If nndeUverad retnrn to:
"GLASILO K. 8. K. JEDNOTE" «117 St. Clair Are. CLEVELAND, O.
Tha largest Slovenian Weekly in the United Ststea of America.
Sworn circulation 17,200
Issued every Tuesday . * Subscription rste: For members yesrly ..„$0.84
For nonrnembers ..._____.SI .60
Foreign Countries »....„..^3.0 Telephone: Randolph 3612
iilllllllllllllll'llllllllllllllllllllllllllllllllll
u
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Bacead-Qaaa Matter December 12th, 1023 at the Post Off i * at Cleveland, Oh!o, Under the Act of Angaat 14, !•!!
Največji slovenski tednik v Zdruienin briavsb
Izhaja vsak terek
Ima I7.2G0 na rožnikov
Naročnina:
Za (Ime. na leto_____~...S0H4
Za neslane ....................M 60
Za inozemstvo ------...Jš»3.-X>
NASLOV
urednifttv« in upi uvništvs:
bi 17 St. Clair Ave. ClevtlarA O.
Telefon: Ra^JoIph 3912.
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 24. — No. 24.
CLEVELAND. O., 15. JUNIJA (JUNE), 1926.
Leto XII. — Volume XII.
NAŠIM MILIM VDELEŽENCEM EVHARIST. KONGRESA PRISRČEN POZDRAV!
V veliko čast, ponos in veselje mi je, da zamorem v imenu Kranjsko Slovenske Katol. Jednote Vam vsem skupaj tem potom zaklicati: "Prisrčno pozdravljeni!" Bog Vas sprejmi in blagoslovi vse, ki ste prihiteli v našo sredino iz naše nekdanje domovine! Ta pozdrav naj velja Vam, visoko cenjeni in spoštovani nam mili gostje od najvišjega, sivolasega vladike premil knezoškofa Dr. Antona Bonaventura Jegliča, do navadnega in priprostega romarja 28. Evharističnega kongresa, ki ste tem povodom prihiteli v našo novo ameriško slovensko domovino z namenom, da se objamemo v duhu krščanstva, ljubezni in prepričanja.
Dobro nam došli dragi rojaki in rojakinje!. Tako Vam kličemo kot Vaši katoliški bratje, — sinovi in hčere naše ameriške katol. Slovenije, osobito pa kot člani (ce) prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki — K. S. K. Jednote.
Z velikim spoštovanjem Vas sprejemamo tukaj v naši novi domovini v svojo sredo, v naše naselbine. Pridite k nam, ostanite med nami dokler je Vam največ mogoče!
Mi se bomo z Vami veselili in radovali; radi Vaš bomo poslušali, ko nam boste pripovedovali Vaše težnje iz domovine in tudi Vaše občutke v naši veliki ameriški svobodni republiki.
Za K. S. K. Jednoto, v imenu 30,000 članov in članic
Anton Grdina, glavni predsednik, -o-
žilo, ter tako javno pokazalo, kaj je in kakšen je narod zbirajoč se pod zastavo K. S. K. Jednote.
Že dolgo vrsto let se nas od gotovih strani nazivlja kot nazadnjake (reakcijonarje), zato je naša sveta dolžnost, da javno pokažemo in dokažemo tudi našim, iz rojstne nam domovine došlim gostom, da smo napredni ter ds se zavedamo svojih verskih, kakpr tudi narodnih dolžnosti.
Pomnite dragi eobratje in sosestre, da naši gostje iz stare domovine, ko nas bodo opazovali, ne bodo ničesar prezrli. Zato storimo našo dolžnost. Kakor se bomo obnašali, kakpr bomo naše goste sprejeli in pozdravili, tak utis bodo ponesli nazaj v rojstno domovino
Vsled tega cenjeni člani in članice potrudite se. Pomenite se in pomagajte pri vseh pripravah vašemu gospodu župniku in pripravljalnemu odboru. Pripravite vse potrebno, da se vse došle goste častno sprejme, da bodo tako ponesli nazaj v našo milo rojstno domovino najlepše utise tako od naših naselbin, naših institucij, kakor tudi o naši dični K. S. K. Jednoti.
Verska, kakdr tudi narodna dolžnost nas kliče, da pokažemo, da smo pravi in verni sinovi in hčere naše matere Slo venije.
Prevzvišenemu knezoškofu dr. Anton B. Jegliču in vsem častitim in spoštovanim gostom došlim na XXVIII. Evharistič-ni kongres kličemo: Dobrodošli in prisrčno pozdravi jeni! ( Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J.
Spored Evharističnega kongresa.
OKLIC NA ČLANSTVO K. S. K. JEDNOTE.
Vsakdo, ki zasleduje in čita časopisje ve. da se prične XXVIII. Evhari?tični kongres dne 20. in se zaključi 24. t. m.
Priprave, ki se v ta namen vršijo v Chicagu in Mundelein Illinois, kjer se bo kongres vršil, kažejo, da bo to nekaj, ka' svet še ni videl.
Razni višji cerkvenf dostojanstveniki in odlični gostje iz vseh delov sveta so pričeli prihajati v Chicago. Prihodnji teder bodo dospeli v New York in potem v Chicago tudi gostje iz naše mile rodne slovenske domovine. Imena do sedaj prigla šenih vdeležencev tega kongresa so bila priobčena v "Glasilu" štev. 21, z dne 25. maja. Vpoštevajoč število našega naro da in razmere, v katerih se naši ljudje v starem kraju nahaja jo. ter primerjajoč vse to z drugimi večjimi evropskimi narodi, moramo priznati, da bo naša rodna slovenska zemlja nadvse častno in številno po svojih sinovih in hčerah pri XXVIII. Ev-harističnem kongresu zastopana.
Ameriški Slovenci, čeravno smo majhni po številu, se vse eno lahko postavimo pred ameriško javnost in s ponosom po vemo. da smo sinovi in hčere vernih slovenskih starišev. D i smo iste narodnosti in iste krvi. kakor so bili naši pijonirji mi sijonarji. škofje in drugi, katerih imena se zrcalijo v ameriško-slovenski zgodovini.
In dokler lahko in brez strahu stopimo pred ameriško javnost in odkrito povemo kaj smo in odkod prihajamo, in doklei imamo za seboj zgodovino, v kateri se čitajo častna iAiena na ših pijonirjev, zato je tudi naša dolžnost, da pokažemo našim iz rojstne domovine došlim zastopnikom in gostom, da ko ameriški Slovenci čislamo in spoštujemo dela naših prednikov ter še vedno ljubimo svojo rojstno domovino in nje odposlan ce. ki se bodo vdeležili XXVIII. Evharističnega kongresa.
Prvi slovenski priseljenci došli v Ameriko, bili so naši ka toliški duhovniki-misijonarji. Ravno tako pride na čelu sloven ske delegacije, ki se bo vdeležila Evharističnega kongresa du hovnik. najvišji slovenski cerkveni dostojanstvenik, mil. g dr. Anton B. Jeglič, knezoškof ljubljanski.
Razdalja med rojstno in našo novo domovino je zelo veli ka, vožnja truda polna in v zvezi z raznimi napori. Vse to pt mil. g. knezoškofa Jegliča ni ustrašilo. Vkljub svoji visoki 76 letni starosti, podal se je na dolgo in mučno potovanje, da se tako v svoji visoki in častitljivi starosti pokloni Kralju nebe? in zemlje na ameriških tleh, ter da se osebno prepriča kako ži ve sinovi in hčere slovenskega naroda v novi domovini. Osebno se hoče prepričati mil. g. knezoškof o otrocih naroda, katerega ljubi, za katerega je že marsikaj pretrpel in iz katerega izhaja on sam.
Kolikor mi je znano, bo mil. g. knezoškof Jeglič obiskal razne slovenske naselbine. Zato je pa dolžnost članov in članic naše Jednote vseh naselbin, katere bo naš prevzvišeni in dobro došel zastopnik slovenskega naroda obiskal, da se njega ka kor tudi vse z njim došle častite in spoštovane goste po naši pravi lepi slovenski šegi sprejme in dostojno pozdravi.
Društva so napisna, da domačemu g. župniku pomaga jo kjerkoli potreba, da se vse goste na najlepši način sprejme. Kot verni katoličani in udje K. S. K. Jednote, smo dolžni storiti vse, kar je v naših močeh, da pokažemo našim dobrodošlim gostom, da smo — čeravno več tisoč milj od rojstne domo vine — ohranili tako verski kakor tudi narodni čut v naših srcih.
Krajevna društva po naselbinah, ki jih bodo oaii vi#oko-spoštovani in čislani gostje obiskali, naj priredijo v to svrho potrebne shode, katerih naj bi se članstvo polnoštevilno vdele
Zadnja in najnovejša slika knezoškofa dr. A, B. Jegliča.
POZDRAVLJENI!
Tekom dolgotrajne dobe in zgodovine nam je prilika ven-larle nanesla srečo, da se starokrajski in ameriški Slovenci prvič oficijelno pozdravljamo na naših svobodnih ameriških tleh.
Kaj nas je do tega dovedlo? Sam Bo^r — vaše in naše versko prepričanje. Vaša ill naša ljubezen do Presvete Evhari-'stije, ki bo od 20. do 24. junija pokazala triumf svojega veli-**astva iz vseh svetovnih delov. Osemindvajseti Evharistični kongres bo v svojem sijaju presegal vse dosedanje kongrese.
Približno pet tisoč milj daleč ste priromali iz starega sveta semkaj v našo novo domovino, da se v Chicagu, 111., poklonite Kralju nebes in zemlje v Presveti Evharistiji. Združene Države ameriške take mednarodne verske manifestacije še ne pomnijo.
Na ta kongres bodo prišli najbolj ugledni ameriški katoliški državljani (guvernerji, višji sodniki, župani velemest, profe sorji, učenjaki itd.) Prišel bo pa tudi cvet vsega katoličanstva sirom sveta.
Na tem Evharističnem kongresu bodo zastopani tudi Slo venci iz stare in naše nove (ameriške) domovine. Upamo, da bomo dosegli te dni najboljši uspeh za vse skupaj z milostnim blagoslovom Presvetega Evharističnega kralja. •
Prišla bo prilika, da si bomo tu in tam podali prav na bratski način roke, da se bomo z odprtimi očmi in odkritih src pozdravili kot bratje in sestre naše katoliške matere Slovenije in sv. Cerkve. Benedictus qui venit in nomine Domini! (Blagoslovljen oni, ki prihaja v Gospodovem imenu!)
Naša čutila pri tem obisku do vas so nepopisna. Božja volja nas je združila in v božji volji ter v božjem imenu se bomo zopet poslovili.
Uredništvo "Glasila K.	Jednote," največjega sloven-
skega tednika v tej domoVinfr*\am kliče v imenp 30,000 članov in članic obeh oddelkov K. S. K. Jednote: Prisrčno dobrodošli! Bog vas živi in sprejmi 1
20. junija, v nedeljo:
a.	O polnoči od sobote na nedeljo sv. maša v vseh cerkvah in skupno sv. ohWfcjilo. Vsi katoličani so vabljeni k sv. obhajilu. Polnočnico bo daroval v cerkvi sv. Štefana v Chicagu Very Rev. Dr. Cebulj. frančiškanski provincial; v Jolietu, 111., bo imel slovesno pontifikal-no sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa premil. g. škof Dr. A. B. Jeglič; v South Chicagu bo imel ponti-fikalno sv. mašo škof Dr. Gni-dovec; v Waukeganu, 111., pa kanonik Dr. Mihael Opeka.
b.	Ob 10. uri slovesna otvoritev kongresa v katedrali Najsvetejšega Imena na State St. in Shicago Ave. V katedralo bodo mogli samo povabljeni gostje z vstopnicami.
Zato bo ob pol enajstih v cerkvi sv. Štefani slovesna služba božja in slavnostni go-cor kot otvoritev shoda za Slovence.
c.	Ob treh popoldne velik ljudski shod v dvorani Knights of Columbus na Madison Ave. in Cicero Ave. Vstopnina pro-ita. Vendar mora vsak vdelf-;enec imeti uradni društven«. :nak, ki se bo lahko dobil Pri ,-stopu v dvorano.
Po tem shodu slavnostni barn cet v čast gostom iz Evrope. Vstopnina S2.
21. junija, v pondeljek: Ob 10. uri dopoldne slovesna portifikalna maša v š tad i j on u. xjer bo pelo 60 tisoč otrok. *>tadijon je za postajo Illinois Central železnice na 12. cesti in Michigan boulevard.
Popoldne ob 2. uri v Municipal Pier zborovanje škofov in 'Adorates."
Zvečer ob 7:30 velika manifestacija katoliških Slovencev Slovesni sprejem novih udov v ;z Chicaga v cerkvi sv. Štefana, društvo Najsvetejšega Imena in v društvo Krščanskih mater in žena.
22.	junija, v torek: Ob 10. uri dopoldne v štadijo-
nu pontifikalna sv. maša za sestre redovnice in ženstvo.
Popoldne ob 2. uri v dvorani sv. Štefana, 22nd St., in Lincoln St. zborovanje slovenskih škofov in duhovnikov.
Popoldne of 4. uri v isti dvorani zborovanje katoliških Slovencev.
Zvečer ob 7:30 v štadijonu velikanska demonstracija katoliškega moštva. Nad 200,000 mož in fantov bo nastopilo. Vsak mora imeti svojo svečo
23.	junija, v sredo. Ob 10. uri slovanska služba
božja po staroslovenskem obredu v cerkvi sv. Nikolaja na Ja-wa St. in Oakley boulevard.
Popoldne ob 2. uri zborovanje duhovnikov in učenjakov za združenje pravoslavne cer k ve z rimsko v Armory na 16. cesti in S. Wabash Ave.
Zvečer ob 7. uri ravnotam zborovanje rimsko in grškoka-toliških Slovanov. Govore tudi slovenski govorniki in nastopi slovenski pevski zbor. ' 24. junija, v četrtek: Ob 10. uri slovesna pontifi
za slovensko sekcijo določeno samo 100 oseb.
Ženstvo in ostali bodo dobili poseben pastor ob cesti, da bodo gledali sprevod. Ženstvo zlasti naj pride v narodnih nošah! Pevski zbori bodo prepa-vali slovenske cerkvene pesmi.
Vsak vdeježenec, ki hoče iti v Mundelein s karo ali železnico si je moral preskrbeti tikat pred 15. junijem v uradu slovenske sekcije na 22. cesti aii pa v župnišču sv. Štefana, pozneje bo prepozno. Tiket .stane $1.25 ali $150. Za župnijo sv Štefana je določenih 450 tike-tov.
Tajništvo slovenske sekciji za Evharistični kongres.
ne tiket SI8.42. Lahko se vrne tak potnik še le dne 30. junija. Vse te tikete. dobite že danes na Union postaji.
Važno! Vsakdo kdor hoče imeti polovično vožnjo zu ta kongres, naj si pri svojem župniku v fari nabavi posebni rdsr *i (Central Association) listek (legitimacijo) in naj jo pokate nri nakupu železn:šk»£a tikeia. Drugim r.e ne bo dajalo polovične vožnje.
-o-
Škof Jeglič v Cleveland«.
V	kolikor je bilo mogoče, se je program za čas bivanja cerkvenega vladike za Slovence prezaslužnega škofa Dr. A. B. Jegliča določil sledeči program kar se tiče Clevelanda:
Prihod v Cleveland v četr tek 8. julija na Union Dep-H kjer ga po možnosti sprejmejo vsi, ki imajo čas. Škof odide na to k fari sv. Vida. kjer opravi sv. mašo. nakar obišče cleve-landskega škofa Schrembsa Popoldne kratek obisk v Col Innvoodu, odtam pa v New ourg. kjer bo Rt. Rev. Jegl:f za časa bivanja v Clevelandu iost župnika Father Omana. Y petek popoldne. 9. julija, oziroma zvečer se bo škof Jeglič mu Jil med rojaki v Collinwoodu. \ soboto popoldne in zvečer bo p£ pri sv. Vudi med rojaki.
V	nedeljo ima vladiku Jegli'i slovesno pontifikalno sv. maše v Collinwoodu, in sicer na pro stem na cerkvenih lotih, ker jt.
erkev. premala za silni nava tisočerega naroda, ki pride tf dan pozdravit slovenskega ško fa. Popoldne in zvečer v nede I jo bo najprej v cerkvi v New burgu, potem pa v dvoran Pondeljek, 12. julija ob sče Bar berton, zvečer je pa zopet pr sv. Vidu. V torek. 13. julija si ogleda slovensko naselbin. Lorain. Mogoče, da pride \ Cleveland zajedno z vladiko Je gličem tudi drugi slovenski škof, Rt. Rev. dr. Gnidovec i? Škoplja, stric g. kaplana Rev Gnidovca v Newburgu. Natan Čneje vesti o sprejemu in aru gem sledijo pravočasno.
2e danes kličemo obema slo venskima škofoma povodom obi ska v naši ameriški slovensk metropoli: Prevdanostni po zdrav in dobrodošla!
kalna sv. maša v MumWeinu in po maši procesija. K procesiji smejo samo moški in sicer je
Za vdeležence Evharističnega kongresa.
Znižana žeA?zniška vožnja iz Clevelanda.
Ravnateljstvo New York Central železnice, ki ima naj boljšo zvezo z mestom Chicago je za vse vdeležence Evharistič nega kongresa določilo polovič no vožnjo iz Clevelanda v Chi cago in nazaj. Vožnja za pot niški vlak tja in nazaj (tiket veljaven od 20. do 24. junija) stane samo $12.28. Vsak potnik, ki kupi ta tiket, se mora iz Chicaga vrniti v četrtek, dne 24. junija do polnoči (računši preddan).
Kdor hoče kupiti Pullman tiket (posteljo tja in nazaj), sta-
Skopeljski škof	»
dr. Janez Gnidovec.
-o-
KATOLIŠKI SLOVENCI!
V nedeljo 27. jumja bomo pohiteli v prijazni Lemont, na naše ameriško Brezje k Mariji \Pomagaj vsi naši rojaki iz r,tare domovine in vsi zastopniki slovenskega naroda v Ameriki.
Tam se bomo zbrali krog podobe naše ljubljene Marije Pomagaj in se ji slovesno posvetili in si jo na novo izvolil: za svojo kraljico. V znamenje naše posvetitve Mariji bo položil prevzvišeni gospod škof dr. A. B. Jeglič iz Ljubljane krono Mariji na glavo, kakor jo ima na Brezjah.
Za ta slavnostni dan vabimo k nam v Lemont vse rojake od blizu in daleč, da pridejo med nas proslavit nebeško mater Marijo.
Dopoldne ob 11. uri (novi čas) bo slovesna procesija, ko bomo ponesli Marijino sliko na hrib k jezeru. Po maši bo Marijino kronanje.
Popoldne ob 3. uri (novi Čas) bodo litanije v cerkvici in potem kratko zborovanje na hribu.
Iz Chicaga bodo vozili busi in posebne kare električne železnice. Vožnja na busii stane SI.25 tja in nazaj in na pocestni železnici 60 centov.
Vstopnice se dobe v župnišču in v pisarni evharističnega shoda v šoli sv. Štefana na 22nd St. in Lincoln St.'
Vozni listki za znižano ceno se bodo dobili samo do sobote opoldne, 26. junija. Kdor si do tedaj ne bo poskrbel voznega listka, bo moral najbrže plačati celo ceno.
Rojaki, pridite ta dan v prosto naravo, v prijazni Lemont in pove8elimo se pri naši nebeški materi in priporočimo sc ji, da bo naša zvesta priprošnjica v življenju in smrti.
Za pokrepčila bo obilno pra-skrbljeno.
K obilni vdeležbi vabijo
Oo. Frančiškani.
Društvena naznanila in dopisi
^MB
S?
Naznanilo.	,V.
1z urada tajnika dr. Sv. Ro* ka št. 15, KSKJ. v Pittsburghu, se naznanja vsem članom, da' se vrši prihodnja seja društva v navadnih prostorih Slov. Doma na tretjo nedeljo v mesecu, to je 20. junija.
Prosi se, da naj vsi člani, ka-J
ti, da je sve gotovb kad se plati asesment; pobiranje ases. to ni je sjednica nego samo uplači-vanje. Pa stoga kad imamo sjednicu treba, da nas bude čim više tako, da zbilja sjednica urodi plodom za društvo i K. S. K. Jednotu.
