidika. Pri tem je govornik navedel številne krajevne ustanove in urade, ki so pomagali pri razvoju živinoreje. Omenil je nato zeleni načrt št. 2 in možnosti pomoči, ki jo nudi živinoreji. Deželni odbornik za finance dr. Tripani je v svojem posegu podčrtal potrebo takojšnje okrepitve živinoreje, čemur daje deželna uprava veliko pažnjo ter je dodal, da bo v kratkem odobren deželni zakon za živinorejo, ki bo dopolnil državno podporo tej panogi kmetijstva. Vodja deželnega odbomištva za kmetijstvo dr. Angeli je zagotovil vso podporo svojega urada živinorejcem. Za njim so govorili še razni drugi predstavniki krajevnih ustanov, ki so obravnavali razne probleme živinoreje. Zborovanje je zaključil prof. Mar sano, ki je priporočal živinorejcem, naj se še bolj povežejo s svojo organizacijo; obenem se je zahvalil vsem tistim, ki so tudi za naprej obljubili pomoč goriškemu kmetijstvu in živinoreji. Iz goriške bolnišnice Včeraj popoldne ob 15. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 14-letno dijakinjo Franco Tonut iz Šlovrenca, ki jo je pri gostilni VVinkler v Moši podrl avto, ko je s kolesom prečkala cesto. Zdravniki so ji ugotovili udarec na glavi z rano na lasišču in pretres možganov ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Avto fiat 1100 je vozil Severino Tonzo iz Chioprisa. Prvo pomoč s prognozo 7 dni so nudili 7-letni Danieli Marangon iz Gorice, ki je malo pred 13. uro padla na dvorišču šole v Ul. Cap-pella ter se ranila pod brado. Pri delu v tekstilni tovarni v Pod-gori se je ponesrečila 27-letna Nel-la Matiussi iz Gorice, Ul. Lungh’I- dni na zdravljenju. . Ko je bila na obisku pri sv0^ sorodnici Valeriji Cigoj, ki ima bar v Ul. Vittorio Veneto v Gorici, se je urezala s strojem za narezava-nje salame 42-letna Domenica Bri gant iz Gonarsa. V bolnišnici so J nudili prvo pomoč; okrevala bo 15 dneh. Gorica VERDI. 14.00: «La resa dei conti»< Lee Van Cleef in T. Milian; barvni kinemaskopski film. , CORSO. 14.30, 18, 21.30: «11 dr- Z*' vago«, Omar Sharif, Julie Gristi > v kinemaskopu in barvah, am riški film. MODERNISSIMO. 14.15: «Le gioni del nostro amore«, E- ' Salerno in Anouk Aimee; črnoD« li italijanski film, mladini P° 14. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00: «11 teS°r della montagna rossa«, Lee in C. Mathevs; Van sonzo; pri stroju si je spahnila le- ll■l■l■■lllllmllllllllllllllllllllllllllllll,ll,ll,l,,l,,1,,,,,l,,,II)ll,lllmlll)1MIIII||||||t||||||)|||t|t|||)|||'m|||t|l■l|||| PRVEGA MAJA V ŠTEVEIIJANU Tekmovanje mladinskih godbenih ansamblov Prireja ga «Briški grič», ki sprejema prijave števerjanski prosvetarji, ki so včlanjeni v domačem prosvetnem društvu ((Briški grič«, so se že začeli pripravljati, da bi dostojno proslavili letošnji pivi maj, praznik delovnega ljudstva. Vsako leto nam pripravijo kakšno novost, ki privabi na «Dvor» veliko obiskovalcev. Tudi za letos pripravljajo nekaj posebnega. Gre za tekmovanje mladinskih godbenih ansamblov (Be ats). že sedaj opozarjajo vse tiste ansamble, ki bi se želeli udeležiti tega tekmovanja, katero obeta biti precej zanimivo, naj se prijavijo organizatorjem. Prijavijo se lahko osebno ali pa tudi pismeno. Sprejema jih vsak dan od 17. do 18. ure odbornik društva Saverij Rožič, v Gorici, Ul. Madonnina št. 34. Da bi lahko pravočasno pripravili vse potrebno, naprošajo prireditelji vse tiste, ki se namaravajo tega tekmovanja udeležiti, da se prijavijo čimprej. Za tekmovanje so določili naslednje nagrade: 1. Pokal društva ((Briški grič« in 10 tisoč lir; 2. 4000 lir in 3. 2000 lir. Tudi ostali ansambli bodo prejeli manjše nagrade. Vsa ostala pojasnila bodo dobili prizadeti pri vpisu. Podrobnejši program bodo prireditelji javili pozneje. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 12. do 18. marca se je v goriški občini rodilo 14 otrok, umrlo je 17 oseb, oklicev je bilo 8. ROJSTVA: Alessandro Stratta, Maria Cosulich de Pečine. Roberto Basso, Flavio Terpin, Elisabetta Mo-naco, Claudia Velicogna, Maria Co-solo, Sabina Antoni, Steno Picelli; Massimo Susic, Greta Storni, Lo-renzo Giarraputo, Gabriella Tomat, Andrea Baucer. SMRTI: gospodinja 87-letna Ana Volk, gospodinja 65-letna Ana Faganel, por. Cannizzaro, industrijec 69-letni Vittorio Vriz, gospodinja 71-letna Caterina Betossi, por Bres-san, gospodinja 87-letna Pierina Vouk, vd. Ipavec, gospodinja 80-let-na Caterina Borghes, vd. Bressan, gospodinja 64-letna Maria Marvin, vd. Sutteri, 33-letna Antonietta Prin cipe, trgovec 66-letni Domenico Sac-comani, gospodinja 81-letna Maria Orzan, vd. Baresi, gospodinja 41-letna Dolores Blasevi, por. Matto-la, gospodinja 71-letna Erminia Ver-solat, vd. Bregant, železničar 42-letni Lino Metus, gospodinja 84-letna Silvia Petuzzi, por. Perini, upokojenka 84-letna Sofia Colotti. 93-letna, Elisabetta Pernard, vd. Lo-datti, trgovec 42-letni Alberto Abuia. OKLICI: delavec Mario Kavčič in gospodinja Francesca Militello, šo fer Giuseppe Gulin in delavka Eu-genia Deros, uradnik Carlo Oscar Fortunato in Anna Maria Danielis, šofer Ermenegildo Mauri in tekstilna delavka Iolanda Domi, Ferruc-cio Zampa in trgovska pomočnica Giovanna Maria Milanovich, Romano Coceani in Elena Peršič, železničar Claudio Buda in bolničarka Maria Camelato, šofer Mario Petea-ni in tekstilna delavka Licia Garbi. Cleef in C. Mathevs; črnob«1* film. VITTORIA. 15,—21.30: «Gringu< getta il fucile«, J. Richardson Milland; italijansko-španski *° produkcijski film v barvah. Iržič AZZURRO. 14—22: «Le piacel'°‘ nottl«, V. Gassman, Gina Lo brigida in U. Tognazzi. Kine”1 skope v barvah „ PRINCIPE. 14—22: «La contess di Hongkong«, S. Loren in ’ Brando. Kinemaskope v barv • EXCELSIOR. 14—22: »Trenta cester per el diablo«, K. M® ner. Kinemaskope v barvah. S. MICHELE. 14—22: «11 col100®! Von Ryan», F. Sinatra in T. ward. Kinemaskopski film v D vah. tl on ko EXCELSIOR. 15—22: «Kiss, bang, bang«, G. Gemma, G. M tin in L. De Luca. Barvni f>“ g RIO. 15—21.30: «New York chian Super-drago«, R. Danton in Lee. Barvni film. od- Mali oglasi PRODAM DVE KMEČKI Hi®1 ter 1,5 ha sadovnjaka 500 me trov od prehoda Rožna dolin® (Jugoslavija). Ne prodajat” parcel, plačilo v konvertibil valuti. Patrone, Gorica, Canova 11 — Italija. Ulic8 Darovi in prispevki vrenčič štvo 2000 lir za Podporno Prisrčno se zahvaljujemo ki so z nami sočustvovali in Franca Jarca PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNfSKO PODJETJE LA GORU1AKA GORICA - Ul. Ouca d'Aosta lh(j - rei žk-45 - gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BI.AGA KONFEKCIJA MONCARO GORICA, Verdijev korzo 113-117 Razpolaga z zadnjimi novostmi za pomlad 1967 Bogata izbira modelov in barv za moške, ženske in otroke DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči j® g prta v Gorici lekarna AL CO» ’ Marzini, Korzo Italija 89, tel. * DEŽURNA LEKARNA V RONBa‘J Danes ves dan in ponoči Je Ronkah odprta lekarna «Alla sta' ^ ne« dr. Matitti — Vermeglia”0 Viale Garibaldi 3 — tel. 75013- LEKARNA V TRŽIČU Ves dan In ponoči je na lekarna «Alla salute«, dr- Lj bris — Panzano, Ul. Cosulich tel 72-480. Namesto cvetja na grob V Miroslava Skerka daruje JožeJ jrli- ZAHVALA vse”?; 111 mili na zadnji poti našega drag Posebna zahvala pevskim rom, darovalcem cvetja in vh g. ki so nam na kateri koli način h skočili na pomoč ,„jki Družina Jarc in sorod Ronke, 19. marca 1967 PfImorMTnTvnHc — 7 — 19. marca 1HT V ZADNJI ŠTEVILKI REVIJE «GORISKA SREČANJA NEKAJ PODATKOV IZ DOKUMENTA INFORMATIVNE SLUŽBE JUŽNOVIETNAMSKEFRONTE_ Stoletnica plebiscita Washington na eni strani trdi, da je za mir v Beneški Sloveniji» Revija ((Goriška srečanja«, o kateri smo takoj ob njenem izidu v našem časniku že poročali, je °čitno predvsem posvečena obravnavanju vprašanj, ki kakorkoli zadevajo življenje in razvoj tistih obmejnih predelov onstran meje, k! v glavnem gravitirajo proti novemu upravnemu, gospodarskemu tn kulturnemu središču, ki se je bilo tu ustvarilo po končani vojni, namreč proti Novi Gorici. Že °b svojem rojstvu se nam je tako po svoji obliki kot vsebini Predstavila na obetajoči višini. A da to namerava ne samo ohraniti, temveč še dvigniti, še bolj razviti, Je razvidno tudi iz njene zadnje Številke. Med zanimivimi članki, ki so v njej objavljeni, je, postavimo, tudi sestavek Draga Svolj-šaka ((Prazgodovinsko grobišče v Tolminu«. V njem strokovno in izčrpno obravnava odkritje prazgodovinskega grobišča na neki terasi ob vznožju vzhodnega pobočja Kozlovega roba, ki se nahaja zahodno od Tolmina, kjer je bilo najdenih poleg drugega več okrasnih, gospodinjskih in drugih uporabnih Predmetov, fragmentov keramike itd. Kovinski predmeti so povečini iz brona, a grobovi so pretežno Pokriti s kamnitimi ploščami, sa-hio grobišče pa pripada tako imenovani starejši železni dobi Marijan Drobež pa v svojem kratkem sestavku «Jusarska zemlja na Krasu — pozabljena vrednota« opozarja na vprašanje, ki bi Ba dejansko bilo treba čimprej rešiti. Saj gre za ohranitev pravice kakih 70 dvolastnikov z goriškega Krasa do uživanja obsežnih pašnikov in senožeti na področju občine Doberdob v Italiji. In to na kakih 100 hektarov tako imenovanih »jusarskih« površin. Zanimiv je nadalje sestavek {(Izkopavanja Goriškega muzeja na hribu sv. Pavla nad Vrtovinom«, iz katerega izvemo, da gre v tem Primeru za arheolško-raziskovalno delo sodelavcev Goriškega muzeja, ki so uspeli najtančneje osvetliti vrednost te poznoantične naselbine, ki je odigrala pomembno vlogo tudi v zgodnjem srednjem veku. Na str. 69 je objavljeno poročilo o »Bibliografiji nemških del o Goriški«, delu, ki ga je bibliotekar Univerzitetne knjižnice v Grazu, dr Franz Kroller, objavil v reviji "Studi Goriziani«. Poročilo je Vestno in strokovno sestavljeno, o samem delu dr. Krollerja pa pl sec pravi, da bo «gotovo še nekaj časa važen pripomoček pri iskanju različnega gradiva o Goriški«. Branko Marušič se je topot o-glasil s prispevkom ((Stoletnica Plebiscita v Beneški Sloveniji«. V Uvodu se najprej spominja, kako so se pred sto leti beneški Slovenci odločili