jlt0¥lika 11 • leto XXX¥Hi • cena 17 ain	Celje, W. marca 1084
iiovi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDl CEUE. LAŠKO, IVIOZiiUE. SLOVEKSKE KONJICE. ŠENTJUR, SMAME PRI JELŠAH IN 2ALEC
Regrat oznanja pomlad
Niso le zvončki znanilci bližajoče se pomladi, tudi prvi
regrat pomeni, da se je narava pričela prebujati. Prav gotovo
bo marsikateremu gospodinjstvu obogatil jedilni list. Sicer
pa tudi regrat lahko kupimo na trgu, gospodinja iz Virštanja
ga je prodajala po 400 dinarjev.	Foto: Edi Masnec
Zimska služba »žre« ceste
Celjsko Cestno podjetje je do konca februarja potrosilo
2a zimsko službo 70 milijonov dinarjev, računaj pa, da bo
ie približno 10 milijonov potrošili v marcu./Cestarji so
samo za nakup soli za posipanje cest (letos 3.000 ton)
Porabili 30 milijonov dinarjev.
Letošnja zima je bila res precej dolga in bogata s snegom,
wxia stroški za pluženje in posipanje cest so že tako visoki,
^ si jih ne privoščijo v marsikateri bolj razviti in bogati
aeželi. Denar za zimsko službo pa odžira tudi nujno po-
sebna sredstva za spomladansko krpanje in vzdrževanje
cest. Prav zato bi morali bolj razmisliti o varčnejši zimski
službi: ceste, predvsem lokalne bi bile nekoliko slabše splu-
^ne, zato pa bi morala biti vsa vozila opremljena s predpi-
sano zimsko opremo.
S. S.
Težave z zdravili
Celjska podružnica Slo-
venskega farmacevtskega
društva združuje v devetih
občinah 100 članov. Strokov-
na predavanja, srečanja in
poučne ekskurzije so dejav-
nosti, ki jih najbolj združuje-
jo. Na občnem zboru so se
dogovorili, da si bodo letos
ogledali Hmezadov inštitut v
Žalcu, ki vzgaja zdravilne
rastline. Pričakujejo namreč,
da se bo zdravljenje vse bolj
usmerjalo k uporabi zdravil-
nih rastlin. Sicer pa bodo le-
tos v okviru Slovenskega
farmacevtskega društva
ustanovili posebno sekcijo
za zdravilne ih aromatične
rastline.
Problemov, kakršen je po-
manjkanje zdravil, v okviru
društva ne morejo rešiti. V
Celjskih lekarnah pa ne pri-
manjkuje le zdravil, temveč
tudi delovnih priprav - od
najosnovnejših do najbolj
zahtevnih. Primanjkuje tudi
sredstev. Plačani so po
opravljenem delu oziroma
po prodanih zdravilih. Teh
primanjkuje in prodaje ni
mogoče povečevati, ob tem
pa je dela celo več. Ce ni
ustreznih zdravil, je treba
iskati nadomestna enakovre-
dna zdravila, potrebno je več
znanja in več sodelovanja z
zdravstveno službo. Zaradi
nuje je to sodelovanje sicer
boljše kot je bilo, vendar v
lekarnah ugotavljajo, da bi
morali razviti ustrezno infor-
mativno službo, ki bi sprot-
no spremljala, katera zdravi-
la so na razpolago in o njih
obveščala zdravsteno službo
in bolnike. Zaenkrat za to
dejavnost sredstev iz svobo-
dne menjave dela ni mbp
Kislo orozlUe
Okrnjen uspeh recitala Svetlane Ma-
karovič v Laškem. Stran 8.
Moten strah proti prenosom okužbe
Kako bomo razrešili prostorsko stisko infekcijskega od-
delka v celjski bolnišnici. Stran 12.
Juliolsti resno mislijo na Los Angeles
v krogu kandidatov so Anderle, Cuk in Fabjan. Stran 16.
Cestarjem ne cvetelo rože
Čeprav je pomlad že pred
pragom, pri celjskem Cest-
nem podjetju še ne vedo, kako
bo z denarjem za krpanje cest.
Letošnja dolga zima je precej
načela cestno omrežje, denar
za vzdrževanje cest pa še po-
sebej v teh prvih mesecih zelo
počasi priteka.
Sredstev manjka tudi zato,
ker cestarji plačujejo tečajne
razlike za najete devizne kredi-
te, ki pa so jih koristili drugi.
Sicer pa je v takšnem položaju
večina cestnih podjetij v Slo-
veniji.
Po novem zakonu o cestah
celjski cestarji skrbijo za 2133
kilometrov cest na Celjskem
(prej za 736 km): od tega je
94 km magistralnih, 466 km re-
gionalnih in 1571 lokalnih. To
je razvejano cestno omrežje, ki
pa je na žalost marsikje v kaj
slabem stanju, saj si ob seda-
njem pomanjkanju denarja ce-
starji ne morejo privoščiti te-
meljitejšega obnavljanja neka-'
terih odsekov.
Da cestarjem res ne cv«?tejo
rože, kaže tudi podatek, da je
bilo celjsko Cestno podjetje la-
ni najuspešnejše v Sloveniji in
je doseglo najvišji prihodek na
zaposlenega; 600-članski ko-
lektiv je na primer dosegel
enak dohodek kot istovrstno
mariborsko podjetje, ki ima
300 veC zaposlenih. Kljub te-
mu je ostalo zelo malo denarja
za akumulacijo, predvsem pa
premalo, da bi se lahko cestarji
lotili nujnega nakupa nove me-
hanizacije, ki je potrebna za
vzdrževanje tako razvejanega
cestnega omrežja.
S, S,
Iz zemlje ne znamo potegniti
vsega, kar bi lahko in hi morali
Uoato¥lt¥e MOZ CeUe o raz¥Oju osno¥ne kmetUske proIzvoUnlo na CeUskem
čeprav poskušamo všako
leto bolje gospodariti z zem-
ljo, še vedno ne uspevamo v
celoti. Predvsem ni razvese-
ljivo dejstvo, da so se v zad-
njih letih kmetijska zemlji-
šča na Celjskem zmanjševa-
la hitreje kot v republiki
(regija za 3,88 odstotka,
SRS za 2,65). To zmanjševa-
nj kmetijskih zemljišč je
bilo veliko še posebej v zad-
njih petih letih. Manj je njiv
in pašnikov, nekaj malega
so se povečali le sadovnjaki
in travniki. V kolikor bomo
še naprej tako hitro zmanj-
ševali kmetijska zemljišča,
bomo ogrozili osnovo za
pridelavo hrane.
Premalo le nllv
Petina vseh kmetijskih
zemljišč je pod pašniki, pre-
malo je njiv, preveč pa slabo
rodnih klasičnih travioikov,
starih in skoraj nerodnih
kmečkih sadovnjakov, ki ne
dajejo ruti ustreznega pridel-
ka sadja, niti krme za živino.
Zanimivo je to, da je sedanja
sestava kmetijskih zemljišč
skoraj enaka kot pred drugo
svetovno vojno. Njivske po-
vršine so se zmanjšale na ra-
čun travnikov, k^ ni pojav
niti v vzhodnih, niti zaho-
dnih državah, s katerimi se
lahko primerjamo.
Na obsežnih travnikifi se
sodobna tehnologija v pride-
lavi krme in sodobno pašniš-
tvo izvajata le deloma oziro-
IH še vse obdelano
Neobdelanih ali slabo ob-
delanih kmetijskih zemljišč
je še preveč. Po podatkih
kmeti^kih delovnih orga-
nizacij naj bi bilo ob koncu
leta 1983 takšne zemlje še
1708 hektarov, od tega
sploh neobdelane na širšem
celjskem območju 322 hek-
tarov. Strokovnjaki celo
menijo, da je neobdelane
zemljie več in je utegne biti
vse več, če ne bomo učinko-
vito reševali vprašanja sta-
rosti kmetov, lastnikov
zemljišč, njihove bolezni ali
onemoglosti, zaradi katere
ne morejo več obdelovati
svoje zemlje tako, kot je tre-
ba in mogoče.
ma je malo travniških in paš-
nih povTŠin od skupnih trav-
nih površin, na katerih je pri-
sotna sodobna tehnologija \
pridelavi in v paši.
(nadaljevanje na 10. strani)
2. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
Preslabo poznamo uspehe,
kakršne dosegajo v Unioriu
z obiska nal¥lšllh predstavnlko¥ sindikata
Predsednik sveta Tiveije
sindikatov Jugoslavije
Stojče Stojčevski je s pred-
sednikom slovenskih sindi-
katov Marjanom Orožnom,
predsednikom celjskega
medobčinskega sveta R^-
kom Mlakarjem in sodelav-
ci obiskal delovno organi-
zacijo Unior v Zrečah, kjer
si je ogledal proizvodnjo v
kovačnici in športno re-
kreacijski center Rogla. Po-
leg dela, dosežkov in težav
Uniorja so mu predstavili
tudi celjsko območje in ob-
čino Slovenske Konjice..
Delavci konjiške občine so
v letu 1983 dosegli veliko.
Povečali so druž^ni*proiz-
vod'za 67 odstotkov, indu-
strijsko proizvodnjo za 11 in
izvoz, ki je dosegel vrednost
2 milijardi 650 milijonov di-
narjev, za 20 odstotkov. Izje-
mno so povečali akumulaci-
jo - za 140 odstotkov in sred-
stva za reprodukcijo - za 108
odstotkov. Nekritih izgub v
občini ni bilo. Poleg proiz-
vodnji so sindikati namenja-
li največ pozornosti zaposlo-
vanju, ki se je povečalo za 3
odstotke in nagj^ajevanju po
delu. Čeprav so bili povpreč-
ni osebni dohodki 19.229 di-
narjev in že novembra nihče
ni prejel nižjega osebnega
doRtJdka od 10.000 dinarjev,
pa z na^ajevanjem niso za-
dovoljni. Skoraj izenačeni so
osebni dohodki v gospodar-
stvu in družbenih dejavno-
stih, razpon med najnižjimi
in najvišjimi osebnimi do-
hodki pa je od 1:6 upadel na
1:4,5. O stimulativnosti na-
grajevanja tako le težko go-
vorimo, je dejal predsednik
občinskega sveta ZSS Miro-
slav Perko.
Podobno je tudi v Uniorju,
kjer ni prave vzpodbude za
ustva^alno strokovno delo,
zaradi odvisnosti osebnih
dohodkov od dohodka pa je
ogroženo tudi vzpodbudno
nagrajevanje vseh drugih de-
lavcev. y Uniorju so namreč
dosegli raven produktivno-
sti, la jo bo težko preseči.
Njihov sicer stalen in hiter
razvoj temelji na cenenih re-
šitvah - na vgrajevanju sta-
rih in predelanih strojev. Za-
vedajo se, da brez novih stro-
jev, brez avtomatizacije in
robotike napredek ne bo mo-
goč, vse to pa je tudi nujno
za zmanjševanje stroškov.
Pri tem v republiki seveda
niso izjema. Stojče Stojčev-
ski je zato poudaril, da je te-
hnološka obnova v Sloveniji
nujna in v interesu celotne
jugoslovanske družbe.
Kljub zastareli opremi so v
Unio^u v letu 1983 uspeli
izvoziti 60 odstotkov proiz-
vodnje in s tem ustvariti 20
milijonov dolarjev, več kot
polovico občinskega izvoza.
Pri tem so'dosegali v izvozu
znatno višje cene kot na do-
mačem tržišču - pri odkov-
kih več kot za polovico, pri
srednjih za 30 odstotkov.
Škoda zaradi zamrznitve cen
je pri njih velika. Stojče Stoj-
čevski pa je opozo^ pred-
vsem na nujo, da pripravlje-
ni dočakamo odmranitev.
Menil je, da moramo v sindi-
katih s politično akcijo dose-
či, da se bo vsak delavec, ki v
delovni organizaciji odloča o
povišanju cen, vprašal, kaj to
pomeni za delavca v drugi
delovni organizaciji in kaj to
pomeni zanj kot nosilca ure-
sničevanja stabilizacijskega
programa.
Problem prodaje in izvoza
jekla namesto končnih izdel-
kov je v Uniorju enako moč-
no prisoten kot na številnih
drugih področjih. Naloge pri
oblikovanju reprodukcijskih
povezav so velike, uspehi pa
so odvisni od tega, k^o bo-
do ravnali v združenem delu,
saj bi bili recepti od zunaj
brez vrednosti. Deviz je za
vse premalo, zato je še toliko
bolj pomembno, da jih uj^-
rab^mo .na način, s katerim
bomo proizvodnjo in izvoz
še bolj vzpodbujali,^ je še de-
jal Stojče Stojčevski.
MILENA B. POKLIC
Usposablianie za splošni ljudski odpor
v OZD žalske občine bo končano do konca polleUa
Tudi letos bodo v žalski
občini precej poromosti na-
menili usposabljanju delov-
nih ljudi in občanov s po-
dročja SLO in družbene sa-
mozaščite. O tem smo se po-
govarjali z Marj^om Zo-
harjem, članom izvršn^a
sveta skupščine občine Ža-
lec in predsednikom komi-
teja za splošni ljudski od-
por in družbeno samoza-
ščito.
»Usposabljanje že poteka
predvsem v organizacijah
združenega dela. Letos smo
se namreč domenili, da
usposabljanja ne bodo samo
v krajevnih skupnostih, pač
pa tudi v organizacijah zdru-
ženega dela.«
- Cemu namenjate naj-
več pozornosti pri izobraže-
vanju?
M. 2ohar: »Radiološki,
biološki in kemični nevarno-
sti ter zaščiti pred njimi. To
je tema, ki smo jo v preteklo-
sti v organizacijah združene-
ga dela precej zapostavljali.
Letos moramo s tem sezna-
niti vse delavce. Tudi zaradi
nove zakonodaje, ki zahteva,
da v organizacijah združene-
ga dela poskrbijo za ustrezno
zaščito vseh delavcev, ki so-
delujejo v vojnem procesu.«
- -Bodo pri tem usposab-
ljanju prišle na vrsto vse or-
ganizacije združenega dela
v občini?
M. 2ohar: »Prav vse. Sedaj
se dogov^amo le še to, ka-
ko izvesti usposabljanje za
manjše delovne enote. Ti de-
lavci naj bi se izobraževali v
krajevnih skupnostih, ven-
dar je število teh delavcev
zares minimalno. Devetde-
set odstotkov vseh delavcev
pa bo vključeno v izobraže-
vanje v organizacijah združe-
nega dela.«
- Kako je poskrbljeno za
predavatelje?
M. 2ohar: »Predavatelji so
iz vrst starešin rezervnega
sestava, občinskega štaba ter
štaba za civilno zaščito, sem
pa so zajeti tudi vsi tisti stro-
kovnjaki, ki so po službeni
dolžnosti v organizacijah
združenega dela zadolženi za
stroko, ki je v neposredni po-
vezavi s to tematiko. Pripra-
vili smo jim tudi ustrezno
gradivo, ki bo predavateljem
vodilo za ta razgovor. Mi-
slim, da bomo vsa predava-
nja izYedli do konca pol-
letja.«
JANEZ VEDENIK
Prizidek k šoli
Osnovna šola iz Slivnice se že nekaj let ubada s prostor-
skimi težavami. Leta 1981 so Sentjurčcini opredelili izgrad-
njo prizidka k osnovni šoU kot prioritetno nalogo. Do
gradnje ni prišlo zaradi zakona, ki je prepovedoval upo-
rabo družbenih sredstev za negospodarske naložbe. Zakon
je lani prenehal veljati in Sentjurčani so se odločili, da
končno rešijo problem slivniških osnovnošolcev.
'Izgradnjo prizidka so Sentjurčani zopet uvrstili med
prioritetne naloge in v ta namen so v okviru temeljne
izobraževalne skupnosti že zagotovili 32 milijonov din.
Preostali denar bodo zbrali v občini. Izvršni svet je že
predlagal, da bi za izgradnjo prizidka namenili denar, ki je
ostal posameznim samoupravnim interesnim skupnostim.
Predračunska vrednost celotne naložbe je 78 milijonov.
V. E.
MDA Kozjansko 84
Na Izvršnem S¥eW tuUI o setvi
Sentjurčani se že priprav-
ljajo na zvezno mladinko
delovno akcijo Kozjansko
84. Bngadi^i, ki jih bo tokrat
nekaj manj kot petsto, bodo
delali na deloviSčih v Šent-
jurju, Sevnici in Laškem. Le-
tos bo v akciji sodelovala tu-
di brigada rdečega križa, ki
je lani ni bilo. Delala bo na
področju	socialnega
skrbstva. Pri deUh pa bo po-
magala tudi specializirana
inženirijska enota Jugoslo-
vanske ljudske armade.
V	Šentjurju bodo brigadir-
ji gradili vodovod Kapsl-
-Dobje, meliorirali dolino
Ravno, ki je prav tako v kra-
jevni skupnosti Dobje in
elektrificlr^ krajevno skup-
nost Planina.
V	Laškem in Sevnici bodo
gradili vodovod in izvedli
nekaj agromelioracij. Briga-
d^i bodo nastanjeni v briga-
dirskem naselju Jože Perčič
v Šentvidu pri Planini, ki je
pred njihovim prihodom po-
treben adaptacije. Za priče-
tek le-te so se na nedavni seji
izvršnega sveta že dogovori-
li. Brigadirji bodo delali v
treh izmeni in sicer v juni-
ju, juliju in avgustu.
Izvršni svet je na seji
obravnaval tudi plan spo-
mladanske setve. Imenovali
so 7-članski koordinacijski
odbor, ki bo pripravil po-
drobno poročilo. To bodo
konec tedna posredovali tu-
di Republiškemu komiteju
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Osnutek plana je
izvršni svet sprejel, pred-
stavniki Kmetijskega kom-
biruta pa so zagotoN^, da ne
bo problemov z nabavo
umetnih ^ojU in semen. S
posameznimi kulturami bo-
do posejali od 4 do 12 odstot-
kov več površin kot lani.
V.E.
Premalo kadrovskili štipendij
Delovne organizacije ne prUavlJalo resničnih tiobodkov
Iz združenih sredstev pre-
jema štipendije 343 šentjur-
skih štipendistov in le 89 jih
je med njimi, ki dobivajo tu-
di kadrovsko štipendijo. V
srednjem usmerjenem izo-
braževanju je 69 štipendi-
stov s kadrovsko štipendijo,
v višjih in visokih pa dvajset.
Sentjurčani s tako nizkim
odstotkom štipendistov s ka-
drovsko štipendijo niso za-
dovoljni.
Delovne organizacije na-
menjajo za štipendiranje do-
volj denarja, vendar ga ne
porabijo. Uporabljajo ga za
druge namene in to jim, kot
kaže, kar odgovarja. Vseka-
kor je bolje, da se denar
obrača kot da ostane nepo-
rabljen, ni pa takšno ravna-
nje i^zitivno za razvoj šti-
pendijske politike. To je le
eden izmed vzrokov, drugi
pa je v neizdelanih kadrov-
skih potrebah. S tem smo pa
že pri zaposlovanju, ki je ena
najšibkejših točk v šentjur-
ski občini.
Šentjurski odbor za šti-
pendiranje se poleg tega sre-
čuje še z enim problemom,
ki pa ni značUen le za njiho-
vo občino. Štipendije še ve-
dno prejemajo tudi otroci,
katerih starši imajo tako vi-
soke dohodke, da do štipen-
dij niso upravičeni. Do tega
prihaja, ker delovne organi-
zacije ne prijavljajo točnih
podatkov o dohodkih zapo-
slenih delavcev, kadar njiho-
vi otroci prosijo za štipendi-
je. Sentjurčani so se omočili,
da bodo v prihodnje takšno
početje preprečili. Člani od-
bora za štipendiranje bodo
hodili v delovne organizacije
in za vsakega posetej na licu
mesta preverili višino do-
hodka.
V. E.
Seminar šmarsklh
predsednikov 00 ZSS
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata iz ob-
čine Šmarje pri Jelšah so petek in soboto preživeli na
Pohor^. Občinski sindikalni svet Šmarje je namreč
organiziral dvodnevni seminar oziroma družbenopo-
litično usposabljanje članov Zveze sindikatov.
To je bilo pomembno toliko bolj, ker se je po oprav-
ljenih občnih zborih zamenjalo skoraj tri četrtine pred-
sednikov osnovnih organizacij v občini.
Vzdušje v Zelezničarskem domu je bilo oba dneva
delovno, saj so se zanimive in aktualne teme vrstile
druga za drugo. Od petkovih tem naj omenimo var-
nostno politično oceno v občini in naloge osnovnih
organizacij ZSS za preprečevanje nastai^ca izrednih
razmer v organizacijah združenega dela, od sobotnih
pa sedanje gospodarsko, politične razmere v občini
Šmarje pri Jelšah in naloge osnoviuh organizacij ZS
na področju uresničevanja dolgoročne gospodarske
stabilizacije.	' M. A.
Priprave na brigadirsko poletje
IVDadi v konjiški občini se že pripravljajo na brigadirsko
poletje. Akcijo evidentiranja vodi center za mladinske
delovne akcije pri OK ZSMS. Povezal se ^ z občinskimi in
krajevnimi družbeno-političnimi organizacijami in zdaj
so vabila za pristop v brigado že prišla med mlade.
Mladinsko prostovoljno delo je šlo v širino, ugotavljajo pri
OK ZSMS, kar se najbolj očitno kaže pri aktivnostih osnov-
nih organizacij v svojih okoljih, oziroma tam, od koder
prihajajo brigadirji. Razveseljivo je, da se brigadirji konjiške
občine radi lotevajo lokalnih akcij v domačih krajih. Tako
bodo tudi letos nadaljevali z deli pri izgradnji vodovoda v
Vitanju. Na pobudo centra za mladinske delovne akcije, pa
tudi mladih samih, ki so leta 1980 sodelovali na 14-dnevni
delovni akciji pri urejanju žičke kartuzije v Spitaliču, bodo
letos to akcijo oživili.
Brigadirji konjiške občine žanjejo priznanja tako doma,
kot na republiških ali zveznih delovnih akcijah. Bili so že
proglašeni za najboljšo republiško brigado, \Tnili so se tudi
s trakom akcije ter prejeli občinsko priznanje.
MP
Nepotrebni
aktivisti
v občinskem sindikalnem
svetu Šmarje pri Jelšah bo-
do v kratkem zamenjali dva-
najst članov. Poleg tega bo-
do izvolili tudi novega pred-
sednika in podpredsednika.
Zanimivi so razlogi za za-
menjavo dvanajstih članov
sveta, saj je le dvema potekel
mandat, kar v sedmih prime-
rih pa je razlog za zamenjavo
neaktivnost. Zato je število
»odstranjenih« članov v ne-
kem smislu celo spodbudno.
Neaktivni člani namreč ni-
majo in ne morejo imeti ni-
kakršnih zaslug za napredek
in razvoj našega delavskega
gibanja.
Za novega predsednika
občinsk^a sveta Zveze sin-
dikatov Šmarje pri Jelšah je
predlagan Zlatko Hohnjec iz
Podčetrtka, za podpredse-
dnika pa Ludvik Kučiš iz
Rogaške Slatine. Dosedanji
pr^sednik Jože Planine se
vrača v Metkino temeljno or-
ganizacijo v Kozjem.
M.A.
15. MAREC1M4
NOVI TEOtiK - STRAN 3
Farma v Mali PIreSIci bi
ogrozila vodo Ceilanom
Izgradnja farme za 30.000 prašičev v Mali Pirešici
bi pomenila veliko nevarnost za ohranjanje kakovo-
sti talnice, vode Ložnice in Savinje, ki neposredno
bogatita zaloge talnice v Medlogu, kjer je črpališče
pitne vode za Celje. To je eden izmed potrjenih razlo-
gov, zaradi katerih je celjski izvršni svet sprejel
stališče komiteja za urejanje prostora in varstva
okolja, ki jih je ta oblikoval na osnovi strokovnih
mnenj.
Proučili so tudi projektno dokumentacijo in ugoto-
vili, da ne daje nobenega jamstva, da bodo ostale vode
Savinje, Ložnice in talnice neprizadete. Doslej zgra-
jene čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod prašič-
jih farm v Sloveniji niso uspešne in ni mogoče pričako-
vati, da bi bilo drugače v Mali Pirešici. Zato iz vodno-
gospodarskih razlogov ta lokacija farme ni sprejem-
ljiva. Celjani tudi niso pripravljeni sprejeti nobene
odgovornosti za posledice, ki so po strokovnih mne-
njih na dlani in ki vse kažejo, da bi prišlo do dodatnega
onesnaževanja vode in do izločitve črpališč pitne vode
v Medlogu. V Celju pa pitne vode že t^o primanjkuje.
Na izvršnem svetu so zato opozorili, da so na celjskem
območju možne še druge lokacijo farme, takšne, ki iz
vodnogospodarskih razlogov niso toliko občutljive.
MBP
Obogatiti vsebino prireditev
Programske zasnove šestega tedna starejših občanov
Bogat in aktualen pro-
gram, ki ga je na ponedelj-
kovi seji sprejel koordina-
cijski odbor za nadaljnji
razvoj družbene skrbi za
starej^ občane pri OK
SZDL v Celju, se bo letos
odvijal v krajevnih skupno-
stih, ki morajo postati no-
silke socialnovarstvenih
dejavnosti in v paleti razno-
vrstnih pomoči.
Za predsednico koordina-
cijskega odbora je bila
izbrana Marinka Muck, za
njenega namestnika pa Ka-
rel Šmauc.
Razprava o programskih
zasnovah šestega tedna sta-
rejših občanov, ki bo od 14.
do 19. maja v celjski občini,
je nakazala ob osnutku pred-
videnega programa v tem te-
dnu, vrsto novih možnosti.
Predvsem je izzvenela misel,
da je treba vsebino tedna po-
globiti in ga ovrednotiti na
dosedanjih izkušnjah ter v
tem času zajeti v aktivnosti
večino starejših ljudi.
Uvajanje sosedske pomo-
či, ki je v nekaterih l^ajev-
nih skupnostih zaživela,
drugje pa spet ne, je najbolj-
ša oblika socialnovarstvene
dejavnosti. Najlepši primer
so Store, kjer je sosedska po-
moč najbolje razvita. Zato
naj bi letos še pred tednom
starejših občanov povabili
mentorje iz Stor, ki bi v po-
ljudni obliki obrazložili men-
torjem iz krajevnih skupno-
sti ter šol, ustaljene oblike
svojega dela. Organizator te
pobude naj bi bil občinski
odbor RK, ki naj bi v tednu
starejših občanov začel izva-
jati delo in z njim čez vse leto
tudi nadaljev^.
Učenci osnovnih šol bodo
pisali spise »Kako si pred-
stavljamo svojo starost«.
Program šestega tedna sta-
rejših občanov v celjski obči-
ni ni še dokončano obliko-
van, ker pobude še prihajajo.
Bo pa veliko srečanj v kra-
jevnih skupnostih in delov-
nih organizacijah, starejše
ljudi bodo obiskovali na do-
movih, prirejala se bodo ra-
zlična tekmovanja in razsta-
ve, zaključna prireditev pa
bo medobčinsl^ revija me-
šanih pevskih zborov dru-
štev upokojencev celjskega
območja. Nastopilo bo pet
najst zborov.
ZDENKA STOP AR
Prizadevanja za
bumanizacllo
Živa Beltram, članica sveta
republike in dolgoletna pred-
sednica koordinacijskega od-
bora za načrtovanje družine
pri predsedstvu RK SZDL, ki
se je udeležila okrogle mize,
pripravljene za predavainje
zdravstvene vzgoje v usmerje-
nem izobraževanju v Celju, je
poudarila, da po desetih letih
dela beležimo uspehe pri ure-
sničevanju svobodnega, odgo-
vornega in družbeno aktivnt;-
ga starševstva. To se odraža v
izboljšanem socialnem in
zdravstvenem stanju otrok.
Na okrogli mizi je prevlado-
valo enotno mnenje, da je v
obdobju večjih družbenih pro-
tislovij težko pristopiti k no-
vim vsebinam. Pedagogi pri
svojih vzgojnih prizadevanjih
odkrivajo nove probleme mla-
dih, zato se je v razgovoru več-
krat izrazila misel po okrepitvi
svetovalne službe na šolah.
Posebej so bila pohvaljena
celjska prizadevanja in še po-
sebej vloga občinskega odbora
RK v Celju, ki je že pred šesti-
mi leti sistematično pristopil k
uresničevanju programa »hu-
inanizacija odnosov med ljud-
mi in odnosov med spoloma«
na vseh osnovnih in srednjih
šolah v Celju.
ANTONIJA MARINČEK
Preurolon
dispanzer
Lepo darilo so v Zdravstve-
nem centru pripravili ženam
ob 8. marcu. Odprli so prenov-
ljen in nekoliko razširjen di-
spanzer za žene v Zdravstve-
nem domu.
Z novimi prostori so pridobi-
li dve ordinaciji, tako da imajo
sedaj štiri, in čakalnico. V krat-
kem pričcikujejo še aparat za
preiskave z ultrazv okom.
Za ureditev dispanzerja za
žene so porabili dva in pol rni-
lijona dinarjev. Večino so pri-
spevali v temeljni organizaciji
Center zdravstvenega varstva
žena in občinski zdravstveni
skupnosti, sodelovale pa so tu-
di delovne organizacije Tkani-
na, Zlatarna, .Tovarna nogavic
Polzela, Tapetništvo in mizar-
stvo Celje ter Pokrajinski mu-
zej, ki je prispeval reprodukci-
jo za okras prostorov.
Od preurejenega dispanzerja
ne pričakujejo le boljših pogo-
jev za zdravstvene delavce in
žene, temveč tudi smotrno de-
litev dela med njim in speciali-
stično ginekološko ambulanto
v bolnišnici. Dispanzer naj bi
uresničeval predvsem svojo
vlogo zgodnjega odkrivanja in
preprečevanja obolenj. MBP
Obsežni načrti
za bol proti
aiicohoiizmu
Koordinacijski odbor
celjske občinske konferen-
ce SZDL za boj proti alko-
holizmu, ki ga vodi dr.
Zdenka Čebašek-Travnik,
je prejšnji teden sprejel
obsežen program dela.
Pomoč pri ustanovitvi di-
spanzerja za zdravljenje al-
koholizma in bolezni odvi-
snosti je njihova prva nalo-
ga. Pripravljajo že strokov-
ni program zanj in upajo,
da bodo že prihodnji mesec
lahko usl^dili mnenja
vseh, ki bodo pri organiza-
ciji in delu dispanzerja so-
delovali. Pripravljajo tudi
delovni posvet s terapevti
in predstavniki klubov
zdravljenih alkoholikov o
delu klubov, ki bo predvi-
doma prav t^o aprila.
Posvetov načrtujejo še
več: o problematiki alkoho-
lizma v delovnih organiza-
cijah in o alkoholizmu med
mladimi. Oblikovali bodo
tudi skupino strokovnja-
kov, svetovalcev na po-
dročju boja proti alkoholi-
zmu. Skupaj z Rdečim kri-
žem načrtujejo akcije boja
proti kajenju.
MBP
O rezultatlli, iti so še vedno premalo dobri
ŠmarskI Izvršni svet razpravljal o lanskem gospodarjenju
Na torkovi seji izvršnega
sveta skupščine občine
Šmarje pri Jelšah so bili
prvič obelodanjeni rezulta-
ti gospodarjenja v tej obči-
ni v letu 1983.
Ugotovitve bi se dalo raz-
deliti na dobre in slabe, se-
števek obeh pa daje rezultat,
ki občini nikakor ne more
zagotavljati hitrejšega na-
predka, takšnega ki bi jo ne-
koč lahko postavil v vrsto z
razvitimi občinami v naši re-
giji. Razvite občine namreč
mnogo hitreje napredujejo
kot šmarska.
Kritike gospodarjenja v le-
tu 1983 ne more osvetliti dej-
stvo, da so plan dosegla vsa
področja gospodarstva, da je
bil celotni prihodek višji za
41 odstotkov in s tem za 11
odstotkov višji od pleinirane-
ga, niti podatek, da je izvoz
realno porasel za 11 in pol
odstotka. Tudi osebni do-
hodki, ki so že na skrajni
spodnji meji, ne morejo go-
voriti v prid boljšim časom.
Razvoj je namreč še prepo-
časen. Se bolj nesimpatičen
je podatek, da izgubo (še ve-
dno) ustvarja kmetijska te-
meljna organizacija, torej po-
dročje kmetijske proizvod-
nje, na kateri, med drugim,
sloni razvoj šmarske občine.
In tu je še kovinarski tozd
Kmetijskega kombinata
Šmarje pri Jelšah, ki nikakor
ne more najti ustreznega
programa, ki bi zagotavljal
gospodarjenje brez rdečih
številk.
Člani izvršnega sveta so se
še posebej zavzeto vprašali,
kako delati in ukrepati na-
prej. Ena od nujnosti je večja
odločnost pri postavljanju
nalog združenemu delu, zao-
striti bo treba odgovornost
do uresničevanja sprejetih
sklepov. Manj sentimental-
nosti do zgubašev oziroma
tistih, ki ne uspevajo v sana-
cijskih prizadevanjih, bi
prav tako ne škodilo. Potem
bi lahko upadi na boljše re-
zultate, čeravno tudi lanski v
celoti niso slabi. Na nekate-
rih področjih jih bomo
bržčas lahko postavili v sam
regijski vrh.
MARJELA AGRE2
Vofalci pomagajo mladincem
Celjski mladinci bodo, kpt
kaže, kmalu dobili prostore,
kjer bodo lahko preživljali
prosti čas in gojili razne ak-
tivnosti. Pred nekaj dnevi je
namreč inženirska enota Sa-
ve Neškoviča iz Celja začela
obnavljati prostore Centra za
klubsko dejavnost. Mladi vo-
jaki bodo t^o prispevali ve-
lik delež celjsld mladini, ki
bi si brez njihove pomoči ob-
novo svojih prostorov le tež-
ko privoščila. Tako pa bodo
inženirci opravili skoraj vsa
obnovitvena dela, saj imajo v
svojih vrstah fante, ki so
strokovno usposobljeni za
večino potrebnih del.
Skupna akcija vnovič po-
trjuje kako trdne so vezi med
mladimi iz Celja in vojaki, ki
prihajajo v naše mesto služit
vojaški rok iz vseh krajev Ju-
goslavije.