Buduču sjednicfc čemo imati
teri se zanimajo za korist in 20. j una o. g., počimlje točno napredek društva in Jednote'u 2 sata. Nema nas mnogo, ili vdeleže te važne seje. Na dnev- da smo svi složni. Dvorana je nem redu imamo volitev dele-1 puna! Tu čemo birat delegata
gata za prihodnjo konvencijo! i namjeatnika. Ali čujte, — ne volitev delegatinj za prihodnjo in še več drugih potrebnih za-jpo prijateljstvu, ni po mržnjfe;' konvencijo K. S. K. J
točno, da bomo prej končali, ker okoli dvanajste ure odide-mo v Chicago.
S sobratskim pozdravom
Ignacij Grom, tajnik.
Iz urada dr. Marije Čistega Spočetja it. 80. South Chicago, 111.
Članicam našega društva se s tem naznanja sklep zadnje mesečne seje, da se preloži prihodnjo redno mesečno sejo z 20. junija na 17. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Ta sprememba je radi tega, ker se prične dne 20. junija veliki Evharistični kongres Upam torej, da boste to vpo
ba predolgo s sejo čakati. Na'iz naselbine, k*t?ro sem v ffs-tej seji bo dosti dela, med tem1 niči vzljubil. Skoro težko mi je bo tudi volitev delegata za pri-j bilo pri tem. Vendar tako nis-hodnjo konvencijo. Zato pridi-] mo oddaljeni, da bi ne bili več-te vsi na to sejo, ker bo zelo, kraUskupaj. W>st Park je se-
f ' ' , ----------
dovršili prav igborno 8. razred,jrišice so bili: Miss Mary Kauč
vaina; izbrati moramo tudi ve-selični odbor.
Dalje vam naznanjam, da bomo imeli društveni piknik dne 4. julija. Ker bo ta dan nedelja, drugi dan pa ameriški praznik, boste imeli takrat čas počivati, ako bodo morda katerega noge bolele od plesa. Imeli bomo namreč izborne muzikante na novem plesišču.. Gotovo bo na razpolago tudi dosti dobre jestvine, kakoršno vsakdo že težko čaka. Poleg tega bo na tem pikniku dosti
števale in se udeležile prihodnje seje dne 17. junija v veli- hladne pijače, da ne bo treba
kem številu ker nra tej seji bo
de v za rešiti.
več čovjeka takovoga, koji če Obenem opozarjam vse one
Toraj vam kličem še enkrat:j znati zastupat naše društvo, i članice, ki so zaostale s plače-
Vsi člani pridite na sejo meseca junija!
S sobratskim pozdravom
koji znade kakova su danasj van jem asesmenta, da stvar pravila Jednotina i društvena, j kmalu poravnate, in da katera Pa stoga svi, koji bi u slučaju'članica še ni oddala ^povedne-
Vinko Besal, tajnik, j nemarnosti izostao ove sjedni- ga listka, da to stori, do 17. t.
--j ce, a izabrani delegat, njemu( m,
Iz urada dr. sv. Alojzija, it. ' ne bi bio po volji, ili da govori j 42, Steelton, Pa.	ovo ili ono, ako mu se to do-
Naznanjam vsem članom in kaže, bit če sudjen po društv. članicam, katerim je bilo ne- j pravi lima. Dakle svi na sjedni-mogoče udeležiti se izvanred-fcu 20. juna! člani i članice i
ne seje 7. junija t 1., da je bi- svaki neka dovede sobom jedlo na isti sklenjeno sledeče: nog kandidata (cu).
Kakor navadno vsako leto,I Opominjam članove koji du-tako bo tudi letos društvo pra-^guju na ases., da to podmire, snovalo god svojega patrona jerbo če biti i mora da bude sv. Alojzija z daritvijo sv. ma-1 polgodišnji proračun knjiga. Ae v pondeljek, dne 21. juni- Sve one, koji ste izvan na-ja. Omenjeni dan bo naš čast. šeg grada, a za koje neznamo g. župnik Rev. L. Gladek daro- mi. niti naš župnik da ste izvr-val peto sv. mašo za vse žive in sili uskrsnu ispovjed, prosim da mrtve člane društva sv. Aloj- ( donesete župni dokaz i to bez zija. Zato se vsakega člana prigovora. Ima vas takovih. tico) kakor tudi člane mladin- Hvala Bogu da vas ja ne poz« skega oddelka poživlja, da se nam — več 3 godine tajnik — vsi zberejo v naši dvorani toč-! a moguče, da vas i naš župnik no ob pol 8. uri zjutraj, da bo- ne pozna. Red je red, i mora mo skupno odkorakali pod na- da bude u našem društvu. J
novo amerikansko zastavo v^ Mislim, da vam je svim pb-našo farno cerkev sv. Petra k znato: pristop u našu Jednotu sv', maši. Po sv. maši gremo zo-! je badava; i pristop u naše dru-
S sosestrskim pozdravom Louise Likovich, tajnica.
pet skupno nazaj v dvorano na kosilo in vročo pečenko, na ra-žnju pečena. Kakor nekdaj,
štvo je badava. tako da mož^e svaki kandidat (ca) pristajat u Jednotu i društvo bezplatno,
ko smo jo obračali pri Treh fa- j a sim da plati asesment. Pa
rah na dan sv. Jerneja, tako bo tudi na sv. Alojzija dan pri nas vsak dobro postrežen.
Vsak član(ica) je dobil (a) vstopnico na svoj dom brezplačno ; zato se bo vsakega člana (co) asesalo na mesečni seji dne 20. junija, da se tako pokrijejo upravni stroški tekom prve polovice leta.
Kakor označeno na poslani vam pozivnici, se bo asesment (denar) pobiral takoj po prvi sv. maši od 10—12 ure dop. Ta prememba se je naredila vsled tega, ker bo isto popoldne ob 2. uri začetek razgovora in volitev delegatov, članstvo je bilo pozvano potom pozivnic pod kaznijo $1.00; ne zato, češ, samo da odda vsak svoj glas, ampak da pride članstvo na volitev nepristransko, po svoji najboljši sodbi, da si izbere delegata, katera bosta celo društvo zastopala na 16. konvenciji v Pitsburghu. Že dolgo časa se govori o volitvi in delegatih in še imate čas, toda samo do 20. junija. Zato naj ne bo nobenega, ki bi izostal doma, da se ne bo potem prigovarjalo ko bo volitev že končana. Torej vsi člani in članice na volišče dne 20. junija ob 2. uri popoldne!
Za dr. sv. Alojzija št. 42: Anthony Malesic, tajnik.
Društvo Vitezi sv. Mihalja, br.
61, Youngstown, O.
Cijenjeni članovi, bračo i sestre: Ne mislim, da kojega uvrijedim, ali mislim, da če se ipak netko uvrijegjen nači i to: .Ne znam, koji je razlog da tako slabo sjednice pohagjate; i onda ima takivih, kad tajnik zatvori knjige kažu: "Evo me, koliko sam dužan?" A^ve* je 5 sati; a sjednica počinje točno u 2 P. M. Tajnik mora da radi "over time", a za —?! Prosim, da malo bolje uzmete obzir za sjednice, i da dodjete u pravom času; netreba raisli-
stoga draga bračo agitiraj mo svi za društvo i Jednoto, dok nam se ovakova priljika pruža.
Stavljam vam na srce, da vi svi, koji još neznate, kakovi je zapisnik od maja i to radi naše župe hrvatske-slovenske crkvenog bazara. Prvi bazar naše župe u Youngstown se počimlje 22. julaja do 31. jula-ja; i radi toga svi na noge, Hrvati i Slovenci!
Naše društvo je odobrilo pomoč Jednote za Evharistični kongres u Chicagu, 111. svotu od $25.00. Toliko do znanja.
Sobratskim pozdravom
John Bajs, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO. Iz urada dr. sv. Jožefa, it. 110 v Barberton, O.
Dragi mi sobratje! Mesec junij je določen za volitev delegatov za prihodnjo konvencijo, katera se vrši v mesecu avgustu; toraj v mesecu juniju na redni seji dne 20. t. m. bo tudi naše društvo volilo delegata, kateri bo zastopal društvo na konvenciji. Zato dragj sobratje vseh vas je dolžnost, da se vdeleže prihodnje ^eje in da volite za delegata tistega, ki je po vašem prepričanju najbolj sposoben da bo zastopal društvo na prihodnji konvenciji. Upam toraj da bo vsak izmed vas, kateri se količkaj zaveda svoje dolžnosti navzoč na prihodnji seji.
Zajedno se vam naznanja, da je sklenilo^drtištvo nk svoji redni seji da društvo priredi piknik, in sicer 27. junija na farmi br. Frank Sega, v Sher-man-u. Dragi mi sobratje, ne bom vam posebno p o vd ar j al, da pridete na piknik, ker največkrat to malo izda; priporočam vam pa le tale nasvet, da naj si vsak sam posamezno stavi tole vprašanje: Je-li to lepo in pravično, da morajo voziti voz navzgor po klancu vedno sni in isti člani? Torej vsak izmed članov naj to vprašanje
nikomur žeje trpeti. Vsak član, ki se tega piknika ne udeleži, bo moral plačati 50c kazni v društveno blagajno. Naj torej nihče ne izostane! Piknikov prostor vam je gotovo znan, oddaljen je samo 30 minut od mesta. Na svidenje torej na sp-ji dne 20. junija in na pikniku 4. julija!
Sobratski pozdrav!
Anton Kolar, tajnik.
Naznanilo.
Iz urada dr. Sv. Ane št. 150, Cleveland, (Newburgh) Ohio sc naznanja članicam, da je prihodnja seja prestavljena na četrtek dne 17. junija točno ob 7. uri zvečer namesto nedelje.
Prosim vas, da pridete vse na to sejo,/ ker se bodo Volile delegatinje za prihodnjo konvencijo in .(e tudi še nekaj drugih točk zjs rešiti.
Pridite torej vse v četrtek 17. junija ob 7. uri zvečer.
S sosestrskim pozdravom Mary Globokar, tajnica.
Iz urada tajnika dr. sv. Miha Ija br. 163, Pittsbugrh, Pa.
Brača i sestre: Javim u pr-
-4.	JL
vom redu, za uplatu, koji niste uplatili na sjednici 13. juna svoje prispevke, molim da pod-mirite i uplatite d6 25. juna zato kaj bu ovaj mesec za kij u-čak polgodišnog računa.
Drugo. — Pazite, da ne bi bili suspendirani, čujte kako naše kraje zvoni i nesreče se godiju. Blago onem. koji se ima komu potužiti u težkoj ne-volji. Znate komu se najbolje: otacu i materi. A to je su društva i organizacije; ope su naj-sigurniji '8iač i mati. Umre i djeca bez pomoči; a društva
nikod neprestanu. Zato opet dobro premisli in upam, da po-J opomenjam sve rojake i prija-tem ne bo ne enega člana tel je, koji još nisu nigde pri
Druitvo Marije Pomagaj, it. 78, Chicago, 111.
Vsem članicam našega društva se še enkrat naznanja, da se naša redna seja ta mesec vrši v četrtek, 17. junija. Na tej seji sc bodo volile delegati-nje za prihodnjo konvencijo. Članice naj vzamejo* to na znanje, ter se polnoštfevilno udeleže seje.
Vse matere, ki imajo svoje hčere v aktivnem oddelku pri
manjkalo na pikniku 27. junija, fcakar pa tudi upam. da vam ne bo žal; saj smo si vendar bratje, zato pa pridimo skupaj ob gotovih časih, da sc nekoliko skupno poveaelimo.
s sobratskim pozdravom
Joseph Lekian, tajnik.
Zahvala.
V imenu društvo sv. Veronike št. 115 KSKJ. v Kansas City, Kalis, se tem potom zahvaljujem vsem onim, ki so nam' kaj pripomogli pri igri in veselici dne 30. maja t. 1. Najlepša hvala gre našim vrlim igralcem ker šo se toliko tru-našem društvu, opozarjam na idili in tako izvrstno vsak svo-
današnji dopis predsednice našega novega šivalnega in družabnega kluba v angleškem jeziku na 7. strani. Opozorite na to svoje hčere!
Sosestrski pozdrav
Julia Gottlieb, tajnica.
Naznanilo članom in članicam dr. Marija Pomagaj it 79, Waukegan, 111.
Naznanjam tem potom, da se bo vršila prihodnja mesečna seja v nedeljo dne 20. .junija in sicer točno ob 9. uri dopoldne, ker popoldne odidemp v Chicago na Evharistični kon-
društvu, neka se osiguraju; čim prije, bu bolje. Naše društvo če spremati nove člane sve do 25. juna, zato ka je pri-stup prost, in se zaključuje blizu kampanja za dosegu 30,000 članov k. s. K. J. Svak čitatelj Glasila ili članovi na-šeg društva, koji bu imal novega uda, neka za dovede dc mene, da ga vpišemo v naše redove. Bračo i sestre! Ne za-boravite lepe priljike, koja vam se sada nudi, i koju vam nijena organizacija neče pru-žiti.
Kako sam omenil u prošlem broju, da smo naglo izgubili
sestru Anu Kovacič. Pokojna jo ulogo rešili; s tem ste pri- sestra je bila kratko vreme u^a-pomogli k lepemu finančnemu niča našeg društva; i ovo vie-uspehu naše blagajne.	I me je bila vredna i dobra čla-
Igralci so bili sledeči: John niča. Uzmimo dogadjaj ove na-Jarc, Leop. Anžiček, Joe Las- še sestre i više takovi, pak vas
telič, Maks Seinich, John To-mac, Joe Novak, Frank Grad,
ne bu sila va društva pozivati. Daklem u ime celokupno®
Francis Dragoš in Leopold članstva i društva izrekam na-Martinčič (šepetalec). Igra je šoj pokojiioj sestri: Bila joj bila "Trije tički". Torej še en- lahka ova tudja ameriška gru-krat vsem igralcem lepa hva- ' da. a njezim milim, zanjum ža-
'.ojuči nase zaužešče!	,
Sobratski pozdrav
Matt Brozenič, tajnik.
Jcscphine Zupan, predsednica.
Druitvo sv. Jožefa it. 148 Bridgeport, Conn.
Dragi mi sobratje in sose&t-re! Naznanjam vam da se vrši
Iz urada tajnika dr. Pre*v. Srca Jezusovega it 172 West Park, O.
Kakor že znano večini član- Ji bomo na Mo. Pacific
daj tudi Cleveland^ ;tako bomo še naprej v zvezi.
Iskreno se zahvalim članstvu dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 za veliko zaupanje, naklonjenost in prijaznost.
Na izrecno željo-društva, da še nadalje vodim posel tajnika, sem se odločil ostati še nadalje tajnik, ter še nadalje pomagati društvu. Ker pa nisem tako blizu za vsak dan, je urejeno pri društvu za slučaj bolnikov, da se lahko vsak bolnik javi pri predsedniku bolniškega odbora br. Anthony Hosta ml, na 13224 Carrington Ave. Glede, denarnih (zadev (asesmenta), katerega kdo prinese med tednom, bo pa sobr. blagajnik Mike Weiss, 12619 Kir-ton Ave. istega pobiral., Sicer pa naj bratje in sestre pride i jo bolj številno na sejo ter meni tam plačajo ker bo za vse bolje. Ako bi morda kdo pozabil ali drugače ne mogel na seji plačati, potem naj plača pa blagajniku; tako bo šlo potem zopet vse lepo v redu.
Torej še enkrat najlepša hvala društvu Presv. Srca Jezusovega št. 172 za iskazano ml zaupanje in prijaznost.
Pozdrav!	. „
Josip Grdina, 6121 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Druitvo Marije Čistega Spočet ja it. 160, Kansas City, Kans.
Naznanjam, da je bila na za dnji seji izvoljena za predsednico našega društva sestra J<>-ra Žagar, stanujoča na 615 Northrup Ave. Bivša predsed niča se je odpovedala, ker 3: jt preselila venkaj iz mesta.
Johana Bratkovich, tajnica.
Vabilo na veselico.
Društvo sv. Ane št. 173 v Milwaukee^ Wis.' W priredilo tiomačo zabavo v soboto, 19. junija v Frank TomšetOvi dvorani na National Ave. Torej opominjam vse članice omenjenega društva, da ne pozabite tega lepega večera. Uljud-no vabimo tudi vse naše prijatelje (ce) in znance v Milwaukee in West Allis, da nas ta večer obiščejo. Vsakdo kdor pride na to veselico, bo vesel in zadovoljen, kajti društvo bo za vse najboljše preskrbelo Imele bomo domačo godbo, okusen prigrizek in dobro pijačo. Toraj na veselo svidenje!
s sosestrskim pozdravom
Mary Luksich, tajnica.
Druitvo sv. Srca Marije it. 198, Aurora, Minn.
Tem potom vabim članice našega društva, da se kolikor mogoče vse udeležijo prihodnje seje dne 20. junija v-Slov. Nar. Domu; to bo tretjo nedeljo v mcsecu. Začetek ob- 7. uri zvečer. Na tej seji bo več važnih točk in tudi volitev de-legatinje prihodnje konvencije KSKJ, vršeče se avgusta meseca v Pittsburghu.
Pomislite torej, da je kon vencija že pred durmi. Ne ozirajte se na sorodstvo in na prijateljstvo. Zatorej cenj. so-sestre, bodite pozorne pri volitvi delegatinje, da si izbere te dobro in zmožno zastopnico, ki zna kaj so pravila in kateri je napredek društva in J'ednote na srcu.
Sosestrski pozdrav
Frances Tegel, predsednica
Pueblo, Colo. — Sedaj se začenjajo oglašati, da gredo z menoj na evh. kongres Mrs. Ana Frinc, Mr. in Mrs. John R. Rojtz, Mrs. Mary Godec, Mrs. Mary Bozich, Mr. in Mrs. Joseph Godec, Mrs. Terezija Fir, Mrs. Pepa Meglen. Potova-
gres. Vabim vse člane in članice, da se te seje gotovo udele-' prihodnja seja (giles) v nede ( ____________
že, ker bo na dnevnem redu Ijo, dne 20. junija; pričetek ob stva sem se preselil precej	nedgl.io imamo zabavni
voitev delegata za prihodnjo 1&Q popoldne. Asesment bom leč pa St. Clair Ave. Prišlo je	večer, graduiranje naše mladi-
konvencijo in več drugih važ«! pobiral že ob 1. uri, zato pridi- pač tako; nisem mislil, ampak	iife in pa seveda zanimive igri-
nih reči. Proaim toraj, pridite te vsi pravočasno, da ne bo tre- slučaj je nanesel, da sem šel	S. Letos jih imamo 39, ki so
upamo da gre večina tudi v višje šole.
Diplome se bodo razdelile kot graduantom 8. razreda sledečim učencem in učenkam:
Vekoslav Lovgin, Mary Kline, Angela Blatnik, Mamie Kolbezen, Amelia Potočar, Mary Kolbezen,. Josephine Kra-lich, Mary Sajatovich, William
nik in Miss Madeline Suda, Mr. Joe Kaučnik jr. in Vandi Suda. Poroko je izvršil g. župnik Rev. Eiseman. "Slovesna ženitovanj-ska gostija se je vršila na podu starišev neveste, kjer so se povabljenci izborno zabavali v domaČem krogu ob zvokih godbe in v veseli družbi. Nofopo-ročenca bosta živela na farmi
Mikatich,. Johana Merhar, Jo- sedem milj južno od Green-sephine Jerich, Sam Radin,; wooda. Mnogo sreče in blago-Ludvig Merhar, Mary Glach,(slova božjega obema! Naše is-Joseph Pugel, Victor Miklich, krene častitke.
Albert Gersick, Elsie Elich, John Ogulin, Joseph Koller, John Krašovec, Josephine Bru-bnjak, Louis» Chorak, Frank Miklich, Joseph Trontel, Josephine Skof, Victor Vodopich, Mary Mutz, Edilh Stazinski, Elsie Nežič, Frances Gaber, Edward Snider, Frank Kogov-šek, Rose Simonich, Nicholas
Poročevalec.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA AMERIŠKO JUGOSLOVANSKE ZVEZE V MINNESOTI.
Volitev delegatov za II. konvencijo A. J. Z.