za mlado kraljevino Italijo, s čimer so Slovenci utrpeli Prvo izgubo svojega takrat že izoblikovanega etničnega ozemlja. Beneški Slovenci — pravi — ki So živeli po letu 1814 nepretrgoma že pol stoletja pod Avstrijo Uiso imeli nobene tesnejše povezave s sosednjimi goriškimi Slovenci. A tudi slovenska javnost, katere narodna zavest še ni bila dovolj zrela, se za Slovence na Be-beškem ni preveč zanimala. Med takratnim slovenskim tiskom je edino Einspielerjev ((Slovenec« posvečal nekaj več pozornosti problemom Slovenske Benečije in piša’ proti italijanskim ozemeljskim aspiracijam. Dokaz za nezanimanje slovenske javnosti je tudi pisanje Bleivveisovih «Novic», ki so Prvič šele v začetku avgusta 1866 spregovorile o političnih posledicah vojne. Dotlej pa so se ((Novice« namenoma izogibale, da bi o tem kaj več pisale. Tako pripravljena Je slovenska Politika prišla v tisti čas, ko naj bi plebiscit odločil bodočo pripadnost tega dela slovenskega ljudstva. Vprašanje odločitve v Bene- ški Sloveniji je presegalo sposobnosti takratne slovenske politike. In naj je tudi usoda beneških Slovencev bila v naprej določena s pogajanji in pogodbami, k izidu plebiscita je vendarle mnogo prispevala tudi takratna slovenska politika — pravi pisec — ki je bila nezrela in nesposobna. Nato živec nadaljujo: Plebiscit, ki ga je kraljevski odlok napovedal za ((italijanske pokrajine osvobojene od avstrijske okupacije«, je bil 21. in 22. oktobra 1866. Prebivalstvo je bilo pozvano na volilne shode, kjer naj bi volivci pred volilno komisijo izrazili svojo voljo z izjavo: ((Izjavljamo se za združitev s kraljevino Italijo pod ustavno monarhično oblastjo kralja Viktorja Emanuela II. in njegovih naslednikov.« Glasovnice so nosile oznake «si» ali «no», bile so natiskane ali pa na roko pisane. Se preden je bil izdan odlok o izvedbi plebiscita, torej še preden je bil na Dunaju podpisan mir med Italijo in Avstrijo, se je pričela plebiscitarna akcija. V Furlaniji in Beneški Sloveniji jo je vodil vladni civilni komisar Quintino Sella ob sodelovanju liberalno usmerjenih eksponentov furlanskega javnega življenja in tiska. Zagotoviti si je bilo treba glasove duhovščine in mnogih avstrijakantov, ki so prihod Italije sprejeli hladno. Videmsko časopisje je živahno a-gitiralo in pri tem ni štedilo z obtožbami na račun cerkve, ki je v veliki večini stala ob strani. Videmski nadškof Casasola se je poldrugi mesec obotavljal, da bi zapel mašo v čast italijanskemu kralju. Prihod novih oblastnikov v Videm je bil povezan s preganjanjem duhovščine, ki so jo imeli za podporo avstrijakantskega plemstva, na drugi strani pa je bila duhovščina v sporu z italijansko državno politiko zaradi odnosa do papeža, ki je s svojo samostojno državo predstavljal takrat zadnjo oviro popolnega italijanskega zedinjenja. Končno se je nadškof odločil. Spoznal je, da je ogromna množica ljudi ob vseh dogodkih neprizadeta, spoznal pa je tudi, da bo kljub hladni reakciji plebiscit uspel. Odmolil je desetega oktobra Ktedeum« in v pastirskem pismu sporočal vernikom, da jih je božja previdnost privedla pod oblast savojske kraljevine. Nadškofovo dejanje je gotovo vplivalo na izid plebiscita, zato je razumljiva pozornost, ki so- mu jo posvečali novi oblastniki, o čemer nam priča pismo vladnega komisarja ministrskemu predsedniku Ricassoliju dne 11. oktobra. V njem moremo prebrati, da je bil podpis miru sprejet hladno brez vsake manifestacije, kot da bi šlo za mirovno pogodbo med Kitajsko in Japonsko («come se si fosse trattato di una pace fra la Cina ed il Giappone«), zato pa je imela močan učinek nadškofova odločitev, saj je njegovo prejšnje vedenje (imnogo motilo in skoraj vse žalostilo« in bi plebiscit mogel zaradi tega, po sodbi poznavalcev razmer, izpasti ne ravno sovražno pač pa hladno, s tem pa je stvar plebiscita pridobila 50% glasov («la causa del plebiscita aveva guadagnato il 50%»). Plebiscitarna akcija se je odvijala tudi v Beneški Sloveniji, iz katere so se zadnje avstrijske čete umaknile le nekaj dni pred plebiscitom. Videmski list «Giomale di Udine« je že prvega oktobra napadel nekega duhovnika v okraju St. Peter, ki je agitiral proti Italiji in med neukimi kmeti dokazoval, «da jih njihov jezik in interesi vežejo na Ljubljano«. Na istem mestu je bilo zabeleženo, da nekaterimi duhovniki vnašajo med kmete nesmiselno idejo o «ločeni kraljevini«. Zasluga za dvig prebivalstva je italijanska, pa tudi privzgojena jim je bila ljubezen do Italije, «vobče je to slovensko, na drugi pa vrši nezaslišana grozodejstva prebivalstvo dobro in patriotično kot mi in gotovo ne bo sledilo naukom nekega zagrizenega duhovnika«. Vladni komisar je izdal podrobna navodila za glasovanje. Ljudje so glasovali kot na državnozborskih volitvah, v vsaki občini je bil sedež volilne komisije, volilno pravico pa so imeli vsi nekaznovani moški državljani nad 21 let starosti. Zajamčena je tudi bila tajnost glasovanja. Končno je prišel 21. oktober, prvi dan plebiscita, ki naj bi po pisanju tiska pomenil «prehod iz hlapčevstva v svobodo«. V St. Petru so na predvečer tega dne goreli ognji. Na volilne sedeže so pripeljali volivce župani in mnogi so kar za klobuki nosili glasovnice z oznako «si». O poteku volitev nam zelo zgovorno pričajo besede domačina iz Gorenje Mjer-se: «Biu sem puob takrat ko su Talijani paršli k nam. Bila je nedelja 8. oktobra. Vabljeni smo bili usi po maši na Barbje. Saj vesta kaj so Barbje; te velik traunik mies treh vasi: Podutano, Mjerso an Skrutove. Al tode je bila stara pot, ki je pejala u Čedad. ParšlO je tarkaj folka, ki se ni moglo ga preštet; možje, žene, stari, mladi an naši duhovniki z rancim famo-štram Bankičem ured. šjor Gio-vanni Blažič, ki je bil oficir u savojski vojski, je nagovarjau na glas ljudi, de kadar državni ko-mesar reče «Viva Italiia«, usi bomo upili 1 »Si, si!« No, kadar je komesar je zaueku, pre Valentin Bledič, Lenčin ta ’z Utane, sveti an nadužni človek, ga je motu an ga uprašu al se kaj hudega zapade če se reče ne. Nič, nič, je odgovoriu vas začuden mož. Pre Valentin je nadaljevau, ben če je takuo, reče ne. An potle je mirno obarnu harbat an šu. Use je ostarmjelo.« (1966 — Stoletnica plebiscita. Trinkov koledar 1966, str. 112). Plebiscita, ki je tako potekal, ni mogel dati drugačnih rezultatov od sledečih. V vseh s slovenskim prebivalstvom naseljenih občinah je v celoti glasovalo 3687 za Italijo, le eden se je izrekel proti. Posamezne občine so glasovale tako: V št. Petru je bilo za Italijo 688 | glasov, v Dreki 329, v občini Grmek ; 421, v Podbonescu 321, v Sovod- I njah 414, v Srednjem 440, v Lazah 462 in v Št. Lenartu 606 za in eden proti. V okrajih, kjer je j prebivalo slovftijisjrp prebivalstvo, je za Italijo glasovalo 25.434, dva proti, 15 glasovnic pa je bilo neveljavnih. V... (Mlin Furlani ji se je za Italijo izreklo 105.386 volivcev, 36 proti, 15 glasovnic pa je bilo neveljavnih. V Reziji je za Italijo glasovalo 300 ljudi. Večkrat se je pojavilo vprašanje, kdo je bil tisti Beneški Slovenec, proti Italiji. Nekateri pišejo, da je bil znani narodni buditelj in pesnik, duhovnik Peter Podreka, morebiti je bil župnik iz št. Lenarta Bledič, ki ga je napadel videmski Ust in ki se verjetno istoveti s pre Bledičem iz Podutane, o katerem govori zgoraj navedeno pričevanje o poteku plebiscita. Plebiscit je tako izpadel skoraj stoodstotno v korist Italije. Načela vladanja novih gospodarjev je kmalu po plebiscitu izrazil uvodnik v vladnem «Giornale di Udine« z naslovom «Gli Slavi in Italia». Že takoj na začetku je list sporočal, da je cilj Slovence italianizi-rati. Pri tem ne bodo uporabljali nasilja, ampak le jezik in kulturo prevladujoče italijanske civilizacije. ((Posebno pa se bomo potrudili, da bomo izboljšali njihovo gospodarsko in socialno stanje, da bi jih vzgojili in pritegnili v območje te italijanske civilizacije, ki mora blesteti na meji med tistimi ljudmi, ki so pravzaprav naši gostje. Skratka, potrebno je z Strahotna slika, ki jo je objavil hamburški «Stem»: Posebna enota južnovietnamske kolaboracionistične vojske se spakuje z glavami ujetih in obstreljenih južnovietnamskih partizanov ..................... Nfl ČETRTKOVI PROSLAVI 20-LETNICE DELOVANJA ŠOLE Ustanovitev krožka absolventov Slovenske trgovske akademije Svečanemu srečanju so prisostvovali številni absolventi, profesorski zbor in oba ravnatelja: prvi dr. Perhavc in sedanji dr. Turina V Mali dvorani Kulturnega do- I ma so se pretekli četrtek zbrali člani profesorskega zbora ter nekdanji in novi absolventi Slovenske trgovske akademije, da proslavijo 20-letnico svoje šole ter da postavijo temelje za stalno povezavo med absolventi zavoda v prihodnje. Poleg ravnatelja zavoda dr. Perhavca in sedanjega vodje (Nadaljevanje na 10. strani) Prvi direktor STA prof. Perhavc (zgoraj) in sedanji direktor dr. Turina. Ob njem pobudnik krožka Drago Sedmak .........................M,..O....M................... ZANIMIVOST S PODROČJA, KJER SE ZNANOST SREČUJE S FANTASTIKO Kamnite plošče s spiralnim pisanjem o ljudeh, ki da so prišli iz-oblakov Na meji med Kitajsko in Tibetom — piše moskovska revija — se razteza področje jam, ki nosi ime Bajjan-Kara-Ula. Pred četrt stoletja so arheologi začeli dobivati na tem področju čudne plošče iz kamna, ki so bile vse prekrite z nerazumljivimi hieroglifi. Doslej so odkrili in proučili že 716 takih plošč. Vse te plošče imajo v sredini luknjo, tako da so v določeni meri podobne gramofonskim ploščam. Gramofonskim ploščam so podobne tudi po tem, da se od središča, od osrednje luknje začenjata v spirali razvijati dve brazdi, ki se vlečeta do roba, nekako tako, kot imamo zvočno brazdo na gramofonski plošči. Nemška revija «Das vegetarische Universum« je leta 1965 pisala o teh ploščah takole: «Prav gotovo ne gre za plošče z nekakšnimi akustičnimi registracijami, pač pa za neki način pisanja Je to najbolj čuden način, kar so ga kdaj koli odkrili na Kitajskem in na svetu nasploh«. Skozi dvajset let so si arheologi in filologi razbijali možgane, da bi razbrali to pisanje. Rezul- tat je presegel vsa pričakovanja. Odkrilo se je nekaj tako nenavadnega, da je pekinška akademija za predzgodovinsko dooo prepovedala svojim arheolog: h da bi svoje ugotovitve objavili. Ko pa je akademija svojim strokovnjakom dovolila, da objavijo svoje izsledke, je bila objavljena študija, ki nosi naslov ((Beležke v obliki spiralne brazde o vesoljskih ladjah pred 12.000 leti«. V jamah področja Bajjan-Kara-Ula živita dve plemeni, in sicer pleme Dropa in pleme Ham. Člani teh dveh plemen so zelo majhni in drobceni. Njihova povprečna višina znaša kvečjemu 130 cm. Doslej antropologi in drugi znanstveniki še niso odkrili etnične skupine, s katero bi mogli antropološko povezati člane teh dveh plemen. V «pisanju» na že omenjenih kamnitih ploščah je pet kitajskih arheologov odkrilo tudi nekaj teksta, ki govori o teh dveh plemenih. Med drugim je o tem zapisano dobesedno naslednje: «Ko so ljudje Dropa prispeli s svo- jimi krilatimi ploščami z neba, so se domači moški, ženske in otroci desetkrat skrili pred njimi pred zoro v jame, nato pa so razumeli znake in spoznali, da so ljudje Dropa prišli med nje z mirnimi nameni«. 