Celjski mladinci so že dol-
go razmišljali, kje ih kako bi
si uredili prostore, kjer bi se
zbirali. Mladinski klub je na-
mreč doslej nudil zavetje le
raznim sekcijam, tisti pa, ki
niso bili vključeni vanje,
praktično niso imeli kam za-
hajati. Prenovljen center bo
odprl vrata tudi tistim, ki bo-
do želeli samo preživeti ne-
kaj uric v družbi svojih vrst-
nikov. V klubu bo mladim
na voljo večnamenski pro-
stor v katerem bo urejena tu-
di manjša mlečna restavraci-
ja, soba s časopisi, revijami
in raznimi igrami, manjša
dvorana za predavanja in
projekcije filmov ter diapozi-
tivov, svoj prostor pa bo do-
bilo tudi ui^ništvo Rdeče-
ga informatorja, glasila OK
ZSMS Celje.
Za delo ne bo treba plačati
skoraj ničesar, oprema pa bo
stala približno 106 milijonov
dinarjev. Nekaj bo prispeva-
la občinska konferenca
ZSMS Celje, nekaj pa ostale
družbenopolitične organiza-
cije, vendar, kot kaže, samo s
temi prispevki mladinci ne
bodo zbrali dovolj denarja.
Zato so se obrnili tudi na or-
ganizacije združenega dela,
Id naj bi pomagale z denar-
jem ali materialom, nekaj
sredstev pa bodo mladinci
skušali zbrati tudi z lastnim
delom.
N.K. (Foto: E.MASNEC)
Trajna odprtost v svet
Pl$8 J02E SIRCEU
Tridnevni obisk predsednika
predsedstva SFRJ Mike Špiljaka v
Avstriji sodi v okvir intenzivne
mednarodne dejavnosti Jugoslavi-
je, ki se kaže ne samo v delovanju v
mednarodnih forumih, marveč
predvsem v obliki dvostranskih
stikov in pogovorov. Tako smo bili
v zadnjem času priča obiska Mike
Špiljaka v ZDA, podpredsednika
predsedstva SFRJ Vidoja Žarkovi-
ča v Sovjetski zvezi, obiska mad-
žarskega voditelja Janoša Radarja
pri nas in zdaj dunajskih pogovo-
rov.
Bilo bi nekako obrabljeno reči,
da so odnosi z Avstrijo dobri, da
večjih težav ni. Toda to je v sodob-
nem svetu, tako polnem nerazume-
vanja in sporov, vendarle treba po-
novno reči. Razumevanje med ne-
uvrščeno Jugoslavijo in nevtralno
Avstrijo temelji na sorodnosti med
neuvrščenostjo in nevtralnostjo,
pri čemer r^ike med tema dvema
mednarodnopolitičnima usmeri-
tvama ne ovirajo, marveč nasprot-
no omogočajo obojestransko in šir-
še koristno sodelovanje. Širše se to
kaže v dejavnosti skupine nevtral-
nih in neuvrščenih držav v Evropi,
ki je v zadnjih letih s svojimi miro-
ljubnimi in konstruktivnimi pred-
logi in pobudami nedvomno pripo-
mogla k zboljšanju mednarodnega
vzdušja.
Na Dunaju bo vsekakor govor o
gospodarskem sodelovanju med
obema državama. Blagovna menja-
va z Avstrijo je v marsičem naša
Ahilova peta. Leta in leta je na-
mreč potekala v znamenju hudega
prim^kljaja z jugoslovanske
strani. Šele zadnje čase smo priče
prvih rezultatov, ki se kažejo v kr-
čenju razmika med prevelikim
uvozom in našim še zmerom neza-
dostnim izvozom. Upajmo, da bo
dunajski obisk prinesel dogovore,
ki bodo pripomogli k nadaljnji
ublažitvi tega bremena.
Koroški Slovenci in gradiščanski
Hrvatje bodo, kot zmerom pri sre-
čanjih z avstrijskimi voditelji, te-
ma pogovora. Čeprav je bilo že pre-
cej narečnega, da sta manjšim bolj
kot prej vključeni v procese dobre-
ga sodelovanja med sosedi, je obe-
nem treba reči, da avstrijska stran
še ni izpolnila vseh obveznosti do
manjšin. Zlasti zbujajo skrb težnje
in akcije desničarskih nemško-na-
cionalnih krogov na avstrijskem
Koroškem, da bi odpravili dvoje-
zično šolstvo in vzpostavili ne-
kakšne posebne, čisto slovenske šo-
le, z dr^mi besedami, slovenske
šolarje in njihove učitelje potisnili
v geto. Upati je, da se bo avstrijska
politična javnost še odločneje kot
doslej distancirala od takih teženj
pa akcij, ki so ne samo v škodo
našim rojakom v Avstriji, marveč
bi škodile tudi odnosom med drža-
vama.
Ko skušamo pregledati sedanjo
mednarodno dejavnost Jugoslavi-
je, vidimo predvsem prizadevanje
biti še naprej odprti v svet Takšna
dejavnost omogoča posredovati so-
besednikom vd rugih državah naša
neuvrščena stališča, utrjevanje so-
delovanja pa krepi našo neodvi-
snost. Pomembno je, da pri pogovo-
rih nikakor niso zanemarjeni go-
spodarski vidiki odnosov. Tako
skušamo kolikor se da hitro nado-
knaditi, kar smo prejšnja leta za-
mudili, namreč uporabiti take sti-
ke za večji jugoslovanski izvoz in
za zmanjšanje hude zadolžitve na
tujem.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
Dinar na dinar - deviza
Lani je konjiško gospo-
darstvo nadaljevalo z napo-
ri za razširitev in porast
blagovne menjave s tujino
ter z usmerjanjem izvoza na
konvertibilno področje. Ta-
ko je prispevalo k splošnim
naporom za povečanje de-
viznega priliva in zagotav-
ljanjem redne oskrbe z re-
promaterialom iz uvoza.
V primerjavi z letom po-
prej se je vrednost celotnega
izvoza povečala za 20,3 od-
stotka in je znašala 2,65 mili-
jarde din^ev, ali 41,7 milijo-
nov dolarjev.
Vrednost doseženega izvo-
za na konvertibilno področje
je bila dve milijardi dinarjev,
delež v skupnem izvozu pa je
že 75,5 odstotkov. Izvoz na
konvertibilno področje se je
povečal za 9 odstotkov, na
klirinško pa za 78,4 odstotka,
kar je predvsem zasluga de-
lovne organizacije Kostroj,
Zanimivi so primerjalni
podatki z uvozom. Le-ta je
lani s konvertibilnega po-
dročja znašal 694,6 milijonov
diriarjev in se je povečal za
14 odstotkov, njegov delež v
skupni vrednosti uvoza pa je
dosegel 64,6 odstotkov. Uvoz
s klirinškega področja pa je
znašal 379,5 milijonov dinar-
jov in se je povečal za 33,5
odstotkov.
Sicer pa so podrobno in-
formacijo o gospodarskih gi-
banjih v občini Slovenske
Konjice za leto 1983 obrav-
navali na včerajšnji seji
izvršnega sveta skupščine
občine, kjer so obravnavali
še predlog načrta uresniče-
vanja dolgoročnega progra-
ma gospodarske stabilizacije
in predlog načita zaposlova-
nja v občini za letos.
MP
Obetaven start v Gorenju
Januarja so v Gorenju izpolnili proizvodni načrt za letoš-
nje leto 97 odstotno; februarja pa z odstotkom manj. Ti
uvodni podatki ob vseh prizadevanjih obetajo še boljše
dosežke v primerjavi s prejšnjimi kriznimi leti.
S sestanki in zlasti delom naj bi v bodoče okrepili tudi
sodelovanje med Rudarsko elektroenergetskim kombina-
tom Velenje ter SOZD Gorenje. To je bil po odločitvi
delavcev obeh kolektivov sklep vodstev družbeno politič-
nih organizacij in poslovodnih organov obeh poslovnih
sistemov. Sodelovanje je treba razširiti, predvsem pa to
velja za raziskovalno - razvojno sodelovanje. Predstavniki
REK Franc Leskošek Luka so ob tej priložnosti izrazili vso
pripravljenost, da se vključijo v sanacijska prizadevanja
Gorenja TGO.
V	Gorenju še vedno prihaja do kadrovskih sprememb.
Delavski svet tozda Promet delovne organizacije Gorenje
Promet Servis je soglašal s predlogom Alojza Naglosta, da
ga razreši dolžnosti direktorja tozda. To dolžnost že oprav-
lja Stane Debevc, sicer član ZKPO Gorenje Promet Senčiš.
V	torek je bila 5. redna seja delavskega sveta Gorenje
SOZD, kjer so med drugim določili končno besedilo sa-
moupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Gorenje in
statuta SOZD Gorenje, o čemer bodo odločali delavci na
referendumu 29. marca. Uradno so tudi proglasili letošnje
leto za leto kakovosti v Gorenju.
T.VRABL
V žalsifi občini so lani dobro gospodarili
Poveča! se le konvertibilni Izvoz
V žalski občini ocenjuje-
jo, da je bilo poslovanje go-
spodarstva v lanskem letu
dobro, poudarjajo pa tudi,
da so storili vse, kar je bilo
v danih razmerah mogoče
storiti. O tem smo se pogo-
varjali z Andrejem Šepcem,
podpredsednikom občin-
skega izvršnega sveta.
A. Šepec: »Uspeh je že to,
da v proizvodnji ni bilo za-
stojev. Fizični obseg proiz-
vodnje se je povečž za tri
odstotke. Visoke indeksne
stopnje posameznih eko-
nomskih kategorij pa so v
največji meri odraz poveča-
nja cen. Vsekakor pa je kot
na dlani, da smo lani naredili
več in da smo tudi delali bo-
lje, Za 69 odstotkov več sred-
stev smo nameriili za razširi-
tev in izboljšanje materialne
osnove dela. V občini smo
dosegli tudi izredno velik
družbeni proizvod na zapo-
slenega, ki je znašal okrog
982.000 dinarjev. Donosnost
je porastla za sedem odstot-
kov, Ekonomičnost poslova-
nja je minimalno upadla, ta-
ko kot v vsej regiji,«
-	Kako je bilo z ekonom-
skimi odnosi s tujino?
A. Šepec: »Izvoz je znašal
2,44 milijarde dinarjev. Izvoz
industrije se je povečal za
dobro četrtino, uvoz celotne-
ga gospodarstva pa je upadel
za osemnajst odstotkov.
Stopnjo pokritja uvoza z
izvozom smo glede na leto
poprej izboljšal in je lani
znašala kar 183 odstotkov.«
-	Kakšna je bila regional-
na razporeditev izvoza?
A. Šepec: »Konvertibilni
izvoz v industriji je porastel
za 43 odstotkov, v kmetij-
stvu in trgovini pa je bil
manjši od nači^vanega.
predvsem zaradi neugodnih,
vremenskih razmer. Izvoz
kmetijstva'je porastel le za
štiri odstotke, V celoti smo
izvoz glede na leto 1982 po-
večali za 28 odstotkov. Bolj
pomemben je strukturni
premik. Leta 1982 smo v ob-
čini Žalec na konvertibilno
področje plasirali 68 odstot-
kov celotnega izvoza, lani pa
že preko 72 odstotkov vsega
izvoza.«
- Kaj lahko poveste o iz-
gubah v lanskem letu?
A. Šepec: »Obseg izgub se
je sicer povečal za 37 odstot-
kov, menim pa, da ni zaskrb-
ljujoč. Največji delež izgube
je na področju elektrogospo-
darstva, kjer zaposleni nima-
jo Ypliva na izkazano izgulx).
Z izgubo so poslovali še v
Montani v Zaloški Gorici in
v tozdu Lik Savinja v Šem-
petru, kjer je izguba znašala
trideset milijonov dinarjev,
Izgube v občini so znašale
dobrih 61 milijonov dinar-
jev. V celoti bo izguba pokri-
ta. Nekaj iz rezervnih sred-
stev, nekaj pa iz sklada re-
zerv v občini. Bolj pa je pro-
blematično poslovanje na
meji donosnosti. Ugotavlja-
mo, da so zaradi slabše likvi-
dnosti oziroma neustrezne
sestave virov sredstev, naše
OZD v preteklem letu name-
njale velik delež dohodka za
poravnavo obresti, S skupni-
mi prizadevanji smo nel^o
uspeli ohraniti tekočo likvi-
dnost gospodarstva. Je pa to
problem, ki tare celotno ju-
goslovansko gospodarstvo,«
JANEZ VEDENIK
Elfonomsifi položal trgovine
v Ceilu Je vedno slabši
Trgovina z žIvIN na drobno nI več sposobna lastne
reprodukcUe
Ekonomski položaj trgo-
vine v celjski občini je, tako
kot sicer v republiki, kriti-
čen. Bistveno se je poslab-
šal v zadnjih petih letih,
najtežje pa je v trgovini z
živili na drobno, kjer pov-
prečni osebni dohodki na
delavca zaostajajo za 15 od-
stotkov za gospodarstvom,
delež akumulacije v dohod-
ku pa že za 69 odstotkov. Od
te trgovine pričakujemo
normalno preskrbo tržišča,
pričakujemo, da bo vlagala
sredstva v razvoj kmetij-
stva in se odpovedala mini-
malni razliki v ceni mesa,
mleka... V analizi, ki so jo v
občini pripravili, ugotav-
ljajo, da je trgovina z živili
že presegla kritično točko
in ni več sposobna lastne re-
produkcije, še manj pa
združevanja ali sovlaganja
sredstev s proizvodnimi or-
ganizacijami združenega
dela.
Razlogov za vedno slabši
položaj trgovine je veliko.
Med njimi so pomembne za-
mrznjene razlike v ceni (mar-
že) in vse večji stroški. Razli-
ke v cenah so bile zamrznje-
ne v odstotkih že leta 1965,
leta 1971 pa v absolutnih
zneskih. To pomeni, da je bi-
la na primer takrat razlika v
ceru pri enem kilogramu
žebljev 150 dinarjev in je ta-
ko ostalo do danes. Poleg te-
ga so vedno večja sredstva,
ki jih trgovina namenja za
plačilo obresti za kratkoroč-
na in dolgoročna posojila za
obratna sredstva. V letu 1982
so za obresti nameruli za 43
odstotkov več sredstev kot
so jih vložili v poslovne skla-
de. Za razširjeno reprodukci-
jo je trgovini ostalo leta 1982
le 250 milijonov dinarjev, v
prvem polletju 1983 pa 186
milijonov. 40 odstotkov teh
sredstev je namenjenih za ši-
ritev materialne osnove
izven trgovskih in delovnih
organizacij. Pri tem so na
najslabšem trgovine na
drobno. Ce bi združile in na-
menile za naložbe v osnovna
sredstva ves denar, bi lahko
skupno zgradili le skromnih
900 kvadratnih metrov pro-
daj alnih površin.
Trgovino vedno huje bre-
meni tudi nelikvidnost. Ter-
jatve do kupcev so se v letu
1982 povečale za 38 odstot-
kov, v prvi polovici leta 1983
pa kar za 88 odstotkov. Ker
je bila v enakem obdobju
rast terjatev v gospodarstvi
in industriji znatno nižja, je
očitno, da se breme nelikvi-
dnosti vse bolj prenaša na tr-
govino.
Položaj v posameznih tr-
govskih dejavnostih je razli-
čen. V okviru trgovine na
drobno dosegajo nadpov-
prečne dosežke v trgovini z
neživilskimi proizvodi in
mešanifn blagom, slabe v tr-
govini z rezervnimi deli, naj-
slabše v trgovini z živili. V
največji meri je to odraz ne-
premišljenega enotnega za-
mrznjenja razlik v ceni. Ra-
zlični so poslovni rezultati
tudi v trgovini na debelo. Iz-
gub sicer nismo imeli, a je v
zelo slabem položaju trgovi-
na z vozili, rezervnimi deli in
priborom. V celju ugotavlja-
jo, da je to tudi odraz preveli-
ke razvejanosti te trgovine,
saj kar 5 delovnih organiza-
cij ponuja podobne izdelke.
MILENA B. POKLIC
ts. IVIAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
flov vrtec bo
polno zaseden
Vrtec na Pešnici v občiru
gentjur bi morali zgraditi že
lani, vendar izvajalec zamuja
2 deli, zato bo prišlo do pre-
(jaje v tem mesecu. Povsem
gotovo to ni, ker skupnost
otroškega varstva, zaradi ne-
I^terih še neopravljenih me-
jitev, ne dobi uporabnega
dovoljenja. Gotovo pa je, da
otvoritve ne bo ob krajev-
nem prazniku, ki ga bodo na
pešnici praznovali 18.
marca.
V novem vrtcu bo 7 oddel-
liov in osrednja kuhinja, ki
bo namenjena vsem otro-
Icom, ki so vključeni v vzgoj-
novarstveno organizacijo v
^ntjurju. V nove prostore
na Pešnici se bodo preselile
tudi štiri skupine otrok, ki
zdaj gostujejo v blokih.
Vrtec bo imel tudi prostore
za celoletno pripravo na šolo
in sicer za otroke, ki niso
vključeni v dnevno varstvo.
Tako bo vrtec že letos polno
zaseden in potrebe Šentjurja
po otroškem varstvu bodo le
trenutno pokrite.
To so Sentjurčani vedeli že
leta 1980, ko so se začele pri-
prave za izgradnjo vrtca,
vendar so se morali zaradi
omejevalnih ukrepov, ki so
bili sprejeti na področju na-
ložb v negospodarske objek-
te, odločiti za gradnjo po fa-
zah. Prvi dve fazi so že kon-
čali, s tretjo, ki predvideva
izgradnjo dodatnih treh od-
delkov z vsemi pomožnimi
prostori, pa bodo začeli na-
slednje leto. Ko bo končana
tudi ta faza, bo v glavnem
zadoščeno potrebi po
otroškem varstvu. V vrtec je
bUo do zdaj vloženo okoli 30
milijonov dinarjev.
V.E.
Na Informativnih dnevili so
pozorno prisluhnili tudi starši
Obisk §e bi! številen, sretSnjje šole pa aobro prtgN^avUene
Informativni dnevi so po-
stali nepogrešljiv vir infor-
macij za učence o šoli in o
poklicu za katerega so se
odločili kot tudi o možno-
stih zaposlovanja in štipen-
diranja. Srednje šole pa
ravno ob informativnih
dnevih dobijo boljšo infor-
macijo o tem, koliko učen-
cev se želi vpisati in kakšne
so dileme, ki še vedno težijo
učence in nenazadnje, kako
na osnovnih šolah priprav-
ljajo učence na poklicno od-
ločitev.
Prve ocene informativnih
dnevov so ugodne, odziv je
bil dober in veliko več star-
šev kot prejšnja leta, je
spremljalo svoje otroke.
Na srednjih šolah sodijo,
da so učenci kot tudi starši
bolje seznanjeni z usmerje-
. nim izobraževanjem kot
prej, da pa še vedno obstaja-
jo velike razlike o kvaliteti
poklicnega usmerjanja med
posameznimi osnovnimi šo-
lami.
Zanimanje učencev se le-
tos bolj ujema z razpisanimi
oddelki za vpis, verjetrK> pa
bo tudi letos težko zapolniti
nekatere oddelke. Tako so
nam na rudarskem šolskem
centru povedali, da je priča-
kovati manjši vpis od mož-
nega na elektrotehniški
usmeritvi, na kovinarski ter
na rudarski. Za zadnji dve bi
lahko vsak učenec dobil tudi
kadrovsko štipencijo. Pre-
malo zanimanja je tudi za
srednjo gostinsko šolo v Ce-
lju. Uspelo jim bo zapolniti
vse tri oddelke za kuharje,
medtem ko za smer strežb,
kjer je tudi največ štipendij,
ostajata še dva oddelka. Na
srednji ekonomski in na
srednji kmetijski šoli se zani-
manje učencev za vpis uje-
ma z razpisanimi mesti. Z
odzivom so zadovoljni tudi
na srednji zdravstveni šoli,
kjer pa nažalost učencem ni-
so mogli postreči z informa-
cijami o kadrovskih štipen-
dijah. Zdravstveni center v
Celju namreč do takrat še ni
razpisal svojih štipendij.
Srednje šole so se trudile,
da bi informativni dnevi čim
bolj uspeli, zato so poleg obi-
čajnih informacij, razdelile
še tiskane informacije, ki so
jih pripravile same ii pa so
jih izdale posebne izobraže-
valne skupnosti. Na rudar-
skem šolskem centru pa so
informativni dan popestrili
še z ogledom neposredne
proizvodnje.
VVE
Vedno se srečujem
sama s sebol
Prijeten topel glas, ki vli-
va zaupanje, skrbno izbrane
besede, premišljene in dore-
čene na vsako zastavljeno
vprašanje, neuradniški je-
zik, zlasti, ko govori o sebi -
vse to oblikuje podolK> naše
sogovornice Jožice Herma-
nove, direktorice Centra za
socialno delo v Celju. Do so-
delavcev je dosledna, za lju-
di, ki se zatečejo k njej v
stisk^ vedno najde čas, če-
tudi ji ga potem zmanjkuje
za njeno vodi tel jsko delo.
NT: Po izobrazbi ste
pravnica in dvanajst let
ste se posvečali bančniš-
tvu. Kakšne izkušnje
imate iz teh časov?
J. Herman: »Pripravniško
dobo sem opravljala v službi
družbenega knjigovodstva v
Celju. Z bančništvom sem
začela kot vodja propagande
v celjski kreditni banki.
Ustanavljali smo veliko pio-
nirske hranilnice in na te ča-
se me vežejo lepi spomini.
Potem sem vodila kadrov-
sko-socialni oddelek in bila
na koncu bančne kariere vo-
dja celjske mestne hranil-
nice.«
NT: Med delom v ban-
ki in delom v sociali na
prvi pogled ni nobene
povezave. Kako ste jo vi
našli?
J.Herman: »Na področju
kadrovsko-socialnega dela
sem imela že nekaj izkušenj.
Tudi samouprava in reorga-
nizacija mi nista bili nikoli
tuji. Delovno sem sodelovala
leta 1978 pri pripravi doku-
mentov v bančnem sistemu,
tudi vodenje mi ni tuje, vse-
skozi sem sodelovala v druž-
benopolitičnih organizaci-
jah.«
NT: Pa vendar ste se
na Centru za socialno de-
lo znašli v čisto drugač-
nem okolju. Ste svoje iz-
kušnje lahko tudi tu po-
rabili?
J. Herman: »Na Center ni-
sem prišla čisto nepriprav-
ljena. Eno mandatno dobo
sem že delala v občinski
skupnosti socialnega var-
stva, bila sem predsednica
izvršnega odbora te skupšči-
ne. Tako sem se preko tega
sisa seznanjala s socialno var-
stvenimi dejavnostmi. Vse-
bino dela sem poznala, da-
našnjega operativnega dela
sem se moi^a naučiti.«
NT: Je vodenje Centra
za socialno delo bdgo-
voma naloga?
J.Herman: »Kot človek
sem pristaš timskega dela in
zato nimam težav s sodelav-
ci. Delo si razdelimo, odgo-
vornost tudi.
Težje je, kadar imam
opravka s posameznimi indi-
vidualnimi primeri. Ne bi že-
lela, da to postanejo moji
osebni problemi, zato se od
njih razumsko odvojim, ker
bi drugače prišlo do poklic-
ne deformacije. Zato zago-
varjam timski pristop do
problemov, da so le-ti osvet-
ljeni iz vseh zornih kotov.
Ljudje nikoli ne smejo, po-
stati številke. Center se v
zadnjem času odpira nav-
zven, se povezuje z drugimi
ustanovcuni, sega v krajevne
skupnosti, kjer vsak socialni
primer najbolje pomajo.
Takšna po\ezava je nujna,
saj gre za človeka, največ-
krat takšnega, ki si sam ne
zna pomagati.«
NT: Nosite »službo« tu-
di domov?
J. Herman: »Nosim, ne
uspe mi potegniti ločnice
m^ njo in domom. Mislim,
da to p>očno tudi ostale žene,
vsaj tiste, katerih delo ima v
sebi ustvarjalnost, odgovor-
nost. Doma razmišljam, ko
gospodinjim, o svojih obvez-
nostih na delovnem mestu in
zadolžitvah v družbenopoli-
tičnem delu. Povsod se sre-
čujem sama s seboj. Temu se
ne da uiti.«
NT: Je vaša družina ob
tem kaj prilu-ajšana?
J.Herman: »Mislim, da ni,
vendar brez razumevanja
moža tega dela ne bi zmogla.
Nikoli me ni omejeval pri
poklicnem delu in delu za
družbo. Oba - tudi hčerka, ki
je študentka, ima razumeva-
nje za moje delo. Pač pa vi-
kende posvetim družini. Bi-
stveno je, da smo konec te-
dna čez dan skupaj, noči so
za delo, ki ga vsega v službi
ne opravim.«
NT: Vam sploh ostaja
kaj prostega časa? Za
kaj ga porabite?
J.Herman: »Dopust seve-
da izkoristim, pa ne za pole-
žavanje na vročem soncu,
ampak za potovanja po deže-
li. Izredno rada imam umet-
nostno zgodovino in njene
dosežke. Brskam po starih
mestih, v sanjah se vračam v
preteklost stoletij, iščem le-
poto, ki se skriva za fasada-
mi starih pročelij, izkopani-
mi arheološkimi predmeti,
folklornimi motivi. Kamor
grem, povsod želim ujeti
utrip sedanjega in prete-
klega.«
NT: Je ta ljubezen do
lepega povezana tudi z
glasbo?
J.Herman: »Je, zelo. Naj-
večjo sprostitev doživim na
dobrem koncertu klasične
glasbe, katerih je v Celju pre-
malo.
Najljubši so mi večeri do-
ma ob glasbi "in dobri knjigi.
Tudi to ne zanemarjam., ker
me notranje bogati. Glasba
pa sprošča, zlasti še, če mi
zaigra hčerka na klavir. To
so večeri, ki so samo naši,
zato mi je vsak dan prekra-
tek, vsak vikend štejem ure,
kdaj se bo iztekel.«
NT: Lju<^ zadnje čase
vedno bolj segajo po teh
vrednotah. Ste razmiš-
ljali zakaj?
J.Herman: »Nasitili so se
potrošniških dobrin, ker ne
prinašajo notranjega zado-
voljstva. Tisti seveda, ki so
dosegli določeni osebni ali
družinski standard. Kultur
ne dobrine prinašajo sprosti -
tev, zato se zatekajo k njim.
To množičnost je treba poz-
draviti. Nekaj smo vendarle
dosegli, zrno podružbljanja
je začelo kaliti. Delovmi tem-
po je utrujajoč, pehanje za
zaslužkom tudi. Odmor je
potreben in vsak ši najde se-
bi primernega. Prav je, da
smo se ljudje začeli ukvarjati
sami s sabo. Tako osmišlja-
mo svoje življenje, ki nam z
nadlogami ne prizanaša. Od-
govorni časi so pred nami in
vsak bo moral po svojih naj-
boljših močeh opraviti svojo
dolžnost.«
, ZDENKA STOPAR
Tudi za Lindek boljši časi
Predvsem morajo popravili cesto
v krajevni skupnosti Fran-
kolovo imajo že mnogo pro-
blemov rešenih, nekaj pa se
jih še kar trdovratno upira.
To ni nič nenavadnega, saj
so se materialni okvirji načr-
tovanja zožili, potrebe pa ni-
so nič manjše. V zadnjem de-
setletju se je marsikaj spre-
menilo v kraju: od telovadni-
ce, vrtca, zasilnih prostorov
krajevne skupnosti, gasil-
slcega doma, vodovoda. Na
vidiku je prenova oziroma
razširitev pokopališča, nova
mrliška veža, posodobitev
vodovoda, pa še kaj. Pro-
blem, ki ostaja, je avtobusni
prevoz na Crešnjice. Ta mora
biti rešen do konca meseca
marca, saj je tudi v ta lep
zaselek speljana nova asfalti-
rana cesta.
Povsem drugačne proble-
n\e pa imajo s cesto krajani
Lindeka, ki so ravno zaradi
te komunikacije, v letošnji
zimi pa še posebej, dobese-
dno odrezani od sveta. Na to
Usodno povezavo so priklju-
čeni tudi kmetje z Male gore,
ki je sicer v straniški krajev-
ni skupnosti. V zadnjem ča-
su so krajani Lindeka ostro
opozorili na problem, kajti
prevečkrat se je zgodilo, da
.'e bila cesta postavljena v
načrt dela krajevne skupno-
sti, a je praviloma izpadel iz
realizacije. Tudi zaradi tega,
W gre ekonomsko gledano
Za veliko investicijo za sora-
^emo majhno število kra-
janov. Doslej pa so imele
prednost le naložbe, ki so ve-
^e nase širši krog občanov.
Cas pa je in to skrajni, da se
Zadovolji tudi potrebam
obrobnih krajev in s tem
Omogoči napredek tistim, ki
^ hočejo ostati na zemlji pa
tudi tistim, ki bi se tja radi
^'Tnili. V celjski občini se si-
cer daje v ra2:vojnem načrtu
krajevnih skupnosti pre-
dnost obrobnim predelom,
primer Lindek pa ni doslej v
pravi obliki prodrl izven kra-
jevne skupnosti.
Zdaj je načrt naslednji: ko
bo cesta prevozna, si jo bo
ogledala posebna komisija
in pripravila predlog načrta
za sanacijo najbolj kritičnih
delov ceste, tako da bi jo te-
kom leta lahko usposobili za
vožnjo. Potem bi jo etapno v
skladu s finančnimi mož-
nostmi sanirali, kot bi to se-
veda tekali načrti. V delo bi
vključili prispevke krajanov,
sredstva zbrana v občini,
mladinske delovne brigade
in po možnosti tudi enote
JLA. Skratka, to je bil dogo-
vor na nedavnem sestanku,
kjer so na Frankolovem bili
navzoči tudi najodgovornej-
ši predstavniki celjske ob-
čine.	D. M.
Skupščine
SIS
S skupščinami, ki se bodo
zvrstile od i^nedeljka do
srede naslednjega tedna, bo-
do tudi v samoupravnih in-
teresnih skupnostih občine
Mozirje ovrednotili in spreje-
li programe dela za letošnje
leto. Skupna značilnost vseh
skupščin samoupravnih in-
teresnih skupnosti je, da bo-
do poleg potrjevanja in pre-
gleda minule^ dela, ter
sprejema plana za to leto
istočasno tudi volili nosilce
najodgovornejših družbenih
funkcij.
Na Vrhu nad Lašidm zaključen tečaj nege bolnika
Krajevna organizacija Rdečega križa Vrh nad Laškim je v sodelovanju z Občinskim
odborom RK Laško pripravila 18-umi tečaj nege bolnika na domu, ki se je končal minuli
petek.
Udeležilo se ga je deset deklet, ki so pokazale veliko volje, prizadevnosti in požrtvovalno-
sti, saj so se ga redno udeleževale navkljub velikemu snegu in slabemu vremenu.
Ob dobrem izvajanju predavatelja - višje medicinske sestre Zvonke Pfeiferjeve, je bilo
tudi znanje vseh udeleženk pri izpitih nadpovprečno. Tako je deset na novo usposobljenih
priključilo k že 70 tečajnicam, kolikor jih imajo v seznarriu pri Občinskem odboru za
celotno laško občino.
Prav bi bilo, da bi teh tečajnic bilo še več, ker bi tako še bolj prišla do izraza nekoliko
strokovnejša pomoč bolnikom sedaj, kakor tudi v morebitnih drugačnih razmerah.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
Nekilal Celje, danes KS Center
19, marec praznik krajevne skupnosti v spomin na ustanovni
zbor Narodne čitalnice 1802. leta
Nekdaj Je bilo današnje
območje luajevne skupno-
sti Center mesto. Razvoj pa
Je iel po vojni svojo pot in
danes Je ta krajevna skup-
nost le središče novega me-
sta.
Krajevna skupnost Center
ima 49 ha in nekaj več kot
4000 prebivalcev. Čeprav je
med njimi veliko starejših je
življenje v njej močno razgi-
bano na vseh področjih
družbenega dogajanja. Tu
sta doma trgovina in obrt, tu
pa je tudi sedež občinskih
upravmih organov, občin-
skih družbenopolitičnih or-
ganizacij, mnogih kulturnih
ustanov in drugih.
Krajani v tej skupnosti
praznujejo 19. marec kot
svoj praznik v spomin na
dan, ko je bil 1862. leta pri
»Balantu«, na prostoru da-
našnje gos+ilne »Ojstrica«,
ustanovni zbor Narodne Či-
talnice. Gre torej za dan in
praznik, ki spominja na veli-
ki dogodek v borbi Sloven-
cev proti ponemčevanju ter
zato za ohranitev in krepitev
slovenske narodrte samobit-
nosti.
Devetnajsti marec bodo
tudi letos počastili s številni-
mi prireditvami, ki bodo
znova potrdile življenjsko
moč te skupnosti, njeno de-
lo, uspehe in tudi naloge. O
vsem tem bo med drugim
govorila razstava foto^afij
in drugega gradiva (prizna-
nja, diplome, itd.), ki bo ure-
jena v dveh izložbenih oknih
Tkanine. Tu bodo prikazali
in opozorili na skoraj vsa živ-
ljenjska in delovna področja
v skupnosti, tudi na komu-
nalno ureditev in na dejstvo,
da je bilo na tem območju v
zadnjem času vehko nareje-
nega za lepši zunanji videz,
za boljše življenjske pogoje
ljudi. Poudarili bodo prosto-
voljno delo, pridobitve, ki jih
je skupnost dobila po zaslugi
drugega občinskega samo-
prispevka (telovadnica pri
osnovni šoli I. Celjske čete,
vrtec, glasbena šola), itd.
Skratka, razstava bo v bistvu
osebna legitimacija krajevne
skupnosti Center,
Izredno zanimiva in po-
membna bo izdaja drobne
knjižice, imenoslovja petin-
dvajsetih ulic in devetih
trgov pa tudi opis vseh spo-
menikov in spominskih obe-
ležij v krajevni skupnosti.
V dnevih pred praznikom,
14. marca, se bodo srečali vsi
nekdanji in sedanji aktivisti,
stari nad 60 let. Zanimivo bo
tekmovanje rezervnih voja-
ških starešin v streljanju in
kegljanju, prav tako kviz
mladih in tabornikov v poz-
navanju tistih dogodkov
NOB, ki so vezani na Celje in
njegovo območje.
Na sam praznični dan pa
bo ob petih popoldne v kon-
certni dvorani glasbene šole
slavnostna seja skupščine
krajevne skupnosti, na kate-
ri poleg ostalih gostov priča-
kujejo tudi delegaciji iz po-
bratenih krajevnih skupno-
sti Donji grad iz Dobja ter iz
Pirana. Program slavnostne-
ga zasedanja bodo izpopolni-
li učenci osnovne šole I. Celj-
ske čete in glasbene šole, si-
cer pa bodo na njem podelili
najzaslužnejšim krajanom
letošnja krajevna priznanja.
