Poštnina plačana ▼
Cena 30.— lir
•pedtz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-3'l-S» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Plazzutta št. 1» CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina, mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto IX. - Štev. 51
Trst - Gorica 23. decembra 1955
Izhaja vsak petek
Dve želji
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji«, začenja poslanico, ki odmeva na božične dni širom sveta. Razlega se, iz cerkva prenašajo jo radijski valovi, odzvanja v naših srcih. Kaj si moremc želeti drugega, kot da bi bila resnica, in če ni, da bi postala resnica?
V svojem ožjem družinskem krogu — in Božič je izrazito družinski praznik — bomo obnovili zaobljubo, da bomo živeli v njenem smislu, da bomo sledili svetlemu zgle du Svete družine. Ce v tem ne bi uspeli, če v naših domovih ne bi vladala sloga in ljubezen, potem smo lahko skoro gotovi, da je krivda na nas samih, da je torej predvsem od nas samih odvisno, ali naj bo drugače.
Toda poslanica »Slava Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji« nc velja samo s sorodstvom in zakon skimi zvezami povezanim družinam, temveč tudi tistim večjim skupnostim, katerim pravimo narodi, in velikemu občestvu, ki mu pravimo človeštvo.
Tu pa j,e uresničenje miru in vlade ljubezni zahtevnejši problem, odvisen od veliko večjega števila činileljev in zavestnega hotenja veliko večjega števila posameznikov kot pri sorazmerno majhnih, s krvjo in rojstvi nerazdružno vezanih družinah.
Odkar živimo, prisostvujemo naporom, ki so jih podvzeli in jih podvzemajo najplemenitejši in največji duhovi z namenom, da bi v vsem svetu uresničili in utrdili mir in vlado ljubezni. Ponovno in ponovno smo se lahko prepričali, kako je to težko, kakor da bi člove štvo bilo še nezrelo za dosego tako visokega cilja. Prepir še vedno ni pregnan s sveta in tudi najnovejša zgodovina dokazuje, da je vsako zatišje kvečjemu priprava na nov vihar. Preraznolike so koristi, za katere gre, prevelike so razlike v pojmovanjih, idealih in življenjski ravni, da bi lahko v doglednem času upali na uresničenje tega cilja v svetovnem merilu in obsegu. Ve liko bo že doseženo, če nam bo prihranjeno najhujše, če se bodo trenja in stremljenja izživela in dosegla ravnotežje, ne da bi se to, kar imenujemo »hladna vojna«, pretvorilo v »vročo vojno« ali celo v poraz in uničenje dobrin in načel, ki so nam najsvetejša.
Ce so v širšem merilu in obsegu naše božične želje lahko samo splo šne, imamo pa tržaški in vsi primorski zamejski Slovenci še dve posebni želji, ki nam ju narekujeta naš položaj in. izkušnje zadnjih desetih let. Ti dve želji nista takšni, da ju ne bi bilo mogoče uresničiti. Poleg tega imata to lastnost, da hi se z njihovim uresničenjem ugodilo načelu, ki pravi, da je treba začeti najprej s pometanjem lastnega praga, kar nedvomno velja tudi za izvajanje božične poslanice miru tn ljubezni.
Najprej želimo, da bi v bodoče živeli v miru in ljubezni s svojimi sosedi druge narodnosti, s katerimi delimo že stoletja in stoletja skup no usodo. Želimo, da bi počasom.a prešle v pozabo vse jedke besede, vsa zapostavljanja, vsi strahovi in bojazni, ki preprečujejo, da bi na petost popustila tako, kot je treba, da bi sožitje bilo takšno, kakršno bi moralo biti. Mislimo, da je s'o-venska narodna manjšina, vsaj njena večina, v povojnem času dokazala, d t je miroljuben in pozitiven činitelj, ki ne izziva tetkoč. vse dokler sp mu priznane vsaj naj-bistvenejše prauice, Priznati je treba, da je po vojni marsikaj drugače kot je bilo pred vojno, vsaj kjer imajo odločilno besedo oblasti in zakon. Pač pa bi namenoma zapirali oči, če ne bi hoteli videti, da se je v preteklosti nabralo veliko strupa v srcih zasebnikov, da je tega narodnostnega strupa v nekaterih skupinah tukajšnje večine morda celo več, kot ga je bilo pred vojno. In to ni dobr-o. To je tisto, kar mora izginiti, če hočemo, da bosta tudi v teh krajih zavladala resnični mir in ljubezen, kar bo koristilo tako manjšini, kakor tudi večini. Prav proti koncu preteklega leta je prišlo na italijanski strani do številnejših nastopov in iz jan>, ki nam upravičeno vzbujajo n-pe, da stopamo glede tega na boljšo pot in proti boljši bodočnosti.