2e omenjena nemška revija «Das vegetarische Universum« ta citat komentira takole: «Morda bo šlo za predsodke ali praznoverje, kolikor se ni kak človek iz plemena Ham, ki je znal pisati, hotel pošaliti na račun letal.« Ko nemška revija s tem nekako razprši vso fantastičnost tega, kar smo doslej povedali, svojo razlago nadaljuje takole: ((Pisanje na ploščah plemena Ham izraža obžalovanje, ker so se letalska prevozna sredstva pri pristajanju na gorah poškodovala in ker ne morejo izdelati novih« Z druge strani pa kitajski arheologi zatrjujejo, da je pisanje na ploščah, ki so jih našli na področju Bajjan-Kara-Ula, tako misteriozno, da ga moramo sprejemati skrajno previdno. Da bi mogli priti do nadaljnjih podat- kov, so kitajski znanstveniki poslali v Moskvo koščke teh plošč in sicer na podrobnejšo analizo. In v Moskvi so odkrili v teh drobcih precejšnjo količino kobalta in drugih kovin. Nadaljnje raziskave so v teh ploščah odkrile nenavadno vibracijo, kot bi bile plošče napolnjene z določeno energijo, kot da bi pripadle nekoč verigi električnih vodov. Neke stare kitajske legende govorijo o pigmejceh z izredno velikimi glavami, ki da so. se pred davnim spustili na Zemljo z oblakov in vzbujali pri ljudeh na Zemlji sovraštvo in nekakšno odvratnost. V jamah na področju Bajjan-Kara-Ula pa so odkrili okostja, stara okoli 12.000 let in za katera je značilno to, da imajo izredno velike lobanje, mnogo večje kot bi jih mogli prisoditi sicer zelo drobnim in nizkim okostjem. Prve arheološke ugotovitve o teh okostjih so govorile o «neki izumrli vrsti opic«. Toda v tem primeru bi to bila edina vrsta opic, ki je po svojem izumrtju zapustila za seboj zapiske in ki je svoje mrtve pokopavala. dr. Turine so se srečanja udeležili v res lepem številu nekdanji gojehci zavoda, med temi nekateri že dozoreli možje. Dvorana je že od vsega začetka veselo zaživela: stiskanja rok in trepljanja po ramah ni bilo konca; prijatelj je segal v roko prijatelju, vsak je posegel v spomin in začel obujati stare, že tolikokrat obujene dogodke. Mnogi, ki so se razšli kot golobradci, so se ponovno srečali po dolgih letih, ko je prvi «sneg» že pobelil njihove sence. Pa srečanje z nekdanjimi vzgojitelji, ki so zdaj, po tolikih letih zadobili v očeh gojencev novo človeško dimenzijo. Član pripravljalnega odbora Drago Sedmak je prekinil živ žav v dvorani, da bi pozdravil oba ravnatelja zavoda, člane profesorskega zbora ter kolegice in kolege, ter nakazal glavni ,cilj srečanja, namreč praznovanje dvajsetletnice zavoda in ustanovitev Krožka absolventov Slovenske trgovske akademije. Sedanji ravnatelj akademije dr. Turina je nato spregovoril o poslanstvu akademije in o samih gojencih, ki so v teh dvajsetih letih v takem razveseljivem številu izšli iz nje kot zgrajeni strokovnjaki, ter ponesli v svet ne le pridobljeno znanje, temveč tudi pridobljeno srčno kulturo in pa utrejno narodno zavest. Dr. Turina Je med drugim dejal: «No, ko ste želeli, da bi nocoj proslavili 20-letnico vašega zavoda, vi ste istočasno hoteli dati temu srečanju neizbrisen pečat. V vas se je nekaj zbudilo, ki je hotelo prehiteti zamujeno, ne po krivdi generacije na zatonu, po krivdi takratnih razmer in ste nocoj, kot prva povojna generacija dokazali dvoje: 1. da ste navezani na šolo, ki vas je vzgojila in v danih razmerah in po svojih močeh usposobila za življenje, za poklic, ki ste si ga izbrali, da se koristno uveljavljate v poklicnem in drugem življenju, v ponos naroda kateremu pripadate. 2. Vi ste nocojšnje srečanje združili s pomembnim dogodkom, ki ga bo morala naša zamejska zgodovina upoštevati. Ustanovili ste svoje strokovno društvo, društvo absolventov STA. S tem ste dokazali, da ste narodno, strokovno, poklicno, družabno in vsesplošno zreli, da ste aktivni del naroda, neglede na morebitne ideologije, svetovne nazore ipd, ki vas morebiti ločijo. V vas se je zbudila zavest, ki terja združitev vseh absolventov edinega slovenskega trgovsko tehničnega zavoda v Italiji. Ta vaš krožek, ki vas bo narodno in poklicno povezoval, je še ena pridobitev, ki bo koristila vam samin in vsem, katerim boste nesebično nudili svo jo strokovno in drugo pomoč. Pridobljene izkušnje, stalno izpopolnjevanje idr. bodo iz vašega krožka napravile ustanovo, ki bo v ponos zamejskim Slovencem, dokaz naše vitalnosti in zgled tudi sodržavljanom druge narodnosti s katerimi smo v dnevnem stiku. Po vašem zgledu naj gredo tudi drugi. Vaša pot, ki ste jo pravkar začeli, vse vaše delo naj spremlja veliko uspeha in zadovoljstva: To so želje šole, ki ste jo obiskovali in ki danes nosi ime ŽIGA ZOIS. Med splošnim ploskanjem je nato spregovoril dr. Rudolf Per-hauc, ki je posegel nazaj v preteklost in pričaral iz nje nekaj drobcev iz šolskega življenja prvega letnika akademije, ko je v petem razredu pogosto sedela pred profesorjem v razredu po ena sama duša, ter se spomnil tudi na pripravljalno delo za začetek poslovanja novega zavoda, za katerega so šli iskat na podstrešje magistrata po nekaj starih klopi, da se je pouk na akademiji sploh lahko začel. Drago Sedmak je nato prebral statut novega krožka, ki so ga prisotni absolventi sprejeli z velikim odobravanjem, nakar so sledile volitve v vodilni svet in nadzorni odbor nove organizacije. Člani sveta so Drago Sedmak, Pavel Colja, Jolanda Zudetič, Filip Fischer, Nadja Kriščak, Fabij Gior-gi, Danilo Pilat, Sergij Lipovec, Darlo Žiberna, Marija Oficija, Iva Batič, Marij Giaconi, Ana Zlobec, Mili Kravos, Sergij Can-ciani, Vinko Ozbič, Edi Filipič, Ivo Zupan, Elvira Kompare ter Sonja Škabar. Za člane nadzornega odbora pa so bili izvoljeni Livij Valenčič, Silvana Valoppi in Aljoša Žerjal. Ameriški uradni krogi se na vse pretege trudijo, da bi upravičili svoj napad na Vietnam. Kdor posluša njihove razlage in izjave, bi jim skoraj verjel, da bi bili ljudje v Beli hiši in Pentagonu pripravljeni najti «častno izhodišče« iz slepe ulice, v katero so zašli. Z druge strani pa prav isti krogi sami sebe demantirajo z odobravanjem vedno novih in novih velikanskih vsot za nadaljevanje bombnih napadov na Severni Vietnam in za grozodejstva, v Južnem Vietnamu. Od četrtka je n.pr. odobritev novih 12 milijard dolarjev za vojho v Vietnamu. Od istega dne je tudi novica, da se je ameriški kontingent vojaških sil v Vietna mu povečal na 423.000 mož, katerim pa je treba dodati še okoli sto tisoč vojakov drugih «zavezniških« sil, ki z ZDA sodelujejo v tej «umazani vojni«, ki prav na račun te ameriške «dosledne nedoslednosti« ne kaže konca, saj je dosedanji ameriški ambasador v Sajgonu Cabot Lodge sam pred dnevi rekel, da narodnoosvobodilna vojska sicer me more zmagati, mi ne moremo izgubiti, toda nismo še zmagali». Hkrati je Lodge dodal, da je ameriški načrt »pomirjenja na podeželju« še vedno »nezadovoljiv«. Kakšen je ta ameriški program »pomirjenja na podeželju«, nam podrobneje pove dokument, ki ga je pred nedavnim objavila informativna služba osvobodilne fronte Južnega Vietnama, dokument o zverinstvih ameriških in južnoviet-nemskih čet v Južnem Vietnamu. Ko človek prebira ta dokument, ga spreleti srh, saj so Američani s svojimi bombnimi napadi, s svojim topništvom in z napalm bombami opustošili že obsežna področja, pomorili ali odgnali prebivalstvo celih predelov tako da so pustili ponekod za seboj pravo puščobo. Hkrati zvemo iz poročila, da so Američani uporabljali pri svojem »čiščenju« tudi strupene pline in kemična sredstva za uničevanje pridelkov in kultur. Američani in njihovi tuji ter domači zavezniki, katerih je okoli 600.000, vršijo sistematična »čiščenja« in «kazenske ekspedicije«. S prvimi tovrstnimi pohodi na podeželje so n.pr. popolnoma uničili iz zravnali z zemljo naselja področij Hoa Mi, Hoa Tinh in Iloa Fong. Tu so pustili za sedaj 500 mrtvih domačinov, 53.000 ljudi pa so odpeljali v koncentracijska taborišča, ki jim Američani pravijo »taborišča za begunce —. žrtve komunistom. V pokrajini Binh Dinh ameriška letala zasipajo vasi in naselja z rušilnimi in napalm bom- bami, zažigajo in uničujejo tudi gozdove in polja, tako da za njimi ne preostane nikakršna možnost kakršnega koli obstanka. Poročilo, ki ga je izdala informativna služba osvobodilne fronte, navaja tudi konkretne primere: tako so v vasi Tan Son Američani in njihovi zavezniki pustili po neki takšni »kazenski ekspediciji« na ulicah 300 iznakaženih trupel, več ko 500 prebivalcev, predvsem ranjencev, pa so strpali v helikopterje in jih odpeljali v koncentracijska taborišča. V dokumentu, iz katerega povzemamo te podatke, je podrobno opisano, kako so ameriški zavezniki v Južnem Vietnamu in sicer vojaki južnokorejske divizije 26. februarja letos v pokrajini Binh Dinh uničili naselje Binh An. Juž-nokorejski vojaki so v tem primeru pokazali neverjetno zverinstvo. Med žrtvami te «kazenske ekspedicije« je bilo 137 žensk in 76 otrok. Južnokorejski sadisti so metali otroke v goreče hiše, starce so zapirali v poslopja, ki so jih potem zažgali ali razdejali z bombami. V zaklonišča, v katera so pred njimi pobegnili ljudje, predvsem ženske in otroci, so metali ročne granate, tako da so pobili ali ranili vse, kar se je skušalo odtegniti njihovemu besu. Prebiranje tega dokumenta spominja na najhujše primere iz druge svetovne vojne, ko so nacisti v svojem besu že prekosili sami sebe. Samo v pokrajini Binh Dinh je okrog 70.000 ameriških in južno-korejskih vojakov v drugi polovici s leta 1965 zravnalo z zemljo 600 vasi, ki so jih uničili s topništvom, tanki in letali. V tej strahotni «ka- 1 zenski ekspediciji« so ameriški vojaki pobili 2500 oseb, 3500 pa jih j« bilo ranjenih. Po podatkih, ki jih je objavil Rdeči križ, so bombni napadi in druge podobne akcije doslej zahtevale že 240.000 žrtev med prebivalci Vietnama pod 14. letom starosti. K temu strahotnemu podatku je treba dodati še okoli 700 tisoč otrok, ki bodo ostali pohabljeni za vse življenje. Če je res, da se stopnjevanj« ameriškega napada na Vietnam veča posebno v zadnjem času, je tudi res, da so se Američani in njihovi zavezniki lotili najbolj nečloveških sredstev že leta 1961, ko so tik pred koncem leta prvič uporabili strupene pline in druga strupena kemična sredstva. Leta 1961 so odvrgli strupe na šest pokrajin in skoraj dva tisoč oseb je bilo zastrupljenih. Kako se to stopnjevanje nadaljuje, nam pove naslednji podatek: leta 1965 so Američani in njihovi zavezniki uporabili kemična sredstva že v 26 pokrajinah in pri tem je bilo zastrupljenih že malo manj kot 150 tisoč ljudi. Dokument informativne službe osvobodilne fronte Južnega Vietnama pravi, da se Američani vojskujejo v Južnem Vietnamu pod geslom »vse pobiti in vse uničiti«. V ta namen jim služijo »operacije«, ki jim pravijo »pomirjenje prebivalstva«. Da bi »pomirili prebivalstvo«, uporabljajo Američani vsa razpoložljiva sredstva in jim južnovietnamska kampanja služi kot vežbališče, kot poligon za preizkušanje orožja «na živih bitjih«. Prav gotovo ne bomo povedali nič novega, če rečemo, da služi Južni Vietnam Američanom danes kot nekakšen ogromen poligon za morebitne druge vojaške avanture. Južno vietnamski dokument nadalje pravi, da so ameriški napadalci določili »področja smrti«. V ta program so vključili ne samo številna naselja na podeželju, pač pa tudi nekatera manjša mesta, kot n.pr. mestno področje Ku Či v bližini Sajgona, ki ga ameriški piloti smejo bombardirati tudi brez posebnih ukazov, z navadnim izgovorom, da ščitijo glavno mesto. Iz omenjenega dokumenta smo navedli nekaj konkretnih primerov. Dokument navaja še veliko podobnih primerov, saj je ves Južni Vietnam praktično eno samo »vežbališče« ameriških «marinsov» in drugih njihovih rodov vojske ter njihovih zaveznikov. Podobno kot v Južnem Vietnamu, se Američani obnašajo tudi v Severnem Vietnamu, pa čeprav tu samo z bombnimi napadi. Ni dolgo tega, ko se je v precejšnjem delu zahodnega tiska, tudi tistem, ki je Američanom zelo naklonjen, pokazal določen odpor proti bomb- nim napadom na Hajfong in Hanoj, na naseljena področja, ki : vojaškega vidika nimajo nikakršne- ga pomena. Američani so nekaj časa zanikali napade na nevojaške objekte, nato so se izgovorili s— pomoto. Del absolventov Slovenske trgovske akademije na srečanju v Kulturnem domu Zadnji proces proti čarovnicam je bil v Sloveniji leta 1745 Marsikje še vedno verjamejo v uroke in preganjajo ženske, o katerih mislijo, da so čarovnice - V Nemčiji še vedno prodajajo znamenite «Črne bukve» < ČAROVNICE SO ŠE MED NAMI doživela, ostala pri življenju. Obenem so ugotovili, da so poškodbe, ki jih je bila utrpela zaradi izčrpanosti in strahotnega mraza, popolnoma ozdravljive. ženo je bil namreč sneg prekril in jo tako nekako deloma obvaroval pred mrazom. Pod snegom je temperatura bila nekoliko milejša, sneg pa je okrog njenega telesa bil kot nekakšen zaščitni oklep. Samo tako je Valentina, ki je povrh vsega bila še bolna, lahko zdržala v sicer zares nevzdržnih razmerah. pričani so, da jih je pičil strupen pajek tarantola, ne da bi oni za to vedeli. A najverjetneje je celo, da vsi ti niso v življenju še nikoli videli tega pajka. Ta domišljija gre tako daleč, da pri hujših primerih nastopijo celo naprednejši duhovniki, ki skušajo s prastarim zaklinjanjem »Rituale romanum« ozdraviti te obsedence. Vidimo torej, da čarovništvo ni tako staro in pozabljeno kot bi marsikdo mislil. Ponekod je ta pojav nekaj povsem vsakdanjega. In ne samo med preprostim in neukim ljudstvom ali samo v zaostalih krajih. Čarovništvo je še živo v vročih in mrzlih deželah. Ob ekvatorju kot na severu ali na jugu. V Afriki kot na Angleškem. Zlasti na Angleškem. V tej deželi, se lahko reče, živi zadnji čarovnik s severa. Je to prof. Gerald Brosseau Gard-ner, ravnatelj muzeja za čarovništvo in magijo v Castle-townu na otoku Man. Gerald Gardner ima glede tega velike izkušnje. Prepotoval je domala ves svet po dolgem in počez. Star je že čez 80 let, pa še vedno ne misli na to, da bi izpregel. Med svojimi številnimi znanci uživa profesor Gardner kot čarovnik velik ugled, ker je že večkrat dokazal svoje sposobnosti. Prej je bil vladni u-radnik na Borneu, je pa arheolog in antropolog. Na Borneu je imel priložnost nabrati najrazličnejših predmetov, ki služijo pri čaranju, magičnih pripomočkov, ki jih ima sedaj v svojem muzeju, edinstvenem na svetu. V Orientu se je zelo zanimal za vse vrste čarovnij, ki so jih ob raznih priložnostih izvajali domačini. Sam pravi, da ni pri tem našel nič, česar ne bi mogel kakor koli pojasniti, bodisi cfe je bild' samo naključje, telepatija, sugestija ali hipnoza. Y vsem tistetr^ čaranju ni profesor Gardner našel prav nič nenavadnega, nič nerazumljivega, nič nadnaravnega. Šele potem, ko se je vrnil na Angleško, je glede čarovništva popolnoma spremenil svoje mnenje. V pogovoru z nekaterimi osebami, je prišel do zaključka, da je to pravzaprav neka prastara vera. Na vprašanje, če je to vera, ki časti hudiča, je ta čudni profesor odgovoril: «Hudič! Ta je del krščanske vere, s katero pa mi nimamo nobene zveze. Vsekakor pa je rogati bog predstava našega božanstva. Vendar pa moram poudariti, da je naša vera starejša od krščanske. Naš rogati bog pa nima popolnoma nič opraviti s hudičem. Mi nismo čarovniki, mar- več bi nas mogli imenovati bolj oboževalce Narave.« Tako meni o tem profesor Gerald Brosseau Bardner, arheolog, antropolog in ravnatelj muzeja čarovnic. Z Nemškega pa zvemo za čarovnice, ki bi jih mogli imenovati klasične, ki pa «delu-jejo»' še dandanes. Kmet Rupert H. iz nekega manjšega kraja blizu Zwettla je opazil, da imajo njegove krave vsak dan manj mleka. Ko je o tem pojavu pripovedoval sosedom v vaški gostilni, so bili vsi mnenja, da gre tu za urok. Ob tisti priložnosti so tudi nekateri omenili, da je to najbrž «naredila» stara Katarina. To je bila stara ženica, ki je prebivala sama v koči ob gozdu. A tudi po zunanjosti je bila zelo podobna «pravi» čarovnici. Od tistega dne ni imela uboga Katarina nič več miru. Tako dolgo so ji nagajali vsi od kraja, da je morala oditi iz tistega kraja. V bližini pristaniškega mesta Bremen sta dva vaščana zažgala kmečko domačijo, ker sta trdila, da je gospodinja tiste kmetije čarovnica. Pri tem je zgorel gospodar in njegov sin. Kadar je potrebno izgnati hudega duha iz hiše, mora to opraviti izganjavec tako, da zažge magično skorjo na žerjavici in s tem pokadi vse prostore v zakleti hiši. »Magično skorjo« in še druge pripomočke je moč dobiti vsak čas in brez recepta v vsaki lekarni v Hamburgu in okolici. Kdor veruje v čarovnice, mora brezpogojno imeti pri hiši «šesto in sedmo Mojzesovo knjigo« ali tudi «Cme bukve« imenovano. V njej je polno nesmiselnih čarnih izrekov, navodil za zagovarjanje urokov za klicanje, izganjanje in preganjanje duhov, ki so v zraku, v vodi in v zemlji. Ta knjiga je naprodaj pri založnici v Braunschvvei-gu za 10,50 DM. Za ta denar pošljejo poleg knjige še amulet in čarno tablico. Kaj naj človek na vse to reče? Skoro da nima besede. S. A. - > \ fe \ m' ti Mlada filmska igralka Gabriella Giorgelli je sklenila, da bo napela vse sile, da doseže velik uspeh. In «dobrih» lastnosti ji ne manjka, kot vidite. Zato jih tudi uporablja in jih do kraja izkorišča. Sedaj je sprejela nastop v filmu «western», ker so takšne sorte filmi sedaj precej v modi tudi pri nas. Seveda, ker je brihtna, je izbrala film, ki ga režira zelo spretni Florestano Vancini, da bo uspeh gotov. Res je, da se je Vancini tokrat prvič lotil filma takšne vrste. Imenuje se »Dolgi dnevi maščevanja». Glavno moško vlogo v njem bo igral Giuliano Gemma, ki mu pravijo, da je pravi kralj ital. filmov Divjega zapada. ...........n.mm...mimmmimmmmmimmi,..mi.....mmmmjimiii.....miimmmm.. PA PRAVIJO, DA JE ČLOVEK SVOBODEN.... Zaradi prehude moške radovednosti se je morala odreči prijetni samoti Po krivdi nekega časnikarja, radovedneža po poklicu, se je morala nedavno tega 19-letna Ter-ry Ridgway odreči svojemu brezskrbnemu, rekli bi rajskemu ro-binzonovskemu življenju na nekem samotnem otoku, kjer je popolnoma sama in čisto gola živela, daleč od ljudi in vsakdanjega mestnega vrveža. Mesece je bila Terry edini človek na Nord West Island, enem izmed stotih majhnih otokov na otočju Great Barriere Riff, nedaleč od obale avstralske države Queensland, sredi bujnega tropskega zelenja in prekrasne bele plaže Tam se je dekle posvečalo svojemu najljubšemu opravilu, študiju biologije morskih živali in rastlin. Terry je na otoku bila sama, zato se ji ni zdelo potrebno nositi obleke. Bila je gola pod vročim soncem in njena koža je kmalu postala temnorjave barve. Le v primeru, da je dobila obisk, ali če se je v bližini otoka pojavil čoln, se je oblekla, oziroma nadela si je majhen bikini. Uredila si je »dom« v zdavnaj zapuščeni ribiški koči, živela pa je od hrane, ki si jo je sama nalovila. S puško, harpuno