Otidarltev
invalidk v
Šoštanju
Društvo invalidov občine
Velenje, ki šteje že okoli
2500 članov, je 5. marca po-
poldne v domu kulture v
^Stanju pripravilo sreča-
nje vseh invalidk društva,
kakor tudi tistih žena in
mater, ki na svojih domo-
vih skrbijo za nepokretne
invalidne člane družine. Po
svečanem pozdravnem na-
govoru in prisrčnem kul-
turnem programu so vse
invalidke v znak pozornosti
prejele tudi skromno dari-
lo. Tako je društvo invali-
dov iz Titovega Velenja z
lepo priložnostno sloves-
nostjo počastilo mednarod-
ni dan žena, kakor tudi svo-
je članice, za kar jim je tre-
ba vsekakor izreči vso zah-
valo.
V. K.
Borci sredi dogajanja
Letne skupščine združe-
nja borcev NOV Karel De-
stovnik Kajuh Celje, ki Je
bila 1. marca letos, se Je
udeležilo okoli 80 borcev.
Poročilo, ki ga Je posredo-
val predsednik Milan Va-
lenčič, so obogatili številni
razpravljalci, ki so osvetlili
veliko aktivnost borcev v
krajevni skupnosti, brez ka-
terih si težko predstavlja-
mo družbeno politično ak-
tivnost v tej krajevni skup-
nosti.
Borci so aktivni v organih
krajevne samouprave, socia-
listični zvezi, zvezi komuni-
stov, delegacijah in drugod.
Ni mogoče prezreti dejstva,
da so se za ustanovitev mla-
dinske organizacije v tej kra
jevni skupnosti zavzeli prav
nekateri borci organizacije,
ki so presekali dolgoletne
razprave in pred kratkim
ustanovili mladinsko organi,
zacijo, ki bo kakor kaže, tudi
zaživela.
V svojih razpravah so bor.
ci izraž^i skrb za ustalitev
razmer v našem gospodar«
stvu in z zaskrbljenostjo od-
klonili vse poskuse za spre.
membo sistema, ki ga neka-
teri krivijo za nastale težave.
Borci smo in bomo tudi v
bodoče branili temeljne pri-
dobitve naše revolucije, kajti
v njih so zagotovilo na našo
svobodo, za nadaljni razvoj
naše samoupravne usmeri-
tve, za bratstvo in enotnost
naših narodov in narodnosti
in za našo neuvrščenost.
Razpravljalci niso mogli
mimo težkega gmotnega po-
ložaja, v katerem so se znašli
nekateri člani organizacije,
katerim je odbor podelil en-
kratno pomoč v znesku 5000
dinarjev iz skromnih sred-
stev, s katerimi razpolaga
borčevska organizacija. V
zveži s tem so sprejeli skle-
pe, da mora odbor storiti vse,
da bo upravičencem dodelje-
na ustrezna družbena po-
moč.
Tako so se borci ene naj-
večjih organizacij v občini
Celje razšli okrepljeni v za-
vesti, da smo, čeprav ne več
mladi, z že načetim zdrav-
jem, opravili v letu 1983 po-
membno delo, ki ga bodo na-
daljevali.
MILAN BATISTIC
Skladišče odpadnega materiala v Laškem
Laško Je bogatejše še za en
nov objekt. Z letošnjim le-
tom Je v nJem pričela poslo-
vati poslovna enota Surovi-
ne Maribor TOZD Celje.
Gre za objekt v katerem se
zbirajo vse vrste sekundar-
nih surovin od železa, pa-
pirja, stekla, plastike in po-
dobno.
»Nedvomno je to objekt,
ki so ga v Laškem že dolgo
potrebovali«, je dejal direk-
tor TOZD Surovine v Celju
Franc Sevčnikar, »saj so po-
trebo po njem kazale t^o
delovne organizacije, kakor
zasebniki.«
Ko je dala pobudo za grad-
njo še občinska skupščina,
so pričeli z delom. Seveda je
največ težav pri tovrstnih
objektih primerna lokacija.
To so našli skupaj z laškim
rudnikom, ki jim je odstopil
zemljišče in sicer nad želez-
niško progo, nedaleč od že-
lezniške postaje v Laškem.
Tako je bila lokacija glede
oddaljenosti od mestnega je-
dra, kot iz sanitarnih vidikov
primerna, zato so pričeli z
gradnjo. V dobrih šestih me-
secih so zgradili prostore na
okrog 650-tih kvadratnih
metrih, kamor bi lahko spra-
vili do 3000 ton odpadnega
materiala, letno pa se ga naj
bi v laški občini po predvide-
vanjih zbralo za ol^og 1000
ton.
Investicija, ki so jo v celoti
krili z lastnimi sredstvi je
znašala 10 milijonov dinar-
jev.
Ob zamisli za gradnjo so
imeli pri TOZD Surovine v
Celju skupno s planom širi-
tve v Mariboru v mislih
predvsem, kako se s svojimi
uslugami čimbolj približafi
uporabnikom, in k^o svoje
usluge izboljšati, s tem pa se
izogniti dragim prevoznim
stroškom. To jim je sedaj z
novo gradnjo v Laškem
uspelo, kmalu pa se bodo s
podobnim objektom pribli-
žali tudi delovnim organiza-
cijam in občanom Šmarja pri
Jelšah.
Sedaj, ko so pričeli poslo-
vati, poskušajo s samouprav-
nimi sporazumi navezati čim
več stikov z vsemi delovnimi
organizacijami, tudi tistimi,
ki doslej z njimi še niso sode-
lovale, prav tako pa s krajani
po krajevnih skupnostih in
jih tako pritegniti k intenziv-
nejšemu oddajanju nepo-
trebne krame. Upajo, da bo
odziv dober in če ta bo, bo
gradnja poslovne enote v La-
škem upravičena.
VLADO MAROT
Hruškasto Jalce
Hedvika Gajšek iz Ponikve pri Grobelnem ima v svoji
»Čredi« kokoši tudi takšno, ki nese med lepimi in debelimi
jajci tudi povsem nenormalno male in čudnih oblik. Takšno,
prej podobno hruški kot jajcu, vidimo na sliki.	EM
Parapieglkom Je odprta pot
Petnajstletnico bodo počastili s prireditvijo
Zveza paraplegikov Slo-
venije obstoja že petnajst
let, kar ne pomeni le praz-
nične številke, marveč veli-
ko več. To je obdobje raz-
voja, napredJia in izboljša-
nja pogojev paraplegikov.
Težko bi bilo našteti vse
pridobitve, izkušnje in spre-
membe, ki so se oblikovne v
teh petnajstih letih. Člani
društva so se usposobili za
prva tekmovanja in marsik-
do je spoznal, da je možno
živeti tudi iz invalidskega
vozička.
Odkar ima zveza paraple-
gikov urejeno dotekanje fi-
nančnih sredstev, je lahko
prilagodila programe dela in
omogočila redno vsakoletno
podaljšano rehabilitacijo na
morju, pred leti je organizi-
rala avtošolo za invalidne
voznike, še naprej usposab-
lja radiomaterje, daje pomoč
in posojila za ureditev stano-
vanj, klančin in dvigal.
V društvu paraplegikov
celjske regije so se za poča-
stitev petnajstletnice svoje
organizacije odločili za za-
bavno prireditev, ki bo v
hali Golovec, 25. marca ob
16 uri. Prire^tev bo huma-
nitarna, čisti dobiček bo na-
menjen za pomoč članom.
Večina regijskih društev v
Sloveniji se je razvijala po-
dobno kot osrednja republi-
ška organizacija. Iz skro-
mnih začetkov so morala
prehoditi naporno pot do
prvih uspehov.
Društvo paraplegikov celj-
ske regije je začetne težave,
anonimnost in nepovezanost
z družbeno skupnostjo pre-
magalo. Posebno zadnji dve
leti so lahko zadovoljni. Pa-
raplegiki v Celju so dobili
funkcionalne prostore, pro-
grami, ki jih načrtujejo so
izvedljivi zaradi finančne
podpore, ki jo dobijo od in-
teresnih skupnosti.
Organiziranje športnih in
rekreacijskih srečanj ter tek-
movanj, kulturnih in druž-ab-
nih prireditev, izobraževal-
nih tečajev, reševanje social-
nih, medicinskih in zdrav-
stvenih težav pri vsakem po-
samezniku, so glavne ndo-
ge, ki jih društvo rešuje. S
pomočjo ustreznih družbe-
nih inštitucij si je marsikate-
ri paraplegik ustrezno prila-
godil stanovanje, si z^adil
klančino, napravil dvigalo,
nabavil avtomobil, opravil
vozniški izpit, dobil ortoped-
ske pripomočke ter se udele-
žil letovanja na morju.
Letos, v jubilejnem 1984.
letu, bo po Sloveniji krenila
karavana prijateljev, ki bo
v pesmi in besedi, s humor-
jem in dobrim razi)olože-
njem v osmih slovenskih
mestih z zabavno glasbeno
prireditvijo razvedrila obi-
skovalce. In prva prireditev
bo v Celju! Ce so slovenski
paraplegiki ponosni na pet-
najst let obstoja njihove or-
ganizacije, so ponosni tudi
na to, da se dobrodelni kon-
certi prično prav na našem
območju.
Zlata selekcija je z zabav-
nimi tekmami prekrižarila že
vso Slovenijo, koncerti naro-
dnozabavnih ansamblov in
koncert desetletja s sto na-
stopajočimi ne bo nikoli po-
zabljen. Teh petnajst let, teh
tisoč dejanj, teh nešteto poti,
je odmaknilo roke z obraza
slovenskega paraplegika.
MARIKA SERBELA-
RUPNIK
Tekmovanje paraplegikov, ki ga pripravijo vsako leto ^
spomin njihovega prvega špoi^ega učitelja Bojana Hro-
vatina.
Kari Stropnik
Človek in pol ali pa še
več. Z dušo in telesom zapi-
san predvsem delu, ki se še
posebej odraža v krajevni
skupnosti Konovo, eni naj-
bolj delovnih v velenjski
občini. Spominjam se let,
ko je bilo v nastajajočem
naselju v neposredni bliži-
ni Titovega Velenja v garaži
njegove hiše volišče. Ta-
krat namreč v krajevni
skupnosti Konovo niso
imeli sodobnega družbeno-
političnega doma, kot ga
imajo danes in mesto so
krajani našli pri Karlu
Stropniku, takrat predsed-
niku krajevne organizacije
socialistične zveze. Sploh
je bila Stropnikova hiša
zbirališče za kovanje načr-
tov o ureditvi kraja Kono-
vo. Zato ni čudno, da ga
pozna vsak krajan, otrok ali
najstarejši, medtem ko je
srednja generacija njegov
najzvestejši sodelavec.
Njegovih udarniških ur
za kraj ne moremo prešteti,
»^s jih je veliko, pa še več
jih bo. Mora jih biti, je od-
ločen, kot je odločna njego-
va močna postava, klen je-
zik, zdrava misel, oster pa
tudi blag pogled naprej.
Rodil se je v nižje ležečih
Skalah, od koder pa se je
moral leta 1957 zaradi po-
grezajoče zemlje (rudnik)
preseliti v višje Konovo. Od
začetka dedje Kari Stropnik
ne pozna počitka. Njegova
pot je enostavno delovna.
»Ko vprežeš voz, ga moraš
vleči. Po asfaltu in makada-
mu, po soncu in dežju. Ce
to rad delaš, ti ni težko. Tež-
je pa je, ko pozno zvečer
razmišljaš, kako mnogi ne
poskušajo vsaj za nelicsij ur
wreči voza in ga potegniti.
Če bi to naredili, bi imeli še
več, kot imamo. Za našo
krajevno skupnost tega ne
morem trditi, ker smo res
složni in delovni, problemi
so drugje."
Kari je zaposlen v Rudni-
ku lignita Velenje v DSSS
kot referent za SLO in DS.
Ze več let to delo, kot osta-
la, sebi primemo izredno
vestno opravlja. O funkci-
jah, ki jih je preveč, ne bo-
mo govorili. Kljub preobili-
ci dela najde vedno čas za
ženo in dve hčerki, ki obi-
skujeta osmi in šesti razred
na OS Veljka Vlahoviča v
Titovem Velenju. Tam je v
kuhinji zaposlena tudi žena
in mati dveh hčerk.
Stropnikova družina je
delovna. Široko gleda v se-
danjost in tudi prihodnost.
Predvsem pa jo odlikuje
delo, poštenost in tudi, mo-
rebitnim težavam navk-
ljub, veselje, humor. Karel
Stropnik ima največjo na-
grado za delo v kraju sa-
mem.
LOJZE OJSTERŠEK
ts. IVIAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Krajani Podhuma si sami
rešulelo probiem pitne vode
^mm^m^mmamiimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
^sak le opravil za 400 ur prostovoljnega Uela
Krajane Podhuma v nepo-
sredni bližfni LaiUiega bo
cesti na Svetino že precej
(asa pestijo problemi pre-
glcrbe s pitno vodo. Lanska
guia je problem poglobila,
gaj so morali plačevati veli-
ke stroške za dovažanje ci-
jtem z vodo.
Pred štirimi leti je komu-
nalna skupnost izdelala
načrt napeljave vodovoda, ki
je planiran za to srednjeroč-
no obdobje. Investicijo so
ocenili na 2 milijona dinar-
jev. Ker denarja za gradnjo
nikoli ni bilo dovolj, je vre-
dnost le te močno narasla.
Na krajevni skupnosti Laško
so sicer razumeli problem
Icrajanov s Podhuma, toda
denarja ni bilo in zato tudi ne
vode. Končno so se v Podhu-
mu odločili, da vzamejo za-
devo sami v roke, zelena luč
pri tem jiin je bila plan, ki
predvideva' izgradnjo tega
vodovoda že letos, Pvanajst
lastnikov se je odločilo za sa-
mostojno akcijo pri gradnji
vodovoda z vso p<>dporo kra-
jevne skupnosti.
Na skupnem sestanku so
ustanovili koordinacijski od-
bor za izgradnjo vodovoda,
kateremu predseduje Slavi-
ca Ojstršek. Z deli so pričeli
konec novembra po obstoje-
čih načrtih. Vsak zainteresi-
rani pa je moral prispevati
400 tisoč dinarjev in poma-
gati pri izkopu kanalov za
vodovodne cevi v dolžini
treh kilometrov. Vse proste
sobote in nedelje, popoldne-
ve in praznike so delali.
Vztrajnost pri delu se jim je
obrestovala. Do 15. januana,
ko je zima najbolj pritisnila,
je ostalo le še dobrih sto me-
trov, da bi bile vse cevi polo-
žene. To bodo storili takoj,
ko se bo vreme izboljšalo. Po
15. marcu pa bodo pričeli
graditi rezervoarje, so jim
obljubili na komunalni
skupnosti. Postavili bodo
dva z zmogljivostjo 50 kubič-
nih metrov vode, pretok pa
je 10 litrov na sekundo, kar
bo zadoščalo potrebam kra-
janov.
Kljub temu, da so jim pri
izkopu pomagali stroji kopa-
či, je vsak posameznih vložil
doslej okoli 400 ur prosto-
voljnega dela. Denarja od
prispevkov jim je še ostalo.
Z njim bodo plačali še insta-
laterja za sklapanje cevi,
nadzornega inšpektorja in še
k^
Da je bilo potrebno pri de-
lu veliko prigovarjanj, odre-
kanja in včasih tudi hude
krvi, bi bilo odveč obešati na
veliki zvon. Ze to, da cevi
sekajo 15 zemljišč različnih
lastnikov kaže, kolikšno me-
ro dobre volje je bilo potreb-
no, da so na koncu vsi enot-
no prijeli za delo.
VLADO MAROVT
Nalmlalši v Preboldu za kmečke ženske
v petek so najmlajši iz preboldskega vrtca pripravili prisrčen kulturni program, medse pa
so povabili kmečke ženske iz krajevne skupnosti Prebold. Oči mnogih kmečkih žensk so se
zasolzile od sreče, ko so jim najmlajši pokazali, kaj vse znajo. To srečanje so v vrtcu v
Preboldu pripravili že tretje leto. Letos se ga je udeležilo kakšnih sto kmečkih žensk, prišli
pa so tudi predstavniki krajevne skupnosti, tekstilne tovarne Prebold, Mika in Hmezada.
Kmečkim tenskam so v vrtcu spekli tudi orehovo potico in jih pogostili in kar težko so se
potem ženice poslovile od najmlajših krajanov. Povedale so, da je to njihovo najlepše darilo
za Dan žena.
JANEZ VEDENIK
Silva Aber
Iz mrliške vežice v Slovenj Gradcu smo pred dnevi
pospremili na pokopališče v Šmartno pri Slovenj
Gradcu k zadnjemu počitku Silvo Aber, domačinko in
predmetno učiteljico iz Šoštanja, ki je tragično izgu-
bila svoje mlado življenje v hudi prometni nesreči.
Silva Aber se je rodila 30. decembra 1945. leta v
Slovenj Gradcu. Po končani gimnaziji na Ravnah na
Koroškem je študirala slovenščino in angleščino na
pedagoški akademiji v Mariboru, nato pa se je zapo-
slila na osnovni šoli Podgorca v Podgo^u pri Slovenj
Gradcu, od 1. septembra 1970. leta dalje pa je pouče-
vala na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju. Kot mar-
ljiva in prizadevna učiteljica je na šoli poleg službene
obveznosti delovala še na raznih področjih družbeno-
političnega življenja. Bila je tudi Imjižničarka in pover-
jenica za mladinski tisk, ki je številnim mladim gene-
racijam učencev posredov^a vso bogastvo in lepoto
naše mladinske in druge literature. I^edno seje anga-
žirala pri tekmovanjih za Kajuhovo bralno značko.
Razen tega je bila tudi vodja dramskega in recitator-
skega krožka ter tako z mladimi poustvarjalci poma-
gala pri kulturnih programih na številnih proslavah v
šoli kakor tudi v krajevni skupnosti. Med učenci, sta-
novskimi kolegi, pa tudi v soseski, kjer je stanovala, je
bila zelo priljubljena s svojo vedro naravo, odkritostjo
in pripravljenostjo, da pomaga kjerkoli je bilo to po-
trebno. Sodelovala je tudi v hišni samoupravi in si
prizadevala za čimboljše in lepše urejeno okolje stano-
vanjske soseske, zato jo bodo tudi stanovalci zelo po-
grešali.
Za njeno vsestransko pedagoško in družbenopoli-
tično delovanje so se ji ob odprtem ^obu zahvalili kar
štirje govorniki. V zadnje slovo so ji zapeli žalostinke
učenci osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja ter pevski
zbor domačinov iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu.
VIKTOR KOJC
Topla beseda vedno pravo mesto najde
JUicUe ob 4tO-letnlcl Rdečega križa - sosedska pomoč
Sekretarka Občinskega
odbora Rdečega križa v Slo-
venskih Konjicah, Marta
Šmalc, v€ za stiske ljudi, ki
jih redno obiskujejo aktivi-
sti Rdečega križa. Ostareli,
osamljeni, socialno šibki pa
često tudi sami potrlcajo na
vrata Občinskega odbora s
prošnjo za pomoč v stiski.
-	Kakšen je vaš prednost-
ni program dela?
»Predvsem razvijanje raz-
nih oblik socialne dejavnosti
in solidarnosti, pomoč osam-
ljenim in ostarelim, pa inva-
lidom.«
-	Kako to vaše poslan-
stvo uresničujete v praksi,
na terenu?
»Aktivisti Rdečega križa
se veliko pogovarjajo z ljud-
mi, potrebnimi pomoči. Po-
moč pa ni samo zavoj rablje-
nih oblačil, ampak pred-
vsem topla beseda. To skrb
bomo skušali letos še bolj
utrditi.«
-	Zakaj prav letos?
»V počastitev 40-letnice
Rdečega križa v novi Jugo-
slaviji je skupščina te huma-
nitarne organizacije razpisa-
la tekmovanje pod delovnim
naslovom; »Pomoč osame-
lim, ostarelim in invalidom.«
Vključevali naj bi se pred-
vsem mladi člani, aktivisti
Rdečega križa, v sodelova-
nju s krajevnimi organizaci-
jami in starejšimi člani, kajti
otroci, čeprav so izredno pri-
zadevni, v vsako hišo ali sta-
novanje ne morejo in niti ne
smejo. Do sedaj so se v tek-
movanje vključile osnovne
šole: Edvard Kardelj in Du-
šan Jereb iz Slovenskih Ko-
njic ter šoli iz Zbelovega in
Jerneja. Akcija na terenu se
je pričela 1. februarja in bo
trajala do 20, julija, ko bodo
objavljeni rezultati, v mese-
cu septembru pa bodo pode-
ljene nagrade in priznanja,«
- Toda akcija verjetno ni
zgolj tekmovalnega zna-
čaja?
»Seveda ne. To so pravza-
prav zametki prave sosedske
pomoči, ki naj bi jo ohranili
in razvijali tudi v prihodnje z
namenom, da res nihče ne bi
ostal sam in osamljen.«
- Kako pa se nanjo odzi-
vajo tisti, ki jim je pravza-
prav namenjena?
»Zal moramo povedati, da
mnogi za zdaj pomoč često
odklanjajo. Toda mi ne bo-
mo obupali. Prepričani smo,
da si moramo najprej prido-
biti zaupanje teh ljudi in da
bo šele potem uspeh tak, kot
si ga želimo.«
MATEJA PODJED
Pomanjkljiv napis
Pred cestninsko postajo v Arji vasi je tudi odcep za Dravo-
grad in Titovo Velenje. Na tabli še vedno piše samo Velenje,
kar ni prav, saj manjka Titovo! Po skoraj letu in pol bi
odgovorni že lahko odpravili to napako, saj so jo na drugih
tablah že in celo pravočasno. Malenkost? Sploh ne!
LOJZE OJSTERSEK
Sončni park bol
Kot vse kaže bo celjski »Sončni park« le dobil takšen
obseg kot je bilo spr\'a predvideno. Ker je zazidalni načrt
»Dolgo polje 3« že sprejet, bo kompleks »Sončni park- čez
nekaj let popolnoma obkrožen z naselji in te površine bodo
v precejšnji meri izgubile svojo kmetijsko vTednost. Zato bo
celjska občinska skupščina odločala o spremembi namemb-
nosti tega zemljišča.
Park naj bi gradili postopoma; v naslednjih dveh letih naj
bi uredili jugozahodni del, v naslednjih šestih letih pa pred-
vidoma še ostali del. Pri urejanju parka, kjer bodo tudi
pomembne rekreacijske površine za okoliška naselja, bo z
delom in sredstvi sodelovalo več celjskih krajevnih skupno-
sti.
S. S.
V Lečah prenovili pošto
v Ločah so pred dnevi odprli prenovljene prostore pošte.
Razveselili so se jih krajani Zbelovega, Jerneja, Draže vasi,
2ič, Spitaliča in seveda Loč. Medtem ko so pošto obnavljali,
je le-ta nemoteno delala tudi po zaslugi gasilcev v kraju, ki
so za nekaj mesecev odstopili svoje prostore v gasilskem
domu. Dve uslužbenki na pošti in trije pismonoše imajo zdaj
na voljo 70 kvadratnih metrov smotrno urejenih prostorov v
enem izmed delov gasilskega doma. Naložba je PTT Celje
veljala 1,7 milijona dinarjev.
MP
Življenje pod isto streho
SmarskI Dom upokolencev Jo svetel
Ena pomembnejših popotresnih
pridobitev v občini Šmarje je tudi
Dom upokojencev v Šmarju. Je tudi
ena tistih pridobitev, ki odraža neke
vrste kulturno raven okolja, kjer je
zrasla. Stavba je modema, odnosi
znotraj nje pa topli, vse skupaj pa je
tudi konkreten odraz družbenopoli-
tične skupnosti do ostarelih in one-
moglih ljudi, občanov.
Kasneje je bil dograjen še prizidek,
tako da dom lahko danes sprejme 165
oskrbovancev. Največ jih je iz občine
Šmarje, ustanoviteljice zavoda, precej
iz šentjurske občine kot soustanovite-
ljice, nekaj pa tudi iz ostalih sloven-
skih občin.
Življenje v domu je pestro, vključno
2 delovno terapijo, ki se ji oskrbovanci
radi odzivajo. Ukvarjati so se začeli
tudi s fizioterapijo, radi pomagajo v
pralnici, pri likanju, zlasti pa pri delih
Ha manjšem posestvu, kjer redijo svi-
nje in obdelujejo dve njivi. Na tej eko-
nomiji marsikaj zraste in morda je
prav zaradi tega tudi cena oskrbnega
dne nekoliko nižja kot jo poznajo dni-
god v takšnih ustanovah. Učinek pose-
stva je dvojen: ljudje, ki so bili nekoč
navezani na zemljo in živali, niso po-
polnoma odrezani od teh opravil pa še
ekonomski učinek nikakor ni zane-
marljiv.
V Domu upokojencev v Šmarju de-
luje še pevski zbor, imajo veselega har-
monik^a, tu so še številni izleti v na-
ravo in obiski zanimivih krajev, zlasti
pa je pestra ročnOdelska dejavnost. Do
sedaj so imeli oskrbovanci v domu dve
razstavi ročnih del, prvo ob letošnjem
Novem letu in sedaj ob 8. marcu. Raz-
stavljeni izdelki so lahko tudi odraz
duhovne vsebine ljudi, ki jih je starost
pripeljala v skupen dom, pod isto
streho.
MARJELA AGRE2
8. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
Napotnikova odličla za pevce
Prejeli so Jih člani RuOarskega okteta
v kulturnem domu v Tito-
vem Velenju že dolgo ni bilo
slišati toliko lepih in doži-
veto zapetih slovenskih in
drugih pesmi, kot na prvem
samostojnem koncertu Ru-
darskega okteta, 24. fe-
bruarja.
Ta prvi koncert je bil vse-
kakor svojevrsten in izjemen
uspeh domačih pevcev, ki so
v enem samem zanosu, ki se
je stopnjeval od pesmi do pe-
smi, zapeli kar 20 vokalnih
umetnin. To je izreden pev-
ski napor, ki je terjal od vseh
izvajalcev veliko glasovno
vzdržljivost, ki ni popustila
niti na koncu, ko so zapeli še
dodatno Kajuhovo-Rijavče-
vo pesem Ob Kolpi.
Sirom Slovenije poznamo
najrazličnejše oktete, poime-
novane po krajih, iz ibiterih
izhajajo. Za oktet iz Titovega
Velenja pa je značilno, da so
si nadeli ime Rudarski oktet
in tako tudi na ta način potr-
dili svojo pripadnost več kot
stoletni rudarski tradiciji v
Šaleški dolini. Rudarski ok-
t&t je bil ustanovljen leta
1979, v sedanji sestavi pa po-
jejo že tretje leto. V svoji več
kot petletni pevski karieri
imajo za seboj že preko 50
priložnostnih javnih nasto-
pov.
V	zahtevnem programu, ki
je bil sestavljen iz treh delov,
so poleg ostrih zapeli še pe-
smi iz Primorske, Koroške
in Prekmurja. V uvodnem
delu so intrepretirali naro-
dne in delavske pesmi z za-
ključno Zdravljico.
V	drugem delu koncertne-
ga večera so zapeli partizan-
ske pesmi, ki so vsaka po
svoje evocirale spomine na
težke čase vojne. Ker smo v
teh dneh obujali spomine na
40-letnico Kajuhove smrti, je
najbolj presunila prav njego-
va pesem Ob Kolpi s soli-
stom Anton Šporinom, ki so
jo ob koncu še ponovili. Po-
sebno razčlembo bi vseka-
kor zaslužile tudi vse štiri ru-
darske pesmi, ki so pravza-
prav specifičen, torej lasten,
značilen in vsebinsko vseka-
kor najizrazitejši del reper-
toarja Rudarskega okteta.
Ob koncu drugega dela na-
stopa je Karel Kordčš v ime-
nu Kulturne skupnosti obči-
ne Velenje čestital oktetu k
doseženim uspehom ter se
zaiivalil za doživet koncetni
večer. Nato je članom okteta
in pevovodji podelil Napot-
nikova priznanja in bronasto
značko.
Sledil je še zaključni del
koncerta, v katerem so poleg
domačih umetnih, zapeli še
po eno češko in rusko pe-
sem.
Člani rudarskega okteta
so: prvi tenor Franc Bahčič
in Ivo Kolar, drugi tenor
Franc Slatinšek in Oto Gra-
dišnik, prvi bas Jože Rovš-
nik in Franc Martinšek, dru-
gi bas Janko Vovk in Tone
Sporin ter umetniški vodja
Ludvik Glavnik. Ves kon-
cert je z domiselnimi vme-
snimi recitacijami dopolnje-
vala in povezovala simpatič-
na Mira Cretnik in tako še
popestrila lep koncertni ve-
čer, ki bo še dolgo ostal v
prijetnem spominu.
V. KOJC
Se več
delavnosti
Kulturno društvo Anton
Aškerc v Šmarju pri Jel-
šah dobro dela, zlasti se je
kulturna dejavnost v tem
kraju oziroma v društvu
razmahnila v zadnjih šti-
rih letih. Tako bi lahko
zaokrožili oceno dela v
tem društvu, ki so jo člani
izrekli na nedavnem obč-
nem zboru.
Uspešno se že dlje časa
predstavljajo zlasti moški
pevski zbor in amaterska
gledališka skupina. Da so
te domače kulturne ustvar-
jalce »vzeli občani za svo-
je«, je bila gotovo ena naj-
bolj spodbudnih ocen na
občnem zboru. Ob tej pri-
ložnosti so izvolili tudi no-
vega predsednika društva
Anton Aškerc v Šmarju.
Pri kadrovanju so bili kar
srečne roke, saj je Jože
Čakš eden najbolj priza-
devnih delavcev v kulturi v
šmarski občini.
Kot osrednje rudoge za
nadaljnje delo društva so
člani opredelili nadaljnjo
rast kakovosti in postopno
širjenje dejavnosti. V kul-
turnem hramu v Šmarju
naj bi v okviru društva naš-
li mesto še lutkarji, glasbe-
niki in plesno-folkloma
skupina.
M. A.
»Revizor« v Smarii
Torkarjevo komedijo so uprizorili
ljubitelji odra
že uvodoma moramo za-
pisati, da sodi gledališka
skupina Kulturnega druš-
tva »A. Aškerc« iz Šmarja
pri Jelšah med tiste, s kate-
rimi lahko pošteno, odkrito,
kritično in ustvarjalno go-
vorimo.
Letos so se lotili besedila
Igorja Torkarja »Revizor 84«.
Ta tipska komedija je bila
napisana pred dobrimi dese-
timi leti, tako pa je imela tu-
di letnico v naslovu. Mladi
ljubiteljski gledališčniki pod
vodstvom Jožeta Cakša so
besedilo nekoliko adaptirali
in ^tualizirali, saj je znano,
da so tovrstne komedija do-
kaj hitro zastarele, njihova
aktualnost pa z odmikom ča-
sa zbledi. Torkar se je v kon-
strukciji dramaturgije v
glavnem držal »klasičnega
Revizona«, pri tem pa doga-
janje ni vedno uspel držati v
napetosti. Besedilu lahko
očitamo razvlečenost in po-
navljanje, ki nikakor ne gre v
prid tempu in dinamiki
predstave. Režiser Jože Cakš
se je sicer lotil črtanja 1
dila, vendar bi potrebo\
bolj pogumen svinčnik,
uspeha je imel z aktuali
mi dopisi k besedilu.
Predstavo bi lahko in
vali igro tipov iz današr
časa v današnjih druži
političnih odnosih, kon
jo z ostro ostjo zoper nev
vičeno bogatenje, izkor
nje družbenega položaj
nančno izprijenost in p
nje za »visokimi« donos
položaji, ki nas izpridi d
likšne mere, da poštar
skrajno nečloveški. Ni
korajžna tema z ostrimi
logi, ki pa zavoljo odmal
nosti na nekaterih m«
nekoliko splahnijo, ve:
še vedno aktualno reže
normalno človeško za'
Režiser je imel dobre s
lavce: vloga Marje v izv
Nataše Šket, Štef Nosan
mandir Milice; Luka 7
učitelj in šef občinskegj
bora za prosveto in kulti
poosebil ga je Jože Go;
Kristina dr. Možek - A
Novak; obe manekenki
ba in Beba) - Tanja Jurjt
Darja Lojen in Sandi Ril
Boris Lojen; Ana - nje|
žena je bila Mimica Ki<
Dejan Nečimer se je spe
jel z vlogo Ivana Gostin
- upravnika hotela; T
Cretnik je pooseblja'
ja Tovarnika; Brani?
zel je predstavila si
natakarico; brezp^
skar grafik pa je
Novak.
Sceno je izdelal in
no vodil predstavo Su.
Šket, zamislil si jo je B
Lojen, glasbeno je predsi
opremil Caci Cerj^, ms
in frizure sta izdelali J
Gojtžin in Darinka Sto*
kostume je zasnoval
tudi izdelala Anka
vodja predstave je
Krese, šepetalki pa
Cakš in Bojana Božič. ;
Seveda ne smemo spr
dati velikega deleža reži*,
in i^alca. Jože Cakš je ij
tudi osrednjo vlogo Anti
Ovinka, direktorja podru
ce Velemarketa in predij
nika občine. Njegov reži)
prispevek je bil v meja^
ustvarjalne režije z nek
mi poskusi soavtorst
predvsem pri adaptaciji
sedila. Izredna skrb za av
in vizualni del predstav
njegova in zasluga vseh oi
lih članov skupine. Na sp|
no lahko ugotovimo,
predstava, predvsem zav
razvlečenega besedila in
malo režijskih črt, ne so
sam vrh slovenske glec
ške ljubiteljske dejavne
sodi pa med predstave, ki
zagn^ gledališčniki
pravljajo z veliko skrbjd
ljubeznijo, predvsem pa f
med predstave s sodobi
in učinkovitim sporočiloi
ŠTEFAN ZVI2^
Kislo grozdie
Okrnjen uspeh Svetlane
Makarovičeve ¥ Laškem?
Da bo od samega začetka jasno; očitek nepopolnosti
ne ^e avtorici in izvajalki, kot tudi ne glasbenikom, ki
so jo spremljali. So ena vrhunskih skupin, ki zelo
intenzivno nastopa po slovenskih odrih in salonih, kot
moremo prebirati v časopisnih poročilih in ocenah,
tudi izredno uspešno in pred prenapolnjenimi avdito-
riji. V Laškem je bila dvorana napolnjena le do polo-
vice in vsi, ki so bili tam bodo pritrdili, da jih je
avtorski recital, govorjen in pet, od točke do točke vse
bolj navduševal.