Glasom pravil se ima vršiti
Kochevar, John * fcpilar, Mary.H. letna konvencija Ameriške
Žumbergeir. Danlella Petkov-šek, Anna Prijatel.
49 učencev in učenk bo prejelo nsgrade za lepopisje, 41 jih bo pohvaljenih za točno udeleževanje pouka. Za posebne pohvale bodo dobili zlate medalje. Ti so Angela Blatnik iz 8. razreda, Agnes Princ iz 7. razreda in Ana Gnidica iz
razreda. — Zvei:a kat. žena podeli nagrado v znak od'iko-vanja za znanje Ve kosi n v u Lovšinu in Vary Kline. Kolumbovi Vitezi podele nagrado za znanje zgodovine Ludwig Merharju in Ameliji Potočar. Za govorništvo prejmejo nagrade od Mr. Geo. McCatya učenka Mamie Kolbezen in Josephine Jerich. Father Paul pa bo nagradil za znanje ktekiz-ma učenca Joseph Pugel in Angelo Blatnik.
Farani so se domenili, da priredimo 4 dni prijetne veselice na cerkvenem vrtu Eiler, da nam pomaga kos dolga od-krehniti, katerega smo morali narediti za krasno šolsko poslopje. Komitej od šolske dvorane in Choral Society so prevzeli vodstvo in poslovanje vsega podjetja. Mr. Chas. Kraso-vich je chairman prve družbe in Mr. Peter Babich pa druge. Vsi prisotni na shodu so jim obetali vestno pomoč, kjer jih hočejo nastaviti. Imamo na domačem vrtu tako prilične prostore, da na kak drugi kraj nikdo še ne misli ne. Dasirav-no farani naših sosednih cerkva vedno vabijo naše rojake, da bi se jim pridružili, vendar nimajo nič kaj uspeha. Naši Slovenci in Hrvati ostanejo toliko rodoljubni, da raje pomagajo k častnemu napredku ?,voje cerkve in farne šole. Svojo vrednost res zgubimo in za-pravljamp veljavo in obstanek svojega naroda, ako se nepotrebno štulimo med tujce. Blago, plemenito srce vedno visoko ceni čut za dom in domače.
P. Cyril Zupan, OSB.
Slovenski graduantje v Lorainu
Na višji 4oli v Lorainu, O., so imeli dne 9. junija graduira-nje in cela vrsta slovenskih fantov in deklet je bila med njimi, kar je !epo znamenje, kako lorainski Slovenci nudijo priliko svojim otrokom, da dobijo višjo izobrazbo in napredujejo v življenju. Med graduanti višje Šole v Lorainu je letos Louis Balant, sin podpredsednika društva sv. Cirila in Metoda, št. 101 K. K. Jednote ter podpredsednika J. S. K. Jednote. Imena ostalih gra-duantov so: Anna Brenčc, Helen Krištof, Anna Brence. He-Bombač, Florian Kuhar, Victor Omahen. John Piškur in Frank Rahotina. Vsem mladim graduantom iskreno častitamo, kakor tudi starišem graduantov.
Owen. Wis. — Dne 17. maja se je tuka> poročila Miss Ana K. Kaučnik, hčerka znane far-
Jugoslovanske Zveze v Ely, Minn., četrto nedeljo v mesecu avgusta t. 1., to je dne 22. avgusta.
Zatorej se uradno obvešča vse lokalne klube Zveze, da volitev delegatov in delegatinj za drugo letno konvencijo Zveze se morajo vršiti v mesecu juniju t. 1., in da lokalni tajniki klubov morajo poslati imena in naslove glavnemu tajniku Zveze najkasneje do 10. julija t. 1.
Da se bo vsak klub vedel kako ravnati pri volitvah delegatov in delegatinj, hočem tukaj citirati sledeče člene in točke iz pravil Zveze:
Člen x.
1.	Redna letna konvencija se vrši Četrto nedeljo v mesecu avgustu vsakega leta v mestu, ki ga je določila prejšna konvencija.
2.	Konvencija sestoji iz glavnih uradnikov in ostalih odbornikov Zveze, ter iz delegatov lokalqih klubov in ostalih organizacij, ki so združene z Zvezo.
. Delegate izvolijo lokalni kl,ubi in ostale organizacije, združene z Zvezo v mesecu juniju vsakega leta. Imena in naslove delegatov morajo lokalni tajniki klubov in tajniki organizacij spojenih z Zvezo, poslati glavnemu tajniku Zveze najkasneje do 10. julija vsakega leta.
Člen xi.
1.	Vsak lokalni klub. ki šteje deset (10) članov ali članic devetdeset (90) dni pred konvencijo in ob času konvencije, sme izvoliti in poslati na konvencijo pet (5) delegatov, in po pet delegatov več od vsakih 10 članov. Noben klub niti nobeno društvo združeno z Zvezo pa ne sme poslati na konvencijo več kot dvesto (200) delegatov ali delegatinj. Vsak delegat in de-legalinja mora biti član ali članica na dobrem glasu svojega lokalnega kluba in Zveze tri mesece pred konvencijo in ob času konvencije.
2.	Delegat na konvenciji jc tudi lahko vsak dober posamezen član ali članica, ki biva v naselbini, kjer ni lokalnega kluba Zveze. Ce tak član ali članica želi vdeležiti se konvencije kot delegat ali delegatinja, sc mora prijaviti glavnemu tajniku Zveze in ga prositi za po-verilnico najkasneje 60 dni pred časom konvencije.
Zato se poživlja vse tajnike lokalnih klubov Zveze, da obvestijo vse člane njih lokalnih klubov v kakem razširjenem slovenskem časopisu, da naj 3e vsi vdeležijo mesečne seje v mcsecu juniju, na kateri bo volitev deleggtov in delegatinj za II. letno konvencijo Ameriške Jugoslovanske Zveze.
S sobratskim pozdravom, vam udani
John Movcrn, glavni tajnik.
PRODA SE: gostilna r Orešnjovrih pri Radgoni, ob-
■ ^--" dvfh hii in ff°*podirskih po
marske družine Joe in Marvl
v X -A	.. .	gostilna v Gornji Radgoni z Trtam in
Kaučnik S svojim izvoljencem gospodarski«, poslopjem. Obe gostilni
Tonijem Suda, sinom ugledne družine' is Beaverja.
Za priče in tovariši in tova-
Cena nitka, po do-
dobra uspevata.
»t f>ri: POSOJILNIC! V GORNJI RADGONI. OKROG MARIBOR, JUGOSLAVIJA.
Škof dr. Anton BOnaventura Jeglič v svojem ornatu.
PROF. DR. CAPUDER:
Dr. Anton B. Jeglič, knezoškof ljubljanski.
Zasluge.
Marijina družba duhovnikov in bogoslovcev ljubljanske škofije je leta 1917. (12. septem-
«Slika ponvta pred y*i leti.)
je se je podal 1878 v Italijo in je 14 dni preživel v Rimu. Po vrnitvi je postal podvodja ljubljanskega semenišča, kjer je predaval cerkveno pravo. Leta 1882 (9. februarja) pa je na povabilo sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja, ki je v prav-bra) za dvajsetletnico škofove- kar Turkom odvzeti Bosni zelo ga posvečenja izdala spomeni- ""jno rabil mladih in navduše-co pod naslovom: "Knezoškof ™h pomočnikov, dospel v Sara-dr. Anton Bonaventura Jeglič." i jevo. Ze 25. decembra, 1881 V uvodu te spomenice izjavlja-1 je bil namreč imenovan za ka-jo izdajatelji:	jnonika v Sarajevem. Od 1882
"^Hvaležno poklanjamo knjigo ldo 15- novembra. 1885 je bil presvetlemu knezoškofu. po-!tudi žuPni upravitelj v Saraje-klan jamo jo v imenu crlega na-jvu- Leta 1890 Je P°stal &ene" roda. v imenu nedolžnih otrok,!ra,ni vikar- 1893 aAidijakO«, ki jih je vzgajal ip učil vzga-,1896 *a Je Rim ^enoval za jati, v imenu slovenske mladi- apostolskega protonotarja, 12. ne. ki ji je bil prijatelj, v ime- j septembra, 1897 je postal na-nu dijakov, ki jim je zgradil,s,ovni *kof «"«nijski, 11. feb-trdnjavo vere in znanosti, v, ruarJa' 1898 Je cesar ime* imenu mož in žena. ki jim je n#val in 24- marca	P°tr"
bil svetovalec, v imenu duhov- dil za knezoškofa ljubljanske-nikov, ki jim je bil najboljši IDne 5- maJa Je v «»™jev-voditelj — zlasti v imenu Ma- ski sto,ni cerkvi Pred Marijinim rijine družbe 196 duhovnikov altarjem jemal slovo od svoje in 30 bogoslovcev ljubljanske bosanske črede in svojega nad-škofije - v imenu preprostih *kofa- ki Je ob s,ovesu 8V°je*a
in izobraženih, ki jih je enake ljubil, poklanjamo jo najboljšemu sinu Cerkve, države in našega naroda.''
V teh besedah so lepo ozna
čene velike zasluge tega možajrradu in zvonovi ljubljanskih
___ i • ___________ • _ ' />avl/iro nnirorro Slrnfo Iri iu nri"
in knjiga, ki nam opisuje njegovo življenje in delovanje, naj pride iz raznih omar na mize v naših društvih in naših družinah, da spozna predvsem naša mladina ta prekrasen vzgled značaj ne požrtvovalnosti in s tem. da se po tem vzgledu ravna. na najdostojnejši način proslavi našega slavljenca.
Leta učenja in potovanja.
Na god sv. Maksima, prvega emonskega (ljubljanskega) škofa, dne 29. maja, 1850 je bil rojen v Begunjah na Gorenjskem kot sin kmečkih starišev. l^eta 1859 je prišel z velikim veseljem v ljubljanske šole, ki
pomočnika objel, zaplakal in plakala je cela cerkev. Knez in škof ljubljanski. Dne 20. maja, 1898 so pozdravili topovi z ljubljanskega
cerkva novega škofa, ki je pri tem svidenju zaklical svojim rojakom:
"Pri vas, med vami sem — ves vaš!"
Vsa Ljubljana, cela škofija se je veselila ^tega prihoda. Vsa ljubljanska1 pevska društva so mu zvečer napravila podok-nico. In vendar jeNle malo časa trajala ta enodušnost. Za tem "hozana" je kmalu sledilo "križaj ga." In to se je ponavljalo. Dne' 22. maja je novi škof v cerkvi povedal, kako bo vodil svojo duhovščino:
"Pred Bogom vam obljubljam, ljubi bratje in sinovi, da
jih je leta 1869 dovršil s prav hočem vladati po treznem pre
dobrim uspehom. Nato je vstopil v bogoslovje in bil 27. julija, 1873 v mašnika posvečen.
Skof Vidmar ga je poslal nadaljevat študije na Dunaj v Av-guštinej. kjer je 15. decembra, 1876 postal doktor bogoslovja. O Božiču je bil zaradi zdravja poslan kot kaznilniški duhovnik
udarku in posvetovanju z mojimi prečastitimi kanoniki, ali gg. dekani, ali pa drugimi primernimi osebami."
Tako je tega dne prevzel cerkveno vodstvo ljubljanske škofije v svoje krepke roke in je drži že 25 let
Viharji in boji.
v žensko kaznilnico v Begunjah. I Teh 25 let je najbolj viharna
Škof Pogačar mu je izposloval ustanovo 1,400 kron, da se v tujini izpopolni v bogoslovskih
doba v življenju našega naroda. Svobodomiselstvo je najprej v tisku, zlasti v časopisju, napa-
vedah. Jeseni. 1877 je odšel j dalo katoliško cerkev, nato pa
na Nemško v Monakovo, Koeln, Freiburg na Badenskem, Tue-bingen in Wuerzburg, kjer je. nadalje ostal.
V društvu "Unitas" se je seznanil z mnogimi znamenitimi nemškimi tovariši. Iz Nemči-
se je zanesel boj v organizacije (Sokol, Ciril-Metodova družba). Dijaštvo je tistega leta, ko je prišel Jeglič kot škof v Ljubljano, zavrglo na svojem zborovanju krščanstvo kot temelj za delovanje med narodom.
Sokolstvo pa je najprej zavzelo nedoločeno stališče napram veri (ni se več vdeleževalo cerkvenih slovesnosti, ni pustilo blagoslavljati svojih zastav,) kmalu pa je krenilo popolnoma na brezversko in protiversko pot. Hud je bil boj slovenskega kmeta in malega obrtnika zoper kapitalizem, obupno se je boril mali slovenski narod z nasilnimi sosedi in s potujčevajočo državno oblastjo.
Prišla je grozna svetovna voj"na, ki je uničevala naš narod v nravnem pa tudi v gospodar-kem oziru, nemška politika pa je hotela slovensko ime izbrisati z zemljevida. Nastal je državni prevrat, vojna je sama sebe končala, sledile so povojne razvaline,vsega življenja. Nastopilo je v politiki ujedinjenje Jugoslovanov, nova država, nove naloge. Slovenskemu ljudstvu uči te. j, pastir, knez in oče.
Za verski preporod v škofiji je pisal novoletne poslanice duhovščini, ljudstvu pa pastirska pisma, skliceval je od leta 1899 redno zborovanje dekanov. Po 125 letih je leta 1903 sklical prvo sinodo (zborovanje) duhovnikov svoje škofije, kjer se je razpravljalo in sklepalo o vseh vprašanjih verskega, cerkvenega in kulturnega življenja. Tej sinodi je sledila leta 1908 druga, tretjo je pa vojna preprečila Redno je vsakih pet let vizitiral vse fare, pri tem obiskoval šole, spovedoval in pridigoval. Ta "nezrečeno mu čen posel" je opravljal s pravo mučeniško potrpežljivostjo. In zvečer je pogosto spovedoval do polnoči in čez, zjutraj je bil že zopet ob 4. uri v spovednici, potem je maševal in pridigoval, vse to tja do opoludne tešč. Romal je s * svojimi verniki v, Rim, Lurd, Jeruzalem. Leta 1900 je .peljal 620 vernikov v Rim. Svetovnega evharistič nega kongresa na Dunaju se je vdeležil s 1,500 verniki.
Od leta 1898 da 1902 so bili misijoni v 188 župnijah. Skrb za versko-nravno vzgojo slovenske srednje-šolske mladine, za duhovniški naraščaj, mu je naložila velikansko, da neznosno breme ustanovitve in vzdrževanja zavodov sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. Dne 3. avgusta, 1898 je izdal že prvi poziv na duhovščino, na sv. Nikolaja dan, istega leta pa je prosil svoje vernike, naj vsake kvatre na osebo prispevajo po dva krajcarja. Poslal je na svoje stroške mlade duhovnike študirat za profesorje. Dne 25. maja, 1901 je položil temeljni kamen, a jeseni, leta 1905 se je začel pouk. Dotlej se je izdalo za stavbo in opravo 1,333,-000 kron. Mnogo, mnogo je dala slovenska duhovščina mnogo slovensko kmečko ljudstvo, največ škof. Tako je za sestavo latinsko- slovenskega slovarja dal 100,000 kron. Ogromen je naroden pomen teh zavodov. To je prva čisto slovenska gimnazija. Brez nje ne bi imeli slovenskih učnih knjig za srednje šole.
Na treh katoliških shodih leta 1900, 1906 in 1913 se je zbralo vedno z odličnim sodelovanjem in na pobudo škofa slovensko ljudstvo in vednt) ve& slovenske inteligence na posvetovanja in manifestacije katoliškega programa. Škof je soustanovitelj Orla, njegov najboljši podpornik in prijatelj, on je največji pospeševatelj krasne slovenske izobraževalne in gospodarske organizacije.
Z navdušeno besedo, z vzgled-nim lastnim delom je potegnil za seboj na pot katoliškega napredka duhovščino in ljudstvo. S svojimi knjižicami, ki jih je naslovil na mladeniče in dekleta, na ženine in neveste in na sta-riše, je nas učil prav krščansko, pa tudi nravno živeti. Spoznal je kot mlad duhovnik gorje, spoznal ga je v spovednici, videl ga je polno okoli sebe, zato je znal bodriti ponižane in razžaljene, dvigniti obupa joče. Po-
zival je v boj za krščanske resnice in za krš&nsko življenje v knjigah Družbe sv. Mohorja. Borilee ne pfavice slovenskega naroda.
Ko je nastopil vlado v škofiji, je poslovenil dotlej latinsko pisani Škofijski list. Papeževe okrožnice je objavljal tudi v lepem slovenskem prevodu.
Od leta 1896 do 1905 je zveza nemškega veleposestva s slovenskimi liberalci v kranjskem deželnem zboru in odboru tlačila slovensko ljudstvo. Katoliška narodna stranka (od leta 1905 SLS) se je tedaj borila za splošno in enako volivno pravico in semeniški profesor dr. J. E. Krek se je v štiriletni ob-strukciji boril s tedanjim deželnim predsednikom • baronom Heinom. Ta je šel tožit Kreka in škofa k cesarju na Dunaj. Cesar je klical škofa na odgovor. Ostal je dr. Krek, ki je tedaj izjavil, da mu hočejo sovražniki odjesti kruh, šel pa je leta 1905 Hein. Slovenski Narod je tedaj besno napadal škofa. Tedaj se je pisalo, da je škof v nekem razgovoru z dekani z ozirom na avdijenco pri cesarju, ki ga ni nič milostno sprejel, izrekel besede:
"Mi pa ostanemo, k&kor smo bili."
V odločilnih trenutkih, ko je šlo za sprejem važnih postav v korist ljudstva, je šel škof sam v deželni zbor glasovat. Prav tako se je vzgledno vdeležil volitev, še več pa je delal za srečen izid volitev z besedo, pismom in — molitvijo.
Jugoslavija.
Ko je spomladi 1882 prišel v Bosno, se je takoj priučil srbohrvaščine in je v maju že v tem jeziku pridigoval, kmalu nato je začel živahno dopisovati v hrvatske katoliške liste. Ze od mladega je delal za edinstvo med Hrvati in Slovenci. Ko je bilo treba razviti agitacijo za znamenito majniško deklaracijo (30. maja. 1917), je^ zopet škof dal zgled in jč 15. septembra, 1917 povabil zastopnike vseh slovenskih strank (le A. Kristan od socijalističnih demokratov se ni odzval), da so skupno z njim in stolnimi kanoniki podpisali izjavo za majniško deklaracijo. V razdoru v SLS je škof odločilno podprl jugoslovansko strujo dr. Kreka.
Tedaj so škofu žugali z od-stavljenjem in zaporom. Brez Jegliča ne bi bilo Kreka. - Po prevratu je odlično sodeloval na konferenci katoliških škofov SHS v Zagrebu 27. do 29. novembra, 1918. Tam se je sklenilo, da naj se s papeževim privoljenjem tudi pri cerkvenem imetju izvede agrarna reforma proti pravični odškodnini.
Tam so katoliški škofje izjavili, da žele živeti v krščanski ljubezni z vsemi priznanimi veroizpovedanji, plasti s pravoslavno duhovščino in pravoslavnim ljudstvom. Ko pa so Italijani vedno dalje posegali po slovenski zemlji, je hitel škof v Pariz in London, da pridobi svojemu narodu prijateljev.
Pisatelj. Do leta 1917 se že našteje 227 knjig, razprav, pastirskih listov, poslanic in drugih škofovih spisov. Pisal je knjigo Mesija, razložil in izdal je psalme, zasledoval napredek svetopisemske vede potom raztolmače-nja hieroglifov in klinopisja. Razpravljal je o spoznavanju Boga proti brezvercem, za katere vedno moli, raziskoval je vzroke brezverstva v knjigi o svobodni misli, svobodni šoli, o svobodni vzgoji, pisal je o božjem razodetju, o čudežih, o katoliški cerkvi, Petrovem prvenstvu in odgovarjal na ugovore zoper katoliško cerkev, zlasti s pravoslavne strani, zasledoval je delo pravoslavnih bogoslovcev, razlagal nauk o razmerju med cerkvijo in državo, dogme o Materi Božji. Pisal je o sa-mozatajevanju, izdal hrvatsko vzgojeslovje in knjižice ža mladeniče in dekleta, stariše,
ženine in neveste.
Mož značaj.