in dvema lovskima nožema je naplenila, kar je potrebovala za samotno življenje na otoku. Poleg tega je sadila tudi krompir, paradižnike in čebulo v zelo plodni zemlji na otoku, čez dan se je potapljala in opazovala življenje nenavadnih živali v morju, ali študirala vodne rastline, ko pa se ji ni ljubilo študirati, je najraje sedela pred svojo kolibo, čitala, ali enostavno sanjarila pod osvežujočo senco visokih palm. Ponoči pa je- -Ter-ry hodila na dolge sprehode pod božajočo svetlobo tropskega meseca. Nekega dne pa je nekemu novinarju prišlo na uho, da živi na samotnem otoku ob obali Queen-slanda samotna, gola otočanka. Radovednost mu ni dala miru, dokler je ni videl in o tem tudi napisal reportažo. In s tem je bilo konec Terryjeve rajske samote. Vedno več radovednežev je prihajalo z vsemi mogočimi čolni in čolniči na otok, da bi videli Terryjevo »rjavo kožo«. Toda radovedneže je Terry »jezila«, ker je vedno nosila bikini. Spočetka je stalno obleganje jezilo tudi Terry po malem pa ji je postalo hudo nadležno videti proti sebi naperjene številne daljnoglede. Naveličala se je tega stalnega opazovanja in neuteš- A R G 0 N A V T 1 ljive radovednosti in poiskala si je raje majhno kajuto na krovu plavajočega laboratorija »Santa Deo« ter zapustila samotni otok, kjer je sama in gola živela svoje robinzonovsko življenje. Na ladji-laboratoriju, ki križari po Pacifiku, je zbrala svoje izsledke dolgoniehečnih študijev morske biologije in še nadaljuje s tem svojim priljubljenim opravilom. -iipi-i Preden je zapustila otok, so Terry seveda intervjuvali in jo vprašali, zakaj si je izvolila samoto, namesto da bi živela v krogu sovrstnikov v mestu. »Zapustila sem mesto«, je pripovedovala, «ker tam vsak hlepi po tem, da bi imel kaj več kot drugi. Tam nisem našla srečnih ljudi. Na samotnem otoku pa sem bila srečna, ker sem živela tako preprosto in brezskrbno, kot sem si vedno želela. Nikoli nisem dala dosti na to, da bi me obkrožali ljudje in da bi bila ’ v družbi.« Seveda je Terry nekdo postavil tudi intimno vprašanje, če ni nikoli pogrešala mladega moškega. »S fanti,« je smeje odgovorila Terry, «je kot z drugimi slabimi navadami, če se človek le malo potrudi, lahko tudi brez njih kar dobro izhaja«. el-ja KRIŽANKA J 1 2 3 4 5 |( j 6 7 8 9 10 L nr Li 12 13 vT" 15 16 fr 1B 19 " 20 21 22 23 Vf~ 25 26 27 H r □ 28 29 30 3l~ r i J 32 33 34 35 Tl 37 38 39 40 41 4.2 43 44 ■ 45 46 ■ 47 ■ 48 49 50 n 51 S 52 __ gg r ■[ 53 r VODORAVNO: 1. sodobni slovenski pesnik (Kajetan), 6. reka ponikalnica, ki teče skozi Postojnsko jamo, 11. slovenski pisatelj («Bajke in povesti o Gorjancih«), 12. fabrike, 14. izobrazba, 15. popularna italijanska filmska igralka (Emmanuela), 16. orel v germanski mitologiji, 17. premeten-kk, navihanka, 18. trup, 19. strešno okence, 20. eden od najpomembnejših španskih pisateljev iz prejšnjega stoletja (Pedro Antonio de), 22. sezonski delavec na kmetih, 24. kratica za «ljudski odbor«, 25. desni pritok Donave v Avstriji, 27. grški bog divjega vojskovanja, 28. del celote, 30. latinski veznik, 31. dvojica, 32. del roke ali noge, 33. tankonoga gozdna žival, 35. kratica za »akademski klub«, 37. naslov visokega cerkvenega dostojanstvenika, 39. glasbena oznaka za počasno izvajanje, 42. moško ime, 43. rod, pleme, 45. vrsta vijoličaste barve, 46. vzdevek, naziv, 47. čut za dostojnost, 48. mestece v Boki Kotorski, 49. kost, v kateri tičijo zobje, 51. znameniti filmski slikar (Peter Paul), 52. ime slovenske drsalke Andree, 53. močna starogrška pokrajina na Halkidiki. NAVPIČNO: 1. naprava za vodenje ladje, 2. trnek, 3. pomožni duhovnik, 4. skrajšano žensko ime, 5. značilna primorska reče-nica, 6. vzrok, 7. vrsta vrbe, 8. avtomobilska oznaka Valjeva, 9. koroški deželni glavar, 10. sladek južni sad, 11. filmska slika, ki zajame celega igralca, 12. redka in lahka tkanina, 13. državna blagajna, 15. mesto v severozahodni Franciji, 18. glas, zvok, 19. italijanska denarna enota, 21. prometna žila, 23. naskok, ataka, 26. močno čustvo, afekt, 28. sedež sovjetske vlade v Moskvi, 29. glavno mesto skandinavske države, 32. gibanje pešcev ali vozil, 34. kratica nigerijske nacionalne zveze, 35. zemljevidna knjiga, 36. eden od največjih angleških romantičnih pesnikov (John), 37. krilata žival, 38. zakoličena črta za gradnjo ceste ali železnice, 40. dokaz odsotnosti s kraja zločina, 41. starejši filmski igralec, 44. kip ali slika golega telesa, 47. prha, 48. tulec, etui, 50. ljudska pritrdilni-ca, 51. grška črka. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Mangano, 8. Kozina, 14. Onjegin, 15. Oberon, 16. skira, 17. Eškol, 19. vi, 20. kava, 21. tiara, 22. Nil, 23. Ira, 24. palma, 25. Mici, 26. ta, 27. Pella, 28. Bevan, 29. inkaso, 31. Croce, 33. agent, 35. Alenka, 38. Čapek, 40. Rovin, 42. LV, 43. Arat, 44. napad, 45. pet, 46. sir, 47. senat, 48. Savo, 49. no, 50. Kanin, 51. kosem, 52. Lstran, 54. kravata, 56. Kotari, 57. inserat. Veljaven od 19. do 25. marca OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V čustvenih zadevah vam bo dal mnogo notranjega veselja neki dolg, čeprav žalosten V°' govor. Zmagali boste nad nekim preračunljivim srcem. Na delu vam bo ugladil pot nekdo, ki vam bo dal nesebične nasvete, ker vas spoštuje. Bolela vas bo glava, ker boste zaužili neprebavljive jedi. ____ BIK (od 21. 4. do /X 20. 5.) V ljubezni f boste morali izbrati / med dvema oseba-V ma. In ne bo lahko. — Na delu bo vaš u-speh odvisen od nekega sklepa. Cas je, da prevzamete dokončno odgovornost. Bolelo vas bo grlo; jejte limone. Skušajte več spati. Bodite vedno bolj dinamični. DVOJČKA (od 21- 5-do 20. 6.) Bodite bolj zvesti osebi, ki vas ima rada. Pre-jeli boste neko darilo. Neka narobe tolmačena fraza bo povzročila antipatičen položaj. Na delu boste imeli neko ugodno priliko-Vaše ravnanje bo pravilno. Očistite obisti. Ne razburjajte se. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Zaradi ljubo-sumnosti boste ime-l J li neko dolgo in tež- J ko diskusijo. Na koncu se bo vse P°' ravnalo. Na delu zahtevajte več od tistih, s katerimi sodelujete-Toda ravnajte tako, da ne boste prizadeli njihove občutljivosti. Težka prebava zaradi želodčnih sokov. ___ LEV (od 23. 7. do / \ 22. 8.) Imeli, boste f — A priliko približati se ) osebi, ki vas zani-V. J ma. Vendar boste ^ doživeli malo razo- čaranje. Zvezde ščitijo vaše delovanje na delu, vendar boste morali biti bolj pazljivi. Pazite se pred prepihom, da vas ne bo bolela hrbtenica. Bodite bolj previdni in preudarni. DEVICA (od 23. *■ do 22. 9.) V čustvenih zadevah bo nastala polemika, ** pa se bo končala s pomirjenjem. Preživeli boste prijeten teden. Na delu bo neka nenadna zapreka ovirala uresničenje vaših načrtov. Izogibajte se nepotrebnih diskusij. Zaradi lažjega prehlada boste morali počivati. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V čustvenih zadevah hodite bolj optimistični in veseli, da zbudite zaupanje v osebi, ki vas ima rada. Prejeli h°' ste neko vabilo. Sprejmite ga brez obotavljanja. Na delu h° neko nepričakovano srečanje pomagalo uresničiti neki stari načrt. ŠKORPIJON (od 24- 10. do 21. II.) V ljubezenskih zadevah morate biti manj nezaupni in manj ironični, če hočete ohraniti mir in stalnost. Zavrnite neko neiskreno vabilo. N» delu boste lahko napredovali, vendar ne bo manjkalo ovir-Zdravje bo bolj ali manj normalno. Ne oklevajte. STRELEC (od 22. H-do 22. 12.) Izločite vse misli ljubosumja in dvomov, ker so neupravičene povzročajo samo žalitve in jezo. Na delu boste rešili neko važno vprašanje. P°' magala vam bosta neki prijatelj in prijateljica. Boste zelo zdravi. Pojdite bolj pogostoma v družbo. KOZOROG (od 23 /r N 12. do 20. I.) Ce b0 f \ ste zaupali in se / bolj naravno obna šali, boste lahko preživeli miren veder teden. Našli boste nagle rešitve in mir. Na delu boste imeli opravka z nekim nevoščljivim kolegom. Obnašajte se nasproti njemu zviška in boste zmagali. Bolele vas bodo noge. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) V ljubezenskih zadevah se ne žalostite zaradi neumnega klepeta-Nepotrebne razprave bi lahko pokvarile vašo skladnost. Na delu branite svoje pravice brez oklevanja. Časa je malo in ne dopušča izbir. Ce hočete ostati zdravi, razvedrite se in potujte. RIBI (od 20. 2. d° 20. 3.) Oseba, ki vas ljubi se bori med strastjo in sramežljivostjo. Ce boste znali izbrati pravilni ton, boste zgradili s to osebo lepo bodočnost. Na delu zahtevajte, da vam priznajo, kar so vam obljubili. Jejte več zelenjave. Spomnite se svojih prijateljev. ' V? »r? t* - m J ■ ;•» ■£*... '|:v1 *'i; i MEDNARODNI SALON DOMAČE UMETNE ODRTI Crno-beli in barvni papir Občutljiv material: barvni ne-Mtlvni in pozitivni ter črnobeli Ferrania Kodak GEVAERT itd. itd. Vse fotoaparate in potrebščine *a profesionalce in kino-foto-amaterje dobite v veliki izbiri pri FOTOTECNICA CARDUCCI Trst, Ul. Carducci 25 tel. 61101 NA DEBELO ! NA DROBNO I Posebni popusti za vse profesionalce Vse za otroško opremo Velika izbira otroških športnih vozičkov za dvojno uporabo, posteljic, stajic in spalnih foteljev Veletrgovina pohištva F.lli G. & M. ZANCHI TRST — UL. TARABOCCHIA 6 (blizu glavne bolnišnice) Dostava do meje brezplačna rejšnji četrtek so v piemontskem središču Turinu odprli 4. Mednarodni n domače obrti, ki je edi-J1* te vrste v Italiji in eden jd so v Evropi. Salon ?Ukazuje vse, kar so tehnika, 'Hustrija in obrtništvo ustvari za opremo stanovanja. .fialon je v paviljonih turin-,ice£fa razstavišča, na površini 70 tisoč kv. metrov in na njem je prisotnih skoraj 1000 ^zstavljavcev, od katerih je fo iz petindvajsetih tujih de-p. Kako važna in potrebna ™ ta prireditev, nam priča fred kratkim izvršena raziska-J® v državah Skupnega evrop-'*eQa tržišča. Nanašala se je n* izdatke za pohištvo in ku-jsice potreoscme. Iz polkov je razvidno, da porabi Nizozemec nič manj kot [5% svoje letne plače za pohištvo in kuhinjske potrebščina, Nemec 12,6%, Belgijec ;/.