In v tem girou leži zajec. Ce bi bila v tej občini
kulturna politika pri moči pogosteje zagotavljati stik
občinstva s sodobnejšimi iskanji in dosežki umetniške
izpovedi, bi ne bilo treba govoriti o nepopolnem
uspehu. Je pač tako, da ima prav angleški igralec,
pisec in režiser Peter Ustinov, ki v svoji odrski kome-
diji »Štirje polkovniki« skozi usta ruskega polkovnika
pravi: »Kdor ni nikoli slišal za kopalnico, si je ne želi!«
Silno redki so obiski posamičnih umetnikov in an-
samblov v tej občini, ki imajo ugled in raven v sloven-
skem prostoru in čez njegove meje. Razen nekaj ko-
merci^o-zabavnih skupin in pomodnih posamezni-
kov, smo v zadnjih letih prislufmili le Partizanskemu
pevskemu zboru in Slovenskemu oktetu, nekaj več
tega je doživela šolska mladina, ki dobiva obiske iz
Ljubljane v okviru programa Glasbene mladine. No-
čem biti komu krivičen, toda kaj izrednega že tako
redki kulturni domovi niso gostili.
Je že res, da ljubiteljska kultura v laški občini ni
zadremana Tmjulčica, da se marsikaj dogaja, da prire-
ditev ni ravno malo, da mnoge teh prireditev dosegajo
tudi solidno raven. Vendar ljubiteljstvo ne more nado-
mestiti vrhunskih umetniških stvaritev. Posredno pa
doživimo tiste, ki so se obdržale na (morda tudi krivič-
nem) situ televizijskih selektorjev. Ta čudež tehnike, ta
slikovna in glasl^na skrinja pa tudi ni živ stik; je le
medij, je posrednik oropan fiuidnosti skupnega am-
bienta.
Priznajmo, da ob eni najnižjih stopenj za financira-
nje kulture v Sloveniji, laška občina ne more uživati
obilja pri kiiltumem omizju. Res je pa tudi, da enako-
pravno prispevajo občani k skupni slovenski cehi -
vsaj dvakrat več, kot si morejo privoščiti za občinski
pogrinjek. To pa je grm, v katerem se valja medved, ki
se tako roga trditvi o enakopravnosti vseh Slovencev
do dosežkov narodove kulturne žetve. Pičla sredstva
podeželskih občin zadoščajo komaj za najnujnejše, za
knjige in nekatere institucije, ki se napajajo iz občm-
skih prihodkov za kulturo, kaj malega ostane za ama-
terske skupine, za kakšno opeko na strehi kulturno-
zgodovinskega spomenika. Ck>stovanja pa so draga,
hudo draga, čeprav so ponujeni programi objektivno
vredni svojega denarja. Tako so najbolj zrele jagode na
trti za nas kislo grozdje, ki ostane neobrano tudi kadar
nam je na dosegu roke.
Kvadratura kroga? Bili so časi, ko so pevci prepevali
arije tudi v dvoranah zadružnih domov; časi ko je še
kulturna skupnost Slovenije prispevala polovico k
stroškom gostovanj iz »metropole«. Smešno kaj?
Epilog:
Dva tri dni po gostovanju Makarovičeve, je nek
drugi mojster takoimenovane narodno-zabavne glasbe
to isto dvorano v Laškem spremenil v velikansko kon-
zervo živih ljudi.
Ce torej ni nič narobe v naši kulturni politiki, me-
njajmo enkrat za spremembo narod!?
JURE KRAŠOVEC
Tamburaši tudi na Polzeli
Na Polzeli so pred dnevi ustanovili tudi tamburaški orkester, ki deluje v okviru Svobode,
sestavljajo pa ga učenci osnovne šole Polzela. Do sedaj se je Polzelanom predstavil že
trikrat, vodi pa ga Mija Novak. Ce bo orkester dobro delal bo lahko veliko doprinesel k
pestrejšemu kulturnemu življenju v tem kraju.	T. TAVCAR
Njihova želia le - dobiti
čim več mladili plesalcev
V Pionirskem domu Cvet-
ke Jerinove v Celju priprav-
ljajo najmlajši učenci ple-
sno gledališko predstavo z
naslovom Ko si srečen. Ta-
ko bodo širšemu občinstvu
prvič predstavili delo od-
delka za plesno vzgojo, ki
ga vodi Ana Vovk Pezdir.
Naslov, Ko si srečen, so si
izbrali po prvem plesu s ka-
terim se predstava začenja,
vsebina pa je vezana na zna-
no švedsko ljudsko pesem
Ko si srečen, tleskni s
prsti...
Sledi pet plesnih točk, ki
se ne navezujejo druga na
drugo, vendar so vse vzete iz
otroškega sveta. Zaplesali
bodo zmaja s sedmimi glava-
mi, od katerih vsaka želi ne-
kaj drugega in se zaradi tega
spro med sabo. Sledil bo ra-
zburljiv matematični bojni
ples med pravilnimi in na-
pačnimi matematičnimi reši-
tvami. Tudi priljubljena
otroška junaka Picko in Pac-
ko sta našla svoje mesto v
plesu te skupine, ki je nad-
vse zabavno upodobila nju-
ne lumparije. Potem se tu
pojavlja še Pedenjped v ra-
zličnih podobah in na koncu
še cebrasta cesta - otroška
želja, da bi ceste bile prepre-
dene s cebrami, ne pa z ne-
varnimi pločevinastimi štiri-
kolesnimi strahovi.
Prvič se je plesna skupina
predstavila za Novo leto star-
šem in sorodnikom. Z novo
predstavo pa želijo pred-
vsem opozoriti nase in na
svoje delo in tako pritegniti
k delu še več osnovnošolcev.
Kajti osnovni cilj dela v tej
skupini je vzgajati in plesno
os večati mlade že v zgodnji
otroški dobi.
VVE
Pričeli obnavllati dvorano
Kulturnikom na UubečnI pomagajo delovne organizacije
Po skoraj dvajsetletnem
premoru so v Ljubečni pri-
čeli z obnovo dvorane Za-
družnega doma.
Ta meri nekaj več kot dve-
sto kvadratnih metrov, in io
je občutno načel zob časa. Že
nepoznavalci lahko ugotovi-
jo, da prejšnji lastnik Hme-
zad ni preveč skrbel za ta ob-
jekt, ki so ga v petdesetih
letih postavSi s prostovolj-
nim delom kmetje Ljubečne
in okolice. Ob velikem razu-
mevanju celjske Kmetijske
zadruge in delovne organiza-
cije Potrošnik je konec pre-
teklega leta podpisala kra-
jevna skupnost sporazum o
prenovi in uporabi te dvora-
ne in še nekaterih prostorov
v zadružnem domu.
V krajevni skupnosti, kjer
tak prostor še kako potrebu-
jejo, so takoj pričeli z deli.
Organizirali so režijski od-
bor, ki bo skrbel, da bi bila
dela čimprej končana. Na
skrbi bo imel tudi zbiržC
sredstev.	f
Po prvih računih bo olT"
va veljala blizu 4 milijone^
narjev. Seveda v to niso V;,
ta dela, ki jih bodo opr^
krajani prostovoljno.
sredstev bodo zbrali r?
krajani, nekaj bodo prii^
vala društva in organizacJ
Računajo pa tudi na poi^l
organizacij združenega c:
in nekaterih samouprav*^
interesnih skupnosti. ^
MILAN BREc
ts. IVIAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
ininsko
)štvo tudi v
mpetru
ila dvorana hmeljar-
la doma v Šempetru je
: skoraj premajhna za
to število krajanov, ki
rišli na ustanovni občni
^ planinskega društvi,
povsod ob takšnem do-
lu, so tudi tu najprej
jjeli društvena pravila,
feli plan dela in izvolili
^e upravljanja. Prvi
(sednik je Ivan Suler, ki
I mu zastavili vprašanje,
ien namen naj bi imelo
petersko planinsko
itvo?
lamen je jasen, popeljati
/eč delovnih ljudi v na-
. V Šempetru je veliko
incev, ki so vključeni v
a planinska društva, se-
^ se jim ponuja prilož-
f organizirano s skup-
'mi tudi v Šempetru
»•--v imo. Iniciativni od-
rajevni konferenci
i je za ta dogodek
1 pripravljal, vseeno
J presenečeni ob veli-
obisku ustanovnega
•a. Le-tega se je udeležil
predsednik izvršnega
Dra pri planinski zvezi
'enije Marjan Oblak, ki
^e nakazi nekaj smer-
-^.am v imenu tisočih
čestital kot 177.
icemu planinskemu
Poleg običajnih
itvenih izletov, pohodov
^ponov bomo organizira-
5aje za inštruktorje in or-
zatorje. Prevzeli naj bi
vzdrževanje označene
dnske poti Sempeter-
1. Prišlo naj bi tudi do
ega sodelovanja s turi-
•m društvom, ki ima v
ičnem domu v Peklu
ojanko savinjske planin-
poti.«
EM
V desetili mesecili 12 tisoč gostov
Dom poč Reško planino Je znan po Uobrt hrani
Bertl Tavš je že deset me-
secev oskrbnik planitiskega
doma preboldskih planin-
cev pod Reško planino. Pla-
ninci iz Prebolda pravijo,
da tako skrbnega oskrbnika
v tem domu že dolgo ni bilo,
zato tudi ni naključje, da je
dom pod Reško planino
med najbolj obiskanimi v
naši regiji.
-	Koliko gostov je prišlo
pod Reško planino, od kar
ste vi tu oskrbnik:
»Najnianj 12.000, sicer pa
se to lepo vidi po knjigi, v
katero se vpisujejo obisko-
valci, oziroma ljubitelji pla-
nin. Povedati moram, da je
dom odprt le ob sobotah in
nedeljah.«
-	Kaj vse nudite gostom,
ki prihajajo v to lepo pla-
ninsko postojanko?
»Vse vrste pečenke, belo
meso, domače speoialitete in
koline, pa še bi lahko našte-
vali. Klobase in podobne re-
či pripravljam, oziroma de-
lam sam.«
-	Organizirate v domu
kakšne prireditve?
»Velikokrat. Ob sobotah
zvečer imamo plesne prire-
ditve, na katerih igra ansam-
bel, ki ga sestavljajo domači-
ni iz Marija Reke. V soboto
pa so noč v našem domu pre-
živele vse ženske iz Marija
Reke, ki so tu proslavile Dan
žena.«
-	Od kod vse prihajajo
gostje?
»Predvsem so to domači-
ni. Lahko bi rekli, da je dom
njihov, da je tu nekakšno
mesto za njihovo družab-
nost. Mnogo je tudi planin-
cev iz Prebolda in iz vse Sar
vinjske doline, nemalo pa je
tudi gostov iz drugih držav.«
-	Se da do doma priti z
avtomobilom tudi pozimi?
»Cesta je dobro plužena,
tako da ni težav, razen takrat
seveda, ko močno sneži.«
-	Kaj pogrešate v domu?
»Nujno bi bilo treba nape-
^Ijati strelovod ter telefon,
upam pa, da bodo še letos v
'domu dokončno uredili tudi
■ležišča.«
JANEZ VEDENIK
Oskrbniku doma pod Reško planino Bertlu Tavšu pomaga
v domu tudi njegova žena.
Planinska
orientacija ob 25
letnici društva
Planinsko društvo Pol-
zela prireja že 10. planin-
sko orientacijo, tokrat ob
25 letnici društva, 10 letni-
ci Šaleške planinske poti
ter ob 35 letnici konferen-
ce SKOJ in 80 letnici Šale-
ške podružnice SPD.
Orientacija bo v soboto,
17. mcirca, ob 9. uri. Start bo
na železniški postaji Šmart-
no ob Paki. Tekmovalci naj
imajo s seboj opremo po
Pravilniku (OPOL ObM-
DO, 27. 3. 1976), topograf-
sko karto CELJE 1 (list
31,1:50.000).
Ekipe so razdeljene v šti-
ri skupine: pionirji, mla-
dinci, člani in staiejši člani.
S. J.
V Podčetrtku vrtajo
Delavci ljubljanskega
Geološkega zavoda v Pod-
četrtku že lep čas vrtajo v
zemljo. Naročnik teh del je
TTG, temeljna organizacija
Atomske toplice iz Podče-
trtka, ki ima nedvomno ve-
lik interes, da bi zdravilna
voda ne usihala, da bi bila
še toplejša, zdravilnejša in
večnamenska.
Iz vrtine ob starem delu
zdravilišča naj bi, po predvi-
devanjih, pritekla voda, to-
pla okrog 50 stopinj Celzija.
Iskanje novega vira termal-
ne vode ima dvojni namen:
vodo bodo v zdravilišču iz-
koriščali za ogrevanje načr-
tovane novogradnje, depan-
danse k hotelu, s tem pa bi
bil prihranek energije velik.
Prvi vidik je torej ekonom-
ski oziroma stabilizacijski.
Drugi razlog za vrtanje pa je
povečanje količine vode, ki
bo potrebna ob izgradnji do-
datnih zmogljivosti depan-
danse. Voda bo potrebna za
novo fizioterapijo, bazen in
za ukrog deset dodatnih kadi
za kopanje oziroma masažo.
Idejni projekt za gradnjo
depandanse k hotelu v Pod-
četrtku je končan. Gradnja
naj bi bila večfazna. Prva fa-
za predvideva razširitev ka-
pacitet zdravstvenega trakta,
razširitev restavracijskega
dela za približno 200 sede-
žev, vključuje pa še spalni
objekt, ki naj bi bil od hotela
nekoliko odmaknjen in z
njim povezan s hodnikom.
Zdravilne tople vode bo
torej z novimi zmogljivostmi
potrebno več. Raziskave v
globino bodo predvidoma
končane aprila, dosedanje iz-
kušnje pri vrtinah namreč
kažejo, da z globino tempe-
"^^tura vode narašča. ^
Za spomin Iz Rogaške Slatine
Pri nas so dobri spominki redki. Največkrat so kičasti,
neznačilni, nedomiselni, povrh vsega pa še dragi. Zato je
turist, ko zapušča lu'aj, iger je preživel morda nekaj prav
lepih dni ali tednov, razočaran. Prav ničesar nima odnesti
s sabo domov, kar bi ga za vedno spominjalo na oddih.
Tudi Rogaška Slatina, zdraviliško turistični krrj, ki mu
strokovnjaki pripisujejo veliko dobrih lastnosti, pravega
spominka nima. Zato so se v tem delovnem kolektivu odlo-
čili za natečaj - predlog spominka Rogaške Slatine oziroma
Zdravilišča. Ta naj bi odražal neko etnografsko značilnost,
posebnost kraja, bil naj bi izviren, estetski.
Natečaj je interni, torej bodo predloge in skice predložili
le delavci Zdravilišča Rogaška Slatina. Služba ekonomske
propagande bo prispela dela ocenila, tri najboljša pa nagra-
dila. Morda bi kazalo tovrstne akcije, ki so vsekakor spodbu-
dne, razširiti na celoten kraj ali celo občino, saj je turizem v
Rogaški Slatini gotovo interes mnogih krajanov oziroma
občanov.
M. A.
Pomlad je pred durmi - v Dobrni mislimo na vas
Vabimo vas, da popoldneve in večere preživite ob
rekreacijskih aktivnostih, posvetite več časa negi
telesa in poskusite naše kulinarične posebnosti.
Večer pa zaključite ob prijetni glasbi in plesu.
Vsak dan od 11.-19. ure se lahko kopate v bazenih
ali kabinah s termalno vodo, koristite trimkabinet,
sauno, kegljišče, masažo, namizni tenis, trim stezo
ali se sprehodite po urejenih sprehajalnih poteh.
Dopoldne in popoldne obiščite naš medicinski ko-
zmetični sak>n, kjer vam nudimo celutron, lepo-
tilno in anticelulitno kuro. V narodni restavraciji
hotel Dobrna vas bomo postregli vsak teden s
posebnimi kulinaričnimi specialitetami ob prijetni
glasbi.
Vsak petek in soboto VIDEOTEKA, v zdraviliški re-
stavraciji pa vam igrajo za ples
V	domačem okolju Zdraviliškega doma vam ponu-
jamo poseben slaščičarski program,
Gostilna TRIGLAV vas vabi na pizzo in slovenske
narodne jedi.
V	Dobrno vas iz Celja popelje avtobus vsako uro.
Pake na Plešlvec
Titovega Velenja se peljemo z avtobu-
do Pake (5 km) in se po cesti crnemo
D nazaj, do spomenika: TU SE JE 19.
IRUARJA 1944 NA SVOJEM POHODU
]BILA IZ PASKEGA KOZJAKA NA
VSKO GORO XIV. UDARNA DIVIZI-
NOV. Takoj levo od spomenika je na
lu stara smerna deska z napisom: Gra-
gora-Zlebnik-Bele vode-Andrejev
1 na Slemenu-Smrekovc-Ljubno ob Sa-
i. Pot XIV. divizije. PD Celje. Za novo
pridemo na lepo vkrebrico, ki vodi po
vju in dalje po smrekovem gozdu. Iz
la nadaljujemo pot po obdelanem svetu,
nam pogled uide na Posavsko hribovje
azaj na Paški Kozjak. Mimo domačije
ovno gremo v gozd, na opuščen kolo-
po katerem gremo vse do ceste, ki pride
^nbrica. Naprej stopamo ob dolu, kjer se
J dnu nabrcdo obilo rodovitne rdeče kra-
zemlje, ki že stoletja daje pošteno pri-
Ijeni vsakdanji kruh trem domačijam,
stimo se rahlo navzdol, mimo dveh pe-
^opov. Pogled obstane na Golteh, Radu-
5v. Križu. Na levi varuje pred vetrovi
emla (780 m). Na desni je višja čokata
)pnica (860 m), žal poraščena in neraz-
ina. Obe sta apnenčasti, s strmimi po-
ji in uravnano višino. Ko se spuščamo s
tega dola v oblasto kotlinico, ki jo na jug
zapirata imenovana vrhova, na vzhod pa
prav tako apniška in zakrasela Lubela
(778 m), na severu Graška gora in Smodiv-
nik (923 m), se nam odpre pogled na prikup-
no gorsko vasico Skalske Cirkovce (620 m).
Markacije nas vodijo skozi vas, mimo šole
(od 1. 1911) Levo pred cerkvijo stopimo na
asfaltno cesto, ki vodi iz Hrastovca. Cerkev
sv. Ožbolta je poznogotska. Sredi 17. stol. so
ji prizidali kapelo, v drugi polovici 18. stol.
obokali ladjo, preoblikovali prezbiterij, ter
dozidali zvonik in zakristijo. Stranski oltar
je iz srede 17. stol. in je lep primer poznogot-
skega zlatega oltarja. V srednjem veku je
verjetno vodila pot iz Velenja skozi Skale,
Cirkovce in Plešivec na Metulovo, nakar se
je spustila proti Miklavžu in Podgorju v
Mislinjsko dolino. Iz vasi se ob kraju gozda
pot prevesi in hodimo navzdol po severnem
pobočju Lubele, spodaj čez potoček in sko-
ro v isti smeri v nasprotni breg nad Grab-
nerjem in pod Zg. Zaluberškom navzdol
mimo Spodnjega Zaluberška. Ob teh kmeti-
jah rastejo novi modemi hlevi in silosi, hiše
pa so še stare. Pogled na Golte, sv. Križ in
Uršljo goro. Po vozni poti navzdol mimo
Skalovnika, v graben potočka Sopote. Smo
pri Pušniku, že v Plešivcu. Vzhodno nad
njim je Repnikov vrh (624 m). Po cesti gre-
mo še naprej v breg, ter levo z nje proti
domačiji Repel, Lepko in nad njim na cesto,
ki drži po vzhodnem pobočju Grmade
(781 m) proti spominski sobi. Spustimo se
mimo šole, na kateri je plošča z imeni enain-
dvajsetih žrtev vojne v tem kraju. Cerkev
sv. Miklavža se prvič omenja 1328. Sedanja
stavba je iz začetka 17. stoletja. Okoli leta
1700 je bila obokana, takrat sta bili zgrajeni
tudi obe kapeli. Baročna oprava je iz 18.
stol., zvon s slovenskim napisom je iz leta
1599, posvetil pa ga je škof Tomaž Hren. Tu
sta živeli in tudi umrli Cankarjevi mladostni
prijateljici, sestri Ana Lušin-Bergant
(1881-1910) in Minka Lušin-Gmbišič
(1879-1906).
Smo v središču vasi Plešivec, ki je bor-
cem XIV. divizije po dolgih bojih dala vsaj
kratek oddih, zavetišče in okrepčilo. Zavije-
mo desno, ter skozi dvorišče pred cerk\-ijo
nadaljujemo pot mimo toplarja v breg, od
koder je lep razgled na Goro Oljko, Posav-
sko hribovje, Dobrovlje, Golte, Smrekavec.
Uršljo goro, ter tiidi na bližnjo okolico. Po
lepi gozdni poti gremo naprej na sever iii
hodimo dalje po kolovozu na zahodnem po-
bočju Grmade. Na malem pretrgu, ki je že
na obdelanem svetu, stopimo na pot, s kate-
re je le še skok do ceste s Plešivca Tabla ob
cesti opozarja na Grmado, pod zadnjim
klancem pa nas še ena tabla opozori, kje
lahko dobimo ključ od spominske sobe
(Plešivec 60). Malo nad hišo, kjer je spomin-
ska soba, stoji na razglednem ki-aju spome-
nik hrvaškega kiparja Antuna Augustinčiča
- NOŠENJE RANJENCA. V tonalit so vkle-
sani tudi verzi: iz src rasto v srca mostovi...
Karel DestovTiik-Kajuh.
Prišli smo na traso Šaleške planinske po-
ti. Pri Metulu dobimo žig te poti. ki bo jese-
ni praznovala 10. obletnico. Do sem vozijo
tudi a\lobusi. Cesta pripelje iz Titovega Ve-
lenja. Do spomenika je 12. km. makadama
je le slabe 3 km.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
Iz zemlle ne znamo potegniti
vsega, kar bi lahko in bi morali
(Nadaljevanje s 1. strani)
Površine v družbeni lasti
so se na celjskem območju
tudi zmanjšale, v zadnjih pe-
tih letih za devet odstotkov,
vendar so se za 13 odstotkov,
655 hektarov, povečale povr-
šine obdelovalne zemlje, kar
je nedvomno dober premik
na bolje. Strokovnjala raču-
najo, da dejansko kmetijske
organizacije upravljajo s pri-
bližno tričetrt vseh obdelo-
valnih površin, čeprav toč-
nih podatkov o tem ni.
KomasacIle
pospešiti
Načrt melioracij in koma-
sacij v tem srednjeročnem
obdobju se uresničuje. V
zadnjih dveh letih je bilo
preoranega travinja nekaj
čez 1000 hektarov, kar je da-
lo štiri odstotke več orne
zemlje. Ce bi tako nadaljeva-
li še v naslednjih dveh letih,
bi bil to že uspeh. Predvsem
bi morali hitreje izvajati ko-
masacije zemljišč, saj načrti
predvidevajo letos in prihod-
nje leto zložbe zemljišč na
1626 hektarih, v akcijo pa naj
bi bilo prite^jenih 1107 last-
nikov zemljišč.
V organizirano pridelavo
je vključenih vse več zaseb-
ne zemlje, na kateri je tudi
način obdelave intenzivnej-
ši, in to je očiten napredek.
Toda gl^e na potrebe po
hrani in možnosti, je vpraša-
nje rezerv zelo aktualno. Še
posebej je mogoče ugotoviti,
da so v rastlinski pridelavi
hektarski pridelki premaj-
hni, kar velja tako za hrano
kot krmo. Ce naj bi leta 1985
sami v Sloveniji pridelali 85
odstotkov vse potrebne hra-
ne, potem moramo povečati
rodnost zemlje na obstoječih
površinah.
Naše zasebno kmetijstvo
spada med najmanjše porab-
nike rudninskih gnojil v
Evropi. Poleg naporov za ko-
ličine in kakovost pri porabi
gnojil, bi morali vzpostaviti
tudi sistem kontrole rodovit-
nosti zemlje s pomočjo ke-
mične analize, da bi gnojila
še bolj pametno in predvsem
gospodarno (tudi zaradi ce-
ne!) uporabljali. S primemo
opremo za takšne analize
razpolaga tudi Inštitut za
hmeljarstvo in pivovamištvo
v Žalcu. Če porabo gnojil po
občinah računamo po proda-
ji v tonah, potem je mogoče
reči. da je lani v primerjavi z
letom 1982 poraba gnojil
»padla« v občini Slovenske
Konjice, porastla pa največ v
šmarski, velenjski in celjski
(od 41 do. 47 odstotkov), v
žalski za 38, laški za 17, šent-
jurski za 22 in v mozirski sa-
mo za štiri odstotke.
Traktorske moCI
niso Izkoriščene
Povprečna velikost naših
kmetij je 3,5 hektarov, kar ob
približno 16.000 kmetijah po-
meni veliko razdrobljenost s
sila pisano kmetijsko meha-
nizacijo. Tehnični optimum
moči traktorjev v zasebni la-
sti ni izkoriščen. Tako pride
na en traktor v družbenem
sektorju približno 45 hekta-
rov obdelovalne zemlje, v za-
sebnem pa le nekaj nad
osem hektarov. Računano
na konjske sile ali na kW/ha
imamo na zasebnih kmetijah
za 16-krat višjo stopnjo me-
hanizacije, kar pa ne zago-
tavlja v celoti mehanizirane-
ga pridelovanja zahtevnih
poljščin. Na en hektar obde-
lovalne zemlje porabimo v
zasebnem sektorju v pov-
prečju preveč vlečne energi-
je. Na celjskem območju c^-
pade na en dvoosni traktor
8,3 hektara obdelovalne
zemlje in takega razmerja ni-
ma nobena evropska država.
(Za primerjavo: v ZRN 13,5,
v Avstriji 12,7, drugje še več).
MITJA UMNIK
Veliko bolj gospodarno bi
bilo mogoče uporabljati
kmetijske stroje v organizi-
ranih strojnih skupnostih.
Po anketi iz decembra 1983
je bilo po občinah naslednje
število strojnih skupnosti:
Celje 27, Laško 16, Mozirje
99, Slovenske Konjice 51,
Šentjur 75, Šmarje 120, Ve-
lenje 41, Žalec 104, skupno
na območju 533.
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Trofazni sistem prireje prašičjega mesa
Pri takšni obliki organizacije prašiče-
reje so med seboj povezani rejci ple-
menskih svinj, ki proizvajajo pujske,
rejci tekačev in pit^ci prašičev. Jasno
je, da vse te faze povezuje in usklajuje
organizator proizvodnje, ki je običajno
zadružna organizacija.
Ta sistem je organizacijsko in tehnolo-
ško zahtevnejši od dvofaznega sistema.
Zato se zanj odločimo le v izjemnih
okoliščinah. Pri tem mislimo pred-
vsem n^ neiu-ejene tržne razmere in na
veliko razdrobljenost proizvodnje puj-
skov.
Organizator proizvodnje odkupuje
od proizvajalcev pujske v teži od 8 do
10 kilogramov. Pri tej teži moramo na-
mreč v kooperaci,^ki reji pi^ke odsta-
viti. bdstavitev in obdobje neposre-
dno po odstavitvi sta v prireji prašič-
jega mesa najbolj zahtevna in tudi naj^
bolj kritična. Pujsek zahteva v tej fazi
zelo kvalitetna krmila z višjo vseb-
nostjo antibiotikov, ki jih na trgu v
zadn^m času ni dovolj na razpolago.
Zahteva tudi čist, suh in dovolj topel
ter zračen bivalni prostor. Tudi tej za-
htevi manjši rejci plemenskih svinj
običajno ne morejo ugoditi, zato najra-
je prodajo pujske kar od seska, ker
imajo sicer večje izgube pujskov in s
tem slabši finančni rezultat. Ce ne or-
ganiziramo odkupa 8 do 10 kilogram-
skih pujskov, jih rejci lahko prodajo
na prostem trgu, kjer v posameznih
obdobjih vlada po njih veliko povpra-
ševanje.
Te pujske prevzemajo rejci tekačev.
Ti morajo imeti za takšno proizvodnjo
posebej prirejene objekte. To so lahko
adaptacije starih hlevov ali pa novo-
gradnje. V takšnem objektu mora biti
kontrolirana klima z ogrevanjem in ven-
tilacijo. Tekače redimo v kletkah, da so
vedno na suhem. Posebno pozornost
moramo posvečati sestavi krmil, ker so
pujski v tem obdobju zelo občutljivi.
Prav tako moramo tej fazi prilagoditi
tudi tehniko krmljenja, ki se razUkuje
od tehnike krmljenja v fazi pitanja.
Uspešnost vzreje tekačev pri tem nači-
nu je tudi v veliki meri odvisna od
zdravstvene zaščite, zato morata tehno-
loška in veterinarska služba pri tem te-
sno sodelovati. Ce je delo teh služb
uspešno, potem je tudi pitanje prašičev,
ki je nadaljevanje te faze, uspešnejše.
Tekači pridejo v pitališče namreč bolj
izenačeni in z manj zdravstvenih proble-
mov, kot če bi bili vzrejeni pri manjših
rejcih in v neurejenih rejskih razmerah,
Obrezovanje drevja
Med znanilci bližajoče se pomladi so tudi tisti, ki jih
vidimo v sadovnjakih in vinogradih, ko so visoko v krošnjah
ali ob vinski trti. Skrbno obrezujejo drevje in trto. To delo je
treba opraviti vsako leto. Z rezjo se oblikuje krošnja tako, da
daje cvetju in pozneje sadežem kar najboljše pogoje za
razvoj in zorenje. Na sliki Ivan Tumšek pri obrezovanju
jablan.
Zaradi vetra velika
škoda v gozdovih
Neurje z vetrom, ki je na
Gorenjskem tmičilo 250 ti-
soč kubičnih metrov goz-
dov, tudi Gornje Savinjski
dolini ni prizaneslo. Na ob-
močju gozdnega gospodar-
stva Nazarje je po prvi oce-
ni popolnoma uničenih 26
hektarjev, poškodovanih pa
47 hektarjev gozdov. Največ
gozdov, precej od tega v za-
sebni lasti, je mrzel severni
veter uničil v okolici Ljub-
nega in Luč.
Vsa škoda ni ocenjena, saj
je dostop do nekaterih po-
dročij zaradi visokega snega
še vedno nemogoč ali vsaj
zelo težaven. Gozdarji bodo
tako morali krepko zavihati
rokave, kajti rok sečnje in
spravila lesa je kratek. Do
konca junija bi namreč mo-
ralo biti vse podrto in poško-
dovano drevje pri lesnih pre-
delovalcih. Velika nevarnost
je tudi, da bodo do tega časa
lesni zajedalci izkoristili do-
bre pogoje razmnoževani^a in
škodo tako še povečali. Sko-
da pa bo večja tudi zaradi
tega, ker bo večina scefrane-
ga drevja primerna le za ce-
lulozo, ob tem pa bo zaradi
varnosti pri spravilu in vrste
poškodb, v gozdu ostalo
med 20 do 25 odstotkov le-
sne mase.
Zasebnikom bo pri spravi-
lu vsekakor moralo pomaga-
ti tudi gozdno gospodarstvo,
ki ima potrebno mehanizaci-
jo. Kakšnih delovnih akcij v
gozdovih ne bo mogoče or-
ganizirati, kajti težko spravi-
lo lahko iz varnostnih razlo-
gov opravljajo samo uspo-
sobljeni gozdarji. Pač pa bo
takšna pomoč dobrodošla
kasneje, ko bo treba opusto-
šene površine urediti in po-
gozditi. Trajnost donosa iz
gozda je namreč močno po-
rušena in takšno stanje za-
hteva učinkovito akcijo.
Nekateri kmetje, ali kar ce-
li rodovi na nekaterih kmeti-
jah, bodo v bodoče le gojili
in vlagali v gozdove, kajti
marsikateremu je veter
podrl toliko gozdov, kolikor
bi jih lahko posekal v dese-
tih do dvajsetih letih. S ti-
stim, kar bodo sedaj dobili
za ta les, zagotovo ne bodo
poplačani. Kvaliteta lesa bo
namreč bistveno slabša, če
pa se bodo odločili za pomoč
gozdarjev v družbenem sek-
torju (druge izbire pa pone-
kod ni) bodo morali za vsak
posekan kubik odšteti od
1000 do 1200 dinarjev. Tudi
verjetne davčne olajšave jim
ne bodo veliko pomagale.
R. PANTELIC
Bitka za hrano
v skladu s prizadevanji, da bi bila vsa rodovitna
zemlja obdelana, si je letošnje naloge zastavila tudi
celjska Kmetijska zemljiška skupnost. Gre pred-
vsem za melioracije zemljišč v celjski občini.
Z deli so že začeli v Žepini, kjer bodo osušili nad
30 ha zasebnih zemljišč. 66 odstotkov nepovratnih
sredstev je pri tem prispevala Zveza vodnih skupnosti
Slovenije, za četrtino je bančnih posojil, del pa sta dali
Kmetijska zemljiška skupnost in Kmetijska zadruga.
Organizirana kmetijska proizvodnja bo stekla tudi na
100 ha zemlje v Zadobrovi, kjer naj bi do konca leta
uredili drenažno mrežo. V načrtu imajo še melioracije
na več manjših površinah (skupno 50 do 60 ha), kjer
gre za sovlaganje Zemljiške skupnosti in kmetov -
tržnih proizvajalcev samih.
Precej zemlje bi lahko pridobili tudi z odkupom
kmetij ostarelih lastnikov, ki dela ne zmorejo več. Na
podlagi vrednosti oddane zenilje se jim določi me-
sečna pokojnina, vendar se kmetje težko odločajo za ta
korak. Lani je skupnost na ta način ponovno oživila
predelavo na treh l^etijah, prav toliko pa jih imajo v
načrtu letos.
T. C.
Kje je regijski krompir?
Pred nekaj leti je v Slove-
niji obveljala usmeritev, da
je treba zmanjšati površine,
zasajene s krompirjem, pri
tem pa pridelati enake ali
še večje količine krompirja.
Na celjskem območju smo
bili »uspešni« samo v prvem
delu usmeritve, namreč v
zmanjševanju površin s
krompirjem za 550 hektarov
ali 14 odstotkov, medtem ko
se je hektarski pridelek v
tem času povečal le za se-
dem odstotkov. Skratka, tu-
di sicer je krompir izginil s
seznama pridelkov ža odkup
v kmetijskih delovnih orga-
nizacijah in zadrugah. Tako
v zadnjih treh letih krompir-
ja ni odkupovala nobena od
kmetijskih organizacij na
Celjskem, razen Kmetijske
zadruge Celje, ki ga je leta
1982 odkupila 76 ton, leto po-
prej pa samo bi ton. Ze lani
pa se je odkup v celjski za-
drugi povečal za nekaj čez
400 ton, kar je vsaj v tej za-
drugi naznanilo, da se bomo
morda spet začeli vračati na-
zaj h krompirju.