Kakšen krik je nastal zaradi knjižice Ženinom in nevestam. Prav farizejski škandal. Vsi liberalni, nele slovenski listi so blatili škofa na najgrši način. In vendar je to zlata knjiga, ki je mnogo koristila pravemu srečnemu zakonskemu življenju. Vedno je nastopal proti resničnemu pohujšanju. Nikdar se ni pokazal užaljenega. Osebno neprekosljivo ljubezniv v občevanju, stisne roko in jo potisne k tlom, da mu — dobrotniku Slovencev — ne moreš poljubiti prstana. Mirno posluša razburjenega mladega kaplana in odlaša s strogostjo. Vedno je pripravljen odpustiti. V Kristu pred Pilatom vidi svojo vlogo pred nasilno posvetno ob lastjo. Dober pastir da življenje za svoje ovce. Ne išče slave in pohvale, a vendar stoji kot knez pred nami v dobi preporoda slovenskega naroda.
Krek o škofu.
Ko je leta 1906 dr. Krek zaključil svoje postne govore v ljubljanski stolnici, je rekel:
"Za naš narod posebej in za našo dežel<fc v prvi vrsti zahvalimo Boga, da stoji v tej verski renesansi, v tem verskem preporodu v prvi vrsti. Zahvalimo za to Boga, zahvalimo pa tudi tistega, ki kot namestnik Zveličarja tukaj v deželi noč in dan z besedo in delom samo eno kliče in pon&vlja: Nazaj k Jezusu ! Zahvalimo našega škofa."
NAZNANILO
Waukegan in North Chicago, 111.
Vsem onim, kateri so se pri glasili, da se udeleže Evharis-tičnega kongresa iz naše naselbine dne 20. junija v Chi-cagu, se tem potom naznanja, da se naj zberejo pred šolo malo pred dvanajsto (12) uro, da se potem laJbko vse uredi za na kare.
Priporočam tudi, da vsi člani in članice vseh društev, kateri se bodo udeležili tega kongresa, da naj prinesejo svoje regalije s seboj.
Prosim, da pridete vsi točno da potem ne bo zamude.
Za Pripravi javni Odbor
Auguat Cepon.
Springfield, 111. — Zanimanje za evharistični kongres postaja od dneva do dneva bolj intenzivno. Osobito smo se navdušili, ko smo pred kratkim či-tali v Amerikanskem Slovencu imena, naslove in posel romarjev iz mile Slovenije. Srce nam je povskipelo radosti, ko smo videli kar 81 imen naših slovenskih bratov in sester, s ko-jimi si bomo veselo v roke segli v bratski pozdrav. Kako srečni bomo, ko nam bo Bog naklonil milost, da bomo pozdravili vladiko našega slovenskega naroda, premil. škofa Jegliča, Dr. Ivana Tomažiča, dekana stolnega kapiteljna mariborskega, in še druge odlične duhovnike slovenske. Osobito pa nam radost napolnjuje naša srca, ko čitamo imena še mnogih drugih odličnih voditeljev našega naroda v stari domovini. Kako ponosni smo pač na te izborne katoličane slovenske, kateri se ne ustrašijo ne dolge poti, ne stroškov, ne potovanja po morju in neznani deželh Uverjeni bodite, mili bratje Slovenci, kar je Amerika dala nam, to bo i vaše za čas vašega bivanja med nami. Odprta so vam naša srca, odprti naši domovi. Bodite z nami in pri nas, dokler vam bo možno. Vaše romanje k evharističnemu kralju naj bo najslajši spomin za vse vaše življenje. Otrok otrokom pripovedujte, da ste videli našo vero, čutili našo lju-bav do milega naroda slovenskega ter vžlvali odkrito in pri-prosto gostoljubnost ameriških Slovencev, bratov vaših.
Poročevalec.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem javljamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hčerka in sestra
Miss Johana Volkar
dne 15. maja ob 6:10 zvečer, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspala.
Pokojna je bila rojena v Chicagu 27. marca 1907. šolala fe je v farni Soli sv. Pavla, kjer je tudi izdelala višjo šolo. Bila je pridna in vedela, bodisi doma ali v Soli. Takoj, ko je končala s šolanjem, je začela delati. Medtem, ko je -bila zaposlena ori Wagner Electric Companv, se je prehladila, nakar jo je napadla pljučnica; za njo pa je prišla jetika. Poslali smo jo v Ldward sa-natorij v Naperville, III. kjer je ležala tri mesece. Ker se ni njeno stanje 'nič zboljšalo, je šla zatem v Clarendon Hills, na dom Mr. in Mrs. Koshak. Celih šest meseeve je potrpežljivo ležala v postelji in molila za zdravje. Vendar božja volja je bila, da je bila poklicana v večnost 15. maja ob 6:10 zvečer.
Naša dolžnost je, da se ob tej priliki prisrčno zahvalimo naj-prvo vrli družini Mr. in Mrs. Koshak iz Clarendon Hills, za njih pomoč in oskrbovanje za našo Ivanko ko so skrbeli za njo, da so ji lajšali njene ure v bolezni. Umrla je na njih domu.
Zahvaljujemo Mr. in Mrs. Martin Laurich, njene botre, za pomoč in darovani venec, dalje Mrs. Mariji Vider in njeni hčeri, istotako tudi družini Duša iz Jolieta in Dušatovim dekletom iz Chicage za njihovo prijaznost in zanimanje za pokojno. Hvala Rev. Kazimirju Zakrajšek za prekrasne pogrebne obrede in krateni govor ob krsti v cerkvi. Najlepša hvala tudi Rev. Leo Novitskjiu in Rev. Father Miklavčiču za molitve in obiske. Rev. Father Leo ji je podelil zadnjo popotnico dobro uro prea smrtjo. Rev. Goodman iz Downers Grove zasluži iskreno zahvalo za njegove obiske v njeni bolezni. Mr. in Mrs. Frank Schonta izrekamo posebno zahvalo, ker sta neprestano skrbela za njeno udobnost in sta se veliko trudila ob njeni smrti in pogrebu. Hvala Mr. Ivo Račiču in njegovemu korskemu pevskemu zboru za krasno petje in godbo pri maši. Iskrena hvala Mrs. Kobal, Mrs. Gottlieb in Mrs. Stayer za njih trud in požrtvovalnost, ko so zbirale skupaj društvene članice dr. Marija Pomagaj št. 78. KSKJ. za pogreb in za društvene molitve ob krsti. H Hvala tudi hčerki družine Mr. in Mrs. Stayer, mali Klari za slikanje pokojne, ko je bila položena k večnemu počitku.
Prisrčna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetlic. Družinam: Mr. in Mrs. M. Laurich, Mr. in Mrs. A. T. Kržičnik, družbi Wagner Electric Co. Miss Frieda Adams hi Anita Kuchinkas, Mr. in Mrs. Leo Jurjovec. Mr. in Mrs. I. Stayer, Mr. Malešič, družina Kočevar, Mr. in Mrs. Nick Simec, Mr. in Mrs. Zeman, Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Baškovec, Miss Frances Duša in Marija Duša, Mrs. Marija Vider, Mr. in Mrs. Fr. Crill, Mr. Aleks Rejewski, Mr. in Mrs. Dale, Mr. in Mrs. Cigan, Mrs. Snyder, Mr. in Mrs. Bevčič, Mr. John S;mec in Angeline Darovec, The Philadelphia Battery Co., Mr. in Mrs. PrezelT, Mr. in Mrs. Jensch, Mr. in Mrs. Vesel. Dr. Roublek družini in hvala vsem drugim ostalim, katerih imena ham niso znana. Iskrena hvala vsem!
Prisrčna hvala utdi vsem, ki so jo prišli kropit in molit h krsti in tudi ob času pogreba v cerkev, kakor tudi vsem onim. ki so se udeležili pogreba z lastnimi automobili. Hvala Marijini družbi, ki so prišli korporativno pokojnico kropit in molit za njen pokoj. Se enkrat najlepša hvala društvu Mania Pomagaj št. 78. KSKJ in njenim vrlim uradnicam, ki so se toliko trudile, da se je vse izvedlo v najlepšem redu.
Nadejamo se, da nismo pozabili nikomur zahvaliti se, ako pa smo se naj nam blagohotno oprosti, kajti naš iskreni namen je zahvaliti prav vse, karkoli je kdo storil v teh urah preizkušnje za pokojno ali i a nas, in mi tega ne bomo nikdar pozabili.
Z zahvalo z naših ustnicah prosimo Vas vse. molite za po-tfoj naše ranjke Ivane. Naj ji sveti večna luč in naj spava v miru, dokler t,e ne snidemo nad zvezdami!
Kakor slana 'nežno cvetko sredi vrta zamori; si za večno že zaspala ljubljena Ivanka ti.
V vrtu rajskem presajena zdaj uživaš božji kras. Lepše zdaj ti solnce sije! Prosi tam Boga za nas!
žalujoči ostali:
MR. in MRS. JOHN VOLKAR, stariši, MISS ERNA VOLKAR. MISS M. VOLKAR, MRS. F. SCHONTA,
sestre. MR. JOHN VOLKAR JR., MR. A. VOLKAR. bratje. Chicago, III., 8. junija, 1926.
ZAHVALA
Podpisani si štejem v dolžnost, da se na tem mestu lepo zahvalim vsem onim, ki so za časa. ko nas je zadela nemila usoda stali nam ob strani, ko nas je za vedno zapustila nezabna, zvesta soproga in skrbna mati
Marija Flak, roj. Lovrencič
ki je preminula dne II. maja in bila pokopana 14. maja na Kal-variji pokopališču v velikem spremstvu pogrebcev v številnih avtomobilih. To je bil znak, da je bila rajna ne samo nam drag* in priljubljena, marveč tudi drugim daleč na okoli.
Pokolnica je bila rojena blizu Kamnika na Gorenjskem: v Ameriki je bivala 16 let; zapušča mene, žalujočega moža in 5 ne-dorastlih sinov: Frank 15 let, Tony 13, Stanislav II, Louis 9 in Andrej 8.
K zahvali naj prištejem še sledeče! Za podarjene cvetlice Antonu in Ani Flak, bratu, Jerneju in Mary Papei, sestri; Mrs. Ani Traunik, Jennie Mismas, Anton Babni$ Tom Glavič, Stanley George, Miles Ave. Lumber Co., otrokom Iz šole, društvu sv. Jožefa za venec in udeležbo pri pogrebu, kakor tudi za obiskovanje med čaaom ko je bila pokojnica na mrtvaškem odru, K. S. K. Jed-noti za hitro izplačano posmrtnino'; društvu sv. Alojzija za venec, na razpolago dane avtomobile in vse drugo, kar so storili za časa pogreba z udeležbo. Hvala Josipu Žitniku, Rev. J. Omanu za vse kar ao storili za časa njene bolezni in pogreba v najlepši naklonjenosti. Zahvala pogrebnemu zavodu A. Crdina in Sinovi za spretno oskrb sprevoda. Zahvala vsem onim, ki so v bolezni nam pomagali, nas tolažili in opravljali hišna dela; poaebno so nam bili naklonjeni naši sosedje in tudi naši sorodniki ter prijatelji, društveni bratje in sestre. Vsem naj Bog v obilnosti poplača.
V svojem imenu in imenu svojih otrok vam ostanem hvalaien za vedno.
ANTON FLAK soprog. Cleveland, Ohio, dne 10. junija 1926.
F. KERŽE,
1 1142 Dallas R<L, N. B. 1 CLEVELAND, O.
iTlMIHHlItllllltlllllllllltlllllllllllll
la
IIIUIIIIIIIIIHtllllllllllllllllflltllllllllllll
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastav«, reg*U)« 3 drugo, pazite aa mole Ima ic -lov, 6» hočeta dobiti aaffcoUAa =
naj ali}« eene. Načrti ia vaotd ZASTONJ!
i
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE«
Izhaja vsak torek.
Lastnica Kranlsxo-Sloraosks Katoliške Jednets v Idndtanlh d rta vali
smerilkih.
•117 St Oalr Ave.
Urcdniitvo la upravolktvoi
Telefon: Rsndolpb 3012
CLEVELAND, OHIO.
Es člane, na Ms
Za nečlane -----—
Za ftiozemstvo _
NaraCalaaj
>4084
-$1.80 ..43.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and 1n the interest of th« Ordar. _Issued every Tuesday
OFFICE: «117
Gair Ave.
Telephone: Randolph 3912.
CLEVELAND, OHIO
RAZMOTRIVANJE.
NASVETI IN PREDLOGI ZA XVI. KONVENCIJO KSKJ.
rmmniziiiimmiiimiiiiif
Iz urada pravnega odbora
K. S. K. J.
Cenjeni sobr. urednik:-
Dolžnost me veže, da tudi jaz podam nekaj mojih nasvetov v preudarek cenjenega članstva in posebno delegatom prihodnje konvencije, ker kakor vidim da je najhujša nestrpnost preminula, raditega prosim, da jako trezno premislimo vse nasvete vsacega posameznega člana kakor članice. Ni nam dobro, da se za vsako malo stvarco razburimo, in potem včasih izrečemo kako' nepremišljeno besedo, katera več škodi kakor koristi. Prosim raditega toraj, da ako stvar omenim, katera morebiti ni pogodu kakemu posameznemu, da isto v lepem tonu predrugači in tudi pove vzrok, in svoj nasvet, kateri se mu zdi boljši, ne pa samo: tega ne in to ne; ne poda pa nikake stvarne stvari ali boljšega nasveta. Gotovo da nam je vsem pri srcu napredek naše Jednote in koristi članstva, raditega moramo s skupnimi močmi nastopiti in trezno premisliti, kaj bomo izboljšali in nepotrebnosti opustili. Glavni predsednik je sklical meseca januarja skupaj ves glavni odbor, da bi skupno pretresli in prcudarili, kaj bi bilo boljše in koristnejše za Jednoto in nje članstvo. Zatoraj upam, da bo glavni predsednik prejel priznanje na prihodnji konvenciji za nastop, ker jaz upam, da prihodnja konvencija bo kratka in jedrnata, ker kakor vidim članstvo misli trezno in previdno, "Razmotrivanja" v "Glasilu" kažejo na to. Pa naj preidem k premembi pravil.
1.	Ime. Piše se veliko o premembi imena, kar je jako dobro, da se zanimate. Ime samo na sebi ni veliko in vsakteri naj pomni, da to je "Ustava" in za premembo iste se zahteva dve-tretinsko večino. Osebno sem jaz za premembo in sicer ker ime samo na sebi je jako neprilično in neumestno in Ameriška-Slovenska bi veliko bolj odgovarjala razmeram. Toda zagotovim vas, da jaz bom vsejedno član naše Jednote kakor sem bil zadnjih 25 let, pa naj se ime prenaredi ali pa ostane staro.
2.	število delegatov na konvenciji. Točka glede števila je najbolj teška za rešiti, ker ako gledamo, da damo našim mladim društvom nekoliko, prednosti, kar je tudi prav in jako priporočljivo, ker s tem jim dajemo pogum in veselje do dela, ker kar nas je starejših članov bomo začeli pešati in kmalu bo, ko bomo omogli, potem pa bomo gledali na naš naraščaj, in kakor bomo uredili, tako bomo imeli. Glejmo toraj, da damo naši mladini in našim mladim društvom kolikor mogoče prednosti. Gotovo, da nekatera starejša društva bodo mislila, da smo nepravični napram njim, kar morebiti bi bilo tudi res, toda iz prej omenjenega vzroka dajmo jim nekoliko prednosti.
3. Red pri zborovanju. Ako gledamo in zasledujemo podporne organizacije ameriške narodnosti, tam vidimo vedno da predsednik je "Chief Executive" in on vedno začrta pot in daje navodila, in ravno raditega smo tudi na zadnji seji gl. odbora sklenili, da upelje-mo takozvani "Roberts Rules of Order", katerega rabi kongres Združenih držav ameriških, in na mojo žalost sem tudi opažal, da so tudi tam nekatera društva nasprotovala tej točki, katera je samo za to, da ako mogoče, da se naše konvencije skrajšajo, da ne bomo prazne slame mlatili ves teden ali pa še več. Bodimo torej še v tej zadevi nekoliko napredni in idimo z duhom časa naprej.
Veliko je bilo še manjših prememb, katere bom omenil prihodnjič. Prosim toraj še vsa ostala društva in tudi posamezne člane, da se odzovete in poveste svoje mnenje. Morebiti bo kateri zopet rekel: Zakaj pa že ti nisi prej pisal, toda kakor sem omenil od začetka, da je vladalo nekako razburjenje med nekaterimi posamezniki, raditega je dobro, da se je stvarca razpletla in vsak je povedal svoje, kar ga je vest težila; jaz nikakor ne obsojam nikogar, bodimo vsi odkriti, vsak svoje naj pove, in potem bodhno pa bratje in zvesti sinovi naše matere Jednote, in delajmo za njeno korist.
Z bratskim^ pozdravom vaš Jno A. Dečman, predsednik prav. odbora KSKJ
Društvo Marije Device št. 33, Pittsburgh, Pa.
Na redni seji našega društva dne 6. t. m. se je razmotrivalo o priporočilu in nasvetu glavnega odbora radi novega Jed-notinega doma (urada). Po daljšem debatiranju smo prišli do zaključka ter soglasne odobritve za zgradbo novega Jed-notinega doma, kakor je bilo svoječasno poročano po gl. tajniku.
Za delegata našega društva za prihodnjo (16.) konvencijo je bil soglasno izvoljen društ-predsednik in največkratni bivši delegat sobr. Jos. Pavla-kovič; za njegovega namestnika pa sobr. Frank Mance.
Nadalje opominjam naše člane na bližajoči se društveni piknik, vršeč se v nedeljo 4. julija,.da se vsi kolikor mogoče istega udeležite ter pripeljete s seboj svoje prijatelje. Postrežba bo izborna in točna; za vse bo vsega zadosti pri pravljeno. Vstopnice lahko že danes dobite pri društv. tajniku in na piknikovem prostoru.
Opomba: Zapomnite si kažipot: Piknik se vrši na takozvani Pitro farmi. Vzemite Butler in Sharpsburg karo do* 15. Main St. Sharpsburgh. Tam izstopite in počakajte na naš truck, ki bo od tam vozil naravnost na označeno farmo.
Kdor ima svoj avtomobil, naj vzame pot po* Kittaning Pike Road do .lesene javne šole (Public School) v Pleasant Valley; od one šole krenite na desno po poti* ki vas pripelje na lice mesta.
Tudi ne pozabite, da se prihodnja seja vrši drugo nedeljo v mesecu juliju (dne 7. 11) namesto prve.
če še ni kateri vaših prijate ljcv v društvu, priporočite in privedite ga v naše društvo in K. S. K. Jednoto.
S sobratskim pozdravom Math Pavlakovich, tajnik.
vata, a doči če "svakako i do sdruženja ove naše K. S. K. Jednote so Hrvatsko Katoličko Zajednico, jer če sigurno pristati i članstvo obih organizacij, kao što se i sada več o tom megju članovima preporuča i govori, i kada se ovo postigne oživotvori, svakako če onda udruženje Slovenska i Hrvatska brača, udružene Slovenske i Hrvatske Katoliške sestre, dati to j organizaciji ime novo, a to bi svakako biti moglo Sloven-sko-Hrvatska Katolička Jedno-ta, koja bi oko sebe okupila sve što je slovensko-hrvatsko i katoličko u . slobodnoj ovoj zemlji i zapjevali složno lijepim stihovima našeg starog pjesni-ka Vilhara "Slovenac i Hrvat, za uvijek brat i brat," a ja ču još i pridodati i "Slovenka i Hrvatica, za uvijek mila sestrica." 2. Ako bi se dakle dalo ime Amerikanska, sada izgleda da bi u tom slučaju bilo predugo ime Amerikansko-Slovenska Hrvatska Katolička Jednota, zato ili neka za sada ime ostane Slovenska Katolička Jednota, ili neka ostane staro K. S. K. Jednota, tako da se kod ujedi-njenja Hrvatske Katoličke Za-jednice promjeni i ime zadovo-ljujuče za Slovence i Hrvate.
Ovo je naše mišljenje i za-ključak, i naši če delegati za-govarati ovo na konvenciji, bez uvrijede brače i sestar Slovencev i Slovenk i svakako čemo se pokoriti onome, što večina zaključi na konvenciji, kao što zahvaljujemo i glavnom odboru, što je ovo' demokratski izneo članstvu pred konvencij u na prosugjuvanje i tako če imati članstvo i delegati priliko da i tome pripravni — kao i o drugim predlozima za dobrobit organizacije, dogju na konven-nciju. Neka zato živi naš glav ni predsjednik brat Grdina ostali glavni odbor, ko j i otvo-reno i demokratički delajo.