*%, Francoz 8,3%, ter Ita-jjlan 5,3%. Kot vidimo je I ta-jjja na zadnjem mestu in celo evropskim povprečjem. Do '&tega zaključka, za Italijo še ^Ugodnejšega, je prišel za-[°d ISTAT, ki je izvršil an-keto med 13.255 italijanskimi fužinami, sestavljenih z najmanj 2 članoma in izbrane ®fco, da so predstavljale vse *‘°je prebivalstva. Zavod je jW$el do zaključka, da je na povprečnem letnem izdatku ‘‘ir 1.425.000 samo 4,6% namenjenih opremi stanovanja, ‘fdatki so takole razporejeni: za prehrano, 12% za stanovanje, 9,7% za obleko in °outev, 6,7% za prevoz in komunikacije, 4,8% za zabavo, 4’8'!'o za pohištvo in hišne jjtodmete, 4,3% za gorivo in Energijo, 2,3% za higieno in kravje ter 12,6% za dobrine ltl servise. Turinski salon ima torej namen, da poučuje in vodi na-5e okuse ter nas obvešča o v$eh novostih, ki jih nudita tQdobna tehnika in industrijo v prid večje funkcionalnosti, boljše ureditve in udobnejšega doma. Večji izdatek opremo stanovanja je seseda v veliki meri odvisen življenjskega standarda; v podnjih letih se je slednji pri piš povečal in je zato pričakovati, da se bodo zgoraj o-ntenjehi odstotki menjali v prid izdatkov za opremo na-*e9a doma. Pravilno pa bo-potrošili, če bomo dobro poznali sodobno tehniko ureditve ter nove izdelke indu-strije in obrtništva. Salon bo °dprt do 29. t.m., razdeljen je v naslednje odseke: pohištvo, oprema stanovanja, kuhinjski predmeti, električni gospodinjski stroji ter ra-~io-tv, sanitarne naprave, "tontažne hišice ter potreb■ toine za vrt, kuharska umetnost, obrtništvo, rastline ter Kvetje in antikvariat. V okvir *0lona spadajo še razni kon-Oresi, modni defileji, srečanja strokovnjakov, itd. ObrEnišTvo Ustanova za obrtništvo in male industrije E.NA.P.I. prikazuje vsako leto na turinski razstavi najboljše in najizvirnejše izdelke domačega obrtništva. Ta veja italijanskega gospodarstva ni zaman znana po vsem svetu, saj se stalno drži visoke stopnje dobrega okusa in kakovosti. Po svojih zamislih, rahločutnosti izdelave in dragocenem materialu se večkrat sreča s pravo umetnostjo. V polkrogu velikega paviljona vidimo obrtniške izdelke, ki zadevajo predvsem dom v vseh njegovih pogledih: ob benečanske-ga pohištva v kmečkem stilu pa tia do sardinskih tkanin, predmetov iz kovanega železa, keramike, lesa. Obrtništvo je ena izmed gospodarskih dejavnosti, katerih postavk v trgovinski bilar.-•ci ne gre podcenjevati. Lani smo pri nas zabeležili nič manj kot 1 milijon 100 tisoč redno vpisanih obrtniških delavnic, če upoštevamo, da vsaka delavnica zaposluje pov prečno 2,5 delavca, lahko rečemo, da se z obrtništvom peča skoraj tri milijone ljudi ali 15% aktivnega prebivalstva Italije. Največ obrtnikov je v Lombardiji hi na Siciliji. Leto 1966 1e bilo za izvoz obrtniških izdelkov zelo ugodno; proti letu 1965 se je povečal izvoz za V« in dosegel vrednost 554 milijard. Tem ševilkam je treba dodati še tako imenoavni «nevidni izvoz*; gre za predmete, ki jih neposredno kupijo turisti, ki obiščejo Italijo; njihovo vrednost cerijo na letnih 100 milijard lir. Kot vidimo ima obrtništvo od turizma velike koristi. Vrednost izvoženih izdelkov predstavlja tako skoraj 13% celotnega italijanskega izvoza. Zanje se najbolj zanimajo kupci v Združenih državah. Pohištvo i V velikem paviljonu ki je posvečen Giovanniju Agnelliju je ena največjih sejemskih prireditev stroke pohištva in opreme stanovanja. Tu se srečamo s številnimi vzorci sodobnega pohištva, ki so sad ustvarjalnega dela znanih arhitektov in «risarjev». Kako opremiti svoje stanovanje m samo vprašanje osebnega okusa, ki je sicer pod vplivom zunanjih mnenj, temveč tudi vprašanje praktične uporabe prostora m svetlobe. Tako je nastala nekaka stroka, skoraj umetnost o opremi stanovanja, s katerim se bavijo poklicni ljudje in tisk. Pohištvo je seveda prikazano z vsemi potrebščinami in okrasnimi predmeti kot so keramika za zidno prevleko, okviri za zavese, kristal, preproge, kovno železo itd., to je z vsem, kar človek potrebuje, da «obleče» ter napravi prijaznejši m udobnejši svoj dom. Kot znano je Italiji uspelo ustvariti, na podlagi starih običajev v obrtništvu, res cvetočo industrijo pohištva in to v zadnjih letih, ker po vojni so se s tem pečali le mizarji. Danes govorimo že o industrializacijo pohištva, ki se |e razširilo, ne da bi od tega trpelo obrtništvo, predvsem v Venetu, Toskani in Furlaniji ter v velikih mestih severa in juga države. Italija sedaj izvaža tudi racionalno in poceni pohištvo. V letu 1957 je i oprema Italija izvozila za čez 3 milijarde lir vrednosti lesenega pohištva, uvozila pa za 372 milijonov. Osem let kasneje je izvoz dosegel vrednost čez 15 milijard lir, uvoz pa 3 milijarde. Tako je Italija na četrtem mestu med evropskimi državami izvoznicami pohištva t. j. po Zahodni Nemčiji. Danski in Belgiji, dosega pa prva mesta, kar se tiče oskrbe severnih ameriških in afriških tržišč. Med številnimi razstavljavci omenjamo na tem mestu le S AL V ARA NI, F.LLI CELOTTO - ALEAN -DRO - RINALDO, SOCIETA’ RHODIATOCE, ROD. V zvezi z opremo stanovanja lahko dodamo tudi prikaz higiensko - sanitarnih naprav, za katere je pri nas veliko povpraševanje s strani jugoslovanskih odjemalcev. Te naprave znači njihova izbranost in udobnost z novimi oblikami, materialom in rešitvami po današnjih potrebah. Tu se srečamo s tvrdkami kot RICHARD - GINORI, IDEAL STANDARD, SOCIETA’ COM MERCIALE FRA IDRAULICI E LATTONIERI DEL PIE-MONTE in drugimi. SINGER • IM marchlo d> UBbrice di THE SINGER COMPANV ŠIVALNI STROJI • PRALNI STROJI • ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO • KLIMATIZA-TOR.II • TELEVIZORJI • SESALCI ZA PRAH • RADIOPKEJEMNIKI • LOStlLCl ZA PARKETE • PLETILNI STROJI • PISALNI STROJI « HLADILNIKI • PEČI NA PLIN IN KEROZEN izredni pogoji prodaje za kupce iz Jugoslavije Obrnite se na eno otl sledečih trgovin Singer: TRST Viale XX Settembre, 1 - Tel. 95.003 GORICA Corso G. Verdi, 70 - Tel. 34.09 Elekfrični gospodinjski sEroji V teh zadnjih letih je italijanska industrija električnih gospodinjskih strojev dosegla izredne uspehe. Se do leta 1955 je Italija tovrstne stroje uvažala. Kmalu potem je že zadovoljila notranje potrebe in v letu 1965 začela polovico svoje proizvodnje izvažati. Sedaj je Italija za ZDA in Japonsko, kar se tiče, izvoza, na tretjem mestu v svetovni lestvici. TRODOMESTICI itd. Iz razstavljenih vzorcev je razvidno, da italijanska industrija teži po čim večji specializaciji in avtomatizmu. Tako vidimo stroj za pranje perila, ki o-benem beli in stroj za pranje posode, v katerem r.iso zanemarjeni niti tako imenovani »mrtvi vogali«. Nadalje srečamo šjvalne stroje in med njimi vzorec, ki z navadnim pritiskom na gumb zmore razne • Na 4000 kv. metrih razstavišča je v tej stroki v Turinu prisotnih čez dvesto proizvajalcev, med katerimi naj omenimo le družbe SINGER, CA-STOR, AUTOVOX INDESIT, BORLETTI, SALMOIRAGHI, NECCHI, NEGRO & CARENA, F.LLI ONOFRI, TRLPLEX, SMEG, MIELE, EMERSON, PFAFF, SAN GIORGIO ELET- vezenine. Še bolj izboljšani so hladilniki, s prilagoditvijo o-paža na zunanje okolje. Danes lahko postaviš hladilnik v kakršnokoli kuhinjsko opremo in tudi v druge stanovanjske prostore kot na primer v dnevno sobo, kjer je hladilnik sestavni del hišnega bara. Opaziti Je, da ima vedno več hladilnikov prostor za zmrznjena jedila, v katerih doseže temperatura tudi —20. Dosedanji hladilniki namreč niso imeli prostora za tako nizke temperature. Iz vedno večjih prodaj zmrznjenih jedil pa je nastala potreba, da se hladilniki prilagodijo ’ novim zahtevam gospodinjstva. Na področju radia - televizije-gramofona je novost registra-tor «mangia-nastri» s traki, ki imajo že posnete najboljše Skladbe in popevke in je tako prihranjen strošek za nakup plošč kot tudi skrb za uspelo ali neuspelo snemanje z radia ali televizijskega sprejemnika. Kot rečemo je dosegla Italija v razmeroma kratkem času visoko stopnjo proizvodnje elektro gospodinjskih strojev. Tako je na primer znašala proizvodnja hladilnikov leta 1954 100.000 komadčV, enajst let kasnej e pa že 2.608.000; proizvodnja pralnih strojev je znašala leta 1961 180.000 komadov leta 1965 pa dosegla stopnjo 1,800.000 t. j., desetkratno povečanje; strojev za pranje posode, ki so še nova uvedba, a so proizvedli v letu 1964 25.000, eno leto kasneje pa že 52.000. S proizvodnjo električnih gospodinjskih strojev se v Italiji peča 120 industrijskih obratov s 30.000 uslužbenci. V letu 1965 so te industrije proizvedle blago za 230 milijard lir vrednosti. Po italijanskih družinah je sedaj v rabi že 8 milijonov in pol hladilnikov ter 4 milijone pralnih strojev (zato toliko reklame za pralne praške!). Stopnja nasičenja na notranjem trgu je 58-60% za hladilnike in samo 35% za pralne stroje. Iz teh odstotkov je razvidno, da ima italijanska industrija na tem področju lepe možnosti, da se samo za domače potrebe še nadalje razvije. Naj na tem mestu še omenimo velike prodaje jugoslovanskim kupcem, ki so jih v zadnjem času zabeležili trgovci tovrstnih strojev v Trsu in Gorici. Kljub povečani carini in raznim kooperacijam med italijanskimi in jugoslovanskimi industrijami se predvideva, da se bodo Jugoslovani za nakup pralnega stroja ali hladilnika še nadalje, čeprav morda v manjšem obsegu, obračali na naše tržišče. Najmodernejše lestence dobite pri ' d-r-TL illuminazione TRST, UL. MAZZINI 14 TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PRI... CI ANO TRST, VIALE XX SETTEMBRE 38-b EMPORIO ISTRIANO TRST Largo Barriera Vecchia 2 tel. 41-444 Ul. S. Caterina da Siena 11 tel. 37-386 IMA BOGATO IZBIRO TEKSTILNEGA BLAGA ZA OPREMO STANOVANJA UGODNE CENEl OBIŠČITE NAS ! ELEKTRIČNE NAPRAVE LESTENCI ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI TRST GANDINI & DONATI ULICA DEGLI ARTISTI 7 TEL. 35-717 Velika izbira: železnin, porcelana, kuhinjskega pribora, jedilnega pribora, opreme za kopalnice Itd. orassutti TRST - UL CARDUCCI 22 - m. 95173 - 77260 - 55646 TRŽAŠKA KNJIGARNA v Ul. sv. Frančiška 20 ima v veliki izbiri gramofonske plošče najboljših jugoslovanskih ansamblov O OBIŠČITE NAS ! POHIŠTVO SELVA V V TD7|r RAZSTAVA: 1 fiZrflLi ULICA VALENTINIS, 18 Tovarna: Ul. Ceriani 9 PHILIPS več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji • radio . TV tvrdke KNEZ VALTER Nabrežina Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust HIGIENSKA IN SANITARNA OPREMA PORCELAN IN VSE VRSTE NAJBOLJŠIH VODOVODNIH PIP ITALIJANSKIH ZNAMK PLOŠČICE ZA PODE IN NORMALNO OBLAGANJE STEN DEKORATIVNE PLOŠČICE OGLEDALA IN PRITIKLINE ZA OPREMO KOPALNIC SOCIETA' COMMERCIALE TRST — PIAZZA OSPEDALE 7 Tel. 93-794 — 55-795 ZA TUJE ODJEMALCE IZREDEN POPUST NASPROTI GLAVNI BOLNIŠNICI «STOLETNICA PLEBISCITA V BENEŠKI SLOVENIJI* (Nadaljevanje s 7. strani) z namenom, da bi vključili v svojo državo ono malo število poitalijančenih Slovencev.