Vsekakor borno morali,
upoštevaje tudi republiške
usmeritve, pridelek krom-
pirja povečati, njegovo pri-
delavo pa dolgoročno že le-
tos postaviti na bolj trdne te-
melje, saj nam iz spomina še
ni ušla krompirjeva kriza-
Pereč problem pri pridelavi
krompirja so semena in ka-
kovost sadilnega materiala.
Čeprav ni točnih podatkov,
prevladuje prepričanje, da
praktično ni menjave semen.
Kmetijska zadruga Celje
ostaja tudi za letos edina na
seznamu krompirjevih od-
kupovalcev in načrtuje, da
ga bo letos odkupila 490 ton,
prihodnje leto pa 510 ton.
MITJA UMNIK
Predavanja za kmete
Kmetijska zadruga Celje je v sodelovanju z Živinorejsko-
veterinarskim zavodom v Celju pripravila predavanja za
kmete-kooperante in člane zadruge. Tako je bilo predavanje
v Vojniku včeraj, danes v Šmartnem v Rožni dolini, jutri ob
9. uri pa bo v sejni sobi KZ Celje v Kocbekovi št. 5 v Celju.
Vsebinski okvir predavanj tvorijo štiri teme: Poljedelstvo
- pridelovanje pšenice, koruze in krmnih dosevkov. Pridelo-
vanje krmil na travnikih in gnojenje travinja, Prehrana go-
vedi in Higiensko pridobivanje mleka.
UM
15. MAREC 1984
NOVI TEDMK - STRAN 11
TV spored da ali
ne
Potem, ko v dveh števil-
kah NT nismo objavili TV
sporeda, je v naše m-edniš-
tvo prišlo veliko pismenih
pritožb. Zato smo dolžni po-
jasnilo. Ker nam v NT že
kar kronično primanjkuje
prostora, smo se odločili za
poskus, kako boste bralci
reagirali, če ne bomo objav-
ljali sporeda TV. Prepričani
smo namreč bili, da je v
vsaki hiši tednikove druži-
ne še l(akšen časopis. Pa
smo se očitno zmotili. Po-
slej bo TV spored spet na
običajnem mestu.
Uredništvo
Priletna
prireditev
v sredo, 29. februarja so
člani kulturnega društva Ve-
lika Pirešica obiskali oskr-
bovance doma ostarelih Ni-
na Pokom v Grmovju. Svoj
program so posredovah čla-
ni moškega okteta in naro-
dnozabavnega ansambla
Hmeljarski instrumentalni
kvintet. Ob prijetnih zvokih
in vižah so se oskrbovanci
sprostili in tudi zaplesali.
Takšni prijetni nastopi so za-
nje prava poslastica. Želja
vseh je bila, da se še srečajo
in gotovo bi bilo prav, da bi
bilo takšnih dobrodelnih na-
stopov še več.
MILENA JURGEC
Pokvarjen
veleslalom
ZTKO Celje je pri RTC
Golte pravočasno rezervircila
teren in naročila usluge za
organizacijo in izvedbo sin-
dikalnega tekmovanja obči-
ne Celje v veleslalomu na
Golteh od 20. do 22. februar-
ja letos. Prav tako je pravo-
časno dostavilo tudi naročil-
nico.
Na dan tekmovanja je tri-
članska organizacijska ekipa
prišla na Golte ob 9. uri in se
o tekmovanju in vseh po-
drobnostih dogovorila s tov.
Prelogom, ki je obljubil, da
bo tekmovanje potekalo po
dogovorjenem programu.
Ob 12>30 uri se je vodja tek-
movanja tov. Povalej odpra-
vil na ogled proge, vendar ni
videl ničesar, ker je bilo po-
stavljenih le okoli pet vratic
v spodnjem delu proge. Po-
valej tovariša Preloga ni na-
šel, našel pa je postavljalca
proge tov. Pusovnika, od ka-
terega je dobil odgovor, da
bo proga pripravljena do 13
ure. 10 minut pred to uro sta-
nje na progi ni bilo bistveno
boljše. Na progi so delali sa-
mo trije delavci, ni bil po-
stavljen še niti start, niti cilj,
merilne naprave še ni bilo.
Večina tekmovalcev, ki bi
morali startati ob 13. uri je
čakala na vrhu sedežnice ter
spraševala, kdaj bo pričetek
tekme. Po razgovoru s tek-
movalci in vodji ekip smo se
odločili, da ob 14.10 prične-
mo s tekmovanjem. Na vra-
tih ni bilo zastavic, ni bilo
kontrol in reševalne službe.
Proga je bila nestrokovno m
neprimemo postavljena.
Takšno početje je skrajno
neodgovorno še posebej za-
radi zagotovil, da bo vse po-
tekalo po dogovorjenem pro-
gramu. Takšne organizacije
si ne more privoščiti niti naj-
manjša KS, ki vse organizira
volontersko. Enakega mne-
nja je bilo preko dvesto tek-
movalcev ter vsi prisotni, ki
so v megli spremljali tekmo-
vanje ter sami vršili tudi
kontrolo.
NA ZTKO Celje smo na
pobudo prizadetih delovnih
organizacij sklicali sestanek
z referenti za športno rekre-
acijo. Sprejeti so bili nasled-
nji sklepi:
Vsi prisotni obsojajo neod-
govomo Ln nestrokovno or-
ganizacijo tekme, ki jo je
prevzel RTC Golte.
Postavljajo vprašanje, za-
kaj ni bilo zdravmiške oziro-
ma reševalne službe (tekmo-
valec iz Nivoja si je zlomil
roko, v hotel so ga prenesli
tekmovalci in vodje ekip).
Vsi želijo javno opravičilo
za nestrokovno in neodgo-
vomo organizacijo in to v
sredstvih javnega obvešča-
nja občine Celje. Mnenja so,
da je bila tekma neregulama.
Postavljajo vprašanje, ka-
ko bodo njihovi delegati
TKS Celje zagova^ali in
odobrili si^stva, ki jih obči-
na Celje vlaga v razvoj RTC.
Vso zahvalo izrekajo za or-
ganizacijo tekem v torek in
sredo, ki jih je pripravil SK
Velenje.
TINE VEBER,
Sekretar ZTKO Celje
OtroSka
maškarada
Vsakdo bi pomislil da bo
maškarada za cicibane v
dvorani Golovec »super«
prireditev. Toda bilo je
obratno. Kdorkoli je že bil
organizator, zasluži grajo.
Zataknilo se je že pri pro-
daji vstopnic. Tudi čas ma-
škerade, ob 13. uri je bil ne-
primeren, saj večina ciciba-
nov še spi. Ker ni bilo niko-
gar, da bi usmerjal maske in
odrasle, so vsi neorganizira-
no drveli v dvorano. Nastal
je pravi kaos. Lepo bi bilo, če
bi bili v dvorani samo ciciba-
ni - maske, odrasli pa naj bi
disciplinirano sedli na tribu-
ne, kjer je bUo dovolj pro-
stora.
Pohvalo zasluži samo po-
vezovalec programa, ki se je
zares tmdil, da bi bilo vzduš-
je v redu in primemo prire-
ditvi. Tudi program, ki so ga
pripravili malčki VVU Zarja,
Anice Cemejeve, itd. je vre-
den pohvale. Povezovalec je
pozival člane društva prijate-
ljev mladine, naj mu prisko-
čijo na pomoč, toda odziva ni
bilo. M^čki so tekali po dvo-
rani kot izgubljene ovce.
Največ kritike namenjam
glasbi. Premalo je bUo otro-
ških pesmi in naše narodne
glasbe. Kako naj cicibani ra-
zumejo angleške pesmi? In
pevka se je zverinsko drla v
mikrofon. Komu na čast
takšna glasba? Saj imamo
vendar toliko lepih, primer-
nih slovenskih popevk in pe-
smi. Pevka ni zapela niti ene.
Z otroškimi maškeradami
je pričelo turistično olepše-
valno dmštvo že najmanj
pred petindvajsetimi leti v
Narodnem domu. Igral je
znani ansambel Cim-bum,
ampak same slovenske in
narodne pesmi, da so otroci
lahko sodelovali. Izvirne ma-
ske so bile tudi nagrajene.
Zakaj tega ni več, je delno
razumljivo, pa bi tudi ne bilo
odveč, če bi vsaj nekaj izvir-
nih mask nagradili. Na prire-
ditvi so prodajali čaj brez
okusa po 30 din, niti pustnih
krofov ni bilo.
Kdorkoli je že bil organiza-
tor, naj o tem malo razmisli
in naj v bodoče prepusti or-
ganizacijo podobnih priredi-
tev bolj sposobnim.
ANICA STOKLAS,
Celje
Guzaj
Zelo sem vesela, da ste se
odločili fe preprosto kmeč-
ko povest Guzaj. Bilo bi zelo
lepo, ko bi se spomnili naših
slovenskih pisateljev kot so
Cankar, Tavčar, Jurčič,
Bevk, Kranjec, Ingolič in
drugi, ki so pisali o svojem in
za svoje ljudstvo ter bodrili
narodno zavest.
Zelo pa me moti, da v po-
vest Guzaj novinar vpleta tu-
di nekaj svojega. Pišite po-
vest, kot je v originalu. Nič
dodajanj in odvzemanj. Po-
vest sem brala že v prvi izda-
ji. Pisatelj Emest Tiran je bil
moj pr\-i učitelj, ki me je učil
materinščine in srbohrvašči-
ne. On in oče sta mi vcepila
veselje do lepe knjige in spo-
štovanje do lepe slovenske
besede. Moj, zdaj že pokojni
učitelj je kriv, da se v preda-
lih že leta nabirajo razna lite-
rarna dela, ki najbrž ne bodo
7.agledala belega dne. Vedno
sem mislila, da niso dovolj
dobra.
Bolezen mi je potisnila
bergle v roke, zaprta, ujeta
sem med štiri stene. Dnevi
so dolgi in pusti. Nekateri
ljudje pa invalidu odrekajo
pravico do življenja in sreče.
FANI ŠKRUBEJ
-GMAJNER
Uredništvo: Ko smo se od-
ločali za poobjavo romana o
Guzaju, smo menili, da sa-
ma poobjava nima pravega
smisla, če je dodatno ne
opremimo z orisom časa,
razmer in okoliščin, v kate-
rih je živel Guzaj. Tako je
nastal podlistek Po Guzaje-
vih sledeh, za katerega vaši
kritiki navkljub menimo,
da je izredno zanimiv in da
daje romanii nove razsežno-
sti.
Dan 2ena
Ob dnevu žena želim tudi
jaz prispevati svoje mnenje,
čestitke in edino željo, ki jo
nosim v sebi že vse življenje.
To je, da bi enkrat vsem zati-
ranim ženam po svetu tudi
posijalo sonce sreče svobode
ter enakopravnosti. Prav ta-
ko vsem zatiranim in izkori-
ščanim ljudem, da bi lahko
vsi živeli v miru, slogi, ena-
kopravnosti in medseboj-
nem spoštovanju. Da ne bi
bilo več toUko sebičnosti, su-
rovosti, poniževanj in prezi-
ranja bogatejših do revnej-
ših. Takšne krivice me ve-
dno bolj prizadenejo.
Ze od rane mladosti sem
se morala boriti proti izsilje-
vanju, zatiranju in izkorišča-
nju močnejših ter za svoj ob-
stoj. Če nimaš človeka, ki bi
te res razumel in moraš vse
bridkosti ohi^niti v svojem
srcu, je to težko. Vsi pač ni-
smo enako upornega znača-
ja. Mnogi se vdamo v usodo,
še posebej če nismo zdravi in
ko postanemo vsakemu
odveč, ko ostarimo.
Ce pa živiš pošteno in se
boriš za pravico in resnico, si
bela vrana. Zal ne manjka
hudobnih jezikov, ki lahko
povzročijo . več gorja kot
ogenj, ki vse uniči. Toda vsa-
ka krivica se enkrat izkaže,
četudi včasih prepozno.
Praznik žensk je zame še
samo pravljica in daleč od
resničnosti. Ce nisi zdrav in
ne zaposlen, si pač odvisen
od moža. Ko sem bila še
mlajša in bolj zdrava, sem se
želela zaposliti, p>a me mož ni
pustil, češ da hoče doma red.
Bili so trije otroci, odpove-
dovanja razkošju in razvedri-
lom, saj sem morala znati go-
spodariti skromno, z eno pla-
čo. Zdaj, ko so otroci odšli,
poslušam, da živim na nje-
gov račun.
Blagor ženskam, ki imajo
besedo v družini in ki so si jo
znale priboriti.
S.M.
Pogostitev, a za
koga
v številki NT, ki je izšla 8.
marca, je bil objavljen čla-
nek o pogostitvi starejših ob-
čanov v Zibiki. Anonimni
avtor, ki se je skril za štirimi
imeni KIS Zibika, je izzval
veliko negodovanja med
krajani in družbenopolitični-
mi organizacijami v kraju, ki
navadno pripravljajo različ-
ne oblike sodelovanja. V
članku je precej netočnih po-
datkov. Celotna zadeva meri
na natolcevanje in potvarja-
nje dejstev. Da je zmeda še
večja, je pripomogel tiskar-.
ski škrat, ki je zamenjal ime-
na in priimke. Podpisani
Franc Pevec torej sploh ni
bil v »akciji«. Zahteva, da se
mu NT opraviči za neljubo
pomoto, vsi ostali podpisani,
ki pa tudi niso ničesar krivi,
bodo iskali avtorja članka še
naprej in - če ga bodo našli -
primemo ukrepali.
NADJA JAGODIC,
KO RK Zibika
UREDNIŠTVO: Prizade-
tim se opravičujemo, četudi
sami nismo nič krivi. Nekdo
v vaši KS je bil pač toliko
»pogumen«, da je izrazil
svoje negodovanje pod tu-
jim imenom (imeni). S tem
je sam najbolje dokazal, da
je natolceval in lagal. Če
boste odkrili, kdo je bil, bo-
mo z veseljem in z velikimi
črkami objavili njegovo
pravo ime in priimek. Ima
ju, to vemo.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Četrtek, 15. marca ob 10.: Denis Poniž: SKOF TOMA2
HREN. Zaključna predstava za SS za trgovsko dejavnost.
Ob 17.: Denis Poniž: SKOF TOMA2 HREN. Izven.
Petek, 16. marca ob 12.: GIB INTISINA. Nastopata Andres
Valdes in Jana Kovač. Zaključena predstava za PSC.
Ob 19.30: VEČER PANTOMIME. Nastopata Andres Valdes
in Jana Kovač. Izven.
Ponedeljek, 19. marca ob 10.: Norman Hunter: PROFESOR
MODRIN JAK. Zaključena predstava za osnovno šolo Ivana
Kovačiča-Efenka.
Dom kulture Šoštanj
z mladinsko igro Normana Hunterja Profesor Modrinjak bo
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja gostovalo v Šoštanju.
Predstava bo za osnovnošolce obeh šoštanjskih šol v torek, 20.
marca ob 11. uri.
Dom kulture Titovo Velenje
Celjski gledališčniki pa bodo v sredo, 21. marca in v četrtek,
22. marca gostovali tudi v Velenju. Tudi v Velenju bodo pred-
stave za osnovnošolce in sicer bosta v sredo predstavi Hunter-
jevega Profesorja Modrinjaka ob 9. in 12. uri, v četrtek pa ob 9.
in 13. uri. V petek, 23. marca pa bo v domu kulture gostovalo
amatersko gledališče iz Trbovelj. Predstavili se bodo s kome-
dijo Jožeta A. Cibeja Kaj nam pa morejo. Predstava bc ob 19.30
uri.
V	soboto, 17. marca ob 19.30 uri pa bo v domu kulture v
Titcjvem Velenju koncert simfoničnega orkestra Sloven.ske
filharmonije, ki mu bo dirigiraj Vasilij Sinajski, kot solista pa
se bosta predstavila Irena Grafenauer in Kostadin Kirkov.
Knjižnica Kulturnega centra Ivan
Napotnik Titovo Velenje
v knjižnici kulturnega centra bf) jutri zvečer ob 19.30 uri
petkov kulturni večer s klubskim festivalom Kino kluba Vele-
nje.
Kulturni dom Vojnik
v dvorani vojniškega kulturnega doma se bo v soboto, 17.
marca ob 19. uri predstavila domača gledališka skupina z
delom češkega pisatelja Solbe: Ema in trije. Delo je značilna
komedija, ki bo znala s svojo satiriko in duhovitostjo nuditi
obilo smeha in razmišljanj, režiral pa ga je Tone Zorko.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
Danes ob 18. uri bo v klubu kulturnih delavcev klubski
večer z akademskim kiparjem Vasilijem četkovičem-Vaskom.
Razgovor, ki bo popestren z barvnimi diapozitivi, bo vodil
Drago Medved, ki vseskozi spremlja četkovičevo delo in je
tudi avtor monograije o njem.
Welchelsbergerjev dvorec Laško
v Weichelsbergerjevem dvorcu bodo jutri ob 18. uri odprli
razstavo likovnih del slikarja Daneta Hrovata. O avtorju bo
spregovoiil Jure Krašovec, v kulturnem programu pa bodo
nastopili pevci moškega pevskega zbora Kvartet Emo iz Celja.
Razstava bo odprta do 25. marca.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava »Oblikovanje tek-
stila« Vere Sešler-Založnikove. Razstavo si lahko ogledate do
24. marca.
Galerija IVkizirJe
v Galeriji kulturnega doma v Mozirju je odprta razstava
slikarskih del Lize Lik. Razstava bo odprta do 24. marca.
Zdravilišče Dobrna
v dvorani Zdraviliškega doma bo jutri ob 18.30 uri koncert
moškega pevskega zbora Štefan Goršek-Coki iz Otiškega \Tha.
V	avli hotela Dobrna pa si lahko do nedelje, 18. marca še
ogledate razstavo ročnih del Marjane Rataj. Razstava je prodaj-
nega značaja.
Pionirski dom Cvetke Jerlnove Celje
v Pionirskem domu Cvetke Jerinove bodo ponedeljek, 19.
marca ob 16. uri odprli razstavo likovnih del učencev osno\^le
šole Ivana Kovačiča-Efenke. Razstava bo odprta do 30. marca.
Narodni dom Celje
v dvorani Narodnega doma se bo nocoj ob 19.30 uri predsUi-
vil pihalni orkester France Prešeren iz Celja pod vodst\ oni
dirigenta Vilija Trampuša.
Zavod za kulturne prireditve
pripravlja koncert simfoničnega orkestra Slovenske filhar-
monije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sovjetski gost iz
Rige. dirigent Vasilij Sinajski bo dirigirii priljubljeno Soštiiko-
vičevo simfonijo, solist pri dveh Beetho\Tiovih skladbah pa bo
violinist Tomaž Lx)renz. Koncert je abonmajski, na sporedu pa
bo 23. marca bo 19.30 uri. Avtobus pa bo iz Celja odpeljal ob 17.
uri izpred Vrtnice.
Pokrajinski muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava z naslo-
vom Zena na podobah Pokrajinskega muzeja. sesta\ l]a pa jo
izbor iz deponiranih zbirk muzeja.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v avli knjižnice Edvarda Kai-delja na Muzejskein trgi.i je
odprta razstava literainih del Branke Jui-ca ob njetu TO-letnici
in Nade Gaborovič ob njem 60-letnici. Razstavo si lahko ogle-
date v času, ko knjižnica posluje za bralce.
Kino VoJnIk
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo. 18.
marca ob 17. in 19.30 uri francoski) dramo Ja\Tia hiša v Pai-izu.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
15.
Večen strah pred prenosom okužte
Za ceUskI Intekcliskl oddelek le treba nafti nove prostore
Spominjam se visolcih, medlo razsvetljenih sten, oken z
reietkami in množice obrazov. Na postelji zraven mene je
ležala stara žena, ki se ni pogovarjala z nikomer. Le mir je
želela. V kotu malo večji, nadvse zgovoren fantič iz Za-
savja, ki nas je gnjavil dan in noč, pa nekega malega
otroka, ki je vreščal, če je bilo treba ali ne. Se nekaj
starejših ljudi se je zvrstilo v sobi, a so z leti izgubili
obraze. Spominjam se skupne kopalnice, prijazne medi-
cinske sestre, ki nam je brala pravljice - taluat smo poza-
bili na strah, na pravo grozo pred dolgimi, pustimi dnevi,
ko smo lahko starše videli le od daleč, skozi okno, ko smo
se bali, da so na nas pozabili in bomo za vedno ostali v tisti
veliki zaprti hiši.
Desetletja so že minila od
takrat, marsikdo je celjski
infekcijski oddčlek veliko
bolj strokovno opisal, a žal,
vsi opisi se niso kaj prida
spremenili. 2e od tal^at, ko
je bila bolnišnica zgrajena.
Leta 1906 je to bilo, leta 1952
pa je dr. Janko Lešničar, ki
je takrat postal predstojnik
oddelka, zapisal: »Oddelek
je klasičen zgled starih poj-
mov in načel, ki so infekcij-
ske bolnišnice istovetili z
azilom, češ da so mu potreb-
ne samo postelje in osebje.
Zato tudi nima nikakršnih
diagnostičnih in terapevt-
skih prostorov, celo sanitar-
nih ne.« Tak je ostal oddelek
vse do leta 1964, ko so uredili
kletne prostore za ambulan-
te, laboratorij, lekarno, pisar-
no in prostor za dežurno
osebje. Že te skromne prido-
bitve so omogočile velik na-
predek v diagnostiki in v
zdravljenju infekcijskih bo-
lezni. Pomembnejši pridobi-
tvi sta poleg tega bili še ria-
peljava centralnega ogreva-
nja in leta 1980 prizidek za
dvigalo.
strah prod okužbo
Na infekcijskem oddelku
zdravijo bolnike z nalezljivi-
mi boleznimi, bolnike vseh
starosti, obeh spolov in naj-
različnejših obolenj. Marsik-
do je v bolnišnici prav zato,
da ne bi prenesel obolenja na
zdravo okolico. Nevarnosti
prenosa obolenja pa se na in-
fekcijskem oddelku izogiba-
jo le z velikimi težavami, s
stalnim naprezanjem in stro-
gimi higienskimi ukrepi. Sa-
mi prostori tega skoraj ne
omogočajo.
Eno in dvoposteljnih sob
nimajo in lahko bolnika loči-
jo od drugih le tako, da pač
pustijo vse druge postelje v
sobi prazne. Sobe niniajo
svojih ločenih sanitarij in
vseh tistih prostorov, ki so
potrebni za nego bolnikov,
za dia^ostično in terapevt-
sko dejavnost.
To povzroča čuden, nera-
zumljiv položaj. Čeprav vsi
vemo, da je najbolje, da bol-
nika z nklezljivo boleznijo
osamimo v bolnišnici, to ni
ve?dno mogoče. Ostaja doma,
zanj mora nekdo skrbeti, pa
še nevarnost širitve obolenja
je velika. Stroški seveda tudi
za zdravljenje, za bolniški
stalež... Saj ni nobena red-
kost, da je treba zapreti cele
oddelke otroških vrtcev. Pa
še zaradi nečesa naraščajo
stroški - marsikaterega bol-
nika je treba poslati na
zdravljenje v ljubljansko in-
fekcijsko kliniko, kjer je
zdravljenje silno di^o.
NalslahSe za otroke
Zdravljenje otrok je na in-
fekcijskem oddelku poseb-
no, najbolj zaskrbljujoče po-
glavje. Med vsemi bolniki je
letno več kot 60 odstotkov
otrok, infekcijski oddelek pa
za otroke sploh ni urejen.
Bolniki od dojenčkov do sta-
rejših bolnikov so v istih
skupnih sobah. Ko je leta
1981 prof. dr. Zora Konjajev
iz otroške klinike v Ljubljani
obiskala otroški oddelek
celjske bolnišnice, je v svo-
jem poročilu grozljivo opisa-
la namestitev otrok na infek-
cijskem oddelku:
»Namestitev otrok, celo
dojenčkov na infekcijskem
oddelku med odraslimi bol-
niki s sicer isto nalezljivo bo-
leznijo krši osnovna načela
primarne hospitalizacije bol-
nih otrok. Pr^stojnika poz-
nam kot izvrstnega in priz-
nanega strokovnjaka v naši
državi in čudim se, da ves
njegov vpliv in dolgoletna
prizadevanja niso zadostova-
la, da bi uspešno rešili vpra-
šanje namestitve otrok z na-
lezljivimi boleznimi. Že dol-
go se namreč uveljavlja na-
čelo, da je potrebno tudi
otroke z nalezljivimi obole-
nji zdraviti na posebnih od-
delkih, ločene od odraslih.«
Težko je verjeti, da tega
vsa leta ni bilo mogoče rešiti.
Prizadevanj pa je bilo veliko.
Načrt za prizidek so pripra-
vili že leta 1955 in ca potem
še izpopolnjevali. Se vedno
ga imajo - neuresničenega in
brez kakršnihkoli obetov, da
bo sploh kdaj uresničen.
Res nI reiitve?
v času, ko so v Zdravstve-
nem centru Celje uredili že
številne oddelke, ko bo z do-
graditvijo osrednjega objek-
ta modernizacije bolnišnice
na razpolago veliko primer-
nih prostorov, skoraj ni mo-
goče verjeti, da v vsem tem
ni možnosti za razrešitev
problemov infekcijskega od-
delka. Stavba, v kateri je, ne
bo nikoli mogla nuditi
ustreznih pogojev za ustrez-
no ločevanje bolnikov po bo-
leznih, še toliko manj po sta-
rostih. Lahko pa bi jo pri-
■memo uredili za drugačne,
manj zahtevne potrebe. V
njej bi lahko našle dobre po-
goje za delo in življenje šte-
vilne druge medicinske stro-
ke. Za nekatere med njimi je
predviden prostor v novem
osrednjem objektu. Mar ni
še dovolj časa, da bi vse to še
erikrat premislili in se odlo-
čili tako, da bi rešili tudi ne-
primerne ali celo nevarne
pogoje dela infekcijskega
oddelka?
Verjetno bi to bilo tudi
ekonomsko sprejemljivo, saj
bi odpadla potreba po grad-
nji prizidka k infekcijskemu
oddelku. Da sploh ne pogre-
vamo vseh drugih stroškov,
ki jih neustrezen oddelek po-
vzroča družbi in vsega tiste-
ga strahu pred grozečo okuž-
bo, ki stalno spremlja zdrav-
stvene delavce, bolnike in
njihove svojce.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Na infekcijskem oddelku
so lani v ambulantah pre-
gledali 3176 bolnikov, na
zdravljenje pa so jih spreje-
li 1714. Ker imajo le 16 sob,
vztrajno krajšajo ležalne
dobe. Lani so bili bolniki
povprečno na zdravljenju
9,8 dni. Zanimiva je tudi
primerjava z infekcijsko
kliniko v Ljubljani. Tam je
lani petkrat več zdravstve-
nih delavcev skrbelo le za
trikrat več bolnikov kot v
Celju. Na celjskem oddelku
so štirje zdravniki.
Zdravnica Stella Cvitan:
»Živimo v večnem strahu.
Starši otrok, ki so pri nas na
zdravljenju, nas vedno zno-
va sprašu^jo, če niso njiho-
vi otroci v nevarnosti, spra-
šujejo, če ne bi bilo za otro-
ka bolje, da bi ostal kar do-
ma. Odgovorov na ta vpra-
šanja nimamo.« Je res po-
trebno, da je tako in da tako
tudi ostane?_
Za otroke na infekcijskem oddelku ni posebnih sob.
Mala kopalnica v pritličju je namenjena tridesetim bolnikom
Km
lew
šun
Otok Ciper bi moral
biti ena država
Se bodo uresničile sanše Hudi na Cipru?
Letalo Inex Adrie iz Ljubljane je po skoraj štirih urah
poleta pristalo na letališču v Lamaci na Cipru. Carins^
formalnosti so trajale morda dve minuti in naenkrat sem
ostal sam na otoku, ki že dolgo buri duhove 1^1, podžiga
takšne in drugačne strasti. Bil sem torej na Cipru, ki je v
svoji zgodovini doživljal bleščeča leta in leta velikih tra-
gedij.
Kakšno je življenje danes
na Cipru? V tednu dni sem
spoznal, da na videz mimo in
lepo. Kot da se v zakulisju ne
dogaja ničesar. Pa vendarle -
sanje prebivalcev tega otoka
so, da bi otok nekoč postal
eraa sama država. Sedaj je na-
mreč Ciper razdeljen na tri
države: državo Ciper, oziro-
ma njen južni del, kjer prebi-
vajo Grlu, severni del, oziro-
ma 37 odstotkov ozemlja te-
ga otoka, ki ga je lani voditelj
ciperskih Turkov Denktas
razglasil v neodvisno turško
republiko Severni Ciper in
končno je tam še 99 km^
ozemlja Velike Britanije. V
lasti te države bo 99 let. Tako
je bUo sklenjeno po london-
sko-ziirichškem sporazumu
leta 1959, ko je uspela 4 letna
vstaja proti Angležem. Do le-
ta 1959 je namreč Ciper spa-
dal pod Anglijo. Na 99 km^ v
južnem Cipru imajo Angleži
nekaj vojaških oporišč,
SIrtakI pomeni
ponos
Na letališču me s tablico z
mojim priimkom v roki pri-
čaka taksist in odpelje me v
drugo največje ciprsko me-
sto Limassol in v tamkajšnji
hotel Mirramare, ki je eden
izmed najlepših v tem turi-
stičnem mestu. V hotelu me
pričakata direktor ciprske
turistične agencije Plotin
Stavros Pavlidis in njegov
sodelavec Andreas Marki-
des. Pravita, da Jugoslovane
še posebej spoštujeta, ker
smo odkriti ljudje in dobri
prijatelji. Skoda le, da jih ta-
ko malo prihaja na Ciper.
Potem mi povesta, kaj vse
imam pripravljeno za na-
slednje dni. Brez te pomoči
morda Cipra ne bi spoznal in
dojel, tako kot sem ga. En
sam dan sem imel prosto za
kopanje in sončenje ter po-
hajkovanje brez cilja. Sedaj
se spominjam čudovitih ta-
vem v Limassolu in prijaz-
nih ljudi, ki zastrižejo z uše-
si, ko zaslišijo grško glasbo,
Sirtaki pomeni njihovo veli-
čino, veselje in ponos. Nata-
kani v tavemah poplesujejo
v ritmu sirtakija, ko strežejo.
Pouk v grSkem
Jeziku
Vodička, ki nas je popelja-
la v romantično hribovje
Trodos, kjer je tudi največji
vrh Cipra Olimp (2000 m),
kjer je pokopan Makarius in
kjer je znameniti samostan
Kykko, v katerem je službo-
val tudi Makarius, pripove-
duje, kako lepo bi bilo, ko
Ciper ne bi bil razdeljen na
severni in južni del. Spomi-
nja se tudi nekaj sošolk, ki so
bile Turkinje, sedaj pa mora-
jo živeti v severnem delu.
»Morda bo prišel dan, ko te
preklete meje ne bo več!«,
pove. Vprašam jo, kako so
imeli pred letom 1974, ko so
potegnili meje, organiziran
pouk, glede na to, da so šole
obiskovali tudi Turki. Ni po-
vsem razumela mojega vpra-
šanja, ko sem jo potem vpra-
šal še to, če so se lahko turški
otroci v šolah učili v turškem
jeziku. Zakaj le? Grkov je na
otoku 80 odstotkov, Turkov
pa le petina! Razume se to-
rej, da je bil ves pouk v
grškem jeziku.
Jugoslovanski
nesmisel za
poslovnost
Na jugoslovanski ambasa-
di v Nikoziji govorimo o
marsičem. Povedo mi, da
ima Jugoslavija odlične poli-
tične stike s Ciprom, ki je
tudi neuvrščena država.
Močno pa zaostaja sodelova-
nje na gospodarskem po-
dročju. Od leta 1979, ko je
znašala skupna vrednost
izmenjave blaga v obe smeri
skoraj 12 milijonov dola^ev,
se je v lanskem letu znižala
na 4,5 milijona dolarja, pri
čemer je naš uvoz znašal le
300.000 dolarjev. Na Cipru
smo kupili nekaj limon. Naš
izvoz na Ciper se zmanjšuje
predvsem zaradi tipično ju-
goslovanskega nesmisla za
poslovnost. Dragan Mraovič,
ki je r^ naši ambasadi zadol-
žen tudi za gospodarsko so-
delovanje med obema drža-
vama doda, da se prema
zavedamo, da je Ciper o
skočna deska za izvoz i
Bližnji vzhod. To so že zda
naj spoznali po vsem svet
Mi se izgovarjamo samo i
to, da je Ciper tako majhe
da tam nimamo česa iskat
sedaj ko rešujemo naše g
spodarstvo...
Turki m radi
federacijo
Spominjam se vodičke, 1
odlično pozna Jugoslaviji
Tudi Maribor, Celje in Ljul
Ijano. Njeni družini so lani
Grob Makariusa vhribovU
del otoka. Pred vhodom ^

NOVI TEDNIK - STRAN 13
fai ostali pri ogledovanju ter merjenju 130 cm dolge salame (od
\desni) gostilničar Franc Vrtovšek, Vojteh Robič, Franc Jazbec-
iviančku tretjič nI uspelo
Na iraaiclonalnl salamlaai y Samici so tokrat ocenlavall pattleset salam
Ze od leta 1962 dalje imajo vsako leto na 10. marca (dan
mučenikov) v stari gostilni ob cerkvi v Sevnici zanimivo
kulinarično zabavno prireditev - salamiado. Vse se dogaja
v prostorih Franca Vrtovška, ki zdaj po očetu Petru vodi
gostilno.
Kaj je salamiada? Tekmo-
vanje izdelovalcev klobas in
salam, seveda, domačih in
doma povojenih.
Začelo se je preprosto, ko
sta za mizo na 10. marca leta
1962 sedela gostilničar Peter
in njegov sosed. Same pijače
je bilo že dovolj, treba je bilo
tudi nekaj pojesti. »Daj sala-
mo, dam jo tudi jaz pa bova
videla, katera je boljša.«
Prvo tekmovanje je tako
imelo dva tekmovalca, Peter
Vrtovšek pa se spominja, da
je takrat osvojil drugo me-
sto, kajti sosedova salama je
bila boljša.