Za društvo sv. Mihalja. št. 163, Al': Pa ur, II. tajnik.
Na zadnji seji jlruštva sv.. Roka, št. 15 K. S. K. Jednote v Pittsburghu se je razmotrivalo glede premembe imena K. S. K. Jednote. Vsi navzoči člani so se strinjali, da naj ostane ime kot do sedaj, K. S. K. Jednota, kajti s premembo imena ne bo zato Jednota boljše napredovala.- Tudi druga velika podjetja ne menjajo svoja prvotna imena, ako ravno jih ne lastu-
• v
; jejo isti, kateri so podjetja ustanovili.
Glede stavbe novega Jednoti-nega doma naj to odloči konvencija, ako se pa zida nov dom, naj se postavi stavba, katera bo odgovarjala vsem zahtevam in bo v ponos vseh Slovencev.
Največ nezadovoljstva med članstvom povzroči posebna naklada; redni asesment članstvo rade volje, zato se priporoča, ;naj se uredi redni asesment, da nc bo posebnih naklad.
Pri operacijskih podporah se naj navzoči zdravniki posvetujejo, katere operacije so več ali manj potrebne za podporo članstvu, kajti znan mi je slučaj, ko je član imel za operacijo stroškov čez $1,100 omenjena operacija pa ni v pravilih Jednote ter član ni dobil nobene operacijske podpore.
Za društvo sv. Roka, št. 15, ' K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa. yinko Besal, tajnik.
Glas največeg Hrvatskog dru
štva, o promjeni imena Jednote.
Naše društvo št. 163, sv. Mihaela, broječe blizo 800 Članova u oba odjelenja i to s vi Hrvati i Hrvatice, povelo je riječ na svojo sjednici, i u pogledu pred-loženog po glavnom odboru imena naše organizacije, sa do-sadanjog imena Kranjsko-Slo-venska Katolička Jednota, u novo ime Amerikansko-Slovenska Katolička Jednota.
Nakon obširnijog obralože-jnja drugog tajnika, naše je i društvo složilo se i zaključilo j slijedeče:
Svakako je opravdani pred-jlog glavnog odbora, jer je ime Amerikanska mjesto Kranjska za širenje redova organizacije i u obče za svaki uspješni i na predni rad, osobito obzirom na magje članstvo, kud i kamo ljepše i pristupačnije. Time se ne vrijegja niti najmanje bra-ču Slovence iz Kranjske, jer su oni Slovenci, a ime Slovenska ostaje, ono je glavno. Isto kao što recimo Hrvati iz Dalmacije, rte traže da se Hrvatska Za-jednica zove Dalmatinsko-Hr-vatska Zajednica, jer su oni Hrvati, i ako prema se tiče lijepim imenom Dalmacijo, ne traže, jer su Hrvati, da se i pokrajinsko ime uz Hrvatsko ističe, jer bi onda i Slavenski Bosanski, Hercegovački, Istar-ski, Banatski itd. Hrvati (po put Dalmatinskih) isto ovo možda tražili, i to bi bilo samo na šteti i sramotu našu. Jer smo svi Hrvati; a tako isto brača Slovenci, baš zato jer su svi Slovenci, pa bilo to iz koje pokrajine treba da isto imadu jedno. lijepo ime Slovenska. Nego mi se Hrvati ipak ne bi sloiili stime, za sada, da se ime Amerikanska mjesto Kranjska mjenja iz slijedečih razloga:
1. Svakomu je-nas lijepo ime Amerikanska, mi to svi poštuje-mo, jer je to ime nove naše
ima u našoj organizaciji po svoj . prilici pet, šest tisuča Hr
Društvo sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn.
Spodaj podpisani naznanjam sklep zadnje seje našega društva. Naše društvo se strinja z glavnimi uradniki, da se kupi novi Jednotin dom. Podpisani sem videl na lastne oči, da je res, kar piše naš glavni predsednik,-da sedanjLdom več ne -odgovarja potrebam ter sploh še nikdar ni odgovarjal temu, čemur služi.
Drugič: naše društvo se strinja z vsemi točkami, ki jih glavni odbor priporoča. To pa zato, ker vidimo, da imamo zdaj v resnici na čelu odbor,-kateremu je pri srcu napredek Jednote. Koliko smo že čitali glede premembe Jednotinega imena. Polovica je za in druga polovica proti. Naše društvo bi gotovo bilo proti premembi, če bi videli pri tem kake posebne stroške. Ker pa teh ne bo veliko, ta prememba imena iz Kranjska v Ameriška bo velikanske koristi za Jednoto, smo za premembo. Nekateri pišejo, da Jednota dobro napreduje pod tem imenom. Res da napreduje in to samo sedaj pod sedanjim glavnim odborom. Poprej smo pa bolj slabo napredovali. Ker pa glavni odbor vidi še večji napredek, če ime premenimo, zakaj mu (odboru) ne bi sledili, ter ime premenili za večji ugled in napredek naše Jednote. Vsakdo naj premisli, če smo mi sedaj kranjski Slovenci ali smo ameriški? Ko smo bili v stfiri domovini (rojeni na Kranjskem), smo bili res Kranjci, ko smo pa prišli v to' deželo, smo tudi po večini gledali, da smo dobili ameriško državljanstvo, smo s tem ix>sta-li ameriški Slovenci. Zakaj bi potem naša Jednota ne bila ameriška S. K. Jednota? Žc is spoštovanja do naše nove domovine moramo delovati na to, da se bo z letom 1927 zvala naša
napačnimi pomisleki, kakor da bi novo ime šalilo naše pijonir-je (ustanovitelje). Žaliti bi jih le moglo, če bi se hotelo pre-meniti ime slovenska in katoliška, ker to bomo vedno ostali, dokler bo bila kaka žila slovenske krvi v nas. Vsa društva naj še na zadnji seji pred konvencijo o tem razpravljajo in stvar temeljito premislijo ter bodo gotovo dali delegatom navodila za novo ime.
Zdaj pa pridemo k najbolj pomembni točki, to je centrali? zacija bolniške podpore. Koliko črnila se je že prelilo za to. Ena društva hočejo dokazati vrednost splošne centralizacije, a druga pa sicer vedo, da je res centralizacija dobra, da je res ona dala Jednoti zadnjih pet let največ novih društev, katerih bi sicer drugače ne bilo, ampak za nje to ni. Oni imajo močne blagajne; sami lahko plačujejo podporo, kaj bi se potem s tem ukvarjali, da bi drugim društvom pomagali plačevati podporo!? So pač kot kapitalisti, ko se jim dobro godi, kaj jim za mar ubogega delavca!
Manjka ljubezni do svojega bližnjega. Večina teh je, da pri centralizaciji bi morali mogoče plačevati par centov več na mesec, in kje ta denar vzeti? Kje ga pa mi vzamemo, ki smo že pri centralizaciji? Mi smo do par izjem vsi delavci, ki služimo kruh z delom svojih rok, pa tiste cente več, že zmoremo na kak način, saj ni take stvari, le dobre volje je treba, tudi ljubezni do svojih sobra tov, pa bo šlo vse gladko. Prvič gledati moramo na to, da bo naša Jednota vedno šla naprej, ker to je le v našo korist, Če ne bomo vedno dobivali no-yih moči, bo Jednota nazadovala v vseh ozirih. Edini pripomoček za večji napredek je splošna centralizacija bolniške podpore. Sele ko bodo videli naši katoliški rojaki, da delujemo vsi skupaj z roko v roki v vseh rečeh, potem bo postalo zanimanje v vedno večji meri za našo slavno Jednoto. Poglejmo na primer to: Vsaki mesec dobe društveni tajniki prošnje naših nesrečnih sobratov, ki mik) prosijo za najmanjši dar, ki trpe na neozdravljivi bolezni. Nekatera društva res pomagajo tem nesrečnikom po svoji moči, druga pa nič. Ako bi imeli splošno centralizacijo bi tega ne bilo potreba. Imeli bi lahko dolgotrajni bolniški sklad, iz katerega bi se pomagalo tem nesrečnim sobratom in to gotovo za enak asesment kot je sedaj. Naša prostovoljna centralizacija gre dobro naprej že zdaj, kako bi pa bila še potem, ko bi bili vsi pri njej zavarovani, kajti pregovor pravi, da le v slogi je moč. Eni pišejo: čemu to usiljevati? Mi tega ne usiljujemo, pač pa prosimo ali priporočamo, da si postanemo vsi enaki, da podpiramo vsi eden drugega, ne glede za $2 na leto.
Druge Jednote imajo že dolgo časa vpeljano centralizacijo. Ali so mogoče že bili kdaj za to, da se odpravi? Kar je dobro drugod, zakaj bi ne bilo tudi pri nas? Kakor se sliši, bodo ofia niša velika društva, katera so že pri centralizaciji, gotovo odstopila od nje, če se ne sprejme splošna centralizacija. Kako bo potem, si lahko vsakdo misli. Druga manjša društva pa, ki si mislijo, da bodo na kak način izhajala sama za podporo, čeprav ne dobro, bodo tudi odstopila, kaj pa bodo najmanjša društva sama? Nič.
S tem bo napredek Jednote zapečaten. Po manjših naselbinah, katerih je več kot velikih, bodo šli novi člani rajši k drugim Jednotam kakor k nam kot je to bilo poprej, potem bomo videli kje smo. Vsako dru štvo si naj še dobro to premisli ko pošlje delegate na konven-
domovine, ali pošto vec; sada slavna mati Ameriška Sloven-
ska Katoliška Jednota. Zatorej bratje in sestre, proč s kakimi
cijo.
Za danes naj bo zadosti o tem. Drugič se oglasim še o drugih točkah« katere bi mo-
rali dobro premisliti.
Z bratskim pozdravom do članstva naše Jednote,
Frank Vesel, tajnik.
Društvo sv. Cirila in Metoda it. 191, Cleveland, Ohio.
Na seji našega društva dne 9. t m., koje se je udeležilo dve tretjini članstva smo debatirali glede nameravane premembe Jednotinega imena s sledečim rezultatom: Nasvet glavnega odbora za-premembo imena na Ameriška, soglasno i» navdušeno sprejet. Naš delegat bo moral torej glasovati na konvenciji, da se nepotrebni privesek Kranjska opusti, ker je brez vsakega pomena. Mi nismo kranjski državljani, ampak ameriški. Naše društvo častita Rev. J. J. Omanu ker se je nedavno tako krepko potegnil za premembo Jednotinega imena; zaeno dajemo tudi zaupnico Very Rev. M. šavsu za njegovo pojasnilo na kak neopravičen način je nastalo ime Kranjska S. K. J.
Dalje se sklicujemo na člen II. Jednotinih pravil točka 9: Namen te Jednote je na podlagi charterja paziti na to, da spolnujejo vsi člani tudi svoje državljanske dolžnosti." — Pri tem se smatra dolžnosti državljanov Združenih Držav Ameriških, ne pa postav nekdanje kranjske dežele. Ali nismo lahko ponosni, da smo državljani največje napredne republike na vsem svetu U. S. A?
Dalje naše društvo častita vsem onim krajevnim društvom Jednote, ki so se že izjavila, da odobravajo tozadevno premembo imena, članstvo teh društev je s tem javno pokazalo svoje spoštovanje in ljubezen do one domovine, ki jim
sedaj daje kruh, zaščito in svobodo. Obžalujemo le one "domoljube", katerim je nekdanja kranjska dežela še vedno bolj pri srcu, kakor naša nevesta — Amerika.
Za odbor: Justina ftkufca, tajnica.
(Pečat)
Opomba: Na tej seji je bil izvoljen za našega delegata so-brat Anton Kaušek.
Mitchel Field, L. I„ N. Y. — Editor of "Glasilo:" I am somewhat away from my sister and brother members, but I manage to hear from them through the* "Glasilo," whieh I have sent to me by my parents.
I am very much interested in the proposed changing of the name of the Jednota. At first I was against it, for the simple reason that I thought it would be rather expensive, but after reading the article, contributed by Mr. John Gornik of Lodge No. 25,' Cleveland, O., I am fully convinced that it will do more good than harm.
I myself am foreign born, but was raised and educated in the United States, and at present am in the service of the U. S. Ai^my. I will always respect the name of our Jednota, whatever it may be.
I wtjuld like to hear from some of the younger members of the K. S. K. J., as it would help me ffeiss some of the dull hours away of which there are plenty of them here.
Fraternally yours,
Rudolph A. Krasovee, Assoc, A. L E. E., Post Electrician, Mitchel Field (Long Island), N. Y.
Member of St. Joseph's Lodge, No. 12.
fraternal benefit societies - valuation report. ;
Made by "Grand Carniolian Slovenian Catholic Union" as of December 31, 1925, pursuant to the requirements of law.
Important
Before filling out this report note carefully the following ins t mictions:
14.	When furnishing copy of the Annual Report to the Actuary or Accountant (unless he has personal knowfedgc of the. facts) the Secretary (or other qualified officer) of the Society shall definitely give the amounts of the non-admitted assets and of the expense fund of other funds held for relief or other special purposes and not primarily for the payment of claims, and shall answer the following questions:
15.	If the laws of the society provide for the segregation and trusteeing of the reserves or funds of any cl^ss or classes of certificates, a separate Valuation Exhibit and "Form of explanation for publication" shall be attached to this report in respect of each such class and be furnished to all members irrespective of class, through the official publication of the society or otherwise.
Do the laws of the society provide for the segregation and trusteeing of the reserves or funds of any class or classes of certificates? Answer: No.
If so, attach a copy of such provision to the Valuation Report.
Was such segregation and trusteeing of reserves or funds made in accordance with, pursuant to, or under the express authority of, the statutes of any State? Answer:^ No.
If so, specify the State and give the reference to the particular statutory provision. Answer:. No.
16.	Does the society issue separate certificates promising disability benefits? Answer:. No.
If so, specify same. Answer: No.
17.	Are the net contributions for disability benefits kept in a fund separate from air other benefit and expense funds? Answer: Yes.
If so, state the increase, or decrease, of the funds in the year. Answer: Decrease $1,495.77
18.	How many assessments were actually collected during each of the last five years? Answer:
/ '	1925 1924 1923 1922 1921
Death ___________________________12 12 12 12 12
Disability ____________________12 12 "> 12 12 12
Wspifm ----------------------------- 12 12 12 12 12
Combined death, disability, expense 36 36 36 30 36
19.	Date when the Society lust changed the number of regular assessments to be collected each year. Answer: 1915 for disability only.
20.	What proportion of first and subsequent years' contributions may be used for management expenses? Answer: First year assessment of 20 payment of life certificate holders.
Subsequent years Expense assessment only.
21.	Are there any reserve liens (not certificate loaus or premium loans) outstanding against certificates in forse? Answer: No.
If so, state amount. Answer: $—
22.	Are certificate liens or loans or premium loans granted? Answer: No.
If so, state conditions and amount of each class of liens or loans outstanding. Answer —
Also state the amount of liens or loans outstanding at each rate of interest. Answer: None
I hereby certify to the correctness of the foregoing answers and to the correctness of items 37, 48, 50, 59, 72 and 74 of the Valuation Exhibit.
Signature: Joseph Zalar,
Official Title: Supreme Secretary.
23.	A synopsis of the forms of certificates and the formula employed fo^ valuing the benefits and contributions under each form, together with the amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountant with answers to the following questions:
24.	State the method of valuation used (whether level net premium, full preliminary term, straight modified preliminary term, Illinois Standard etc.).
Answer: Level Net Premium on N. F. C. Bus. Full Prelim. Term on Am. Exp. Bus.
25.	State the Mortuality and Interest Assumption employed in the Valuation. Answer: (Use Schedule A)
26.	(a) Have the negative reserves on individual certificates been eliminated from the Valuation Exhibit? Answer: There are none.
(b)	What is the total amount of negative reserves on individual certificates? Answer: $—
The term, "Negative Reserve," refers to the excess of the present value of the future net contributions over the present value of the promised benefits.*
(c)	Doej the society charge redundant net j-ates of contribution, i e., net rates in excess of the tabular net rates (on the basis of the mortality table and interest assumptions used in the valuation)? Answer: No.
(d)	If so, state the amount of the present value of such excess contributions, and also state the intended purpose thereof. Answer: $—
(e)	If a society, which uses tabular values in making its valuation, charges net rates of contribution lower than the tabular net rates (on the basis of the basis of the mortality table and interest assumption used in the valuation), it must set up an additional reserve to cover the deficiency in such net rates. >
(f)	Has this requirement been complied with? Answer: No additional reserve required.
(g)	State the amount of such deficiency reserve, if any. \nswer: $—
27.	In the determination of the ratio per cent of assets U liabilities, according to the method of valuation prescribed by the Fraternal Insurance Law of the State of Illinois, there mu»t be eliminated the funds not available for the payment of future claims under contract of insurance and the "non-admitted assets" other than certificate liens, loans and the interest therein; provided that ,the total of such indebedness on any certifhate included in the Valuation Exhibit shall not be greater than tae excess of the preset value of the promised benefits over tht present value of the future net contributions under said certificates, as shown by the method of valuation assumed by the societ, in accordance with the laws of the State of Illinois.
Have the above requirements been complied with? Answer:
Yes.
VALUATION EXHIBIT
(Section 2ya Method—Basis other than Accumulation)
ASSETS—Actual and Contingent
(Excluding assets of expense and special fiinds)
28.	Present mid-year value of future net contributions on following form of certificates:
36.	Total *.....................—$3,761,802.52
37.	Assets available for payment of death loses determined as follows: Admitted Assets, item 37, page 4 of annual statement (including loans and interest thereon secured by reserves or accumulations actually maintained on the corresponding individual certificates) $1,522,353.23 less sum of general or expense funds $18,494.47, sick and accident funds when not valued $14,330.50 and special funds disability (include all funds other than general or expense funds not available for
payment of benefits) $3,136.07 -----------------$1,486,391.29
38.	Assets — Actual and Contingent—sum of
items 36 and 37, above _________________________________$5,248,193.81
LIABILITIES—Actual and Contingent
(Excluding liabilities of expense and special funds)
39.	Present mid-year value of promised benefits, or Net Tabular mid-year values, on following forms of certificates:
47.	Total____________._____________$5,151,303.87
48.	Deduct liens and interest thereon, not included in Amitted Assets, and not in excess of required reserves on the corresponding individual certificates valued according to Section 23-a Method
—Basis other than Accumulation-------------------
49.	Balancc, item 47 less item 48, above-------$5,151.303.87
Contingent Reserves --------------------------- 55,000.00
50.	Liabilities of mortuary or benefit funds , determined as follows: Total Liabilities, except reserve, page 5 of annual statement $22,852.61, less sum of liabilities of general or expense funds, page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (item 37, above) $1,402.06; liabilities of sick and accident funds when not valued, page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (item 37, abovf); and liabilities of special funds (disability funds of other than general or expense funds not available for payment of benefits), page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (item 37, above) $2,296.60	19,154.05
51.	Liabilities—Actual and Contingent—sum
of items 49 and 50, above--------------------------$5,225,457.92
Dec. 31, 1925. 100.43%
52 Ratio per cent of Assets— Dec. 31, 1924. 100.28% Actual' and Contingents (item 38) to Dec. 31, 1923. 100.18% Liabilities-—Actual and Contingent- Dec. 31, 1922. 100.36% (Item 61)	Dec. 31, 1921. 100.27%
Dec. 31, 1920. 98.98% Form of Explanation for Publication:
(N. B. The following is to be used only where the ratio of assets to liabilities is equal to or in excess of 100%.)
53. The above valuation indicates that, on the basis of the N. F. C. and Am. Exp. tables of mortality with interest at four per cent., the future assessments of the society, at the net rates now being'collected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates as they mature by by their terms, with a margin of safety of $22,735.89 (or .43%) over and above the statutory standards.