Druga naša posebna božična želja pa velja naši matični domovini. V soglasju s narodnim izrekom, ki pravi, da mora brat biti brat, pa naj bo te ali one vere, bi želeli, da neha posegati v naše zamejsko življenje na način, kot so njeni opolnomočenci in oblasti to delale v preteklosti in delajo še sedaj. Ni prav, da se v razmerju do narodne (Nadaljevanje na 2. strani)
Sodobna božična beseda
Bog se je usmilil nesrečnega človeškega rodu in je prišel v osebi svojega Sina na svet, da prinese ljudem luč resnice, spoznanje dobrega in zla, ljubezen in mir. V bedni pastirski kolibi na obronku betlehemskega griča, od koder se je razprostiral širen razgled na jordansko dolino, Mrtvo morje in jeruzalemska brda, se je Bog rodi! in stopil kot človek med ljudi y po dobi deteta Jezusa. Preko tisoč devet sto petdeset let je od takrat Izraelsko od Boga izbrano ljudstvo je pričakovalo nestrpno odrešenika, Mesijo, mogočnega in silnega kralja kraljev, da poviša Izraelce in poniža njegove sovražnike. Vsa dežela je bila prav v onem času zasedena od rimskih legij.
Zares je prišel odrešenik, ali prišel je ne samo za Izraelce, ampak za vse narode sveta. Ni pa prišel v blesku in škrlatu kraljev ali tiranov, ni prišel v spremstvu vojnih ladij in bojnih trum, pač pa krt preprost zemljan. V njegovi osebn:
nih hlapcev tiranij, kot da bi še
naprej živeli suženjstva črne dneve. Taka je strašna žeja po svob >-di. Ceniti jp zna samo, kdor je nima. Ali v tej svobodi, v večnem hrepenenju sto in sto milijonov ljudi po svobodi je ona bajna, tajna, neodoljiva moč, ki bo zdrobila suženjske okove tiranij.
Dan zmage svobode in z njo demokracije, kot jo pojmuje krščanski svet, mora priti! Bodimo pripravljeni na oni veliki dan, ki bo, zlasti za ves slovanski svet, praznik odrešenja in vstajenja ter Božič novega življenja.
In to bo veliki dan vseh onih, ki smo v zamejstvu.
Ostati zvesti načelom svobode in veri v človeško dostojanstvo: ostati zvesti tistim, ki spoštujejo tradicije svojega naroda in ki verujejo v njegovo sveto pravico do obstoju, tazvoja in javnega udejstvovanji; držati se tistih, ki se nočejo utapljati !v morje drugorodnih strank. Kajti
le oni so nosilci narodnostne misl' in narodne kontinuitete, ne pa tisti, ki so odpadniki in oboževale5 pogrešenih novotarij komunistične doktrine, čije mogotci se samo .-e z ognjem in mečem drže na oblasti
V tej nadi zmage svetlobe nai temo in dobrega nad zlim obhajamo letos božične praznike, spominjajoč se vseh naših bratov, St> vencev, Hrvatov in Srbov, v domovini in onih razkropljenih po vsem širnem svetu, katerim pošiljamo naš božični pozdrav.
Ob tej priliki gre naš božični pozdrav ‘udi našim sosedom" italijanske narodnosti z iskreno željo, da bi luč resnice razsvetlila na:-vse in pripomogla k pravemu miru in ljubezni med nami v interesu medsebojnega- boljšega spoštovanja, strpnosti in sožitja v znamenju demokracije in svobode.