Potem se je začelo zares in
ker je bilo salam z vsakim
letom več, so morali organi-
zirati pravo tekmovanje s po-
sebno za to usposobljeno ko-
misijo, ki jo vseskozi vodi
veterinar Boris Stariha iz Kr-
škega. V letošnji komisiji so
bili še Franc Sl^abec, Janko
Skerbec in Vojteh Robič ter
kot zunanji član »občinstva«
Andrej Kozmus. Salame oce-
njujejo po obliki, sestavini in
okusu z ocenami od nič do
šest, celo na desetinke.
Ocenjevanje poteka v veli-
ki kuliinji z doma pečenim
kruhom, sirom in l^lim vi-
nom. SaJamarji prihajajo ter
izročajo tajniku salame, ki
dobijo zaporedno številko,
tako da komisija ne ve, čiga-
ve so. Franc Jazbec, popular-
no Šurda, prereže sedamo,
odreže pet listov za vsakega
člana in jo da na mizo. Naj-
prej je ogled oblike in sesta-
vine, nato pokušina. Po de-
setih vzorcih sledi odmor, da
komisija nabere novih moči
za dobro pokušino.
Vse te salame nato razre^e-
jo in dajo na pladenj ter jih v
gostilni na popoldansko-
nočni prireditvi pojejo.
Leta 1982 so ocenili 50 sa-
lam, lani 45 in letos ponovno
50. Izven konkurence je »na-
stopila« tudi prava mmstro-
vina Branka Juriča iz Cmec
pri Brežicah, ki je prinesel
dve salami - v kuhinji nad
ocenjevalno komisijo je vise-
la 130 cm dolga, nad točil-
nim pultom pa 140 centime-
trov dolga s^ama. Vsi bi jo
radi imeli, vendar ju je last-
nik odnesel domov, ker še
nista bili dovolj suhi. V eni
takšni salami je okoli sedem
kilogr^ov mase, ki se ob
sušenju »skrči« na tri do štiri
kilograme. Vredna pa je pri-
bližno 2500 din ali morda še
kaj več.
Posebnost sevniške prire-
ditve je v tem, da nanjo ne
smejo ženske, razen Marije
Vidic, ki je ob desetletnici
lastnoročno izvezla prapor
sevniških mučenikov, ki
krasi gostilniško sobo. Pač
pa lahko pride kakšna izmed
nežnejšega spola pod pogo-
jem, če da na vsako mizo kot
vstopnino po dva Štefana vi-
na. Na hitro smo izračunali,
da bi takšna vstopnina prišla
žensko željno sedeti z muče-
niki kak star milijon in pol,
zato so mučeniki vedno lepo
v miru sami in si vsaj enkrat
v letu lahko dajo duška brez
prisotnosti ostrih ženskih
oči in besed.
V salamah mora poleg
ustreznih začimb biti pri-
memo razmerje svinjine m
govedine, mnogi pa to do-
polnjujejo tudi z divjačino,
zajcem, konjem, oslom...
Vsak po svoje.
Tik pred zaključkom je
prišel doslej dvojni zmago-
valec Branko Manček s Pla-
nine pri Sevnici. Prinesel je
osem salam. Gostilničar
Franci je njegov prihod ko-
mentiral, češ da je prišel sa-
lamarski Stenmark. Zal pa
ni uspel zmagati še tretjič in
prejeti pokala v trajno last.
Prvo mesto je osvojil Miran
Kozmus s 50. točkami od 60
možnih, drugo gostilničai
Franci Vrtovšek 47 točk, na
naslednjih štirih mestih pa je
Branko Manček z dvakra.
46,2 in dvakrat 45,7 točkam
Vsi najboljši so poleg diplon
dobili za nagrado še 20 me
trov Črev za salame.
Ob domačem belem vini.
in salamah, pripovedovanju
dogodivščin in petju je noč
do svežega nedeljskega ju-
tra, ko je zvon prvič udaril v
bližjem zvoniku, kar prehi-
tro minila.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Skoraj vse salame so bile
v redu, razen nekaj »ču-
dnih« primerkov in komisi-
ja je menila: »Ta diši po ne-
pravem dimu, to niso buko-
va drva, ampak sveža. Daj-
mo jo vstran in bomo vide-
li.« Ali: »Ta je pa takšna, da
bi jo nesel psu Roki ju.« Oce-
na predsednika je bila ob
pogledu na sporni izdelek
še hujša in je pogledal Šur-
do: »Kaj želiš tvojemu Ro-
kiju smrt? Daj mu kaj bolj-
šega!«
Branku Mančku s Planine pri Sevnici kljub osmim sala-
mam ni uspelo tretjič osvojiti prvega mesta.
lariboru popravili avto.
pomnim se njenih turških
iSolk in ambasadorja vpra-
m, kaj sploh bi radi na Ci-
[u. T^ole mi odgovarja:
Srški Ciprani zagovarjajo
Ho, da je to njihov otok, saj
je 80 odstotkov. Torej
najo bistveno odgovornost
'razvoj otoka. V okviru te-
Jl pa bi Turki kot manjšina
nko imeli večji ali manjši
Pliv na vse pomembnejše
iločitve. Turški prebivalci
I radi federacijo, torej ena-
Jpravno zastopanost vse-
jvsod, pa čeprav jih je le 20
»stotkov. Turki se po drugi
strani dobro zavedajo, da
Grki nočejo federacije in ta-
ko so imeli razloge, oziroma
opravičila za odcepitev. Me-
nim in prepričan sem, da bi
morali poskusiti s federacijo.
Do tega pa po mojem še dol-
go ne bo prišlo. Jugoslovani
smo prvim in drugim vedno
trdili, naj vsaj poskusijo.
Zgubiti nimajo česa.«
Neuvrščenost |e
pogoj za obstoj
Ali obstoja možnost, da bi
se severni turški del priklju-
čil k turški državi? Te mož-
nosti pravzaprav ni. Turčija
namreč ni zainteresirana, da
bi na svojo južno mejo, kjer
je že itak precej problemov z
manjšinami, dobila novo dr-
žavo: Grčijo, ki v tem prime-
ru ne bi stala križem rok in
bi si prav gotovo hotela prik-
ljučiti južni del Cipra. Po
dmgi strani za prildjučitev
ni zainteresirana niti sama
Grčija, saj je od Cipra odda-
ljena 800 kilometrov, Turčija
pa le 80. Ce bi prišlo do spo-
padov, bi Turki zaradi bliži-
ne otoka imeli veliko pre-
dnost. Ne nazadnje: tako
Turčija kot Grčija sta članici
NATO pakta, kjer spet ne bi
dopustili, da si dve njihovi
člaruci resneje skočita v lase
in tako rušita enotnost v blo-
ku. In čisto na koncu: če bi
se vse to le zgodilo, bi to po-
menilo konec neuvrščene
države. Kdo je tisti, ki bi si
upal kar tako likvidirati eno
izmed najbolj uglednih in
aktivnih članic med neuvr-
ščenimi? Cipru pomeni ne-
uvrščenost enega izmed naj-
pomembnejših porokov za
obstoj in neodvisnost. Toli-
ko bolj, ker želijo biti tudi
sami Grki na Cipru samo-
stojni in ne v okviru Grčije.
Dobro se namreč zavedajo,
da so sedaj mnogO bolj po-
membni in da lahko o svo-
jem življenju sami odločajo.
Razdeljena NIkozlja
v Nikoziji si ogledam mejo
med južnim in sevemim de-
lom. Dobra tretjina mesta
spada pod neodvisno turško
di^vo severni Ciper in Ni-
kozija nekoliko spominja na
Berlin. Na mejnem prehodu
stojijo vojaki države Ciper,
oziroma grški Ciprani, po-
tem je pas, ki ni nikogaršnji
in je pod varstvom modrih
čelad, oziroma enot OZN,
potem pa so spet stražamice,
kjer strmijo vojaki seveme
turške republike Ciper. Tako
je to od leta 1974, ko so na-
pra'/ili mejo po velikih nemi-
rih med turškim in grškim
prebivalstvom otoka Cipra.
Ambasador mi pokaže zem-
ljevid otoka Cipra, na kate-
rem je bilo označeno, kje so
pred tem živeli Turki in kje
Grki. Prvi in drugi so živeli
domala v vseh vaseh in me-
stih na otoku. Po letu 1974
sta severni in južni del otoka
etnično čista.
Samo cerkvene
poroke
Kako pa so se razdelile
družine, kjer je, denimo, bil
mož Turek, žena pa Grkinja?
Državne oziroma civilne po-
roke tu ne priznajo. Samo
cerkveno. Ce je le prišlo do
poroke, je moral nekdo od
zakoncev menjati vero. Le
malo je bilo takšnih, ki so se
za to odločili. Zato tudi na
otoku živijo v glavnem iz-
ključno Tiu-ki in izključno
Grki. Mešanja ni bilo.
Precej je bilo srečanj z
mladimi. Včasih je pogovor
nanesel tudi na bodočnost
Cipra. Mladi Grki na Cipru
so z vsem srcem za to, da bi
otok nekoč izgubil mejo.
Dva mladeniča sta mi tudi
odkrito priznala, da bi se
brez predsodkov poročila s
Turkinjama, če bi ju lju-
bila ...
Vpliv libanonske
krize na Ciper
Hoteli na Cipru so polni.
Za to imajo največ zaslug tu-
risti iz Velike Britanije in
skandinavskih držav, zadnje
tri mesece pa tudi na j pre-
možnejši Libanonci. K^š-
nih 80.000 se jih je priselilo
na Ciper. Kupujejo hiše in
stanovanja, ki so se v zadnjih
mesecih podražila za dva-
krat in njihova trgovska žili-
ca jim ne .da miru. Na račun
teh Libanoncev je Ciper že
mariskaj pridobil in še bo.
Po dmgi straru je mnogo iz-
gubil. Ko so bile oči svetov-
ne javnosti uprte v bližnje-
vzhodno krizo, je to izkoristil
vodja Turkov na Cipm in
razglasil neodvisno turško
republiko severni Ciper.
Uudje dobro žive
Opazujem ljudi in življenje
na Cipm. Ljudje dobro žive.
Narodni dohodek na prebi-
valca znaša že več kot 4000
dolarjev ali skoraj dvakrat
več kot v Jugoslaviji. Neza-
poslenih ni. Vsepovsod vla-
data red in čistoča. Samo od
turizma so lani na mnogo
manjšem ozemlju kot je Slo-
venija iztržili skoraj 350 mili-
jonov dolapev. V Jugoslaviji
smo z boni vred iztržili mili-
jardo. Razlika je v tem, da
znaša povprečni penzion v
ciprskem hotelu kakšnih
6000 dinarjev na dan izven
sezone, pri nas pa 650 dinar-
jev. Kakšni gostje iz zahodne
Evrope prihajajo torej k
nam, si lahko mislimo in se-
veda tudi to, kakšni prihaja-
jo na Ciper.
Po devetih dneh spet sli-
šim slovensko besedo. Sku-
paj z delavci Stanka Kregar-
ja iz Ljijbljane, ki je za Lesni-
no opremljal hotele v Izrae-
lu, se z let^om Ineks Adrie
vračamo domov. Prijazrii lju-
dje s Cipra bodo za vedno
ostali v mojem spominu.
Spominjam se, kako so obi-
r^i pomaranče, spominjam
se njihovih pusto vanj in ko
tole spravljam na papir, sli-
šim po radiu, da se je Denk-
tas spet pripravljen pogovar-
jati s Spirosom Kiprianujem
o tem, kako bi razrešili cipr-
sko krizo. Prebivalcem Ci-
pra želim, da bi se jim ure-
sničile njihove sanje in želje.
O Cipm bomo še pisali.
JANEZ VEDENIK
Jugoslovani imamo po-
sebne ugodnosti. Za osem-
dnevno letovanje s polpen-
zionom in letalskim prevo-
zom v obe smeri plačamo le
30 do 35 tisoč dinarjev. Po
zaslugi Air toursa Jugosla-
vija iz Zagreba. Cene so pri-
bližno takšne kot pri nas, s
tem, da je hrana za tretjino
cenejša.
^osu je obrnjen tako, da se od tod vidi na severni in južni
Prska in grška zastava.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
»Je zvit Icakor ovnov rog!«
Počasi Je vse skupaj utihnilo, med ljudmi pa se Je
začela najprej docela neopazno, potem pa vedno bolj In
bolj spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
ii. Guzaj med
vrsticami icroniic
Spoznali smo čas in raz-
mere, v katerih je živel
naš junak, družbenoeko-
nomske, družbenopolitič-
ne, socialne, kulturne sil-
nice, ki so razgibavale
skromna leta, ki so bila
dodeljena šentjurskemu
korenjaku. O vsem tem ni
kaj več razlagati, pač pa
bi za spremembo kazalo
skočiti nekoliko na po-
dročje literature in si poi-
skati nekaj potrebnih od-
govorov še tam. Nikar na-
mreč ne mislimo, da po-
dobnih možakarjev trdih
pesti, hitrega in bistrega
presojanja, trmaste in po-
nosne glave, kot jo je na
svojih plečih nosil Guzaj,
ni bilo tudi drugod in
kdaj prej v zgodovini. Ce
bi mislili tako, bi se krep-
ko zmotili.
Spregovoriti namerava-
mo o kmečkih upornikih
vendar bi o njih ne izgub-
ljali preveč besed, le v to-
liko, da so si že zdavnaj
pred Guzajem s silo in -
seveda organizirano -
močno idejo, skupne mi-
sli, poiskali svojo pravico.
Omenili bi jih le toliko,
ker so imeli nekaj skup-
nega z našim junakom:
jemali so bogatim in daja-
li revnim. Velika socialna
vrenja v tistih časih so tu-
di drugod rojevala upor-
nike, podobne Guzaju do-
sti let pozneje, pri čemer
seveda ni rečeno, da bi na
vsak način radi stlačili
našega junaka v ta kalup.
Nekaj podobnega so
li tudi kozaki Tarasa Bulj-
be, ki jih je rodil prav ta-
ko odpor proti nenehne-
mu zatiranju in brezšte-
vilnim krivicam v petnaj-
stem stoletju. Hočeš no-
češ so si morali pravico
poiskati sami, v tem iska-
nju pa se je izoblikovala
vsa domiselnost prepro-
stega kmeta, pretkana z
duhovitostjo, pa tudi z
grenkobo, ki jim jo je vsi-
ljeval položaj.
»Buljba,« pravi Gogolj,
»je bil strašno trmast. Bil
je značaj, kakršne je mo-
glo porajati samo težko
XV. stoletje v tem poldiv-
jem koncu Evrope, ko je
bila vsa južna, prvotna
Rusija zapuščena od svo-
jih knezov in razdejana,
požgana od dotistihmal
še neukročenih naletov
mongolskih roparjev, ko
je človeku, potem ko je
zgubil dom in streho,
ostajal samo še drzni po-
gum, ko se je vpričo straš-
nih sosedov in večne ne-
varnosti naseljeval na po-
goriščih in se učil vsemu
temu odkrito gledati v oči
in zgubljal zavest, da je na''
svetu sploh še kakšna bo-
jazen, takrat, ko se je sta-
rodavna mirnost slovan-
skega duha zavila v boje-
vite plamene in je nast^o
kozaštvo - širok, neobrz-
dan razmah ruske nature
- in so se vsa porečja, vsi
prevozi, vsa strma in po-
ložna mesta na bregovih
vode pokrila s kozaki...«
Niti kmečki uporniki,
niti Taras Buljba in nje-
govi kozaki še ne dajejo
tiste prave podobnosti z
našim junakom, četudi
obstajajo nekatere bistve-
ne pn,'ine v njihovem živ-
ljenju in ravnanju, ki bi
jih lahko postavili v bok
Guzajevim. Karkoli že, v
literaturi so ostali trdno
zapisani.
Med kopico nesrečne-
žev, ki so se uprli gospo-
ski, ne da bi kaj dosti po-
mišljali, sodi tudi največji
francoski pesnik XV. sto-
letja, Francois ViUon, za
katerega sicer ne vemo,
da bi »jemal bogatim in
dajal revnim«, je pa za-
nesljivo bil od sile upor-
niški duh in po mnenju
literarnega zgodovinarja
Gustava Lansona »lenuh,
pijanec, kvartopirec, za-
{jeljivec, prisklednik, sle-
par, tat, vlomilec«. Vseka-
kor je tudi za Villona, kot
za Tarasa Buljbo in kmeč-
ke upornike, pa slovaške-
ga Janošika, rokovnjače,
Krajnčevega Petra Koštr-
co in številne druge, med
njimi seveda tudi našega
Guzaja, povsem jasno, da
jih je na rob družbe, v ti-
sto kalno močvaro, kjer je
komaj še mogoče dihati
in se premikati, potisnila
ta družba sama. Brez
predsodkov, brez slabe
vesti.
Grad Veliki Tabor, domovanje Veronike Deseniške.
»Hi!« je boter pognal konjička. In so
se odpeljali.
Komaj so bili na cesti, pa je boter
ošvrknil konja in še enkrat, še bolj:
Hijo! hi jo!, žival se je spustila v dir!
»Malo ga ima! Da le ne bo zvrnil!« je
rekel orožnik za njim.
Ko je natakarica potem hotela po-
spraviti vrčke z mize, je pod tistim, iz
katerega je boter pil, našla dvakrat pre-
ganjen listek. Na njem je pisalo:
»Sem držal besedo ali ne?! Želim
vam dobro zabavo in vas prav lepo poz-
dravljam!« Podpisan pa je bil - Guzaj!
Natakarica je listek seveda takoj
izročila žandarjema.
»O hudič!«, sta rekla. Samo to, ampak
oba naenkrat.
Sejem v Desiniču
Sreča je opoteča. Danes meni, jutri te-
bi. Kranjci obračajo, Hrvatje obrnejo.
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček
ima. Boj se vinske bratovščine! Tudi
domače v mast zalite klobase so sum-
ljive, če so zastonj. Stare navade je tre-
ba spoštovati. Kako si pridobil trden
spomin do starih let.
Prav gotovo ste se že kdaj vozili po
novi obsoteljski železnici. Če drugače
fie, takrat, ko ste obiskali Titovo rojst-
no hišo v Kumrovcu. Če pa bi izstopili
že v Podčetrtku, bi lahko v pol ure peš
prišli v vas Imeno, ki leži skoraj tik ob
meji med Slovenijo in Hrvaško. Na de-
sno drži od tod cesta na desno v Vir-
štajn, tam raste imenitna kapljica in je
bilo nekoč, - kako je zdaj, ne vem, -
prav težko priti še istega dne tja, kamor
ste pravzaprav bili namenjeni, ljudje iz
goric na obeh straneh ceste so te tako
prijazno vabili na kozarček, da nisi in
nisi mogel odreči in potem je bilo pre-
več tema, da bi šel naprej. Na levi pa je
že na hrvaški strani Sotle grad Veliki
Tabor. Tu je bila doma Veronika Dese-
niška, kije njeno nesrečno ljubezensko
zgodbo v obliki drame prikazal Oton
Zupančič; tudi naš ožji rojak Anton
Novčan jo je oblikoval v svojih imenit-
nih Celjskih grofih. Veronika je bila na
skrivaj poročena s Friderikom Celj-
skim, čeprav je bil le-ta že oženj en in
sicer z mogočno Katarino Frankopan-
sko. Njen grad na Trsatu pri Reki je
danes muzej, ki si ga je res vredno
pogledati. Zaradi Veronike se je Fride-
rik hotel ločiti od Katarine, to pa ni bilo
po volji njegovemu očetu Hermanu IL,
ker je šlo na vzkriž z n jego vimi velikimi
načrti. Zato se je hotel Veronike na
vsak način znebiti. Najprej jo je obdol-
žil čarovništva, da bi jo sežgali na gr-
madi, kakor je bila takrat prijazna na-
vada. Sodniki pa so jo oprostili in ni
bilo z ognjem torej nič. Zato je poskusil
še z vodo, to se mu je posrečilo. Veroni-
ko so skrivaj utopili, sina Friderika pa
je baje imel nekaj časa zaprtega v tedaj
pravkar sezidanem Friderikovem stol-
pu na Celjskem gradu. Dokler se pač
nista pobotala. Mogočniki so se takih
podobnih ljudomilih in prijaznih sred-
stev prav pogosto posluževali in jim to
ni bilo nič kaj posebnega, če jim je šlo
za povečanje ali utrditev ali obrambo
njihove oblasti. Slabo vest so prav lah-
ko potolažili z bogatimi darovi cerk-
vam in samostanom in je bilo potem za
obe strani spet v redu.
No, bolj kot te stare zgodbe nas zani-
ma, kaj se je zgodilo v Desniniču tiste
jeseni, ko se je Guzaju zazdelo, da bo
treba povečati obratno glavnico. Zače-
lo ga je ščipati za denar, njegova ropar
ska obrt se je medtem že tako razširila
in razprostrla, da ni mogel več naprej.
Stroški so postajali vedno večji. Števi-
lo njegovih pomočnikov zaupnikov se
je tako pomnožilo, da je grozila že re-
sna brezposelnost. Odbiti jih pa tudi ni
smel, če ni hotel tvegati, da bi se mu
kdo iz užaljenosti maščeval in ga izdal.
Na drugi strani jih je pa tudi potrebo-
val. Sam bi težko zvedel za vsako pri-
ložnost, denarja mu nipismonoša nosil
na dom.
Ropi in tatvine so se zadnja leta ču-
dno množile. Skoraj vsak teden napa-
deni in oropani ljudje kar pri belem
dnevu in sredi ceste, ali pa je bilo pono-
či kje vlomljeno. Včasih so prišli kar z
vozom po blago! Na sejmih je bilo naj-
huje. Po mešetarsko napravljen človek
je pred vsemi očmi po biskovito poteg-
nil šop bankovcev iz roke kupca in tisti
trenutek že tudi izginil v gneči. Kdo bi
mogel verjeti, kdo je bil! Preden se je
oropani sploh dobro zavedel, kaj se je
zgodilo, predrzneža že ni bilo nikjer
več. Ljudje pa podobni drug drugemu!
Če so kdaj koga dobili, mu pa dokazati
niso mogli, denarja že davno ni imel
več pri sebi, oddal ga je istatako blisko-
vito pomagaču, ki je bil že čakal nanj!
Največkrat so bile to ženske, te so za
take reči sploh pripravnejše in spret-
nejše. Nobeno vpitje, nobena še tako
sočna kletvica ni nič pomagala. Prekle-
ti Guzaj! Naj ga strela poči! In kar vpri-
čo! Tisti, ki je bil oropan, je bentil, da
se je ogenj kresal od njega, ljudje okrog
so pa gledali in molčali, sem in tja se je
kdQ skrivaj muzal. Včasih je kdo že
celo uro na žive in mrtve barantal, da je
bil že čisto hripav in se mu je jezik lepil
na nebo, ko pa so slednjič le udarili v
roke in je segel v suknjič po denar, -
žep prazen, gladko prerezan, listnice z
bankovci pa Kristus Jezus nikjer. Hu-
dič! Stotisočkrat krvavkrščen elejson-
duš hudič! Tako je bilo. Hido. Kjer so
imeli količkaj več denarja, so se tresli
in zaklepali, pa ni vse nič pomagalo.
Posebno župnišča in ^aščine, pa tudi
trgovci nikdar niso bili varni pred tol-
pami zakrinkanih neznancev, ki so se
pojavili zdaj tu, zdaj tam, zdaj spet či-
sto kje druoje, bliskovito hitro in spret-
no in temeljito opravili svoj posel in
spet izginili, kakor bi se vdrh v zemljo.
Oblast je bila brez moči, bogatini so
trepetali, kdaj pride vrsta nanje, reve-
žem pa je bilo vseeno, njim ni nihče nič
jemal, včasih je kateri še kaj dobil od
njih, zato pa tudi nihče nikoli ni hotel
nič videti in slišati, četudi bi morda le
kaj vedel.
Nekoč se je vračal oče že v prejšnjem
poglavju omenjene Marije Cretnik, ti-
ste, ki je hotela skozi pajčevinasto
okno mrtvašnice videti ustreljenega
Kovačkovega, s sejma proti domu, ko
so ga napadli trije, ki so imeli z robci
pokrite obraze.
ts. IVIAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
^evcl na Glažutl-
v ponedeljek, 5. marca so
j^novnošolci^ s Frana Roša odšli
nj smučarsko šolo na Glažuto.
^eelo se je slabo, saj je avtobus
jjpeljal v sneg in smo morali peš
koče. Ko smo prispeli, smo
jjieli žvižgati in vzklikati. Po-
^gli so nam s čajem, da smo se
jgreli. Nadaljevanje šole je bilo
bolj prijetno.
TINA ROSINA
i. celjska četa:
l^oitnl dan
Izbirali smo lahko med drsa-
njem, sankanjem in smučanjem
na Golteh. Veliko se jih je odloči-
lo za drsanje, mnogo pa tudi za
smučanje. Na Golteh je bilo pre-
cej gneče, saj so imeli športni
dan tudi učenci tehnične šole,
vendar je bilo kljub temu pri-
jetno.
BRIGITA RAJSTER
LaSko: Konec plesa
Na osnovni šoli Primoža Tru-
barja smo imeli plesne vaje. Na
koncu pa smo pripravili še za-
Icljuček s plesnim tekmovanjem,
na katerega smo povabili tudi
starše. Med odmorom smo si lah-
ko v jedilnici ogledali razstavo
jedi, ki so jo pripravili osmošolci
pod vodstvom učiteljice za go-
spodinjski pouk. Po razglasitvi
najboljših plesnih parov, smo za-
plesali skupaj s starši.
NADA ZEME
Polzela: tekmovanja
na snegu
Na Polzeli je bilo 4. marca zani-
mivo tekmovanje v veleslalomu.
Na progi pri Mačvih so se pome-
rili cicibani, cicibanke, pionirke,
pionirji, mladinke, mladinci ter
člani in članice. Zmagovalci so
bili pri cicibanih Sašo Podlesnik,
pri pionirkah Meri Vasle, pri pio-
nirjih sta si zmago razdelila Bo-
jan Pustinek in Robi Vasle, pri
mladincih je bil najboljši Matej
Kos, pri mladinkah pa Manica
Podlesnik. Pri članicah je zmaga-
la Jožica Svatina in pri članih
Dori Podlesnik.
Tekmovanje je organiziralo
društvo TVD Partizan.
Popoldne istega dne pa je bilo
v Ovčji jami tudi tekmovanje v
sankanju, kjer je zmagal Romeo
Tavčar.
2ANA KRASOVIC
s. Slander: pester
teden
Pustni torek smo {>reživeli ve-
selo. Ni manjkalo krofov, šolski
hodniki pa so bili ta dan polni
veselih mask. Le obrazi tovarišev
in tovarišic so ostali resni. Z ve-
seljem smo si ogledali tudi za-
bavni pustni karneval, popoldne
pa se ie pustno veselje umirilo.
Nekatere vztrajne maske pa so
rajale še pozno v noč.
Komaj smo pokopali pusta, že
je tu 8. marec. Ta praznik smo
počastili s proslavo za naše ma-
me. Učenci smo pripravili kul-
turni program, prijetno pa je pre-
senetila pionirska zadruga, ki je
ponudila poceni cvetje.
Obiskal nas je Marjan Smode.
V šolski telovadnici smo peli
skupaj z njim, sam pa nam je
pripovedoval mnogo zanimivo-
sti.
BARBARA GERM
SAŠA ZIDANSEK
JUDITA TKAVC
Pri zdravniku
Nekega dne sva se z bratom
Borutom lovila po stanovanju.
Ko sem pritekel v sobo, sem se
zaletel v rob stene. Prebil sem si
glavo. Iz rane mi je močno tekla
kri, Mamica me je takoj peljala v
bolnišnico. Tam so mi zašili rano.
Domov sem se vrnil z obveza-
no glavo.
MATEJ KOSEN, 3. r
OS GOMILSKO
O krokodilu
Krokodila je bolel zob. Moral je
k zobozdravniku. Zobozdravnik
mu je z velikimi kleščami izpulil
zob. Naročil mu je, da si mora
zobe redno čistiti. Od takrat kro-
kodila niso več boleli zobje.
BERNARDA CRESNAR, 2.r
OS GORENJE
Alkoholizem škoduje
nam vsem
Po svetu ljudje pijejo veliko al-
koholnih pijač. Oče mi je pove-
dal, da veliko ljudi postane alko-
holikov. To so ljudje, ki ne more-
jo živeti brez alkohola. Zaradi te-
ga trpi mnogo družin. Veliko lju-
di pa zaradi alkohola tudi zboli in
unu-e. Otroci ne smemo piti alko-
hola, ker je zelo škodljiv.
ANDREJA MORAVEC, 4. r
V časopisu večkrat berem o
prometnih nesrečah. Veliko pro-
metnih nesreč povzročijo vinjeni
vozniki. Nikoli ne bom pila alko-
hola. Alkohol škoduje zdravju in
denarnici.
MAJDA OJSTRIC, 4. r
Alkohol je zelo škodljiv. Ne
smejo ga piti otroci in vozniki.
Ljudje, ki pijejo veliko alkohola,
so alkoholiki. Zdravijo se v bol-
nišnici. Alkohol tudi razdira dm-
žine.
MIRICA BRACIC, 4. r
vsi učenci
OS Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Pomlad
Sneg počasi kopni,
snežak za hišo
se solzi.
Ptički pa pojo,
da zimo vzelo bo.
V sončni breg
za hišo grem,
kjer snega že
več ni,
da prvih cvetk
naberem si.
TEJA GABER. 4. r
OS Frana Kranjca
• CELJE
MoJ očka vojak
RodUa sem se, ko je bil ati pri
vojakih. Rada imam nedelje, ko
ima več časa in mi pripoveduje o
vojaškem življenju.
Najprej je bil v Beogradu v šo-
li. Potem so ga poslali v Cmo
goro. F^ vojakih je spoznal veli-
ko prijateljev. Nekega dne je mo-
ral v gozd na kiiravlo. V gozdu so
bili volkovi. Na karavli je bil gra-
ničar. Pozimi je bilo veliko sne-
ga. Moral je jahati na konju, da je
lahko obiskoval bolne prijatelje.
Nosil je Jorzostrelko in pištolo,
ker so pozimi volkovi nevarni.
Sedaj visi njegova uniforma v
omari. Želim si, da je ne bi nikoli
rabil.
LARA UPOVEC
OS I. celjske čete
CELJE
Solze za praznik
Večer. Mati se je trudna vrnila
z dela po napornem dnevu. Delo
na polju je bilo težko in naporno.
Se težja je bila bolečina v njenem
srcu. Njega še ni bilo domov. Ves
dan je trdo delala, nazadnje je
pogledala še otroke. Trudna, zga-
rana je odšla v posteljo.
Pozno v noč je zatisnila oči.
Proti jutm je potrkalo na vrata:
»Odpri, ali nisi budria?«
Prišel je. Pijan, umazan. Pre-
budil je vse, sredi najslajšega
spanja. Danes je njen praznik. Za
darilo je prišel domov pijan, te-
čen. Vpil je nad njo. Uboga .si-
rota!
Sprijaznila se je z usodo življe-
nja. Njen praznik je poln solza.
Njena edina sreča so otroci, ki
niso pozabili na njen praznik.
Njene roke so zgarane, trde, a
znajo biti nežnejše od rok, ki 9o
še tako negovane. V njih je ljube-
zen do otrok, moža, do dela, 7.em-
Ije.
Solze tečejo po njenih licih, bo-
lečina je skeleča.
Mnogokatera mati se mora
sprijazniti s takšno usodo. Pi-az-
nik preživi kot navaden dan, le
bolečina je še nekoliko moč-
nejša.
BERNARDA GORJUP, 8. b
OS Fran Malgaj
ŠENTJUR
Razveselil sem mamico, TOMAŽ LAZNIK, Mala šola
STRANICE^
Pionirji fotografirajo
Nekaj fotografij na naš nagradni natečaj Pio-
turji fotografirajo so nam poslali tudi učenci, ki
obiskujejo foto krožek na osnovni šoli Edvard
Kardelj v Slovenjskih Konjicah. Pripisali so
tudi, da njihov krožek deluje peto leto in to
Zelo uspešno. Največja nagrada za njihov trud
So razstavljene fotografije, svoja dela pa so po-
kazali že na republiških razstavah in pa seveda
na njihovi osnovni šoli. Mi vseh fotografij ne
bomo mogli objaviti, prav gotovo pa bodo priš-
le v ožji izobr za priznanja in zaključno razsta-
vo, ki bo ob koncu šolskega leta v Celju, pri-
pravlja pa jo celjski foto-kino klub.
Za ta teden smo izbrali posnetek Gorazda
Jelenka, ki je fotografiji pripisal »Brez na-
slova«.
Lahko bi rekel, da gre za umetniški posne-
tek, kjer se pojavljajo folklorni oziroma etnolo-
ški momenti odeti v ambijent bajtarjev, ki sta
na sliki.
Lepo je izrisan starec s košato brado, kar pa
je prav gotovo rezultat primernega ozadja in pa
seveda primerne svetlobe.
Ce pa bi Gorazd hotel napraviti dobro novi-
narsko fotografijo, bi moral bajtarja postaviti
drugam, pred kočo, ki je gotovo veliko zanimi-
vejša od hišice za male živali.
Za objavljeno fotografijo ti celjski Fotolik
podarja nagradni kupon.
Urednik fotografije
16. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
L B zvezna liga: košarkarji Libele so končali dolgo-
trajno tekmovanje na 6. mestu. V zadnjem kolu so
doma prem^ali MZT Skopje 109:94 (54:48). Znova je
bil najboljši strelec Tovornik, ki je dal ob pomoči
soigralcev 47 košev.
6. Libela 22 11 11 2122:2154 22 točk
Celjani so popustili posebno v drugem delu, saj so
bili v prvem kandidati za sam vrh. Dolgotrajnost tek-
movanja, poškodbe, izključitve, predvsem pa premaj-
hen izbor kvalitetnih igralcev so povzročili svoje. Celj-
ski košarkarji so ostali v ligi, žal pa niso dosegli zastav-
Mile Cepin, trener članske ekip« Libela Celje: »S
končnim dosežkom nisem zadovoljen. Pričakovali in
načrtovali smo več. Realno smo četrta najboljša
ekipa v tej ligi. Med tekmovanjem so nastopili pro-
blemi in priložnost so dobili mlajši igralci, kar je
tudi dobro. Ko pa vidim, da prvo ligo zapuščajo bivši
dolgoletni prvoligaši, sem zadovoljen, s tem kar smo
dosegli. Vse skupaj pa je dobra šola za prihodnjo
sezono.«_^_■
Ijenega cilja. Ga bodo v prihodnji sezoni? Verjetno
težko. Denarja za okrepitve ni, mladi (izvrstni) igralci
šele dozorevajo, pa tudi JLA jih čaka, kot Golca, ki je
odšel; Vrnil se je šicer Pipan, toda \Tprašanje je, če bo
to dovolj. Se posebej, ker se bo začela nova huda bitka
med-^islovenskimi košarkarji. Ljubljanska Olimpija je
po 39 letih izpadla iz dixižbe najboljših, njen »mestni«
sotovariš Slovan se vrača po uspehu v II. zvezni ligi v I.