SCHEDULE A. Valuation as of December 31, 1925. T — Protection Present Value Present Value Required in force	of	of Future Net Accumula-
Dec. 31, 1925 Protection Contributions	tion
Class A — Ord. Life Issues —
prior to 1-1-15 $ 6,324,250 $2,732,301.28 $1,649,529.97 $1,062,771.31
Class B —
Ord. Life Issues —
since M-15	8,636,250 2,418,460.56 2,112,272.55 306,188.01
Clas C —
20 Pay Life	.
Am. Exp. and 4%	80,250 * 542.03	* 542.03
Total ................$15,040,750 $5,151,303.87 $3,761,802.52 $1,389,501.35
Total ....157.000
$15,197,750
T — 1925 issue of Class C, aggregating $157,000, were excluded from valuation on account of first year preliminary term.
• Net Reserve.
Basis of Rates -	^ '
The rates for Classes A and B (ordinary whole life certificates) are based on the National Fraternal Congress Table of Mortality and four per cent interest assumption.
The rates for Class C (20 payment life certificates) are based on the American Experience Table of Mortality and four per cent interest assumption.
Basis and Method of Valuation
C>ass A — Ordinary Life — Basis N. F. C. and 4% Value of Benefits — Ax+n+1 xSx+n Value of Contributions —Pxl2xax+n+l xSx+n
Class B — Ordinary Life — Basis N. F. C. and 4% Value of Benefits — Ax+n+i/^xSx+n Value of Contributions — Pxl2 xax+n+^ xSx+n
Class C — 20 Payment Life — Basis Am. Exp. and 4%
Valued by net tabular mid-year reserves on the assumption of first year full preliminary term. Nashville, Tennessee.	ABB LANDIS
May, 1926.	CLARENCE L. ALFORD
Actuaries.
EXPECTED AND ACTUAL MORTALITY ON GROSS AMOUNT AT RISK
78.	Expected mortality on gross amount at risk $121,281
79.	Total death losses incurred during the year determined as follows: Death losses paid during the year including the commuted value of installment death losses $131,131 (item 1, page 3 of annual statement), plus such death losses unpaid December 31 of current year $19,154 (items 1-5, incl., page 5 of annual statement), and less such death losses unpaid December 31 of previous year $22,285 (items 1-5, incl. page 5 of annual statement for said year), giving
actual mortality on gross amount of risk _____________$128,000
80.	Ratio per cent of actual (item 79, above) to expected mortality (item 78, above) on gross amount at risk during 1925--------------------------------105.54%
1924_______._________.______________116.40%
— 1923....... .....................................132.88%
INTEREST INCOME FROM INVESTMENTS (Excluding items belonging to general or expense funds}
Note. The figures entered in items 81 to 88 inclusive, below should relate to benefit funds only. The general or expense fund figures are to be excluded from these items. For example: The interest, dividends and rents and investment expenses of general or expense fund are to be excluded from items 81 to 87, inclusive, below; and in calculating the percentage shown in items 86, 87 and 88 below, the assets of general or expense funds are to be excluded.
81.	Interest, dividends and rents received during the year, per items 11 to 16, inclusive, page 2 of the annual statement (less item 40, page 3, and less $....... amortization and plus
$t_______ accrual) ................................................$74,121.47
82.	Add the excess of interest and rents due and accrued over interest and rent paid in advance December 31 of current year determined as follows: Item 17, page 4, less the interest in item
25, page 5, of annual statement ____________________________ 13,095.63
83.	Total ......„..............-.....-.........................$87,217.10
84.	Deduct the excess of interest and rents due and accrued over interest and rents paid in advance December 31 of previous year determined as follows: item 17, page 4, less the interest in item 25, page 5, of previous year's annual statement ......_______________________________________________________$13,293.40
85.	Interest earned during the year, item 83 iess item 84 above (5.75 per cent, of mean ledger
ledger assets less one-half of interest earned) .........—$73,923.70
86.	Investment expenses paid during the
year $	plus $—-- unpaid December 31
of current year, less $- unpaid December 31
of previous year, giving incurred investment expenses (averaging 0.00 per cent of mean ledger
87.	Net Interest (including rents) on Investments of benefit funds, item 86 less item 86, above (5.75 per cept of mean ledger assets less
one-half of net interest incomc from investments ------$73,923.70
88.	Net rate of interest earned on benefit
funds during 1925----------------------------------------------------5.75%
1924_~_i................................................5.89%
1923 ............................ .................................5.65%
89.	Instructions for Calculating Expected Mortality on the Gross Amount at Risk.
(a) $112,130, qx+a times insurance in force December 3* of previous year.
(b)	128,555, qx+n times insurance in force December 31 of
current year.
(c)	1,876, qx+n times Death losses incurred during the cur-
rent year.
(d)	$242,561, Sum ol items (a), (b) and (c), above. Divide
item (d), by two to obtain;
(e)	$121,281, Expected gross death losses during the current
year.
(f)	The above calculations were made on basis of National Fraternal Congress table of mortality.
State of Tennessee.]
[ ss:
County of DavidsonJ
Abb Landis, Clarence L. Aiford, being duly sworn, depose and say that they are the actuaries who made the foregoing computations and answers to the questions above set forth concerning the condition of Grand Carniolian Slovenian Catholic Union as of December 31, 1925, and that the same are correct and true to the best of their information, knowledge and belief.
ABB LANDIS, CLARENCE L. ALFORD, Actuaries.
Subscribed and sworn to before me this 28th day of May, 1926. (Official Seal)	MILDRED L. TANKSLEY,
Notary Public.
ABB LANDIS CLARENCE L. ALFORD
Consulting Actuaries Independent Life Building
Nashville, Tennessee, May 27, 1926. GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Certificate of Valuation — Juvenile Department This is to certify that we have made a valuation of the Juvenile business in force Dec. 31, 1925 with results as follows:
Assets
Total Admitted Assets ________________________________________________$51,782.23
,	Liabilities
Required Reserve -------------------------------------—--------------$38,088.00
Actual Liabilities ____________________________________________________ 151.10
Total ....................................-______________$38,239.10
Surplus Dec. 31, 1925 ........___________$13,543.13
Assets to Liabilities ....................... 135.42 %
The above valuation indicates that, on the basis of the Standard Industrial Mortality Table with interest at 4%, the future assessments of the Society, at the net rate now being collected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates as they mature by their terms, with a margin of safety of $13,543.13 over and above the statutory standards.
ABB LANDIS, CLARERNCE L. ALFORD,
Actuaries.
necessary expenses and help hastening the plans of the supreme council for the good of the whole organization. Too much time has been lost in former years by personal debates over pettit things which should have been threshed out at home. Large sums of money have been spent on account of those lenghty meetings.
A good representation of the members of our society will attend the Eucharistic Congress in Chicago. We are Catholics and fully realize that it is upon us to show the world that we believe and appreciate what our holy Church teaches. We are not going to stand back of any organization of our size. Our Catholic brothers and sisters in faith and nationality, who are coming from Jugoslavia and Chechoslovakia will not find our religion and national sense of duty wanting in anything. For a riiost hearty welcomc we are extending our hands to those coming from Europe, the homes of our fathers and mothers. United with the Catholics of the whole earth, we will pay due homage to the Eucharistic King, the center and very heart of our holy religion. It is so elevating to read the names and occupations of the pilgrims coming from Europe, particularly the countries so dear to our hearts, the homelands of Slovenes, Slovaks, Poles, Croats, Chechs, Serbs, Montenegroes, Russians and other Slavs. Our admiration goes out to them for their courage, faith and spirit of sacrifice. How thoroughly thrilled our hearts will be the day, we will meet these couragcs people face to face. No one, but the Allmighty' Himself can see the wonderful effects this Congress will bring with itself. How much our own faith will be strengthened, how many none-Catholics will embracc the faith of a church which produces *uch members as the Catholics
POJASNILO:
Ker je predstoječe poročilo sestavljeno v angleščini, radi tega navajam tukaj glavne točke v slovenskem prevodu, tako
da bo vsakemu razumljiva ocenitev certifikatov K. S. K. Jed- arc who will come from far off note z dne 31. decembra, 1925.
Aktiva — sedanja in bodoča. Sedanja srednje-letna vrednost bodočih prispevkov $3,761,802.52 Priznana aktiva, manj $35,961.94, za stroškovni, bolniški, poškodninski in onemogli sklad —.-------$1,486,391.29
Skupaj
._.$5,248,193.81
Obveznost — sedanja in bodoča.
Sedanja srednje-letna vrednost obljubljenih
podpor ----------------------------------------------------
Rezerva bodoče rizike --------------------------
Dotečene obveznosti itd -------------------------------
$5,151,303.87 55,000.00 19,154.05
Skupaj _______________—_______________________________$5,225,457.92
Prebitek 31. decembra, 1925 _______________$ 22,735.89
Aktiva v primeri z obveznostjo ---------------------------100.43%
Aktiva v primeri z obveznostjo za leto 1924 je znašala 100.28','i. Za leto 1925 pa kakor razvidno je znašala 100.43%. Napredek za leto 1925 je torej 0.15%. Poleg tega je treba vpo-števati tudi, da je aktuar pripisal $55,000 v rezervo bodočih smrtnih slučajev, ki bi znali nastati vsled kake epidemije ali kakšnega drugega nepričakovanega vzroka. Z drugo besedo, aktuar je odštel od prebitka 31, decembra, 1925 vsoto $55,000 in vštel v omenjeno rezervo, za slučaj, če bi Jednota intela v bodoče več smrtnih slučajev, kakor jih je na podlagi predpisane N. F. C. tabele pričakovati, da je s tem Jednotino stališče zavarovano, ter da se tako obvaruje njeno solventno stanje. Ce bi se k prebitku 31. decembra, 1925 prištelo še omenjenih $55,000, bi znašala aktiva v primeri z obveznostjo 101.65%.
Iz tega je torej razvidno, da je bil napredek Jcdnoto leta 1925 nadvse povoljen. Te številke jasno kažejo, da sc finančna podlaga naše Jednote vedno bolj utrjuje.
Predstoječe poročilo naj služi vsakteremu članu in članici v vspodbujo, da pridno agitira in pridobiva nove člane in članice pod okrilje naše močne in finančno trdne organizacije.
Josip Zalar, glavni tajnik. P. S. Aktiva v primeri z obveznostjo mladinskega oddelka znaša koncem leta 1925 135.42%, kar tvori napredek za 11.24%.
■ -O	'
proceeds were divided between the church and the treasury of the society.
At the last monthly meeting our delegate to the national convention which will be held at Pittsburgh, Pa., was nominated. Our president, Rev. Francis S. Mažir was the unanimous choice. If he be elected, he will go to the convention with instructions from our society to cooperate with our supreme officers for the shortest possible session of the convention in order to cut un-
Newft from Springfield, Illinois.
Our St. Joseph's Society, even though it is only a baby of two years, it is very active within itself and also shows deep interest in the affairs of our great Slovenian Catholic Union. Recently we gave a dance in in our beautiful new auditorium Slovenia. The attendance was satisfactory considering the bad and rainy evening. All wjio came, enjoyed themselves greatly., The
lands to sink down upon their knees before the Eucharistic King.
Mr. Grdina, our Supreme President, we will be with you and around you during the days of the Congress. Your organization must and will have the largest representation at the Congress of any Catholic order in this fai^ land of ours. At the first Catholic convention in Springfield last fall, you have impressed us so deeply with your most pleasing personality and your forcefull and persuasive talks that we cannot but follow you whereever you go or tell us to go.
Reporter.
Priprava
ki pomenja tudi varnost, naj bi sc pri vsaki družini vpoštevala s tem, da imate dobro založeno omarico s Severovimi zdravili. Tako jc navajen Mr. Charles W. Prokopiak, 5626 Tarrtow Ave., Detroit Mich. Dotičnik nam je pisal sledeče: "Scvero-va Esorka jc izborna odvajalna tonika za želodec. Isto sem jemal samo nekaj časa, a danes imam zopet zdrav okus, da lahko vse uživam in prcbavljam." Severovo Esorko je priporočati tudi starim in slabotnim osebam. To zdravilo vam bo do-neslo velike učinke. Poskusite eno steklcnico še danes. Cena $1.50 in 75 centov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Adv.)
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J
^_____I »4»
T«Mm itNtmJi ItiM.
Weeae Printing Company
I JEI7EKSON ST, JOLIET, ILL. ». MfcUjfi«. art BMti. Julius a WMH, po«lovo4Ja
uVOSTrjLJttSfcJBr** -
Rev. P. Salesij: Organi«ta Gradnika pot iz Ptuja.
KONEC.
"Naj bo, pa dam 35 goldinarjev, da bo ravno v sredi med mojo in vašo ceno. Sedaj se domeniva še za Bernardko."
Podobar je zmajeval z glavo in se delal kakor da težko privoli v pogodbo. Nato se omehča in reče: "Ker še nameravate kupiti drug kip, naj bo; ver jemite, da imam zgubo. Za Bernardko ste rekli?" je vprašal tedaj uljudno. To se bo že napravilo. Da le vem za visokost Marije, Bernardko bom že spravil v primerno razmerje z njo."
"Dobro, koliko bo pa stala?"
"Narediti bom moral novo in nova reč veste, da tudi več stane." Nekoliko je počakal, nato pa rekel: "Samo 60 goldinarjev."
. Tudi pri Bernardki je dosegel organist Gradnik pet gqldinar jev popusta in kupna cena za oba kipa je znesla ravno 100 goldinarjev. Dal je 10 goldinarjev kot poroštvo za naročilo in vesel odšel.
Zunaj je še vedno bril mrzli veter in precej temno se mu je dozdevalo Pogledal je na uro in kazala je šele tri. Sklenil je hitro stopiti na Hajdino, potem pa se kar najprej vrniti, da uide nevihti.
Cez deset minut je že stal pred svojo kapelico. Stopil je tudi v hišo in malo sedel. Tedaj si je domislil, da mora bra tu od žene voščiti vesele praz nike. Kmalu je bil pri njem in on mu je izročil pozdrave za sestro.
Komaj je sedel na kolo, že so začele tu in tam padati snežinke. Ko je bil pri nemški šoli na Bregu, so že naletavali gosti kosmiči. Kaj naj stofi? S kolesom ne bo mogel do Polen-šaka in delalo mu bo samo na-potjo. Najbolje bo, če ga kje pusti in mahne peš.
"Že zopet sem pri vas," je začel organist Gradnik, ko je stopil v delavnico podobarja Komarja in nadaljeval: "Prosim. ali bi bili tako dobri in mi shranili kolo za nedoločen čas, ker me je prehitel sneg."
"Iz srca rad," je odgovoril podobar. pomiloval organista in mu želel srečno pot.
II.
Organist Gradnik je imel mesto Ptuj za sabo in bližal s^ je vasi Donava, ko je temni mrak legal na zemljo. Prestrašil se ga je in za hip obstal. Tedaj je skozi goste curke sneženih kosmičev nerazločno zagledal dornavsko grajščino, ki je v svečanem pokoju ležala na njegovi levici. Zadaj ze premnogimi okni so ravno prižigali lučke. Srečni so, ker so doma in na toplem. Njega pa čaka dolga pot, celi dve uri dolga. Kako lahko bi ga ur^ii grajščinski konji zapeljali na Polenšak! V dobri pol uri bi bili tamkaj in dobre pol ure bi grajščinski voznik rabil nazaj. Kako prijetno bi bilo sedeti na saneh in gledati padajoči sneg okoli sebe. In majhni zvonci bi pri-trkavali, kakor da vozijo goste na velik družinski praznik . . .
V dornavski podružnici je zazvonilo "Ave Maria." Odkril se je in molil Angel Gospodov. Snežinke so se topile na njegovih laseh in par kapljic se je zavalilo za njegov vrat, ko je dal klobuk zopet na glavo in zavihal nizdol njegove krajce. Pred njim se je ravno odprla cesta v grajščino. Kaj, ko bi vladala na svetu tista plamene-ča ljubezen prvih krščanskih stoletij. Tedaj bi z veliko nado stopil v grajščino in poprosil za voz. Ko bi si pa danes drznil pred grajščakom, bi mu
Tudi on bi potreboval okrepila za dolgo pot. Ali naj prisede k mizi tujih ljudi? Tujih ljudi? Saj so njegovi bratje v Kristusu. Med njimi so morebiti res še taki. ki bi mu radi postregli. Toda če potrka na vrata, kjer stanujejo brezsrčni ljudje in jim je krščanstvo samo lepa beseda ali morebiti niti to več ne. Bolje je, da gre naprej in počaka na večerjo, ki mu jo je z ljubečimi rokami pripravila njegova žena.
Komaj je bil organist Gradnik dober streljaj od vasi Dor-nave, že mu je bilo žal, da ni poskusil svoje sreče v grajščini ali da se ni vsaj otešii pri dobrih ljudeh v vasi. Slabost se ga je namreč polotevala in utrujenost so razodevali njegovi težki koraki. Sedaj je trda tema odela zemljo in on se ni niti spomnil, da bi v vasi poprosil za svetilko. Vsaj palico bi si bil izposodil, da bi se opiral ob njo in da bi z njo otipal cesto. Pred njim se odpira dolgočasna ravnina in se vleče dobro uro. Po njej teče naga-piva roka Pesnica, ki s svojimi pritoki večkrat prekorači meje od narave ji postavljene. Ka ko lahko bi se naenkrat znašel v tej Pesnici. Pač dobro, da je nekaj kamenja na cesti in da naletaval sneg od severne stra ni. Ko bi bil sneg južni in že zamrznjen, bi bila njegova pot težja.
Pa kaj bi mislil le na svoje težave. Človek ima vendar veliko več poguma, ako se pri težkih trenutkih spominja svojih vspehov.
Danes je tako na lepem pri šel do Marijinega kipa za svojo kapelico na Hajdini. Podobar jo je ravno snažil in snižal jo je za njega. Kakor da bi bila namenjena zanj in kakor da bi ga samo radi nje s tako silo gnalo v mesto. Res čudna so božja pota. Neka notranja sila te žene som ali tja in ti prideš tjakaj zaželjen in kakor povabljen. Moj oče je pred pe timi leti težko bolan ležal a postelji. Parkrat sem ga obiskal v njegovi bolezni. Neki dan, ko nisem bil prav nič pri volji iti na očetov dom, me je neka sila pripeljala domov. »In res, oče me je čakal in njegovi dnevi so bili šteti. Brzojav so poslali po mene, a predno sem ga dobil, sem odšel pod pritiskom drugega brzojava.
Stopil je na piost preko Pesnice. Pod nogami je začutil debele hlode. Kakor veže most oba bregova med sabo, je pomislil, tako mora biti neka zve za tudi med mislimi raznih lju di. Kako bi bilo sicer možno toliko prečudnih slučajev. Nedavno jo bral, da je v nekem zavodu sin zaslutil smrt svoje matere. Sredi med poukom je naenkrat bridko zajokal, ne da bi bil vedel zakaj. Se isti dan mu je telegram prinesel žalostno novico.
Organist je tedaj začutil težo svojih nog in vedno bolj mučno mu je bilo vzdigovati jih iz naraščajočega snega. Tudi mu je uhajala mokrota v čevlje in ovirala njegovo hojo. Najraje bi za trenutek sedel, samo za trenutek. Todav če potom obsedi in več ne vstane ter ga sneg pokrije s svojo odejo? Mnogo pisateljev je porabilo tak slučaj za konec svoje povesti. Ali naj bo tudi on na tak način ovokovečen ?
Domislil s eje svoje žone in govoril sam pri sebi: "Bog zna, ali čuti ona doma, kako se mi godi na potu in ali mi pride naproti?" Četudi bi res prišla ona — saj mu ne more pomagati. Kvečjem bi poklicala ljudi v pomoč.
Zravnal se je organist Grad-
le-ta najbrž pokazal duri in ga nik pri tej misli, kakor da bi še povrh ozmerjal kot pošto- hotel pokazati, da je še življe-pača. dasi je sicer slišal, da je nje in moč v njegovih udih. Z
krščanski človek ta-le grajščak.
"Naj bo," je rekel sam pri sebi in šel mimo grajščine.
Prišel je v vas. Okna ob cesti so bila razsvetljena" in
novim pogumom je stopal naprej. Samotno in dolgočasno ravnino je imel kmalu za sabo in cesta je zavila v breg in v gozd. Breg je bil precepj strm
ljudje so kramljali pri večerji, in zdrsnilo mu je parkrat pod
nogami, ko je nameril svoj korak navkreber. Zavil je zato nekoliko vstran; mogoče bo ob strani boljše. Naenkrat je stal do pasu v snegu. Bil je v jarku. Komaj se je izkopal iz njega, da je prišel zopet na cesto. Naposled je ves zmučen dosegel vrh. In sedaj ima še dobre pol ure do doma.