Trst, decembra 1955.
Dr. JOSIP AGNELETTO predsednik Slov. dem. zveze
El SEN HO WER
IV.
Wcshingtonsko pismo
Pravijo, da ima kongres namen, da z zakonode.o razbremeni pre 1-sednika. V pogledu razbremenitve je tudi Eisenhovver mnogo več napravil kakor katerikoli njegov prednik. Nixon je dobil taka pooblastila, kakor jih ni imel nobeden njegovih prednikov v -podpredsed-ništvu.
Na vsak način bo ostala osebn^-* Eisenhowerja v svetovni zgodovini, kakor pa tudi v zgodovini Amerike zapisane z zlatimi črkami Njegova človečnost, njegovo pristopanje k velikim svetovnim vprašanjem, njegov antimakiavelizem, da se tako izrazim, kajti v njem je poosebljeno ameriško poštenje in sovraštvo proti kakršnim koli spletkam: vse to mu je prineslo velik sloves po vsem svetu.
Sedaj pa preidimo k najtežjemu vprašanju svetovnih dogodkov. A-meriško predsedništvo je ustavna kreacija čisto svoje vrste. Predsednik sam in nihče drugi zraven nje-
*
m
ga je pravi voditelj zunanje politike Amerike. On daja smernice, on odloča. Tragično ie, če zaradi človeške slabosti postane nesposoben za delo. Nihče ga ne more zamenjati. Ameriški primer je nezmerno poučen. Državni tajnik Tohi: Foster Dulles ie antikomunist od pete do glave. Ce je kdo izmed m šestdeset milijonov Američanov u-sposobljen za državnega tajnii.o, ki naj vodi ameriško svetovno politiko, je to on. Vse svoje življenje se je uril in pripravljal za ta veliki trenutek. Človek ogromne zunanjepolitične prakse in teoretičnega znanje, je pravi svetovni potnik kajti še nikdar ni bilo na svetu Tu nanjega ministra, ki bi toliko pote, vrl po vsem svetu kot najvišj: u pravitelj zunanje politike svoje dežele kot on. In kaj se je zgodilo? Predsednik leži v vojaški bolnišni ci v Denverju. Nenadoma nastane ogromna praznina in dogodki vsega sveta se. kakor s čarobno palico dotaknjeni, ustavijo. Zdi se, da zunanje politike sploh ni. Komunistično rovarjenje se seveda pridno nadaljuje. Državni tajnik ni v stanju. da izpolni to vrzel. Ameriški narod ni njemu, nego predsedniku zaupal svojo usodo.
Ob koncu pa se moramo dotakniti tega, kar nas naj bol- peče Kaj bi bilo, če bi se nekega dne Arne rika pogreznila v morje in bi gospodje Evropejci vodili svetovno politiko? Prvi dan po tem naravnem dogodku bi zavladal komunizem na vseh celinah. Kritiki Amerike b' morali imeti pred seboj jasno predstavo, kaj bi bil svet brez Amerike. Zato smehljajev Eisenho-vverja v 2enevi ne smemo presojati preveč strogo. 9. julija je londonski »EconomisV. najuglednejši časopis vsega sveta, prinesel dopi,-svojega dopisnika v .Vzhodni Evropi. Na koncu piše »Economist«: »A-ko hočemo imeti resnični In končni mir, mora biti Vzhodna Evropa svobodna, ne osvobojena s kako križarsko vojno, pač pa na podlagi svobodnega pristanka. Ali trajalo bo dolgo, predno bo Moskva prepričala. da mora tako biti.« To so preroške besede. Končno pa y politiki nikdar niso izključena izne nadenja, kakor je to bilo leta '918. Na um nam prihajajo tudi besede, ki jih je izpregovoril ameriški senator in predsedniški kandidat Ke-tauver pred Klubom prekomorskih dopisnikov v. New Yorku po svojem obisku priprežniških dežel in Jugoslavije, trdeč, da je v teh državah najmanj osemdeset odstotkov prebivalstva proti komunizmu. To so dragocena priznanja, ki so kakor čisto zlato. Dobro vemo, da je to, kar je izjavil po obisku pri-prežnic, prev ono v kar veruje p-meriški narod v svoji duši. In v to veruje tudi Dwight Eisenhovver.