B, kjer domujejo tudi Celjani. Tri slovenske ekipe v
Pipan, Gole, Tovorniic..,
Odlični igralec Pipan se je vrnil iz vojske in bo v
prihodnji sezoni na razpolago trenerju Cepinu. - _
Odlični in borbeni Gole odhaja za leto dni v JLA.
Najboljši strelec Tovornik je znova tarča ljubljan-
ske Olimpije!
borbi za vrnitev slovenskega predstavnika v prvo ligo.
Kdo bo uspešnejši? Pravilo naj bo športno: BOLJŠI na
igrišču! Kakršnakoli UMETNA združitev se je že veli-
kokrat pokazala za slabo. V Ljubljani so se izgubili
Pipan, Gole, tudi Janžek... Hauptman je ostal. Pola-
nec je odlično igral v Celju verjetno zaradi tega, ker ga
v Ljubljani niso cenili, vrnil se je in odšel v Turčijo.
Ponovno oživljajo ideje o združitvi slovenske košarke
s sedežem v Ljubljani. Kakorkoli že, treba je delati na
domačem vrtu, ne pa samo kupovati pod »zastavo«
centra.
Samo delo in sodelovanje naj bosta pot naprej iz
vseh slovenskih košarkarskih zagat in neprijetnosti.
Za izpad Olimpije niso krivi Celjani ampak premalo
dela na domačem vrtu in čakanje na pomoč od drugje.
II. zvezna liga ženske: Rogaška je nastopila v Pulju
in izgubila s Puljanko 70:55 (31:30). Vii-antova je.dala
25 košev. Rogaška je na lestvici 4., v prihodnjem kolu
pa znova gostuje v Zagrebu proti Novem Za^ebu.
Republiška moška liga: Comet iz Slovenskih Konjic
je doživel drugi poraz in izgubil vodilno mesto. Gosto-
val je v Domž^^ proti Heliosu (95:94), ki ga je zame-
njal na vrhu, Comet pa je zdrknil na drugo mesto.
Kovinar iz Štor je po porazu v Kranju proti Triglavu
66:52 padel na zadnje mesto.
Republiška liga ženske: Comet je izgubil v Kranju
proti Savi 60:47, Metka iz Celja pa je doma premagala
Maribor 85:67 (33:28). Najboljši strelki sta bili Cenc-
Ijeva 33 in Cerjakova 27. Metka je šesta, Comet zadnji.
Prihodnje, 14. kolo: COMET - Salonit, Cimos -
METKA.	TV - JK
JudoistB resno mislijo na Los Angeies
že vrsto let so med najboljšimi
športniki Celja judoisti. Zlasti uspeš-
ni so v zadnjih letih, ko imajo v svo-
jih vrstah tri izredne borce Čuka,
Fabjana in Anderleta. Prva sta na
zadnjem državnem prvenstvu posta-
la v svojih kategorijah prvaka, tretji
pa je osvojil dve medalji v najtežjih
kategorijah.
Vsi trije po teh uspehih razmišljajo
tudi o največjem dogodku, o olimpij-
skih igrah v Los Angelesu. Konkuren-
ca je huda, vendar z delom bi se morda
dalo prebiti do vize, ki bi celjske fante
popeljala preko »luže« na največji zbor
športnikov sveta.
Štefan Cuk nastopa v najlažji kate-
goriji, poleg ostalih naslovov doma in
v tujini pa je osvojil tudi naslov šport-
nika Celja: »Od 22. do 25. marca bom
nastopil na bcilkanskem prvenstvu v
Aten^ v Grčiji. Upam na dober
uspeh, kar bi že bilo bližje vozovnici za
olimpiado. Sicer pa študiram gradbe-
ništvo v Mariboru. Zal gre bolj počasi.
saj mi trening, tekmovanja in potova-
nja vzamejo preveč časa.«
Marjan Fabjan je postal državni
prvak v Titogradu v kategoriji do
78 kg. Zaposlen je v celjski Zlatarni.
»Ne bom nastopil na balkanskem pr-
venstvu, ker potujem v istem času na
enega najmočnejših turnirjev v Pots-
dam v, NDR. To so v bistvu kvalifikaci-
je za tekmovalce posameznih dežel ?
nastop na olimpiadi. Zato mnogi mi
nijo, da je to tel^ovanje močnejše. C
bi prišel med prvih pet bi bil Los Ar
geles bližje. Norma je namreč uvrst
tev do petega mesta. Športnik Celja S
nisem bil, bil pa sem trikrat drugi. Na
prej me je premagal Vlado Bojovi^
nato Rok Kc^itar in za konec moj dc
bri prijatelj Štefan Cuk. Delam v Zlj
tami, kjer mi vsi veliko pomagajc
Hvaležen sem jim.«
Stanko Anderle, lani športnik Celja
še ne ve, kam bo po dveh osvojenil
medaljah v Titogradu na državnem pt
venstvu potoval: ali s Štefanom v Ate
ne ali z Marjanom v Potsdam? Zapo
slen je v Libeli in tudi hvaležen kolek
tivu za pomoč, da lahko trefiira, potuj*
in predvsem tekmuje.
Marjan Fabjan: »Trije celjski judoi
sti smo v igri za pot v ZDA. Vseeno mi
je, kdo bo potoval, važno je, da bo vsa
eden.«
T. Vrabl
Uvožene icimone
Tekmovalci v judu nastopajo v be-
lih oblačilih, imenovanih kimono.
Oblačilo je zaradi borbenosti tekmo-
valcev izdelano iz najmočnejšega
bombaža pa vendar vseeno »zdrži«
tekmovalca eno tekmovalno sezono,
to je šest mesecev. Stane okoli osem
tisoč dinar^v in je uvoženo, ker jih
doma žal nihče ne izdeluje.
Teicmovanje v
Novem mestu
Člani Aero kluba Celje so na-
stopili na II. spominskem tek-
movanju »Stojan Krajnc« v No-
vem mestu. Z jadralnimi modeli
je zmagal Andrej Gomik, dvanaj-
sti pa je bil Dušan Požun. Tek-
movanje je bilo izredno kvalitet-
no tudi zaradi nastopa bivšega
svetovnega prvaka v tej discipli-
ni Antona Videnška iz Ptuja.
Štirinajst izenačeniii
eicip
Po 5. kolu II. moške lige ob-
močne kegljaške skupnosti Ce-
lje je vrstni red naslednji: Kovi-
notehna 8 točk, Timesot Laško 8,
Libela, Cinkarna in Resevna po
6, Obnova, Žična, Izletnik, Zele-
zar in Rogaška po 4, Avto Celje,
Savinja, Klima in Emajlirec po 2
točki.
Strelice v Mali Brezi
Nastopilo je 8 ekip, 24 tekmo-
valk, tekmovanje pa je odlično
pripravila domača strelska dru-
žina Celjske čete. Rezultati eki-
pe - SD Papirnica Radeče, SD
Dušan Poženel Rečica pri La-
škem, SD Celjska četa Breze; po-
sameznice mladinke Lavrinc He-
lena Rečica, Mojca Oman Rade-
če, Leonida Gozdnikar Rečica
itd.; članice: Joža Kožar in Ma-
rinka Kravogel obe Radeče ter
Marina Pokleka Pivovarna La-
ško itd.
Strelska družina Rečica pri La-
škem bo tako kot vsako leto
krepko po pustu tudi letos pri-
pravila »strelsko maškarado«, ki
bo v njihovem domu v soboto,
17. marca ob 19. uri. Vabljeni so
strelci v maskah in tudi vsi ostali.
VINKO LAVRINC
Kiavdija Periič šesta
v Subotici je bilo državno pr-
venstvo za pionirje in pionirke
v umetnostnem drsanju, kjer so
nastopili tudi predstavniki
HDK Cinkarna Celje. Rezidtati
pionirke: 6. Kiavdija Periič, 12.
Petra Prodan, 15. Barbara Gren-
ko, pionirji: 6. Matej Lakner.
25 streli( za 8. '
marec
25 strelk se je pomerilo na
strelišču na Gričku v Celju, kjer
so bile najboljše strelke Celja,
sledijo Cinkarna, Skofja vas. To-
varna volnenih odej Skofja vas,
Metka, Ingrad, Avto itd., med po-
sameznicami pa Darja Kačnik
184 krogov od 200 možnih (nov
celjski rekord za mladinke), pred
Alenko Jager 181 (nov celjski re-
kord za članice) in Vesno čuček
177 krogov.
Za rudarsico svetiiico
Na strelišču v Hrastniku so
nastopili za »rudarsko svetil-
ko«. Strelci Kovinarja Store so
bili šesti, Celjani osmi, Zalčani
šestnajsti in Mrož Titovo Velenje
osemnajsti med 25 sodelujočimi
ekipami. Med posamezniki s celj-
skega območja se je izkazal 50-
letni Franc Hočevar (368 krogov),
ki pa je »žal« nastopil izven kon-
kurence.
TONE JAGER
Tele na Rogii
Tekaški klub Unior Olimpija
bo v nedeljo, 18. marca ob 10. uri
priredil 3. pokalni tek smučarjev
na Rogli. Tekmovale bodo žen-
ske v kategorijah do 30 in nad 30
ter moški do 40 in nad 40 let, za
kategorizirane tekmovalce pa
omejitve ni. Ljubitelji teka na
smučeh se lahko prijavijo na na-
slov Unior - Zreče za 3. pomla-
danski tek Rogla 84 ali v hotelu
Planja - stara koča na dan tek-
movanja. Startnina je 200 din,
tekmovalci pa tekmujejo po pra-
vilih SZJ in na lastno odgovor-
nost. Zmagovalci prejmejo da-
rila.
Nogometaši Klime
uspešni v Avstriji
v vasi Vetrinje na avstrij-
skem Koroškem je bil turnir v
malem nogometu, kjer so sode-
lovali tudi člani Klime iz Celja
ter že drugič zapored osvojili po-
kal, kar pomeni, da so zmagali.
Osvojili so pokal organizatorja
KDZ - Naš tednik - PoBo. Za
celjsko IClimp so nastopali: D. in
E. Fister, Konradi, Gogala, Jura-
čič, Škafar, Strmole in Savič.
Zimsice igre iVlerxa
na Kopali
Člani SOZD Merx Celje so
izvedli II. zimsko športne igre
na smučiščih na Kopah. Nasto-
pilo je 400 tekmovalcev iz 17 de-
lovnih organizacij Merxa. Rezul-
tati: smučarski tek moški A Miro
Vranič, Tone Kotnik in Oto Reš,
moški B Rudi Kajner, Mitja
Cmer in Stane Mele, ženske A
Verica Vrečko, Milka Filep in
Gordana Marko, ženske B Marja-
na Uršič, Fanika Jamnik in Mili-
ca Vozlič, veteranke Marija Pe-
tauer, Hermina Tabakovič in
Truda Tomažin. Ekipno je zma
gal Potrošnik Celje pred Tkanine
Celje, Blagovnim centrom, MR
Celje, Hotel - gostin.stvo Celje
DSSS SOZD Merx, KZ Laška
Dravinjski dom Slovenske Ko
njice, TEKO Celje, KZ Šentjur,
KZ Slovenske Konjice, Reklama
Celje, GPC, Zdravilišče Dobrna,
Moda Celje, KZ Celje in Avtote-
hna.
J02E GROBELNIK
Prvič žensici iioicej v
Celju
Blizu 500 gledalcev si je ogle-
dalo prvo hokejsko tekmo žen-
skih ekip Olimpije in Cinkarne
V enakovredni igri so zmagale
gostje 1:0 (0:0, 1:0, 0:0). Edini z»
detek je v 30. minuti dosegla Sa
ša Modrijan, ki je premagala celj-
sko vratarko Marijo Urankar.
Cinkarna Celje: Marija Uran
kar, Irena Koren, Polona Bakič,
Jasmina Tumšek, Marjana Mar-
čec. Jasna Planinšek, Mojca Ja-
klič, Zdenka Kline, Domina
Dom, Tanja Klanjšek, Jelkj
Krampi, Melita Soštar, Nive!
Urankar, Nataša Maruša, Renata
Vrhovski, Mirjan Valentič, Mojca
Korošec, Rosa Hribemik in N^a
Vogelsang.
J. KUZMA
Naporen teden
rolcometašev Aera
Včeraj so odigrali polfinalno
pokalno tekmo za področje Slo-
venije s Trim teamom, v nedeljo
ob 17. uri pa se bodo v hali Golo-
vec srečali za točke s Crvenko v
1. zvezni ligi. Ponovno ne bosta
nastopila poškodovani Anderluh
in Ščurek, ki namerava zapustiti!
aktivno igranje. V torek bo med-
narodna tekma med Aerorn in
prvoligašem iz Madžarske Ope-
kom ob 18.30 v hali Golovec.
Madžari bodo v ponedeljek na;
stopili v Titovem Velenju proti
Šoštanju, v sredo pa še v Ljublja-
ni proti Kolinski Slovanu.
TV
Poražen tudi
Triglav
v 7. kolu republiške lige
so kegljači Celja dosegli
nov uspeh. Premagali so
vodeči Triglav iz Kranja
5199:5104! Za Celje so na-
stopili Ludvik Kačič (z 928
keglji je postavil najboljši
rezultat srečanja). Danilo
Sivka, Stanko Nareks,
Alojz Urh, Jože Tisovec in
Ivan Srot.
Danes gostujejo Celjani v
Ljubljani pri Gradisu, v so-
boto in nedeljo pa gredo na
mednarodno tel^o v
Strassburg.
J. K.
Rozman brez medalie nafbollšl
v Cupriji je bilo Balkansko prvenstvo v krosu. V jugo-
slovanski reprezentanci so nastopili tudi štiije člani AD
Kladivar Celje. Najuspešnejši je bil Rozman, ki je med člani
osvojil 4. mesto na 12 km dolgi progi. Tako ni ponovil lan-
skega uspeha, ko je bil tretji, vendar pa je tudi z letošnjo
uvrstitvijo najbolje uvrščeni Jugoslovan. Med mladinci je
bil Tumšek 23., med članicami Babičeva 14. in med mlaj-
šimi člani Cmok 13.
Rokometna točka z Borcem
Brez Anderluha in Ščurka je domala zdesetkana
ekipa rokometašev Aera odpotovala v Banja Luko in
iztržila točko proti vedno neugodnemu ter močnemu
Borcu. To je lep uspeh ekipe, ki je že obsojena na
izpad, lahko pa se v nadaljnjih tekmah z vestnim in
prizadevnim delom tako okrepi, da bo igrala vidno
vlogo v nižjem rangu tekmovanja. Najboljši strelec je
bil Razgor - 8. Odlično je branil Tomič. Aero je še
vedno na zadnjem mestu, v prihodnjem kolu pa bo
igr^ doma s solidno Crvenko, ki jo vodi nekdanji
celjski trener Miškovič. Ce bi Celjani ponovili igro iz
Banja luke, se lahko nadejajo ugodnega rezultata.
II. zvezna liga ženske: spomladanski start je bil za
Velenjčanke uspešen, saj so doma premagale ekipo
Bane Sekulič 22:19. Na lestvici so pete, v prihodnjem
kolu pa gostujejo v Koprivnici proti Podravki, ki je
trenutno na odločnem dingem mestu. Velenjčanke so
spomladanski del začele kljub oslabitvi uspešno.
Odšle so igralke sestri Bašič (menda k ljubljanski
Olimpiji), Omerovičeva in Kotnikova pa tudi na kr-
milu je dosedanjega trenerja Bašiča zamenjal domačin
Adi Hudarin. Slednji je v ekipo uvrstil nekaj mlajših
igralk in po prvem uspehu kaže, 'da je bila zamenjava
uspešna.
TV
ts. IVIAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	Precej sreče sta imela
železničarja Slavko V. in
Danijel L, ki sta z lokomoti-
vo prevozila kretnico v Cre-
tu in zapeljala na progo Ce-
Ije-Titovo Velenje. Ravno
takrat je namreč iz velenj-
ske smeri pripeljal vlak,
vendar ga je čuvaj na Mari-
borski cesti še pravočasno
ustavil, da ni prišlo do trče-
nja. Veliko manj sreče pa
so imeli cinkarniški želez-
ničarji, ki jih je zagrabila
močna žeja. Ker niso mogli
čez ograjo, so vpregli loko-
motivo in se zapeljali na
progo Celje-Titovo Velenje
ter tam ustavili, da je lahko
eden skočil po pijačo. Med
tem časom je iz Velenja pri-
)eljal vlak in trčil v »cin-
camiško« lokomotivo. Za-
radi žejnih železničarjev je
tako nastalo za 4,5 rnilijo-
nov dinarjev škode.
•	Slavko D. iz Čopove
ulice je prejšnji petek ne-
koliko prev^ hrupno vese-
Ijačil. Ker opozorila sosta-
novalcev niso zalegla, so
morali posredovati milični-
ki, da pa bi se Slavko v bo-
doče izogibal tako hrupnih
dejanj, bo »posredoval« še
sodnik za prekrške.
•	V soboto zvečer sta se
v prostorih za treznenje na
celjski postaji milice sreča-
la brata: Mirko in Srečko B.
Mirka je pot na postajo mi-
lice vodila s Teharske ce-
ste, kjer je razgrajal skupaj
z Ivanom I. in grozil tam-
kajšnjim stanovalcem.
Srečko pa je razgrajal do-
ma v Podgorju in ker je
grozil s sekiro, se je moral
trezniti na postaji rnilice. In
potem sta imela vso noč ča-
sa, da sta si pripovedovala
o dogodivščinah pretekle-
ga dne...	S.S.
Denar od naročnin za devize
Ko se /0 zapletlo, le Inkasantka prilavlla domnevni rop
Inkasantka, 34-letna Mari-
ja Jurkošek in 23-letni Sret-
ko Miljevič, oba iz Titovega
Velenja sta precej časa
uspešno obrač^a denar od
pobrane naročnine za RTV:
Jurkoškova ga je posojala
Miljeviču za nakup deviz.
Zapletlo pa se jima je
prejšnji mesec, ko Miljevič
ni mogel pravočasno vrniti
dolga, Marija pa bi morala
pobrano naročnino položiti
na SDK. Marija si je zato
izmislila zgodbico o ropar-
skem napadu, ki jo je še kar
dobro odigrala.
Na postaji milice v Tito-
vem Velenju so 28. febru^a
ob 11.55 uri dobili obvestilo:
hišnik iz Jenkove 9 je obve-
stil miličnike o roparskem
napadu, ki naj bi se zgodil v
njihovem stanovanjskem
bloku. Kmalu zatem se je
oglasila tudi Marija Jurko-
šek, ki stanuje v 7. nadstrop-
ju te stolpnice in miličnikom
podrobno razložila, kako se
je vse zgodilo. Približno ob
11.20 uri naj bi se odpravila
iz stanovanja na SDK, kjer bi
morala položiti 492.000 di-
narjev gotovine. Pri zaklepa-
nju vrat pa je odložila na tla
torbico, da bi si laže zadrgni-
la škornje. Prišel naj bi ne-
znanec, jo prijel za glavo in
porinil ob tla. Torbica naj bi
se odprla in iz nje padla vreč-
ka z denarjem, ki naj bi jo
neznanec pobral in pobegnil.
Marija je o ropu takoj obve-
stila hišnika, ki je poklical
miličnike, na postaji milice
pa je potem tudi podrobno
opisala roparja.
Miličniki so se seveda ta-
koj lotili iskanja roparja, to-
da hkrati so preverjali tudi
Marijine izjave. In kaj kmalu
se je izka^o, da je njena
zgodba iz trte zvita. Marija se
je še najbolj zapletla pri ča-
su: kot inkasantka bi namreč
morala vedeti, da SDK po-
sluje za stranke samo do 11.
ure, Marija pa se je odpravila
od doma že po tej uri.
Miličniki, ki so že po nekaj
urah ugotovili, da je Marija
lagala, so odkrili tudi njeno
zvezo s Srečkom Miljevičem.
Tako sta se oba znašla v pri-
poru: Marija je osumljena
poneverbe in krive ovadbe,
Miljevič pa preprodajanja
deviz.
Iz tega primera bi lahko
kaj koristnega potegnili tudi
kontrolorji naročnine pri
RTV in bolj učinkovito pre-
prečevali, da bi inkasanti
dlje časa zadrževali pobrano
naročnino.
S.S.
Ubilo ga Je med
kopanjem
VALENTIN STROPNIK, 38. iz
Zgornje Hudinje pri Celju se je
kopal v kadi v kopiialnici. Ob kadi
je bil vključen izpiralni stroj za
perilo, katerega se je Stropnik
med kopanjem dotaknil to pa ga
je ubilo. Izpiralru stroj ni bil pra
vilno priključen - faza je bila spe-
ljana na ozemljitev, zato je bilo
ohišje stroja pod napetostjo.
Prevmjen tovornjak
Na magistralni cesti v Sevcah.
to je med Rim.skimi Toplicami in
Laškim, je voznik tovornjaka
MARTIN VINKO GROZINA, 40.
iz Krškega zapeljal preveč v de-
sno na bankino, ki se je pod težo
udrla. Tovornjak, naložen s sed-
mimi tonami papirja se je prevr-
nil na desni bok, pri čemer so
ocenili škodo na 500.000 dinar-
jev.
Neprevidna
peSakInJa
Na Slandrovem trgu v Žalcu,
izven prehoda za pešce, je preč-
kala cestišče ALOJZIJA
OBLAK, 51. iz Sešč. Po drugi po-
lovici cestišča je pripeljal avto-
bus, ki je pred pešakinjo ustavil.
Oblakova pa se je ustrašila in sto-
pila nazaj. Takrat pa jo je zbil
voznik osebnega avtomobila
FRANC PUSTOSLEMSEK. 27.
iz Žalca, ki je pripeljal nasproti
avtobusu. Pri padcu si je Oblako-
va zlomila obe zapestji in desno
nogo.
Pred prehodom nI
ustavil
Do prehoda za pešce pri SIP-u
v Dobrteši vasi je pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila
FRANC MEDENJAK. 30. iz Do-
brteše vasi in zapeljal na prehod
kljub temu, da so cestišče preč-
k^i pešci. Dva med njimi je zbil,
in sicer JOZICO GROBLER, 20,
iz Smiklavža, ki je huje ranjena
m NIKA RAZGORSKA, 25, iz
Dobrteše vasi, ki ima lažje po-
škodbe.
Otrok na prehodu
Voznik osebnega a^omobila
JOŽE JAKOPEC, 41, IZ Titovega
Velenja je vozil po Kidričevi ce-
sti v T. Velenju. V bližini osnov-
ne šole M. Pintar-Toledo, je po
prehodu stekel 10-letni deček,
katerega je voznik Jakopec zbil.
Hudo ranjenega otioka šo prepe-
ljali v slovenjegraško bolnišnico.
Sojenje pretepačem
Na sodišču v Celju se je včeraj začelo sojenje 24-letnemu
Dragu Feršu, ki je obtožen kaznivega dejanja hude telesne
poškodbe, in še štirinajstim fantom, ki so obtoženi sodelova-
nja v pretepu.
Slo je za obračun med dvema skupinama, do pretepa pa je
prišlo že pred Dvorano Golovec, kjer sta se spoprijela Drago
Ferš in Marko Arzenšek. Ferš je kasneje s še osmimi dru-
gimi pohitel za skupino, ki se je odpravljala domov na
Hudinjo in v kateri je bil tudi Marko Ai^enšek. Prišlo je do
pretepa v Opekamiški ulici, v katerem naj bi Ferš s kladi-
vom udaril Arzenška - tako je namreč v preiskovalnem
postopku izjavil oškodovanec. Sodelovanja v pretepu pa so
obtoženi 24-letni Janko Spiljak, 24-letni Miran Kolenc, 29-
letni Viktor Skoflek, 22rletni Srečko Orehov, 24-letni Andrej
Žerjav, 23-letni Radovan Les, 25-letni Zdenko Palatinuš, 23-
letni Stanislav Pisanec, 22-letni Roman Hriberšek, 27-letni
Stanislav Centrih, 24-letni Darko Korpnik, 24-letni Maksi-
miljan Zakovšek in 21-letni Aleš Koštomaj.
S. S.
Kazen za zavestno malomarnost
Na šentjurskem sodišču
se Je končalo sojenje v zvezi
z železniško nesrečo, ki se je
pripetiU junija leta 1980
blizu železniške postaje v
Grobelnem. Takrat je iztiri-
lo 16 vat^onov vlaka, ki je
vozil iz Celja proti Mari-
boru.
Sodišče je menilo, da je
prišlo do nesreče zaradi za-
vestne malomarnosti vla-
kovnega odpravnika iz Gro-
belnega Zorana Vuksanovi-
ča, ki ni ukrenil ničesar, da
bi ustavil vlak, pa čeprav je
bil pred tem obveščen, da so
tiri blizu Grobelnega defor-
mirani zaradi vročine. O tem
ga je pravočasno seznanil tu-
di vlakovni odpravnik iz
Šentjurja. Vuksanovič je s
tem kršil predpise o varnosti
železniškega prometa.
V tej železniški nesreči je
nastalo za več kot 25 milijo-
nov din^ev škode, na zatož-
ni klopi pa so sedeli tudi že-
lezniča^i Anton Pirtovšek,
Ivan Zigart, Ferdinand Rolo
in Branko Broder, ki bi tudi
lahko preprečili nesrečo.
Vendar je sodišče vse štiri
oprostilo obtožbe in menilo,
da sicer res gre za vrsto opu-
stitev, toda odločilna in ka-
zensko pomembna je bila sa-
mo zadnja, opustitev obtože-
nega Zorana Vuksanoviča,
ki je svoje delo opravljal sa-
mostojno in je tudi vedel,
kakšne so nevarnosti v pri-
meru opustitve ravnanja v
skladu s pravili dela. Sodišče
je Vuksanoviču izreklo po-
gojno kazen - šest mesecev
zapora in preizkusno dobo
dve leti, plačati pa bo moral
tudi stroške sojenja.
Na sodbo sta se pritožila
zagovornik in tožilec, vendar
je Višje sodišče ugotovilo, da
je sodba šentjurskega sodi-
šča pravilna.	S.S.
Kako je z zapuščino?
Bralka pravi, da je bila rojena v okolici Celja, po
poroki pa se je stalno naselila v eni od sosednjih repu-
blik. Pravi, da je po očetovi smrti pred 10 leti njegovo
premoženje prevzela njegova vdova, bralkina mati. Po
materini smrti pa je kot pravi: »brat prišel na imetek in
ga uživa«. (Očitno hoče reči, da je brat začel uživati
materino premoženje). Pravi, da po materini smrti ni
bilo zapuščinske obravnave. Bralka ima razen tega še
enega brata in sestro.
Zanima jo, ali je potrebno po smrti staršev opraviti
zapuščinsko obravnavo in če je upravičena do dednega
deleža (vsaj nujnega) in premoženja staršev.
Naše pojasnilo:
Podatki so zelo skopi in nejasni, saj ni razvidno, kako
so se otroci domenili že po očetovi smrti. Tudi ni jasno,
če morda brat še za materinega življenja ni prevzel od
nje premoženja npr. s pogodbo. Kljub temu pa bomo
skušali, ob vprašanju, pojasniti glavne značilnosti zapu-
ščinske zakonodaje, ki velja ob tem primeru, upošteva-
joč seveda skopost podalJkov. Vsled tega lx) odgovor
veljal le kot pojasnilo, zanj smo pa naprosili sodnika
Temeljnega sodišča v Celju, tov. Mirana Topolovca.
Čeprav je smisel samoupravljanja v nastajanju takšniJi
proizvodiiih odnosov, kjer bi prevladovalo prilaščanje
dobrin na podlagi dela, je še vedno mikavna želja po
pridobivanju dobrin brez lastnega dela. Eden izmed
takšnih načinov pridobivanja je že od nekdaj dedovanje
po umrlih svojcih ali po oseb^, ki so se nas spomnile v
oporoki. In ker pridemo do dediščine brez posebnega
tmda in običajno brez kakšnih protidajatev, se med
žalujočimi ostalimi kaj radi porodijo težki spori, v kate-
rih vsakdo zatrjuje svojo pravico v želji, da bi ne bil
odrinjen od slupne pogače. Občani se pogosto obračajo
na časopisje za pravne nasvete, zato ne bi bilo odveč
nekaj stavkov iz sicer obsežnega področja dedovanja.
Kmalu po zapustnikovi smrti izpolni matičar ob sode-
lovanju svojcev posebno listino »smrtovnico«, v katero
vpiše med drugim podatke o zapustnikovih najbližjih
svojcih, o morebitni oporoki in o njegovem premoženju
ob smrti (o zapuščini) in tako izpolnjeno smrtovnico
dostavi sodišču. Po prejemu smrtovnice ravna sodišče
različno. Ce umrli sploh ni zapustil premoženja, sodišče
ne izvaja nobenega postopka. Ce je zapustil le premično
premoženje, opravi zapuščinsko obravnavo samo na za-
htevo katerega izmed dedičav. Ce pa je umrli zapustil
nepremično premoženje, opravi sodišče zapuščinsko
obravnavo po uradni dolžnosti in povabi nanjo vse naj-
bližje svojce in oporočne dediče. Dogodi se, da sodišče
ne dobi smrtovnice in zaradi tega ne izvede zapuščin-
skega postopka. V tem primeru lahko dediči izpolnijo
smrtovnico pri sodišču, vendar morajo prinesti s seboj v
dokaz zapustnikove smrti izpisek iz mrliške matične
knjige. V večini primerov je za izvedbo zapuščinskega
postopka pristojno sodišče, na območju katerega je imel
zapustnik svoje zadnje bivališče. Ce takšnega prebivali-
šča ni imel v SR Sloveniji, je pristojno ono sodišče v
Sloveniji, kjer je zapuščina oziroma njen pretežni del.
Zakon določa dva dedna naslova za dedovanje: zako-
nito dedovanje, kadar zapustnik ni izrazil veljavne izjave
zadnje volje v oporoki in oporočno dedovanje, kad^ je
bila njegova zat^ja volja v oporoki veljavno izražena.
Zapuščino brez izjave zadnje volje umrlega dedujejo
njegovi najbližji svojci: najprej preživeli zakonec in
otroci. Ce je kateri izmed otrok umrl pred zapustnikom,
preide njegov delež na njegove potomce in če teh ni, na
preostale sodediče. Vsi ti -svojci so zajeti v prvem de-
dnem redu. Ce je zapustnik tunrl brez. otrok, pridejo v
poštev dediči dmgega dednega reda in to: preživeli za-
konec do polovice in pokojnikova starša do druge polo-
vice. Ce bi staršev ne bilo več, preide njun delež na
pokojnikove brate in sestre ali celo na njihove potomce
in če teh ni, na preživelega zakonca. V primeru, da tudi
dedičev di^ega dednega reda ni, dedujejo zapuščino še
bolj oddaljeni krvni sorodniki tretjega dednega reda, in
če še teh ni, postane zapuščina dnižbeno premoženje.
Vse to velja za primer, da je zapustnik umrl brez ve-
ljavne izjave zadnje volje. Vsakdo pa ima pravico, da
svojo zadnjo voljo izrazi v oporoki in v njej določi za
dediča kogarkoli, lahko tudi koga izven sorodstva. Ce je
oporoka veljavna, deduje zapuščino v oporoki označeni
dedič. Da pa ne bi bili povsem izločeru od dedovanja
najbližji svojci, jim zakon kot tako imenovanim nujnim
dedičem kljub oporoki zagotavlja pravico do nujnega
deleža, ki znaša polovico zakonitega. Tako bi npr. pri
zakonitem dedovanju, kjer ni oporoke, preživeli zako-
nec in trije otroci dedovali vsak 1/4 zapuščine, pri opo-
ročnem dedovanju pa bi znašal njihov nujni delež za
vsakega po 1/8. Torej, čeprav je zapustnik določil z opo-
roko Scimo enega ali več dedičev, sorodnika ali nesoro-
dnika, le-ta ne deduje cele zapuščine, temveč se opo-
ročna razpolaganja zmanjšajo za nujne deleže, ki pripa-
dejo nujnim dedičem, seveda če to zahtevajo. Oboji se
običajno sporazumejo, da postanejo solastniki podedo-
vanega premoženja, ali pa eden izmed njih prevzame
zapuščino v last, in izplača preostalim dogovorjeno de-
narno vrednost deležev. Nujnemu dediču se v njegov
nujrii delež vračunajo vsa darila, ki jih je kdaj prejel od
zapustnika.
Veliko je primerov, da za zapustnikom ni več kaj
dedovati, ker je svoje premoženje še za časa svojega
življenja podaril ali na pol podaril (izročil) drugim, z^o-
nitim dedičem ali drugim osebam. Svoje posestvo je
npr., izročil enemu izmed otrok, dočim so preostali do-
bili le malo ali celo mč. V tem primeru imajo nujni
dediči pravico zahtevati od obdarjenca po zapustnikovi
smrti, da jim izplača denarno vrednost nujnega deleža,
izračunano od vrednosti podarjenega premoženja s tem,
da se v nujni delež vračuna vrednost vseh daril, ki so jih
kdaj nujni dediči prejeli od zapustnika. Pri tem ni po-
membno kdaj je zapustnik nujne dediče obdaroval, po-
membno je le-to, da obdaijenci še imajo darilo ali vsaj
nadomestno korist od darila, ki so ga morda odstopili
dalje. Bistveno drugače pa je, če je zapustnik obdaril
osebe, ki ne spadajo v krog zakonitih dedičev. Takšni
obdarjene! bi morali izplačati nujne deleže samo v pri-
meru, če od časa darila do zapustnikove smrti ni prete-
klo eno leto. Ce je torej zapustnik preživel čeis darila nad
leto dni, ti obdarjenci ne bi bili dolžni poravnati nujnih
deležev. Nujni dediči imajo pravico zahtevati nujne de-
leže od obda^encev najpozneje v treh letih po zapustni-
kovi smrti, sicer to pravico izgubijo. Ce bi se z obdarjen-
cem ne mogli sami sporazumeti, bodo morali v že ome-
njenem roku začeti zoper obdarjence pravdni postopek
pri sodišču.