Nekaj je zašumelo nedaleč pred njim. Pogledal je, če bi prihajala žena — a sosul se je le sneg z vej in se zrušil na cesto. Dobro, da ni padel na njega, saj so njegove moči tako že pri kraju. Najraje bi sedel,. vendar ni upal. Naslonil bi se ob drevo v gozdu, a tjakaj mora čoz jarek. Malo nato ga je za trenutek obvladal spanec in skoraj bi se bil kot snop zavalil po snegu. Kakor da je pijan, se mu je zdelo, ko je stopal naprej in se zaletaval zdaj v to, zdaj v ono Stran. Ali bom res nocoj ostal v snegu?. Tako se je vpraševal in so stresel od groze.
Tedaj se je oglasilo na levi, ne daleč od njega vriskanje in petje ponočnjakov. Fantje iz sosedne vasi, ki so prišli na dopust za božične praznike, grodo najbrž v županovo gostilno na Polenšaku. Torej bo vsaki čas pri razpotju izven gozda. Na vse grlo je zavpil za pomoč, a tisti hip je zadel v leseno kazalo ob razpotju. Prevrnil se je v sneg in on na njo. Skušal je vstati, toda ni več mogel. Po štirih se je plazil naprej, obenem pa z obupnim in hripa-vim glasom klical na pomoč.
Fantovsko petje je bilo vedno bliže in že je razločil besede:
Nobene bukvice niso tak' lepe, nobene bukvice niso tak' lepe, nobeno bukvice niso tak' lepe, kakor ta urlaubarski pas.
"Ju-hu-hu" in "aufbiks" je sledilo kot refren. Ko so nehali. je organist Gradnjk še enkrat napel vse svoje sile in na vso moč zakričal:
"Rešite te me, umiram P'
Šele takrat so ga slišali fantje in pohiteli so za glasom.
III.
Tam, kjer se vzdiguje sedaj mogočno župnišče, tam je stala nekdaj skromna polenska mež-narija; tik cerkve, pri vhodu v zakristijo. Organist je stanoval na levi, če si stopil v vežo. Imel je dve sobi in kuhinjo Prva soba je bila večja in za pevske vaje, druga je bila manjša in družinska. V tej drugi družinski sobi je sedela tisti večer organistova žena za mizo in petrolejka je svetila na knjigo, ki jo je držala v roki. Mohorjeve knjige so žo prišle za prihodnjo leto, zato je segla po večemicah in začela brati prvo povest.
Nekaj časa po mraku je še počakala z večerjo, a otroci — dva šolarčka in en manjši — so tako dolgo silili v njo, da jim je dala par krompirčkov in zelja. In zadovoljni so odšli spat, ko so odmolili večerno molitev. Kmalu so trdo zaspali in ona mora čakati sama. Saj bi rada čakala, ko je le ne bi mučila težka skrb za moža. Kako ga je svarila pred odhodom, a je ni slušal. Rekel je, da se vrne ob mraku, a ura v zvoniku je odbila sedem in zunaj je temna noč. Sam Bog ve, kje je ostal s kolesom. Ali se mu je morebiti pripetila nesreča ali pa ga sneg zadržuje na poti. Da bi ostal čez noč na Hajdini, ne verjame, ker radi orglarske službe ni izostajal, naj je bila pot še tako slaba. Toda, tudi če bi odpovedalo kolo, bi se do tega časa že lahko peš vrnil.
Odložila je večernice. Ni mogla brati, ker jo je vznemirjala misel na moža. Rožni venec je vzela iz predala in odvila nekoliko "taht" pri petrolejki. Nato je pokleknila ob postelji in se naslonila na blazino. Molila je za moža, da bi kmalu prišel.
Ni molila dolgo zbrano. Njena razmišljajoča narava se je zgubila v globoko premišljeva-
nje o bistvu zakona, ko je prišla do skrivnosti, "ki si ga Devica rodila." Dve polovici tvorita celoto in brez obeh polovic ne more biti celote "... in bosta oba ono telo." Na tej resnici sloni narava zakonske zveze med ljudmi. Gospod Bog je vrh tega zakon posvetil in zato druži krščanska ljubezen oba zakonska s prijetno prijateljsko vezjo. Dvojna ljubezen, naravna in božja stori, da mož in žena z dvakratno mero delita medsebojno usodo. Srečo ene polovice občuti dvakratno druga polovica in nesreča prve polovice napolni z dvojno boljšo drugo polovico. To čuti nocoj ona, ko čaka svojega moža.
Ura v zvoniku je ravno bila osem. Žena se je zavedla in začela je zopet moliti. Kmalu nato se je oglasilo fantovsko petje v daljavi. Precej časa so peli'in vriskali. Sledila je sveta tihota in mir.
Ura je bila pol deset — a njega Se vedno ni. Kod vendar hodi v tem snegu? Če obleži od slabosti in zmrzne in ga najdejo mrtvega. Oh! Stresla se je ob tej slutnji.
Tedaj je prišel iz klanca na njeno uho glasen pogovor in močno je udarjalo več korakov. Pri cerkvi so se koraki obrnili proti mežnariji, tako je naznanjal zvok. £la slutnja ji ni pustila, da bi čakala mirno. Vzela je petrolejko z mize in jo nekoliko privila. Sla je k oknu, odgrnila zaveso in pogledala skozi.
"Jezus nezarenski! Njega nesejo . . ." Tolijco da ji ni svetilka omahnila v roki.
Zaropotala so vrata. Vsa objokana jim je šla odpirat in zatulila je kakor na smrt ranjena zver, ko je odprla vrata. Videla je, da držijo njenega moža kakor mrtveca trije fantje: edon za noge in dva pri glavi, vsak za eno roko pod pazduho. Stopili so noter in z njih je za-vonjal zimski vzduh, s čevljev pa se stresel sneg.
• "Saj ne bo nič hudega," se je oglasil tisti, ki je prišel četrti. Hitro je v*el svetilko or-ganistovki iz rok in dostavil: "Gospoda organista je prijela slabost, ko pride na toplem k sebi, bo čisto dobro."
Dvomljivo ga je pogledala žena organistova in šla pred njimi. Mislila jih je peljati v družinsko 'sob6, pa so rekli, da bi mu morebiti škodovala prenagla sprememba zraka. In položili so ga v prvi sobi na klop. Ženi so naročili, naj sku ha čaja. Ker se je mož začel gibati in premikati, je rada ubogala.
Preden jo bil čaj pripravljen, so fantje odnesli organista v družinsko sobo in ga oblečenega položili na posteljo. Kmalu je začel govoriti nerazločne besede in z zobmi je trgal odejo.
Organistovka je prinesla čaj in dali so mu piti.
"Kje pa ste zajeli to toplo vodo?" je zvedavo vprašal or ganist in" široko odprl kalne oči. Navzoči so se pogledali in niso vedeli, kaj bi odgovorili.
Ali ste božji ali ne," je nadaljeval v jeznem tonu, "ali ste prišli, da bomo blagoslovili ka pelo in novo Marijino podobo? Kje imate župnika?"'
"Kmalu pride," ga je potolažil oni fant, ki jo prej vzel ženi svetilko iz rok.
Nekaj časa so fantje še ostali. Ko je organist dobro zaspal, so odšli. Žena jim je izrekla toplo zahvalo, nato pa nekaj časa ogledovala spavajočega moža. /. Bleda so bila - njegova lica in mučne poteze prestane-ga trpljenja so so poznale na obrazu. Oči so udrte, brki pod nosom zmršeni. Prinesla je klop iz prednje sobe in jo postavila zraven postelje. Nekoliko je pustila goreti svetilko in je legla poleg moža na klopi. Od otrok se ni nobeden prebudil. :
*. * *
Predpoldne čez dva dni je hodil organist Gradnik zdrav po
družinski sobi gor in dol. Le malo nahoda mu je ostalo kot spomin na ono usodno pot s Ptuja. Zunaj je ležal sneg in mrzel veter je pihal. Ledene rože na oknih so pričale o ostri zimi. Kakor po čudožu je ušel ono noč gobovi smrti. Rešili so ga ponočnjaki. Ali morebiti samo oni? Kaj pa, če jih je Marija pripeljala k njemu, tja k razpotju in se že vhaprej zahvalila za kapelico? Ravno tisti dan je kupil njen kip.
Zamislil se j.e Četudi mu je Marija prišla na pomoč, vendar se mora hvaležnega skazati tistim, katerih se je poslužila, da ga je rešila.
Šel je k ženi v kuhinjo: "Ti, kako bi se zahvalili fantoiri, ki so me rešili?" -
"Daj jim nekaj denarja, da si kupijo vina," je odgovorila ona vdano.
"Potem pa bodo popivali. Veš kaj, speči nokaj potic, jaz bom pa dal prinesti vina in pogostimo jih doma."
"Dobro, samo kdaj?"
"Na Božič bom zmučen, na Štefanovo po litanijah."
Tako radostni kakor tisto leto, še niso nikdar bili božični prazniki za organista Gradnika. Ob polnočnici je malo manjkalo, da ni zapel "glorije" namesto župnika. Vsaj nekoliko hvaležnega se je skazal Bogu s tem, da je k svoji pesmi, ki sta jo pri darovanju pela sama s ženo, dostavil eno kitico. V njej je opeval božjo previdnost, ki s križi in nadlogami rahlja človeška srca, da potem poseje vanje seme dobre volje.
RUSKE RAZMERE
Meseca marca je prepotoval Italijo neki ruski profesor iz Odese ob Črnem morju. Mož ni boljševik, pa tudi ne prijatelj carja. V Gorici se je sestal z voditelji primorskih Slovencev, ki jim je na nekatera vprašanja tako-le odgovarjal:
"Kaj najbolj preseneti evropskega človeka, ko pride v rdečo Rusrjo?
"Mislim, da bi se najbolj čudili nad sledečim velikanskim nasprotjem: na eni strani bi videli moderne šole, tovarne, bolnišnice, kinematografe, zavetišča, čitalnice in gledišča — na drugi strani pa najbolj črno ne-izobrazbo kmečkega ljudstva. Od sto odraslih Rusov jih zna komaj deset brati in pisati."
"Kaj pa je s komunizmom v Rusiji?"
"Glejte," in pokazal je knjigo, tu imam letno poročilo tretje internacijonale. Pove nam, da je bilo lani v celi Rusiji 384,-000 vpisanih komunistov. Vseh prebivalcev ima Rusija 130 milijonov! Rusijo vlada prav neznatna manjšina. To je vlada nad kmeti in delavci, ni kmečko-delavska vlada."
"Ali je res, da kmetje ne marajo boljševik v?'"
"Ruski kmečki narod po veliki večini sploh ne razume, kaj hočejo komunisti. Mužik ve samo, da mu je Ljenin dal zemljo. Prišla je ženica k Ljeninu, kratko pred njegovo smrtjo. Slišala je, da Ljonin vsakemu rad pomaga. Ljenin ji reče: 'Kaj žeiš, matuška?' Odgovori mu: 'Zdaj si ti naš car, pomagaj nam in osvobodi nas od teh prokletih boljševikov'."
Vendar nekaj uspehov so boljševiki le dosegli?"
Tega ne bom tajil. Največ storijo za šolstvo. Po mestih je pouk obvezen. Po večjih vaseh so ustanovili postaje za pobiranje nepismenosti. Toda tudi pouk za otroke je skozi in skozi komunističen, še seštevati učijo po boljševiško. V računicah so taki primeri: Trgovec je kupil kvintal moke za 100 rubljev in ga je prodal za 150. Koliko je ta nesramni oderuh zaslužil na račun pro-letarijata?"
Kako se zadržijo boljševiki napram veri?" "Veri so sovražni. Zdaj si
sicer ne upajo več preganjati Cerkve, ker se boje ljudstva. Skušajo pa s uvesti nove 'rdeče' obrede. Ali ste že kaj slišali o 'oktobrisanju?' To je rdeči krst. Dete zavijejo v rdepo zastavo in mu dajo ime. Iz vseh učnih knjig so črtali ime 'Bog,' 'angel/ 'nebesa' in podobno. Rdeča poroka se vrši v uradu: je navadna pogodba, kakor če kupiš hišo. Poroko lahko kar na lepem razdereš. Posledice so hude: v Rusiji je že nad 350 tisoč otrok, ki ne vedo za očeta in mater. Toda velika večina kristjanov se drži še vedno cerkve. V mestih se mnogo ruskih izobražencev vrača nazaj k veri, bere evangelije, moli in pričakuje, da se ruski narod očisti in prerodi."
"In bodočnost Rusije? Se bo dvignila, bo vstala?"
"V globočinah ruskega naroda so skrite neznanske sile. Ko bodo privrele na dan, bo Evropa ostrmela. Boljševizem je bil ko vihar, ki je podrl mnogo dobrega, pa tudi mnogo hudega. Ko preide ta ^ihar, bo zasijalo jasno nebo nad Rusijo, bo blestela zarja, ki bo vidna daleč, daleč proti zapadu."
-o-
Zdravniški nasveti.
▼rkoTBi ulriTitik K. « K. JvdcoU TU« Dr. Jm. V. O.b.k
Kaj morate vedeti?
Vsakemu odrastlemu človeku udari žila povprečno po 72 krat v minuti.
Vsak odrastli človek vsako minuto povprečno po osem-najstkrat dihne.
Povprečna temperatura od-rastlega človeka znaša 98.6 stopinj.
Da je človek zdrav, si mora že vsaj enkrat na dan izčistiti čreva.
V štiriindvajsetih urah mora oddati od sebe tri pinte vode.
Kopati se ne sme pro j, ko pol ure po jedi.
Vse spalnice morajo biti vsaj enkrat na dan temeljito prezračene. Pri tej priliki morajo biti okna po par ur odprta.
Ce je le mogoče, prezračite posteljno perilo in odejo na solncu.
Vsak naj ima svoje lastne brisalke ter druge toaletne predmete.
Vsakdo naj ima svoje lastno jodilno orodje. Nikdar se ne poslužujte noža ali vilice ali kozarca, dokler ni vse to temeljito pomito v vroči vodi in obrisano.
Poljubovanje je slaba navada. To je zdravju jako škodljivo.
Nikdar ne pijte iz steklenice. Poslužujte se kozarca. Ne jej-te prehitro. Prežvečite vse dobro ter uporabite za jed najmanj pol ure.
Jej te redno ob določenem času. Predno greste k počitku, J ne jejte nikdar ničesar težkega.
Dvakrat na dan si umijte s krtačico zobe; lepi zobje napravijo lepega človeka.
Dekleta ne vporabljajte preveč "pavdra." Pavder škoduje koži. Začasno morda lepše izgledate, toda v poznejših lotih se bodo pokazale posledice te vporabe.
Imejte čiste nohte. Vsak| dan jih očistite. Ne grizite jih. To je znamenje nervoznega raz- j položenja. Kopijite se večkrat. Čistost je največje vrednosti pri človeškem telesu.
petindvajset čevljev. Del črevesja se končuje v malo črevo, ki nima izhoda. Od tega ima tudi svoje ime. Nahaja se ponavadi na desni strani želodca. Vse, kar povzroča vnetje slepega črevesa. Vnetje raste če zaide kak predmet v slepo črevo, na primer koščica od sadja, kak kamenček ali kaj podobnega. Blato igra pri tem poglavitno vlc^go. Bolezen se bolj pogostoma pojavlja pri moških kot pa pri ženskah, če zaide kak predmet v slepo črevo, nastane vnetje ali pa oteklina. če pa se bacili zajdejo vanj, bolezen veliko bolj poslabšajo. Bolezen je jako nevarna ter zahteva takojšne pomoči. Znamenje te bolezni so v prvi vrsti bolečine na desni strani želodca, včasih večja mrzlica; v želodcu vas slabi kot da bi imeli bruhati in včasih tudi v resnici bruhate. Hrane ne prebavljate vedno. Bolečino čutite tudi v spodnjem želodcu. Včasih te bolečine izgubite ter imate glavobol.
To stanje lahko preide brez vsakih posebnih Komplikacij, včasih se pa tudi v kratkem času konča s smrtjo bolnika. Važno je, da greste k zdravniku, da on presodi, koliko je nevarno in koliko ni. Nekateri napadi se končajo ter se ne vrnejo več, nekateri se pa ponavljajo. če imate hudo vnetje slepega črevesa, morate biti takoj operirani. Odlašanje bi pomgnjalo smrt. če ste v dvomu glede potrebe operiranja, recite svojemu zdravniku naj vpraša še drugega zdravnika/ za svet ter se ravnajte po nji nem odloku.
Smeh in zdravje.
Smeh preganja male kakor prežene solnce Kjer je smeh, tam j< zdravje in zadovoljnost boste pa zadovoljni in se morate iznebiti vsak&a bo-lehanja. V prvi vrsti 'morate imet? dobro prebavo, i£dno čiščenje črevesja in dc^er okus za vsako jed. Severna Esor-ka je zato najbolj priporočljiva. To zdravilo vam prežene zabasanost, pospešuje zdrav okus in vam utrjuje normalno telesno moč. Že celih pet in štirideset let se rabi kot prijetna odvajalna želodčna toni-ka. Dobi se v vseh lekarnah, steklenica po $1.50 in 75 centov. W. F. Severa Co.. Cedar, Raj>-ids, Iowa.
DOBRODOŠLI
obiskovalci
XXVIII. Evharistic-nega kongresa v Chicagu!
Tvrdka Joseph Triner Co. izdelovalci svetovno znanega
Trinerjevega grenkega
vas uljudno vabi da si ogledate našo moderno urejeno izdelovalnico na 1333-45 S. Ashland Ave.
Slepo črevo.
Gotovo ste že večkrat slišali j o tej bolezni ,najbrže pa ne veste, kaj je pravzaprav in kako se pojavi. Na tem mestu vam bom skušal poljudno razložiti, da boste imeli o tem malo pojma.
črevesje je razdeljeno v malo in veliko črevo. Malo črevo je dolgo približno dvajset čevljev ter vodi iz želodca. Ve-! liko črevo pa vodi v zadnjico.' Veliko črevo je dolgo približno pet čevljev. Pri človeku me-; Pristopajte v K. S. kTj^ n vse črevesje torej približno1 noto!
liiiimiTiini''TrrrTTTTi
The worlds gratest one coat Enamel!
z«kai Plačate od $50.00 do $75.0« za barvati vai svtomobil, ko to lahko storite SAMO ZA $3.00 Z J. B's AUTO RUBBER BAKED ENAMEL?
Barva Je zajamčena, da se ne lupi in da ae drži svetlo.
Za podrobnosti se obrnite na!
JOHN SNYDER
531 W. 3rd St.
DULUTH, MINN.
crxxxxxxxxxxxxxxrxj
GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 15, JUNIJA, 1926.
Mary Kovacevich, Frank Menart, Andy Zilko, Helen Miltnovich, Frank Blatnik, Mrs. J. Zalar, Mary Chance, Joseph Jaksa, Mrs. J. Jerina, Mrs. John Boben/ George Somin, Frank jauchart, Mrs. A. Virant. Po 25c.: Mrs. Ruzich, Mrs. Wm. Collard, Mrs. N. Petrich, Mrs. Joe Sedlar, Anna Lampe, Helen Srdar, Ana Ban, Joe Kochevar, Mary Oblak, Barba Hajdukovich, Katy Karich, Frances Miskulin. Aleš Križaj.
Dr. Presv. Srca Jezusovega, it. 177. Chesterton, ind. (Kolekta). Darovali so: Tomaž Kamičar in August Krzna-rich vsak po 52.50. Po $1.00: John Flatz, Ludvig Stanko, Josip Kamičar, Alojzija Kamičar, Emil Mikulek.
čl. dr. sv. Ant. Padov., št. 185. Bur-gettstown, Pa. S5.00 in sicer so darovali po SI.00: Val. Kus, Stefan Jenko, John Pintar, Mike Kučič in Josie Pin-tar.
Dr. sv. Cecilije, št. 186J Bradley. 111. S10.00.