« V bistvu razgrinjajo navedene besede vzroke, ki so odločili plebiscit v Korist Italije. Toda poudariti moramo, da se plebiscit ni odvijal pod nadzorom nobenega ustreznega mednarodnega organa, čeprav je nastal kot posledica mednarodnih sporazumov in zato ni mogel biti samo formalna potrditev zahtev meddržavne mirovne pogodbe. Dvomljivi so tudi skoraj stoodstotni rezultati, ki ne izključujejo dvoma o pravilnosti poteka. Preseneča in obenem obtožuje ob tem tisti edini nasprotni glas, ki se je iztrgal iz množice preko 30.000 Slovencev, ki so bili naseljeni po dolinah rek Idrija, Nadiža in Ter. Povrnimo se zopet k vzrokom, ki so beneškim Slovencem narekovali izbiro. Na italijanski svet jih je vezala preteklost, prek tisoč let zgodovine jih je vezalo na Čedad. Oglej in Videm, štiri stoletja so bili najzvestejši podaniki in čuvarji meja beneške republike. In vsa ta stoletja so povezana s sožitjem gorjanskih Slovencev z dolinskimi Furlani. To harmonijo življer-ji, ki se je predvsem kazala v spoštovanju avtonomnih pravic, je prekinila francoska zasedba po padcu beneške republike oziroma porazu Avstrije v Napoleonovih vojnah. Še zadnje ostanke avtonomnega življenja pa je u-ničila Avstrija, ki je tu vladala po letu 1814. Avstrija pri tem ni nič storila, da bi beneške Slovence upravno pridružila Goriškim. Postajali so sovražniki Avstrije in tako so se leta 1848 ob nastanku Maninove beneške republike borili proti Avstriji in peli pesem »Preljuba Italija, preljubi moj dom». Isti vzroki so jih pognali v gari- HiniiiiiiiimiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE vsemi najustreznejšimi sredstvi preobraziti to maloštevilno prebivalstvo: s kmetijstvom, s šolskim poukom in knjigami. Bogatejši in izobraženejši Slovenci naj skupaj z Italijani iz sosednjih pokrajin prevzamejo nase to poslanstvo v službi civilizacije. Saj bomo prav s tem najbolj okrepili svoje meje... Vzemimo, da bodo vsi slovenski mladeniči, ki žive v videmski pokrajini v gorah nad Čedadom, Fojdo, Ah tenom in Tarčen-tom ter v rezijski dolini, dobivali pouk v italijanskem jeziku in italijanski kulturi, potem bo gotovo, da se bo ta preobrazba s tem pospešila, a novi rod bo povsod u-porabljal samo naš jezik. Ta fakt bo postopoma vplival v vsej Soški dolini, ne samo na desnem, ampak tudi na levem bregu.« Tako je pisal točno mesec dni po plebiscitu videmski list kot prolog na novem listu zgodovine slovenskega življa v Benečiji. Nastopil je čas in sto let trajajoče obdobje najbolje ponazoruje citat, ki smo ga postavili kot motto našemu prispel ku. Leta 1867 se je pokazala možnost, da bi s postavitvijo nove državne meje med Italijo in Av-stro-Ogrske slednja zamenjala nekaj ozemlja na južnem Tirolskem za Beneško Slovenijo. Italija predloga ni sprejela, češ da je o tem že plebiscit odločil in da ni mogoče ravnati proti volji ljudstva. Eden izmed propagandnih časopisnih člankov ob plebiscitu je v zvezi z beneškimi Slovenci zapisal: «Zemljepisna lega, zgodovinski dogodki iz preteklosti in gospodarske koristi delajo te prebivalce Italijane. Dovolj je že njihova Iskrena vdanost Italiji, da nekoliko dokažemo tistim, ki bi se hoteli premakniti do bregov Nadiže GORENJSKA V Ratečah imajo dovolj prostih postelj v zasebnih turističnih sobah in v gostiščih Mojmir in Pri Žerjavu. V Kranjski gori imajo v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah dovolj prostih postelj; prav tako v Podkorenu, Gozd Martuljku in v planinskih postojankah na Vršiču. Na Jesenicah je dovolj prostora v obeh hotelih. Prostor je tudi v Domu pod Golioo, smučarskem domu na črnem vrhu in pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Bohinju je zaseden Mladinski dom. V drugih hotelih je dovolj prostora, medtem ko iz obeh brunaric na Voglu nismo dobili poročil. Hotela Bellevue in Pod Voglom sta zaprta. V Radovljici je dovolj prostora v hotelu Grajski dvor in v Slandro-vem domu. V Tržiču je dovolj prostora v gostiščih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Podljubelju in v planinskih domovih na Kofcah in Pod Storžičem Planinski dom na Zelenici in hotel Panorama na Ljubelju bosta zasedena do nedelje 19. marca. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v hotelu na Smarjetni gori, na Jezerskem in v Preddvoru. Dom na Krvavcu bo zaseden v nedeljo 19. marca. V Škofji Loki je prostor v gostišču Krona in pri zasebnikih. Prostor je tudi v planinski koči na Lubniku. V Ratečah imajo zasebniki dovolj prostih postelj. Loška koča na Starem vrhu Je zaprta. Na Javorjah je nekaj prostora v gostilni Blegaš. V Poljanski dolini je dovolj prostora pri zasebnikih v vseh krajih. Prostor je tudi v hotelu Dom pod Planini v Trebiji. V Selški dolini imajo zasebniki prostor v Selcah in Železnikih. Dovolj prostora je tudi v Sorici. Litostroj-ski dom na Soriški planini ima še prostor. Prireditve. Danes bodo imeli v Bohinju smučarsko tekmovanje v tekih mladincev za Rožičev Memorial. V Planici bomo imeli prihodnji teden 25. in 26. marca tekmovanje v skokih na 90-metrski ska-; kalnici z mednarodno udeležbo za j memorial Janeza Polde. Na Zelenici bodo imeli danes 12. mednarodni mladinski kriterij za alpski pokal. Na Krvavcu bodo danes pete republiške zimske igre gradbincev. PRIMORSKA IN GORIŠKA V Kopru, Izoli, Piranu in Porto- rožu Je dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. V Novi Gorici je dovolj prostora v Park hotelu, hotelu Sabotin in v gostišču Kekec. Prostor je v Bovcu, Mostu na Soči in v Ajdovščini. V črnem vrhu nad Idrijo je zasedena gostilna «Pri Metki«, prihodnji teden pa bo zaprta. V gostilni Pagon in pri zasebnikih je dovolj prostora. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani bo 18., 19.. 23. in 24. marca zaseden hotel Union. V drugih hotelih in pri zasebnikih Je dovolj prostora. Zvezni center za gradbene'inštruktorje bb 1‘mel prostor do 22. marca. V Kamniku je dovolj prostora pri zasebnikih. V hotelu Šimnovec na Veliki planini in v gostišču Zeleni rob je dovolj prostora. V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju je dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih domovih na Mrzlici, Kumu, Vrheh, Partizanskem vrhu, Zasavski gori v koči Dol in v koči Kal. Dovolj prostora je tudi v Medijskih toplicah. Zasebniki imajo prostor v Zagorju, čemšenlku in Izlakah. Dovolj prostora je v Domžalah, Litiji in v krajih v okolici Litije. Na Vrhniki in v Logatcu Je dovolj prostih postelj. Prostor je tudi pri zasebnikih na Rakitni. V Iškem Vintgarju, na Kureščku, Polževem in Travni gori je dovolj prostora. Prostor je tudi pri zasebnikih v Kočevju, Ribnici in Grosupljem. V žireh imajo prostor pri zasebnikih in v Domu na Goropekah. Prireditve: V Narodni galeriji v Ljubljani bodo odprli 21. marca razstavo del slikarja Jožefa Tominca (1790-1866) . DOLENJSKA V Novem mestu je prostor v obeh hotelih. Dovolj prostora Je tudi na Otočcu, Črnomlju, Metliki, Krškem in v Gradu Mokrice. V Dolenjskih, šmarjeških in čateških Toplicah Je dovolj prostora. Prostor Je tudi v planinskih domovih Lisci, Bohorju, Fratl, Mirni gori in Gospodični na Gorjancih. Športne vesti na 2. strani. baldinski upor leta 1864; «je-nemšk« cesar jim je bil sovražnik in v vojnah za italijansko zedinjenje je sodelovalo samo iz št. petr-skega okraja 58 mož in fantov. Gorati svet Beneške Slovenije se v gospodarskih vidikih ni mogel primerjati s plodovito ravnino, bil je celo od ravnine odvisen. Zato so gospodarski motivi odločitve leta 1866 jasni. Nacionalno prebujanje Beneških Slovencev ni zajelo, narodno zavedni so bili le posamezniki, predvsem duhovniki, katerih vpliv pa ni bil tako močan, da bi lahko dajal rezultate, šlo je tu predvsem za kulturno prebujanje. Spoznali smo pa tudi, da med Slovenci v ostalih deželah ni bilo pravega razumevanja, še zlasti ne leta 1866. Zato je pravilna konstatacija, da so šli beneški Slovenci «z ljudmi iz Čedada in Vidma, s katerimi so živeli osemsto let pod istimi vladami, za ..dobrimi starimi časi” Beneške republike, ko so sami u-pravljali med seboj« (A. Rejec). Zato tudi ni mogoče verjeti, da bi mogla v njihovo zavest prodreti načela italijanskega zedinjenja, saj jim je napredni italijanski preporod le predstavljal pot k starim časom, proti osovraženi Avstriji. TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS SESUAN — Tel. 20269 VELIKA IZBIRA SODOBNEGA POHIŠTVA Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji. Odprto tudi ob nedeljah. A RETTA U L I RA T H 1 N med elegantnimi in preciznimi urami le naiceneiša znamka Generalno zastopstvo « L A CLESSIDRA) Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMI,(IRT Prodaja na veliko tn drobno Velika iztrra zlatnine po tovarniških cenah! LAIlIKl Izreden popust - Garancija — C.E.G. — električni gospodinjski stroji, radio-TV, higiensko-sani-tami aparati. Ul. Genova 14 PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deti Ul. Settefontane 34 FANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49 VISTA — naočniki, daljnogledi, fotografski material Ul. Carducci 15 LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje) STOP — trgovina moške in ženske konfekcije, Ul. Carducci 39 DELOVNI ČAS TRGOVIN od 8,39 do 12,30 ter od 15,30 do 19. ure. Ob ponedeljkih dopoldne so trgovine zaprte. Banke so ob sobotah zaprte, odprte pa so zasebne menjalnice. MENJAVA BANKOVCEV Dolar ZDA 621 Kanadski dolar 566 švicarski frank 143,5 Francoski frank 125 Belgijski frank 11,90 Nemška marka 156 Angleški šterling 1738 Avstrijski šiling 23,90 Dinar 43 • Nemški šivalni stroji PlAFl za družino, obrt in indu strtjo • italijanski šivalni stroji VI-GORELI I • Originalni švicarski pletilni stroji SVV1SS MAGIC O Stroji za krpanje nogavic VITO J O Naprave za prevlačevanje kovinskih gumbov % Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo • Šivanke, potrebščine, specia Uzirana popravljalnica Delponte Pietro & C. Trst, UL Timeus 12 Tel. 90.279 1---------------------------------1 Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa. Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti. Dobite ga po konkurenčnih cenah v TRGOVINI «MEB£0» KIDRIČEVA, v NOVI GORICI Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo. CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini uMEBLOi v NOVI GORICI HOTI! I, SLOM LJUBU AIV A TITOVA UL. 10 TEL. 20611-43 HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI SPL0SNA PLOVBA PIRAN, vzdržuje s svojimi tovorno-P0111 mi ladjami: „ redno linijo okoli »veta r|). linijo z Južno Ameriko re^n°,m nijo z zahodno Afriko le' * p prevoze po vsem svetu * nimi transportnimi ladjami 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse Informacije se obrnit* upravo podjetja: •SPLOŠNA PLOVBA«. Pi»»B * pančičeva ul. 24 In na naše *4® po vsem svetu. Telesi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 BOGATO IZBIRO SPECIALITET ZA PRAZNIČNE DNI VAM NUDIJO P lili Fv 3 MARKET •KOPER • SEŽANA • NOVA GORICA • KRANJSKA GORA U Fl PIRI INI tE U-1.;52L_HT ..—■ — TRST v,a,e ** Settembre 16 tel 9601 (i NABREŽINA (center) SESUAN (center) //..4 /7 /A SKh.HR M (IKKASM PRMUUKTI NAJLEPŠE IZDELKE JUGOSLOVANSKEGA OBRTNIŠTVA ZA OKRASITEV OPREME VAŠEGA STANOVANJA vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA «t. SV. FRANČIŠKA 20 V ULICI CARDUCCI 39 (nasproti pokritega trga) IMA TRGOVINA \$t0fiF! V VELIKI IZBIRI ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA ZELO UGODNE cene: I TRST UL Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTCMIO TOVORNI PREVOZI o vse Kraje tudi * inozemstvo Za vaš avtomobil vse najboljše in koristne potrebščine, da bo: • VARNEJŠI • BOLJ ELEGANTEN • UDOBNEJŠI • POPOLNEJŠI Autoforniture ZANCHI TRST - Ul. Coroneo 4 -i::::::::::::!;!:,-littj ....................................................................................................................................................... CARLO LEVI 0 BESEDE SO IiMI QUESTO TEMPIO ONDE L’UMANO SAPEEE ORACOLEGGIAVA RESTARNE I SOLI RUDERI A MONUMENTO O COMPITO DELLE FUTURE GENERAZIONI APPENA SEI ANNI DALLTMMORTALE ARCIPRETE AGUGLIANO PER LA SPESA Dl LIRE CENTO MILLE INGENTE RIGUARDATO IL REDDITO E LA CONDIZIONE DEI TEMPI IL 20 AGOSTO 1865 IN SI LEGGIADRE GOTICHE FORME APRIVASI AL PUBBLICO CULTO FRA L’ENTISIASMO Dl IMMENSO POPOLO IDDIO LE CURE DELLTMPAVIDO PASTORE LA PIETA’ DEI FEDELI E PIU’ DEl BORGHESI COMPIRONO UN TANTO MIRACOLO Na trgu so me mladeniči prepoznali in me spremljali do Muzejske knjižnice. Tukaj živi v visoki starosti monsignor Antonino Amico, knjižničar Eriče. Osemdeset, let mu je ln nadaljuje delo, s katerim se ukvarja že vse življenje, raziskuje, dela v arhivu, primerja starodavne listine, prepisuje dokumente tako, da bi učenjakom pustil dragoceno gradivo za zgodovino Sicilije. Spoštujem njegovo delo, njegovo skrivenčeno in suho telo z blestečim pogledom na osušenem obrazu, ki je tako drugačen, kakor je Eriče drugačna od sleherne stvari, ki jo obdajajo; redek ln spoštovanja vreden človek je In zdi se ti, kakor da bi bil sodobnik onih daljnih nejasnih postav Saturna, Kiklopov, Bute in ericinejske Venere. Zdaj smo drveli in se spet vrnili k morski obali in k nenavadni druščini sodobnikov in hiteli skozi Castellamare del Golfo, ki je bil razpoložen kakor siva pahljača na ovinku in mimo hišic, razsutih v Alacamo Marina ln peščenih sipin Belestrate proti Trappetu in Borgu di Dio, cilju našega današnjega popotovanja. Semkaj smo prispeli zato, da bi videli tržaškega arhitekta Danila Dolcija, ki je po dveh letih preizkušenj v Nomadelfiji tukaj zasidral svoje življenje in svoje delo med reveži te vasi, med ribiči in kmeti. Ko smo prišli v vas je bila videti neobljudena morda zato, ker je bilo vroče. Končno smo povprašali za arhitektom neko žensko, ki se je prikazala na pragu in po njenih navodilih smo se napotili, potem ko smo prekoračili železniško progo, po strmi skalnati cesti prav do velikanske zidane kolibe neva-vadne vrste, ki so jo pred kratkim postavili in mislili smo, da bi to utegnila biti njegova hiša. Tudi tukaj ni bilo nikogar in pogledali smo skozi okno ter videli, da je znotraj hiša velikanska prazna soba z zidovi, ki so bili vsi okrašeni z ogromnimi risbami narisanimi bodisi s svinčnikom ali pa z ogljem na beli podlagi zidu in te risbe so predstavljale z otroško natančnostjo in hkrati z elegantno prizadevnostjo in natančnostjo poljske rastline in rože. Neki zidar, ki je šel mimo in se namenil proti bližnji zgradbi, ki še ni bila dokončana, nam Je povedal da je v tej hiši «Univerza», kjer imajo sestanke in pouk, da pa bo hiša, ki jo pravkar zida, sedež konzorcija za namakanje in da Dolci stanuje malo niže. Ob tej opoldanski uri se je spodaj pod nami razkrivala očarljiva pokrajina. Tla, po katerih smo hodili, so bila ožgana od sonca, toda na njih so rastli paradižniki in zelenjava, ki jih Je očitno gojila ljubeča skrb. Za nami je bilo usodno pogorje, ki smo ga zjutraj prekoračili in v daljavi raznežena Montelepre, tam preko pa ravnina Partenlce, pred nami pa blago ln nedotaknjeno morje in obala, ki se razteza proti Palermu, obala še prepolna neraziskanih sinjih jam. Videti je bilo, da je to srečna pokrajina, ki jo prehranjuje prijatelj sonce. Stopili smo v Dolcijevo hišo in sprejel nas je prijateljsko ln odkrito: visok, ogromen, z debelo nordijsko in zastavno glavo, z živahnimi očmi za očali, vesel nad neko notranjo močjo, vedno prisoten, vedno v gibanju in to tuctf v najmanjših kretnjah, skratka, pravi človek akcije. Da, njegova je ta skromna ln gola hiša s klavirjem, z mizo, prekrilo z načrti ln z belim zidom, okrašenim prav tako, kot v univerzi, z velikansko risbo rastlin in listov in tudi ta risba je bila, kakor ostale risbe, delo njegovih dečkov. Takoj nam je pričel pripovedovati o delu, ki mu je pri srcu, o namakalnem načrtu za celotno področje, ki bo omogočil globoko spremembo položaja in boj proti bedi. Razložil nam je tudi vse svoje druge spodbude, zavetišče, šolo, postajo za prvo pomoč, boj proti zlorabi ribjega lova, dalje poizvedovanje, študije, sestanke, koncerte, skratka, vso tisto dejavnost, ki jo poznamo že iz njegovega pisanja, ki pa je šele tukaj, pred našimi očmi pričela dobivati svoje resnično razmerje. Njegovo delo ni bilo delo čistega misijonarja ali pa filantropa, temveč delo človeka, ki ima zaupanje, ki ima vero v druge ljudi (splošno vero v človeka) in ki ustvarja okoli sebe zaupanje ter s tem edinim orožjem čuti, da lahko ustvarja pogoje rast življenja tam, kjer bi se to zdelo nemogoče in to kor0 za korakom s spontano močjo; da se je zavoljo vere vrSe‘ skoraj slučajno ali pa brez izbire na katerokoli izmed tis0 področij bede in se hotel ukoreniniti prav tukaj pri vse0i tem ni hotel biti človekoljub, ki je prišel od zunaj in ki , kljub svojemu delovanju, ostal izven; bil je tisti, ki je živeti prav takšno življenje kot drugi in ki je podrl v® mostove za seboj. Danilo nam je predstavil svojo ženo, vdovo iz Trappeta s petimi sinovi, prihajali so tudi dr. otroci in se potikali po sobi; in v njih, v ženi, v mladi uči1®" ljlci iz vrtca, v zidarjih, skratka v vseh smo našli isti ves® in dejavni izraz, kot da bi se jim nobena stvar ne zdeti tuja. Seznanili so nas z dostojanstvenimi boji, s top” sovražnostjo in nezaupanjem oblasti, ki je tako podobo0 topi sovražnosti in nezaupanju carske policije in birokracij spričo realističnih in modrih pogledov ruskih utopistov 10 narodnikov. Dolci nam o tem ni govoril, nasprotno, oris0 nam Je strahotne razmere, ki jih pozna od hiše do hiše, 00 družine do družine v Trappetu in Partinicu, in to so bolezd-nepismenost, hudodelstvo, prostitucija, velika smrtnost Pr®' davne bede, ki so po njegovem edini izvor banditizma * drugega zla, ki ga hote ohranja ravnanje države, ki ? noče rešiti in ki meče milijarde za policijski pritisk nad bab' ditizmom, kjer pa bi nasprotno zadostovali milijoni za °d' pravo vzrokov zla. *) Ta tempelj, kjer Človeška modrost govori preroško in ostajaj tudaj samo razvaline v spomin ali kot naloga bodočim pokolenj®11” smo komaj šest let po smrti nesmrtnega nadduhovnika Agugliana znesku sto tisoč lir in ko so spet pregledali ogromen dohodek “ razmere časa, se je 20. avgusta 1865. odprl javnemu čaščenju (ta tempelj) v tako ljubskih gotskih oblikah med navdušenjem neizmen* množice. Bog, skrbi neustrašenega pastirja, pobožnost zvestih in nW' bolj meščanov so Izvršili takšen čudež. (Nadaljevanje sledi) URKDNIiTVO: TRSI - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93 808 ln 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1. II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37 338 95 823 - NšKOčmina- ZZpte), četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starm dularjev) - Poštni tekoč” račun' ZalotaiStvot^škeva T^ Tr! ius.374 ^ 2» SFRJ: ADiT. DZS. Ljubljana, Start trg 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Nr—ni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega st-ipca: trgovski 150, ttaZoTr ^ 250 osmrtmce lSO Ur - S5R5E «T&s£. oLsi^a«« » _____________________________gorlške pokraine se naročajo pr) upravi. - Iz vseh drugih ookrr,.'in Italije pri »Socletš Pubbilcltk Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja m tiska Založn^TtrtaTkega .-Isk«Tm “ °glaSl