Nujni deleži se najprej poravnajo iz premoženja, ki je
ob zapustnikovi smrti še bilo v njegovi lasti. Ce to pre-
moženje (zapuščina) ne bi zadoščalo za poravnavo nuj-
nih deležev, bodo nujni dediči zahtevali dopolnitev nuj-
nih deležev od onih, ki jih je zapustnik še živ obdaril.
Ne bo odveč naslednje opozorilo: Izjemoma se lahko
potomec v sporaztmiu s prednikom že vnaprej odpove
dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Takšna
odpoved vnaprej velja le, če je bil sporazum napravljen v
pismeni obli^ in overjen po sodniku. Ne zadošča torej,
če je prednik v pogodbi izjavil, da je kateri izmed njego-
vih potomcev dedtio že odpravljen, ne zadošča, da je
potomec sam podpisal izjavo, da je za prednikom že
odpravljen. Samo če bo sklenjen že omenjeni pismeru
sporazum in overjen po sodniku, potomec dedne pra-
vice ne bo mogel več uveljaviti. Tak sporazum lahko
veljavno sklenejo le prednik in njegovi potomci, ne pa
prednik in njegov zakonec ali prednik in dediči izven
prvega dednega reda.
Kot že pov^ano, ima vsakdo, ki je oporečno sposo-
ben, pravico izjaviti svojo zadnjo voljo v oporoki in
nikogar ni mogoče kakorkoli obvezati, da bo svoje pre-
moženje zapustil prav določeni osebi. Pri tem je po-
membno, da je zadnja volja izražena v veljavni obliki in
ravno pri tem največ grešimo. Dogaja se, da oporoka
zaradi napačne oblike ne obvelja, zaradi česar preide
zapustnikovo premoženje na povsem druge dediče, kot
bi to zapustnik želel.
In nasvet bralki: za pojasnilo se n^ obrne neposre-
dno na predsednika Temeljnega sodišča v kraju, kjer
se nahaja premoženje oziroma kjer bi morala biti za-
puščinska obravnava.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
HOROSKOP
m OVEN	_20.3-20.4.
Pred vami je aktivno obdobje. Posvetite več časa delu, sicer boste
kmalu reševali le še osebne probleme. Kmalu se bo ponudila prilož-
nost za uresničitev tistega, kar ste dolgo želeli. Štedite. Ne razbur-
jajte se nad partnerjem.
•	BIK	20.4.-21.5.
Ugodno obdobje v službi in doma. Ne zanašajte se na slučaj ali druge
okoliščine, ker se vam določeni načrti lahko pokvarijo. Manj denarja
bo, in pojavljajo se manjše neugodnosti v družini. Želje so eno,
dejstva pa drugo. Zdravje bo slabše.
•	DVOJČKA	21.5.-21.6.
v poslovnem življenju bo prišlo do upada storilnosti. Prav tako v
družabnem življenju. Dobro se boste počutili na potovanjih, bodisi
na daljših ali krajših. V srčnih zadevah ne boste zadovoljni, priča-
kujte spor z neko osebo. Nervozni boste.
•	RAK	21.6.-23.7!
Pričakujte uspeh, ki prinaša celd nagrado. Okrepili boste položaj v
službi in v družbi, razen doma, kjer pričakujte določene težave.
Izognite se pogostih srečanj s starejšo osebo. Denarja bo več. V
srčnih zadevah vas čakajo lepi trenutki.
m LEV	23.7.-23T8]
Obdobje bo zelo zanimivo, predvsem v osebnem življenju. V službi
ne bo večjih sprememb. Pričakujte manjši problem, ki ga ne boste
utegnili takoj rešiti. Denarja bo več. Ugodna novica od mlajše osebe.
Neka oseba vas bo vznemirila.
•	DEVICA	23.8.-23.9"
Pred vami je obdobje, ko boste telesno in duševno sproščeni. Ne
prevzemajte odgovornih in težkih nalog. V glavnem se ukvarjajte z
, osebnimi problemi. Pazite na materialne dobrine. Za nesporazum v
srčnih zadevah ste krivi sami. Zdravje bo slabše.
m TEHTNICA	23.9.-23.10.
Prihajate v aktivno obdobje. Vsi dogodki ne bodo ugodni, zato se
pripravite na najslabše. Določene okoliščine bodo vzrok, da boste
spremenili vašo odločitev. Pazite na denar, stroški bodo veliki. Srčne
zadeve bodo zelo ugodne.
•	ŠKORPION	23.10.-22.11T
Obdobje je podobno prejšnjemu. Razmišljali boste o nekih spre-
rhembah, ostanite pri svojem, tako ne boste škodovali niti sebi, niti
drugim. Doma ne bo težavno, niti ne rožnato. Poslušajte nasvet
osebe, od katere ga niste pričakovali. Spet boste skočili čez plot.
•	STRELEC	22.11.-22.12T
Vaše stanje se popravlja, spremljal vas bo uspeh v službi. Izognite se
potovanju in daljši odsotnosti o^ doma, tako se boste izognili teža-
vam in razpravam. Denarno stanje je boljše. Privoščite si nekaj, kar
si že dolgo niste.
m KOZOROG	22.12>-20.1~
Pred vami je upadanje aktivnosti. Zgodilo se bo nekaj, kar bo prepre-
čilo napredovanje, vložiti boste morali veliko napora za realizacijo.
Bodite oprezni in ne zanašajte se na nikogar, da ne boste razočarani.
Ugodno sporočilo od daleč. Do nekoga, ki vas občuduje, ste prekruti.
•	VODNAR	20.1.-19.2T
Pred vami je neugodno obdobje, zato rešujte samo redne obveznosti,
druge večje in odgovornejše pa pustite. Posebno se izognite nalogi,
ki je vezana na večjo skupino ljudi. Posvetite več časa osebnim
obveznostim. Denarja bo več. Dajte več prostora srčnim zadevam.
Prehlajeni boste.
•	RIBI	19.2.-20.3.
Se vedno ste zelo delavni, vendar vam energije popuščajo, zato ne
boste dosegh rezultatov, kot si jih želite. Mučijo vas skrbi, ki jih ne
boste rešili sami. Prepustite stvar času. Kmalu boste dobili ponudbo
za zaslužek. Nekaj ne bo tako kot je bilo.
ts. IVIAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
prijatelji
v Šmarju so pripravili v soboto predavanje o
predelavi grozdja, kletarjenju, podelili so priznanja
23 najboljša vina, pripravili pa so tudi pokušnjo
zadnjega pridelka.
Na zabavi, ki je sledila, je igral ansambel Dobri
prijatelji!
Pravijo, da so bili po pokušnji vin vsi udeleženci
dobri prijatelji!
Cinkarnarke
Igralke na ledu iz Celja so se v soboto dobro
upirale vrstnicam iz znamenite Olimpije. Klonile so
tesno - z 1:0.
Nekateri menijo, da bi lahko v naslednji sezoni
katera od njih okrepila vrste moškega moštva.
Navajanje
Za pepelnico so imeli
v več delovnih organi-
zacijah malice brez
mesa.
Ne vemo pa, ali zaradi
posta, ali pa je to že na-
vajanje na novo varče-
valnejšo obliko prehra-
njevanja.
Njun pogovor
-	K Janezu pa ne
grem več v stanovanje!
-	Ja zakaj pa ne, kaj
se ti pa je zgodilo tako
strašnega pri njem.
-	Saj prav zato ne
grem več k njemu, ker se
ni nič zgodilo!
Mnogi pa so bili zeleni tudi zaradi pusta In
tistega okoli pustal
V MAREC KREPKO SMO STOPILI,
ZIMA PA SE ŠE NE DA,
BOMO DOLGO ŠE KURILI,
TO BO DRAGO, OLALA!
VSAK NA TOPLEM RAD SE GREJE ■
A NAD CENO SE JEZ!,
DA BILO Bi VSE CENEJE,
VSAK SAM NIČ NE POSKRBI.
OKNA RADA SO ODPRTA,
ČE V SOB! VROČE JE,
A NAPRA VA NI ZA VRTA
PRAV NOBENA - TO PA NE!
Po vodi .
Med posebnosti letoš-
njega celjskega karne-
vala so vsekakor tudi so-
dile skupine, ki so uživa-
te v tem, da so gledalce
brizgale z vodo.
Da niso s tem hoteli
pokazati, da bo šel tak
karneval po vodi!
Glasovanja
Pravijo, da v naših de-
lovnih organizacijah že
nekaj časa ni bilo nobe-
nega pravega navduše-
nega stoodstotnega gla-
sovanja delavcev.
Saj ni čudno - ko pa
ne glasujejo več o kakš-
nih trinajstih plačah!
-	Imamo ljudi, okoli katerih se vse suče!
-	Pa ne zaradi tega, ker so tako pomembni
- ampak ker so tako pijani!
Prikaz
Obrezovanja sadnega drevja
in vinske trte
Vrstni red nekaterih aktivnosti v celjskem Hortikultur-
jjem društvu je že več let ustaljen. Tako je zdaj napočil čas,
<0 dobijo svoje mesto prikazi obrezovanja sadnega drevja in
v^ske trte. Sicer pa je dosedanja praksa pokazala, da so te
demonstracije najbolj hvaležna in priljubljena oblika izobra-
ževanja.
•
F*rvi prikaz obrezovanja sadnega drevja in vinske trte bo
^ danes, v četrtek, 15. marca, drugi pa jutri, v petek. Za oba
Primera bo zbirališče udeležencev ob štirih popoldne, in
sicer danes na Polulah, pri gostilni Logar ob Cesti v Laško,
Jutri, v petek, pa na Lavi pri samopostrežni trgovini v Pu-
covi ulici.
Potep po pacifiškem paradižu siane Žilnik (14)
Ogledal sem si tudi naselbino mao-
rov, Whaderwarfewo. Narava tod okoli
daje vtis,- kot da se je človek znašel na
drugem planetu. Povsod male kotanje,
polne vrele vode iz katere se kadi para.
Povsod se širi vonj po žveplu in raznih
soleh, kotanje z blatom, ki vre, obliku-
je spakaste oblike in podobe najbolj
čudnih oblik, in gelzirji, ki v enakih
časovnih zaporedjih brizgajo na dan
vodo in paro.
Maori so že od nekdaj znali s pridom
izkoriščati termalne vrelce. Svoje jedi
so kuhali v kotanjah vrele vode tako,
da so vanjo za nekaj časa potopili vreč-
ko s hrano.
Dandanes ima veliko gospodinjstev
napeljanih takšno vodo v kuiiinje, kjer
še vedno kuhajo na podoben način.
Cele naselja s pridom izkoriščajo ta
dar narave za opevanje stanovanj. Po-
leg hiš so mali bazeni, saj ima voda
tudi zdravilen učinek.
Pivo, pa še klavir
Na dol^ poti se človek želi tudi od-
žejati, kajpada. Predno sem vstopil v
»pub« (gostilno), me je presenetil na-
pis na vratih: Po tej in tej vladni določ-
bi je prepovedan vstop vsem uniformi-
ranim oseban, vključno z vojsko in po-
licijo, razen na poziv, seveda.
Človek bi rekel, da je gosJLilna gostil-
na, pa ni čisto tako. Posebnost novoze-
landskih gostišč je notranji ambient,
ki bolj ali manj zavisi od strukture go-
stov. Povsod na veliko pijejo pivo, to-
da moram reči, da so se mi novoze-
landski gostje zdeli prijetnejši od An-
gležev, ker niso povzročali nobenih
neprijetnih izgledov. Pivo točijo kar v
litrske vrče, zraven pa servirajo koza-
rec. Pivo ima nizko ^oholno stopnjo.
Razen tekanja »za vogal« na pušča no-
benih drugih posledic.
V kotu gostišča je navadno postav-
ljen klavir. Vsak gost ima pravico, da
nanj kaj zaigra, če se seveda spozna na
tovrstno glasbo. Tako se v lokalih
spontano razvija razpoloženje, ki je
lahko polno zanimivih in lepih trenut-
kov.
Ne Uile - ne Jelen
Med svojim popotovanjem z avto-
štopom sem bil deležen zanimive in
svojevrstnega predavanja. V svojo pol-
tovomo Toyoto me je sprejel mlad do-
mačin, polteni lovec na jelene. Pov-
prašal sem ga, kaj misli o množičnem
steljanju jelenjadi. Zelo samozavestno
mi je začel vso stvar na široko razlaga-
ti. Njegova teorija je bila seveda tipič-
no lovska. Temeljila je pač na tem, da
je jelenov preveč, saj so se potem ko so
jih domačini naselili v planine, precej
razmnožili.
»Pa komu vendar delajo škodo, saj v
planinah ni polj?« sem vrtal dalje.
Mladi lovec pa se ni dal zmesti. Poja-
snil mi je, da so jeleni pravi fakini, saj
v času parjenja prihajajo v kravje staje
in se spečajo s kravami, Iz te kombina-
cije ne pride nič koristnega - ne tele in
ne jelenji mladič. Torej je treba naredi-
ti red.
Resnica pa ti<^i drugje. Nova Zelan-
dija je izvoznica divjačine na zaho-
dnoevropski trg. Lovcem plačuje po
tri dolarje na kilogram mrtve teže jele-
na. Ta lahko tehta tudi okrog 150 kilo-
gramov, .lovec pa laiiko ustreli na te-
den tudi po več jelenov, potem je to
kar dober tedenski zaslužek.
Pojavilo se je že posebno gibanje, ki
se zavzema, da vlada dokončno omeji
to svobodno streljanje.
Nekateri poklicni lovci si pomagajo
celo s helikopterji. Vozijo se nizko nad
planinskimi področji in streljajo jele-
njad. Ponavadi mladiče samo omami-
jo in jih prepeljejo v pitališča, kjer jih s
hormonsko hrano na hitro »odebeli-
jo«. Jelenjad gojijo tudi kot domačo
govedo.
Predsednik na razpolago
Lepega sončnega dne sem si v ne-
kem zaselku privoščil popotno kosilo
- kruh, salame, sir in mleko. Ravno
sem pospravil zadnjo drobtinico, ko se
poleg mene ustavi avtomobil, v njem
pa čedna mamica Maori. Povedala je,
da je čakala malo stran, da sem poje-
del, potem pa se je vrnila pome. Komaj
sem si opomogel od prijetnega prese-
nečenja, ko mi je že začela pripovedo-
vati o sebi. Bila je ponosna na svoj
položaj. Njen mož je imel skupino lju-
di, s katerimi je delal kot strižač ovc in
to jima je očitno prinašalo lepe denar-
ce. Oba sta že bila na potovanju okoli
sveta in njuna trinajstletna hči je obi-
skovala angleško šolo. Med prijetnim
kramljanjem je vožnja kaj hitro minila.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
Pomlad prihaja
Letošnji sejem MODA 84 nam je
predstavil kolekcije za prihajajočo
pomlad. To so predvsem dvodelni
elegantno krojeni kompleti in po-
poldanske obleke. Ženski kostimi
in plašči so predvsem v sivo-čmi
barvi, mnogo je tudi tople rjave
^arve; vmes najdemo še močno ki-
tajsko modro barvo, veliko je rde-
čega, belega in črnega. Blago je
kvalitetno, v vzrocu ribje kosti, naj-
demo čmo-beli pepita; blago z
efektnim tkanjem...
Jakne so daljše, krila ozka ali pa
široka in udobna in segajo čez kole-
na. Jopice imajo široke puli ovrat-
nike in se zapenjajo na eni strani ali
pa imajo skrito zapenjanje in ob
vratu velik-okrasni gumb. Najde-
mo tudi usnjene obrobe na jopah in
plaščih. Zanimivi so žepi, ki so veli-
ki, našiti in segajo od zadnjega dela
preko bokov na prednji del.
Pripravlja
Duška Šorn
Celo mepsa lahko Izdelamo doma
To odlično blestivko imenujemo kar
po tovarni, ki jo je pr\'a začela izdelova-
ti. Njena značilnost je vrtenje ploščice
okoli telesa blestivke in sicer takrat, ko
jo vlečemo skozi vodo.
Meps je sestavljen iz šestih delov, ki
izgledajo dokaj zahtevni, vendar jih, z
malo iznajdljivosti, lahko izdelamo sa-
mi. Še najbolj zahtevno je telo blestivke
(4), za katerega lahko uporabimo različ-
ne predmete (polizdelke pri kakšnem
izdelku, preluknjane vijake, primemo
zavaljene cevčice in slično) ali pa nam
telo izstruži kak prijatelj - strugar. Tre-
ba se je pač znajti. Ploščico (1) izrežemo
iz tanjše bakrene pločevine. Oblika je
lahko različna, vendar več ali manj po-
dobna elipsi. S kladivom nato srenji
del vbočimo in v zgornji del izvrtamo
okoli 3 mm veliko luknjico. Za poveza-
vo delov uporabimo nerjavno ali cekas
žico (2). Debelino izberemo glede na ve-
likost mepsa (za št. 5 bo 0,8 mm kar
dovolj). 2ico upognemo po sredini, vsta-
vimo trnek trojček in ga s par navoji žices
utrdimo, vendar ne pretesno (3). Nato na
oba kraka žice nataknemo telo (4) in ga
utrdimo tako da en krak žice obrnemo
navzdol tesno ob telesu ter ga ovijemo
preko spodnjih ovojev, s katerimi smo
utrdili trojček. Nato na preostali krak
žice nataknemo najprej kroglico (5), na-
to pa še vrtDjček (6) na katerega smo
prej skozi luknjico montirali ploščico
U). Kroglica omogoča dobro vrtenje vr-
tiljčka, vzamemo jo pa iz kakšne pok-
varjene ogrlice. Še najboljše so keramič-
ne »koralde« kot pravijo otroci. Vrtilj-
ček izdelamo iz okoli 2 mm debele me-
deninaste mehke žice. Odrežemo jo na
primemo dolžino, zakrivimo, obrežemo
oba kraka tako da sta enako dolga in ju
na konceh stisnemo. Tako dobimo ne-
kaj ravne površine v katero zvrtamo
luknjico, v oba kraka seveda. Uporabi-
mo nekoliko debelejši sveder kot pa je
premer vezne žice. Potem ko smo vsta-
vili vrtiljček s ploščico, naredimo še
zgomjo zanko in naš meps je gotov.
Sam sem izdelal in preizkusil nič koli-
ko takšnih mepsov in že na prvega sem
dobil lepo ščuko. Kasneje sem pridobil
še nekaj izkušenj, ki jih je težko takole
napisati (gre predvsem za pravilna raz-
merja velikosti posameznih delov) in
lahko rečem, da takšen meps prav nič
ne zaostaja za kupljenim.
Piše
Ignac Jevnišek
O proizvodnji soje (1)
Soja se v naših krajih že četrtič pojavlja kot kme-
tijska rastlina, oziroma kultivar. Prvič se pojavi leta
1873 v Avstroogrski in tudi pri nas. Po prvi svetovni
vojni, leta 1925, so preizkusili mnogo vrst soje, ven-
dar brez prave koristi in razširitve. Tretjič je ta
žlahtna, danes tako kmetijsko poudarjena kultiu-a,
zaživela po drug^ svetovni vojni in to le na manjših
površinah. Kaže, da je to rastlina, na katero začnemo
misliti v težkih gospodarskih razmerah.
Zakaj takšen pomen soji? Zrno soje vsebuje 35 do
45% prebavljivih beljakovin. Toliko beljakovin ne pre-
more nobena druga kmetijska rastlina. Ker vsebuje
aminokisline, ki jih potrebuje človeško telo, je soja
priporočljiva tudi za ljudsko prehrano.
Sojo lahko pridelujemo kot čisti posevek ali pa sku-
paj z drugimi rastlinami, predvsem za silažo s koruzo
in travami. V kombinaciji z drugimi rastlinami je ve-
lika težava zatiranje plevelov s herbicidi, ročna obde-
lava pa je predraga. Pred odločitvijo za proizvodnjo
soje je potrebno vedeti, da soja ni posebej zahtevna
rastlina za zemljo. Zelo pa je zahtevna za svetlobo,
temperaturo in padavine. Zato je treba za naše po-
dnebne razmere sejati rane sorte in izbrati pravi čas
setve, predvsem za čisto setev spomladi. Pri strniščnih
posevkih pa moramo predvsem paziti na ranost sorte
in da jo čimprej posejemo, ko smo pospravili rane
sorte pšenice ali ječmena.
Sojo sejemo v začetku maja, ko je temperatura zem-
lje 8 do 10 stopinj Celzija, torej je važna toplina zemlje,
ne pa datum setve. V največ primerih je pri nas to v
začetku maja, le na toplejših legah in zgodaj spomladi
je zemlja godna za setev soje že v aprilu. Sejemo jo v
vrste 30 do 40 cm širine. Zmo, seme pa naj ne pride
globje v zemljo kot 4 do 5 cm. Sklop naj bo 60 do 70
rastlin na kvadratni meter, za kar bomo potrebovali
110 do 120 kg semena po hektarju. Zahteva srednje
plodna tla. Potrebuje pa precej vlage v času vznika in
cvetenja.
Ker je soja kultura toplih področij, je priporočljivo
sejati le rane sorte z dolžino vegetacije od 85 do 110
dni. Semena takšnih sort bodo letos na voljo tudi pri
nas.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Gozdni koren
Gozdni koren (Angelica silvestris) je sorodnik veli-
kega zdravilnega korena (Angelica officinalis), ki jo
uspešno gojimo tudi v Sloveniji in raste samoniklo v
okolici Plitviških jezer. Veliki zdravilni koren je do
dva metra visoka rastlina in ima velike, po večkrat
razdeljene, kar okrašene liste. Cvetovi so v velikih
kobulih, razmeroma majhni in zelenkasti. Dandanes ta
zdravUni koren veliko goje in tudi drogo (Radix angeli-
cae) pridobivamo iz gojenih rastUn. V drogi je veliko
grenčin, eterično olje, smola, čreslovine in tako imeno-
vana angelikina kislina. Okusa je začimbnega in gren-
kega. Zato so angeliko že od nekdaj uporabljali pri
izdelovEinju grenkih napitkov in želodčnih likerjev. ^
Pri nas po gozdovih zlasti po svetlih listnatih gozdo-
vih uspeva navadni gozdni koren. Je tudi velika, dobro
opazna rastlina, vendar je manjša kot zdravilni koren.
Ima nekoliko slabše zdravilno delovanje vendar še
dovolj, da ga lahko naberemo. Gozdni koren je aroma-
tično grenko zdravilo. Tako imenujemo tiste rastline,
ki vsebujejo poleg grenčine tudi eterično olje in so
zaradi tega enako.aromatične po okusu in duhu. Dobro
deluje na želodec, ker spodbuja izločanje prebavnih
sokov in drugo delovanje želodca. Želodec se s tem
okrepi in bolje sprejema in predeluje hrano. Pi^edvsem
pa se z gozdnim korenom poveča tek. Zato je ta rast-
lina pomembna sestavina mnogih želodčnih čajev. Za
povečanje teka jemljemo gozdni koren vedno pred
jedjo, da prisotne grenčine refleksno vzburijo izločanje
želodčnih in drugih prebavnih sokov, če pa želimo pri
občutljivem želodcu olajšati prebavo, ga vzamemo po
jedi. Kadar čutimo v želodcu neprijetno prsiznino in
krče, nam odlično pomaga čaj iz takih korenin. Po-
čutje se zboljša in v želodcu občutimo prijetno toploto.
Najbolje je, če si skuhamo čaj iz korenin gozdnega
korena tako, da jih kuhamo pet minut in nato ohla-
dimo ter precedimo. Caj pijemo večkrat na dan pred
jedjo, če nimamo apotita, oziroma med jedjo, kadar nas
neprijetno črviči ali pa imamo druge prebavne tegobe,
zlasti po močni, mastni hrani. Caj je učinkovit tudi
proti splošni spomladanski utrujenosti, neprijetnem
spahovanju, živčni razdraženosti, migreni. Korenine
lahko namočimo tudi v dobro črno vino in sicer dva
dela drobno zrezanih korenin v osem delov vina, in
pustimo teden dni na toplem, da se zdravilne snovi
dobro izlužijo. Nato precedimo in spijemo vsak dan po
kozarček tega aromatičnega vina. *
Kdor pa ne pozna dobro gozdnega korena naj si
nabavi korenino v lekami, da v svoji vnemi ne bi
nabral pegasti mišjak ali sovec, ki sta sorodnika goz-
dnega korena a zelo strupena!
BORIS JAGODIC
ts. IVIAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
ts. IVIAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
15. IVIAREC 1984
Zlata leta Uudmile in Jožeta Ježovniic
Pred dnevi sta Ljudmila
in Jote Jeiovnik na matič-
nem uradu v Šoštanju po 50.
letih ponovno potrdila svo-
jo zvestobo in v krogu naj-
dražjih praznovala zlato po-
roko.
Jože Ježovnik, znani šo-
štanjski obrtnik v pokoju, se
je rodil v številni kmečki
družini , po domače pri Ro-
botniku na Paških vrhih nad
Smartnem ob Paki. Že s 14.
leti se je šel v bližnji Šoštanj
učit mesarske obrti k moj-
stru Jožetu Kozlevčarju.
Kmalu po opravljenem po-
močniškem izpitu se je spoz-
nal s svojo izvoljenko Ljud-
milo, rojeno Kumer, pravta-
ko hčerko kmečkih staršev
iz Topolšice pri Šoštanju.
Poročila sta se februarja
1934. leta in kmalu se jima je
rodila hčerka Jožica, nato pa
še sin Milan. Kot oče in
skrbnik družine je leta 1936
moral na odsluženje vojaške-
ga roka ter vso skrb za dva
majhna otroka prepustil že-
ni. Po vrnitvi domov je leta
1939 opravil mojstrski izpit
in začel na svoje kljub temu,
da je bilo v Šoštanju že 10
mesarjev. Ker ni imel lokala,
si je na današnjem Trgu svo-
bode naredil leseno utico,
meso za prodajo pa je vsak
dan zgodaj zjutraj vozil iz le-
denice, ki jo je imel v dober
kilometer oddaljeni vasi
Družmirje pri Šoštanju. Se
dandanašnji ne more pozabi-
ti, kako težko je na garah
vsak dan prevažal meso pre-
ko strmega Smihelskega
klanca in če ga ni prodal, ga
je proti večeru zopet peljal
nazaj. Precej bolje mu je šlo,
ko je začel dobavljati meso
za bolnišnico v 4 km oddalje-
ni Topolšici. Ker pa so bili to
nemimi časi pred drugo sve-
tovno vojno, je mori več-
krat na orožne vaje in vsa
teža mesarskega poklica je
ostala na skrbi žene.
Ko se je po razsulu stare
Jugoslavije kot vojak srečno
vrrul domov in se rešil nem-
škega ujetništva, je že 1942.
leta začel aktivno delati za
NOB skupaj s sestro Cilko,
ki so jo zaradi izdaje z neka-
terimi drugimi vaščani iz Pa-
ške vasi istega leta ustrelili v
Starem piskru v Celju. Poleg
zbiranja različnega materiala
od hrane do zdravil je bil tu-
di obveščevalec 4. operativ-
ne cone, dokler ga niso 1944.
leta Nemci zaprli in odpeljali
v mariborske zapore. Zdržal
je številna mučenja. Bil je
Član odbora OF in občinski
odbornik tudi po koncu voj-
ne. Samostojno obrt je imel
do leta 1948, ko je prišlo do
nacionalizacije, ^veda pa je
še nadalje ostal kot sposo-
ben strokovnjak pri takratni
Okrajni klavnici v Šoštanju.
Z ženo LjudmUo živita se-
daj že 50 let v srečnem za-
konskem življenju skupaj s
sinom Milanom in .*4xio v
prijazni hišici na pobočju
sončnih Goric, od koder je
izredno lep razgled na Šo-
štanj. Tudi hčerka Jožica, ki
je načelnica invalidsko-po-
kojninskega zavarovanja v
Ljubljani, ju večkrat obišče s
svojo družino in takrat je ve-
selje v domačem krogu še
večje.
VIKTOR KOJC
Bucilfo
s tovornjaki se da zagotoviti primeren
prevoz blaga, z avtobusi pa kulturen pre*
voz potnikov ni mogoč.
Ne razumem, kako je lahko družba
srečna, če je srečnih samo nekaj posa- \
meznikov.
Ponekod postaja ateizem religija.
Stomatologov imamo dovolj, kariesa
preveč - zobna pasta pa je celo iz reklam
izginila.
Jasno vreme, jasnovidcev grob!	\
En mesec v letu se z besedami borimo I
proti alkoholizmu, celo leto pa zahte-
vamo od proizvajalcev alkoholnih pijač
višjo storilnost...
Nemogoče je ozdraviti alkoholika, po-
sebno če je bil prej abstinent.
Pijanec se spreobrne, ko se v jahw
zvrne - kdor ima vedno prav, prav
tako...
Dober moralist je tudi bedast moralist,
zato imamo toliko dobrih moralistov... «
Glasba ne pozna meja, neumnost tudi t
ne.	\
BUCIK ^
Bili so časi, ko smo na se-
stankih pri proučevanju po-
litične ekonomije poslušali
trditve, kako v socializmu tr-
govina naj ne bi bUa oblika
kapitala kot industrijski, po-
sojilni (bančni) itd. No to so
bile ideje, ki so prihajale iz
dežele, kjer še vedno trmasto
vztrajajo pri ljudskem reklu:
Trgovlja jest trgovlja!
Tako dobro trgovini še ni-
koli ni šlo, da bi ob tako zelo
svobodnih (kot vidimo tudi
ob zamrznitvah) cenah; ob
tako skopem asortimentu,
ko je spisek, česa nima, dalj-
ši od seznama blaga, ki je na
prodaj, bili marsikje tako
neustrežljivi, tako malo zain-
teresirani, tako malo podko-
vani in tako zelo neprijazni.
Kot da je kupec zaradi trgo-
vine in je lahko presrečen, če
ga sploh »šmirgljajo« in če za
svoj denar tudi kaj dobi.
Samopostrežnice so kot
odprte l^jige, vse kot na dla-
ni, razen tistega, kar v časih
akutnega pomanjkanja izgi-
ne nekje na poti iz javnega
skladišča v prodajni prostor.
Tu so trgovci poleg dopol-
njevalcev zalog na policah
tudi desna roka blagajni-
čark, ki neprestano, kot kli-
carji na denarnih borzah, od
svojih blagajn vreščijo, koli-
ko kaj stane, saj so nalepljeni
listki s ceno, vendar že od
včeraj.
Nekoč, ko je bilo vsega, še
ptičjega mleka in ko je bil
baje osebni dohodek odvi-
sen od prodaje, so bile tudi
klasične trgovine, v katerih
so bili trgovci razporejeni
med blago in kupce. Nekaj
takih muzejskih ostankov je
še. Žali niso za pulti tudi že
zdavnaj izumrli trgovci, ki so
znali lepo prijazno pozdravi-
ti, vprašati po želji prišleka,
malce poškiliti po vrsti, kdo
je prej, in če se mu je pripeti-
lo, da česa ni imel, je pogosto
ti' 11 zardel, se opravičil, da
mora v glavno skladišče, če
ima stranka potrpljenje ali
lahko pride kasneje. Ce je
stranka počakala, je skočil,
ali v glavno skladišče, ali pa
je tvegal krono na glavi in
kupil predmet pri konkuren-
ci za vogalom.
In ko sem nedolgo tega
pred takim pultom ugibal
koliko za menoj »prišedših«
bo »Podnosompuhec« po-
stregel in me je potrpežlji-
vost končno izdala, je buljil
vame kot v sedmo Čudo sve-
ta, češ, da ne gleda po ljudeh,
ker da za to nima časa. Ob
obisku pri šefu oddelka sem
šele slišal zanimivo razlago,
češ, se boste že kupci zravsa-
li za vrstni red!
JURE KRASOVEC
Vam takole trgovke na
kakšnem oddelku, kjer se je
mogoče skriti za police in
regale, udarijo debato o
včera;^njem dnevu, morda
tudi noči? Kupci pa, ne me-
neč se za ustreznost letnega
časa, s kašijanjem opozar^-
jo nase; namesto da bi z ne-
kaj domišljije vzbujali do-
bro voljo z: »Kuku! Tukaj
sem! Groš dobiš, če uganeš
zakaj!«
In potlej so tu še speciali-
zirane trgovine, v katerih se
tu in tam kdo potrudi biti
svetovalec, tu in tam pa ble-
kne najbolj značilen trgov-
ski izraz »nimamo« in še
bolj »kimštno« »ne držimo«.
Seveda^ če bi držali, bi
imeli...
O, ne! Rusi se motijo, ko
pravijo: trgovlja jest trgov-
lja!
Ni: trgovina je trgovina,
marveč: Je trgovina in je tr-
govina!
Čeprav sem šele v mali šoli sem že toliko brihtna,
d^ vem to, da Je ena in ena dva, torej ne more biti tri.
Ne vem pa zakaj bi Velenjčani radi imeli svoj SIS za
urejevanje voda. To se mi ne zdi čisto nič brihtno.
Tole moje vsakodnevno drgnjenje zobkov bo kar ta-
kole čez noč postalo dražje. Ko bom, bom predlagala
SIS za butalsko bribtnost.
Skupna leta zakoncev Veber
• Zakonsko življenje Zofije
in Viktorja Veber iz Celja, ki
sta prejšnji mesec praznova-
la zlato poroko, je bilo še po-
sebej v prvih desetih letih za-
kona razburljivo in včasih
tudi dramatično. V tem času
se jima je rodilo šest otrok:
Maijana, Tine, trojčki Cvet-
ka, Sonja in Viktor ter ka-
sneje še Zlatka.
Oba sta se rodila v Celju,
Zofija leta 1913, Viktor pa
1905, poročila pa sta se leta
1934 v Podčetrtku, ker so
Zofijini starši takrat prebiva-
li v Imenem. Ko je moral
Viktor v začetku vojne po-
begniti pred gestapom v
Ljubljano, je Zofija ostala sa-
ma s šestimi otroki in zato se
je preselila k staršem. Zaradi
st^nega nadlegovanja gesta-
pa, se je morala celo navidez-
no ločiti od moža, saj je bila
že na kamionu, ki naj bi jo
odpeljal v taborišče. Le do-
kument o razveljavitvi zako-
na je rešil njo in njene starše.
Po vojni se je njuno življe-
nje počasi umirilo in Viktor
se, kot nekdanji telovadec,
še danes s ponosom zazre v
foto^afije, ki prikazujejo ta-
ko njegove telovadne točke,
kot nastope njunih otrok.
Zofija je življenje posvetila
predvsem družini. Se danes
se vnuki in tudi že pravnuki
radi oglasijo pri njej, saj ve-
do, da jih vedno č^ca kaka
dobrota v njeni kuhinji.
Ljubo Korber - Prihaja pomlad