Dr. Mar. Pomagaj, št. 188. Homer. City, Pa. (Kolekta) 53.25. Darovali so po 50c.: Frank Farenchak. Anna Fa-renchak, Nick Vlahovac. Imbro Vlaho-' vac. Peter Bekina. Frank Kozele. 25c. Charles Klemene.
Dr. sv. Jožefa, št. 189. Springfield, IU. 510.00.
Dr. sv. Helene, St. 193. Cleveland, Ohio 520.00.
Dr. sv. Jožefa, št. 195. North Brad-dock, Pa. (Kolekta) 58.00. Darovali so: Ana Petelin 52.45. Po $1.00: Josip Zefran. Josip Suša. Josip Lesjak, Jakob Zimerman, Frank Pierce. Martin Pu-pich 55c.
Društvo sv. Štefana, št. 197. Ricc, Minn. (Kolekta Ane Bernik in Johane Trobec) $28.00. (Imena darovalcev sledijo prih.)
Društvo sv. Neže, št. 2C6. South Chicago. III. (Kolekta Mrs. Marg. Za-bukovec in Mrs. Ana Strubcll. Skupaj $27.75. Darovali so: Mrs. J. Stru-bel 5125. Po 51.00: Marg. Zabukovec, los. Gormek, Louis Mergolc. Fr. Zi-herle, Mihael Sreboth, J. Maglica, Mary Strubel, Martin Shifrer. Anton Mahov-lich. Math Primozich, Frank Juvančič, M. Zlogar, Jennie Sušan. Mrs. M. Ti>n-tel. Agnes Anzur in Eva Span 75c. Po 50c.: Rose Simc, Rose Gradiiar, Mary Požek, Sophie Jurkas, Rose Primožič, Frank Juvančič, Ana Radova-nich, Mary Srebotniak, J. Bende, John Stamcar. B. Simčič, Mrs. Verderbar, Mrs. Petrasich. Mary Poshek. Mary Petrich, Mary Pernar. Po 25c.: Angela Prskala. W. Kovačevič, Neimenovana. Anna Motz.	. '
Posamezni darovalci: Samofet. dr. Vit. sv. Jurja, Waukegan, III. 525.00, lohn Bižal, Emporia, Kans. 55.00, Andrej Tomcc. Johnstown, Pa. S 1.50. Jo-vip Groae; Dollar Bay Mich. 51.00.
John Petrič,' Cleveland (Newburg t, 0. 51.00, Mihael Ursich. Joliet. IM. 5LOO, Frank Zabukovec, Cleveland, O. 51,00. '
7-uonija sv. Družine, Wiliard. Wis. $25.50, poslano po Lud. Perusku, tajniku dc. sv. Družine, št. 136.
Skupno nabrana svota znaša $1632.20.
Iskrena hvala vsem darovalcem in nabiralcem.
John Grahtk. blagajnik K. S. K. J.
(Politični oglas) SLOVENSKIM VOLILCEM ST. LOUIS OKRAJA, MINN.
■t S "tem si dovoljujem Vam uljudno naznanjati, da sem kandidat za zopetno izvolitev okrajnega zemljemerca (County Surveyor) St. Louis okraja v Minnesoti, kojo službo izvršujem že zadnja tri in pol leta.
zano mi gostoljubnost in postrežbo, ko sem se nedavno mudila v Clevelandu. Hvala njenima hčerkama Miss Agnes Buchar in Mrs. Emmi Bregar in njenemu možu Mf. Joe Bregar za vso uljudnost. Hvala tudi Mr. Ivan Zupanu in njegovi soprogi za prijazen sprejem. Končno se lepo zahvalim Mr. Anton Grdina, ker nas je na Telovo nedeljo z avtom peljal k slovesni procesiji v New-burgh. One krasne procesije ne bom nikdar pozabila. Vsem skupaj še enkrat kličem: Bog plačaj! Ostanite zdravi! Na zopetno svidenje!
Vam hvaležna Mre. Ana Terlep, 1407 N. Hickory St.
Joliet, 111. 10. jun. 1926.
(Adv.)
sports and social activities
Edited by Stanley Zupan.
Rt Rev. FREDERIC BARAGA,
Pirst Bishop of Marquette, Mich.
By
P. CHRYSOSTOMUS VERWYST. a F. M.
of Los Angeles, CeL
ZAHVALA.
V prijetno dolžnost si štejem tem potom izraziti prisrčno zahvalo vsem onim prijateljicam in znankam, ki so mi za moj odhod v staro domovino izročile krasno in primerno spominsko darilo. Kaj takega nisem od vas pričakovala, ter mislila, da imam toliko dragih prijateljic. Ono darilo bom nosila vedno seboj in se vas hvaležno spominjala.
Dalje se zahvaljujem v svojem imenu in imenu mojega moža vsem onim, ki ste nas prišli dne 10, t. m. spremit na železniško postajo pred odhodom proti New Yorku, da smo si podali še enkrat roke. Vsem skupaj kličem: Imejte se dobro. Zdravstvujte! Na zopetno veselo svidenje v Clevelandu meseca avgusta! s
Marija Kenig.
New York, 12. jun. 1926.
(Adv.)
Vacation is here. Where to go? That's the question. And when I go wherever it is, I will take with me a collapsabile Ford. The kind that folds up to suitcase size. I would advise anyone going on a vacation to take such a "Can" with him. Among the conveniences — you can take it into a restaurant while ^o^i eat, it's equipped with hot and cold running water, extra gas tank, bumpers, spotlight., cigar lighter corkscrew and canopener. What? No, I'm not selling them. Thank you.
Sklad K. S. K. Jednote za 28. Evharisfični . kongres.
Anton Grdina, gl. preds. KSKJ. Cleveland, O. 5100, Josip Zalar. gl. tajnik KSKJ. Joliet. 111. 510, John Grahck, blagajnik KSKJ. Joliet HI. 510, Frank O^nka, preds. nadz. odb. KSKJ. N. Chicago, 111. 510.
Društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, III. $25.00.
Člani dr. sv. Jožefa, št. 2. Joliet, IU. 526.25. Darovali so: Jacob Sega $2, Frank Kalčič 52, po 51.00: Math Gregorčič, Joe Stukelj, Joe Slapničar, Joc Božič, John Kochavar, Louis Kosmerl, John Filak, John Zivetz, Fred Korevec, Martin Kramarič; Mihael Zoran. Dr. M. J. Ivec. John Bluth No. 2. Anton Russ. Martin luričič, Anton Tcrdich. Po 50c.: John Vidmar Sr., John Vidmar Jr., John Mutz, Joe Ancel. Ant. luršinovič, Jakob Kapele, Frank Zelko, Peter Plut, Geo. Dolinšek, Louis Mar-tinčič. Frank Ferenchak. Po 25c.: John Horvat, Joc Pruss, Math Kalich.
Društvo sv. Družine, št. 5. LaSalle. III. nabrano po John Klopiiču in Anton Bedenko $26.25. (Imena darovalcev sledijo prihodnjič!)
Društvo sv. Cirila ?n Metoda, št. 4. Tower, Minn, (kolekta) $58.25. t
Dr. sv. Jan. Krstnika, št. 11. Aurora, III. SlAoo. člani označenega društva: Jos. Fajfar $2, Jos. Kocjan $2, Frank June 51.
Dr. sv. Barbare št. 23 in dr. sv. Ane, št. 123. Bridgeport, O. čisti prebitek skupne prireditve v ta namen 553.40.
Dr. sv. Vida, št. 25. Cleveland, O. $200.00. člani označenega društva darovali na seji 511.00.
Dr. sv. Petra, št. 30. Calumet, Mich. 525.00.
Dr. sv. ložefa, št. 43. AnacOnda, Mont. 525.00.
Dr. Vit. sv. Florijana, št. 44. So. Chicago. III. $25.00.
Dr. sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mt. Mich. 510.00.
Dr. sv. Alojzija, št. 52. Indianapolis Ind. 525.00.
Dr. sv. Ane, št. 134. Indianapolis, Ind. S10.00. Člani in članice gori navedenih dveh društev in drugi daroval5 5113.30, in siccr: Rev. Kazimir Cverčko 510, Josip Gačnik 55, John Vidmar >2, Josip Grbek 51.50, Ludvik Stanič $1.50. Po 51.00: Antonija Kos, Avg. Pavel, Anton Struna, John Arenšek. Frank Zupančič, Josip Golob, Frances Garbes, llaj Banjan, Louis Hodnik. Fi-lan Darain, Matija Šinkovec, Jakob Stergar, Feliks Blazich; Ana Koren, Louis Fon. Antonia Faletič, Frank Gnandcr. Martin česnik, Jos. S. Zore. Frank Luzar Jr., John Kovač, Ana Traunar in Martin Urajnar. Mary Turk 60c. Po 50c.: Frank Radez Sr., Fr. Rade/. Jr., Inkof, Mart. Dežela, Josip Lo-višek. Frank Turk, Fred Zupančič, Jo-sip Koren. John Boikop, Fr. Urajnar Sr., Mary Lampert, Evgcn Trušnik, jernej Dttgar, Neimenovan, Josip Koz-lan, Francos Medle, Frank Donas, Frank Lampert. John MateliC. Mary Mcrvar, Jakob Savinjak, Josip Urajnar, fosip Scmic, Louis Komlanc, Anton Kos, Anton Urbančič, Anton Lovišck. Josip Radi, Stefan Stanič, Frances Zore, Louis Metelko, Frances Semič, Frances černe. Josie Sebanc, Mary Zupan, John Radež. Frank Pajar. Frank Vrtačnik ,30c. Po 25c.: Frank Lušček,
(rank Dcician, Fr. Udovič.sRozi Rat-ovlč, Josip Lampert, Jos. Matkovič, Josie Mrgole, Anton Ivančič, Tom Do-pol, Josip Smrdel. Josip Mervar, Josip Urbančič, Josip Zevnik, Josip Moie, Andrej Gabrijclčič, St. Nagel, Julija Mcdvcšck, Frances Kovačevič, Jorip Gole, Lovro Maček, Jernej Vivoda, Jos. Turk, Frank Grabnar, Fritz Lešček, Fr.
This is what came from Milwaukee. It was addressed to the column, but was intended for J. S., who incited an ad in 'this column last week.
"Mr. S. — I soe that you arc in need of an anchor. I have'nt any for sale, but let me tell you of my experience. I once had a bad habit of parking in front of driveway and fire plugs. When I would want to drive away I had to look for my car and when I found it there usually was a red ticket atached to * it. Well Mr. S., all I did was to get an empty beer barrel and a clothes line. Now when I park my car I tie it to the beer barrel. . The barrel serves the purpose especially when it is full-of water. I have another barrel in my backyard and since you are a K. S. K. J.er it's yours for the asking. TL T., Milwaukee, Wis.
Glasujte za
Albin A. Anderson-a X
Jaz sem si pridobil izkušnjo na vseh črtah inženirstva, kot pri železnicah, odtokih, mestnih in drugih pocestnih železnicah; pri gradbi državnih in okrajnih cest in pri raznih drugih konstrukcijah.
Tekom mojega sedanjega uradovanja sem vedno zvesto služil ljudstvu St. Louis okraja in tako bom tudi delal, če bom ponovno izvoljen.
Vsled tega se toplo priporočam da me podpirate pri volitvah dne 21. junija 1926.
Personal Notice.
I want to thank aH, who were present at the surprise party given by my friends for me. I was never so surprised in all my life. I also wish to express openly my thanks in appreciation for the gifts received. The success of the party is due to those, that planned it namely, my parents, Misses Frances Volcansek, Mary Zupančič, Mary Mah and Mr. Nachtigal.
Thanking you again 1
J. Somrak. Cleveland, 0„-June 10, 19^6. '
Importirano orodje
Kranjske kose z rinkco, iz garanti* ranega jekla, 24, 26, 28, 30 palcev 52.00. — Kose roliranke SI.40. Klepalno orodje $125. — Motika. domačega izdelka $-.90. Srp 85c, pralca 30c, brusni kamen ,'0c, ri-bežsn za repo, s dvema nožema $1.35. Kosišče S2.00. — Poštnina prosta.
MATH PEZDIR,
Box 772 Citv Hali Sta. New Tort, N. Y.
ZAHVALA.
V prijetno dolžnost si štejem izrekati tem potom lepo zahvalo Mrs. Frančiški Buchar v Clevelandu, O., za Vso izka-
GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 15. JUNIJA, 1926.
LISTNICA UREDNIŠTVA Konec poročila- o veliki slav-nosti društva sv. Mihaela, Št. 133, Pittsburgh, Pa., sledi v prihodnji izdaji.
Na dopise in poročila od j strani tajnikov in tajnic naših i krajevnih društev omenjamo, da je. nekaj teh poročil za današnjo številko moralo izostati.
Meseca junija, julija in av-guSta nam naša slavna deve-landska pošta dostavlja pošto (pisma) samo enkrat ob sobotah (ob 8:30 zjutraj). Popoldne ne dobivamo ob sobotah nobene pošte. Ce je kaj važnega za priobčitev, pošljite nam torej toliko preje, da bomo stvar dobili v roke že v soboto dopoldne; vse kasneje prejeto moramo izpustiti.
—LEPE in zanimive povesti in romane —FODUČNE članke in razprave —ORIGINALNE vesti iz slovenskih naselbin. —RESNIČNE cerkvene in verjke vesti —NAJNOVEJŠE splošne svetovne vesti —AKO, take, potem ae naročite še danes na edini neodvisen slovenski političen kato'iski list v Ameriki:
ki izhaja rezan nedelje in pondeljku vsak dan. Stane za celo leto $5.e0,*aa pol leta 52.50. Ncročite si ga za pol leta za poskutnfo.
TISKARNA
K)	lB Y]XU uffuatTT
^š^^^^^a^&ik Cl cr» ? 51 ti	ter lata prištejemo h glavnici.
'»iH S3	Vlagate lahko v naio banko
I^MP^^aMiSsWll! B Bi o 1	prav tako zanesljivo kjerkoli
' £ BHMl * ■» B ||| t	iivue liro m drtav, kakor te
nootim,' kot' tatovom in ognju
brez potrebe. Ce ga imate pa na na« močni in zanesljivi b'anki,' pa je denar vedno na varnem mestu: vendar M ga lahka dvigna ali doloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
N»*a banka >mu nad $740.00« kapitala ta IWWUgl *U4a, kar
je znak varnosti za vai denar.	__- •
Skupne denarne vloge pa prmt»J« tea S aflljfw jalfjav.
Naša tiskarna je edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. Izdelujemo za ceniena društva pravila, vplačilne knjižice, pitem-ski pap r in vse kar spada v tiskarsko stroko. Vprašajte vedno tudi nas za cene.
Talafaa pisarn«: MtS lihta staaovaaja: 114
JNO A. TEŽAK
SLOVENSKA CVETLIČARNA, vagal N. Chicago ia Indiana St
JOLIBT, ILL.
▼ aaloai imam itH« toU; Mola-)m t«bm «a pocrab«, lopk« aa porok« Ia n bolaitnie«.
Naroda a« sprejemajo ta« pUm«-Blm. taMoaHalw te kraojavalM po-tam.	t -
Vn naro4Ua m lavrto pa aala al« M
Vrta naročila naslovit* na
Chicago, III.
tAko vam spadajo lasje ali ste jih že izgubili. Moja "Alpen - tinktura" napravi, da v 8 dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje * in dame rabijo samo mojo "Alpen - tinkturo" i za rasti in proti izpa-■ danju las, ker je dokazano, da je Alpen-tinktura edino prvo serstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8 do 14 dneh tako na lasje takoj počno rasti. "Bruslin-tni-tura" zoper sive lase takoj izvrstno letuje, da postanejo lasje v 8 dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila zoper Keumatizem, rane, opekline, srbečo kožo, kurje oči, bradovice, potne noge, solnčnate pike ali drugo nečistost na obrazu itd. >5.00 vsakemu ki bi rabil zdravila bez uspeha, pišite po cenik ga pošlem zastojn.
JACOB WAHCIC. 1436 E. 931 h St. Cleveland. Ohio.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, preda	Cbaa. G. Poarca, kaalr,
Joseph Dunda, pomot, kaair.
Ml ..........................................i I '
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obre-ati, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vae bonde, katere laatuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnoat. Pišite nam za po-jas lila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje.
Vs<> spcmltdensko in letno blago, kar gn še imamo v zalogi, mora biti razprodano ro sledevih skrajno znižanih rniah:
OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA
Poprej S 1.98, sedaj samo ......—......................r........................$ 1.45
Poprej S 2.25, sedaj samo .i,-.........i.............i...,.....«,......................S 1.65
Poprej S 3.00, sedaj samo ..............!............................................S 2.19
Poprej S 4.50, tedaj samo ..............................................................$ 3.50
Poprej S 5.75, sedaj samo ...............................................................$ 4.50
Poprej $ 7.50, sedaj samo _________________________________________5.75
Poprej $12.50, sedaj samo .............:...„..................S 8.95
Poprej $16.75, sedaj samo..........................................................S12.95
Poprej $22.50, sedaj samo ..............................................................$17.50
Poprej S25.(X). sedaj samo ................................................f..............$19.75
VSE OBLEKE ZA DEKLICE. 3 do 14 LET STARE
Poprej $ 1.98, sedaj samo ______!............................................^.............$1.45
Poprej S 2.98, tedaj samo .........„.....:.................................................$2.19
Poprej $ 4.50. sedaj samo................................................J.................S3.25
Poprej $ 7.50, sedaj samo..................................................................$5.50
Poprej $10.00, sedaj samo ..............................................................S7.95
VSI LETNI KLOBUKI ZA ŽENE, DEKLETA IN DEKLICE.
Poprej $1.89 do $5.00, cedaj samo ...............................~..Sl.25 do $3.25
ŽENSKE SVILENE NOGAVICE.
Poprej SI.C0, sedaj samo .....................................................................75c.
Poprej $1.25, sedaj samo ......................................................................90c.
Vw ženske in moške dežnike dobite sedat po jako znižanih cenah.
Sedaj imate priliko si nabaviti kar potrebujete, po skrajno znižanih cer.ah, torej rte zamudite prilike, ker te cene bodo veljale samo za časa te razprodaje.
stop!
JAVNA ZAHVALA: Podpisani vam naznanim, da «o mi lasje strašno izpadali in ko sem počet rabiti vašu Alpen tinkturo so mi takoj prenehali lasje izpadati ia sedaj mi krasno in gosti rastejo za kar se vam lepo zahvalim. Mike Mlinarici?, No. 2 — 6th Et., Johnstown, Pa.
A. C. ALLYN & CO
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
že izdelujem
ANTON ZBAŠNIK
ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane hi priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krajev širom driav.
V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,
Pittabugrh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vr»te, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
, piano role in plošče za gramofone
Establish«] 1857
» Politični oglas naročen po Sig. M. Slonim-u v njegovi lastni zadevi. Račun tega oglasa znaša $10.
Nasproti Slov. Narodnega Doma, Cleveland. O.
Pttite po cenik.
i Pri meni .boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno.
Blago razpošiljam pp celi Ameriki.
Se ulj ud no priporočam rojakom
Pridružite se našim 1927 počitniškim klubom, -snujejo se zdaj.
Slovenci in Jugoslovani St. Louis okraja, Minnesota!
Glasujte dne 21. junija za
SIG. M. SL0N1MA
Mi imamo šest vrst klubov na izbero. Ako si vsak teden prihranite in vložite v banko -50e, $1.00, ?2.00, $5.00 ali $10.00 za dobo petdeset tednov, boste imeli prihodnje leto potrebno svoto za počitnice.
J	Music Store	I
M 6921 ST. CLAIR AVE.	I
J CLEVELAND, OHIO	; .................
okrajnega pravdnika (County Attorifty)
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zaloti Imam jedilna diiave, Knajpovo ječmenovo kavo ia impor* tirana zdravila, katera priporoča magr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK.
Ptiita po brezplačni oenik, v katerem )o nakratko poplavna vsaka rastlina za kaj oo rabL
V	cenika boste nail i ia mnogo dragih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Bex 772, City HaU Sta.
New York, N. r.
Sig. M. Slonim Xj
Premo*«*)« t« bank« ana*a S1.VOOO.OOO.W
Njega je indorsirala (priporočila) farmarska-delavska konvencija (Farmer Labor Convention).
Jaz mm odločno proti preiakovanju hiš in domov brez postavnih liatin (search warranta).