prikazni in **jegovi besedi je bila njegova moč. Njegova, zapoved ni bila: zob za zob, oko za oko. Ni u-čil:	preganjaj, ubijaj, likvidti t« j
svojega drugače mislečega brata in sočloveka. Njegovo poslanstvo jo bilo:	ljubezen in mir. Ljubite se
med seboj, ljubi svojega bližnjega kot ljubiš samega sebe! In — bodi mir ljudem no zemlji, ki so dobre volje! To pa ni bil oni farizejski mir, ki s pomočjo črnih v bele «o-Jobe pobarvanih vran pompozno trobi v. svet s hinavskim nasmehom na obrazu, da opijani in razoroži svojega soseda ia ga končno potolče. Bil je to pravi nožji mir, ki ge je človeštvo tako bridko potrebovalo tedaj, kot sedaj, kot vekomaj.
Poleg ljubezni in miru je Jezus učil dostojanstvo človeka in sv c bodo. To je oni najdražji ,zaklad, ki ga je človek vedno branil, se zanj boril in umiral. Ali niso bile vse neštete vojne, kar jih zgodovine pozna, vojevane od napadenih na rodov za obrambo svoje svobode proti nasilju in suženjstvu?
Ko praznujemo s sto in sto milijoni kristjanov ta velik božični dan, ne praznujemo samo rojstvo Odrešenikovo in praznik ljubezni in miru, ampak tudi praznik svobode in človeškega dostojanstva.
'Pri tem silijo naše misli na one milijone in milijone mož, ženS in otrok, ki že celo desetletje bežč Izpod suženjstva in diktatur v svobodni svet. Milijoni vseh različnih stanov, ki raje prazni in na pol go 11 zapuščajo svoj dom in vse, kar so tam dragega imeli, raje tvegajo na mejah smrt iz strojnice plača-
Stvarna razmišljevanja o komunizmu
Pogostokrat poslušamo v teh časih komunistične vihravosti in napadalnosti r.osvete, naj bi se sami, posebno pa naj bi našo mladino izurili v marksistični dialektiki, da bi bili na ta način bolje pripravbe-ni za uspešno volilno borbo proti komunizmu. Nekateri pri nas naravnost občudujejo spretnosti komunističnih plačancev, ki iz rokava stresajo Marxove in Stalinove citate in odkrivajo skrivnosti družbene gradnje v modernem industrializiranem svetu, kakor da bi čitali iz abecednika. Mi naj bil: prav tako ostri in udarni kot so zeleni šolarji KP z zakrknjenim jpogledom in zajedljivostjo na obrazu. Neprenehoma .naj bi tudi mi diskutirali, debatirali, najpadali *n se branili; nenehno naj bi bili pripravljeni na besedno igračkanje ker bi le na ta način prepričali ljudske množice o tvarnih in du hovnih prednostih miselnosti, ki jo zastopamo.
Marx - Lenin - Stalin - Tito
Ne glede na dejstvo, da so naši komunisti tako pri »Delu«, kakor okrog »Primorskga dnevnika« že nekaj časa izgubili — v popolnem
nasprotju s svojimi tovariši na oni strani Fernetičev in Soče — vsako veselje debatiranja z nami, ker sc doslej na tem poprišču1 vedno pogoreli — je tako nazirenje napačno.
Marksizma ni mogoče usjpešrto pohijati in se m uzoperstavljali z enostavnim rekviriranjem njegove dialektike in z poizkusi pobijati ga z njegovim lastnim orožjem. Izpoi-
rezeli mu bomo korenine samo s tem. da ustvarjamo boljši svet, ki bo marksizmu, ki je poleg teorije predvsem »praksa«, izpodkojpal tla pod nogami. Dosedanji poizkusi, da bi zahodni kulturni in življenjski ideal »dialektično« servirali mn\> žicam, se v 38 letih niso obnesli. Sam Marx je nekoč (1. 1845) dejal' »Filozofi so svet tolmačili vsak po svoje, gre pa za to„ da svet spremenimo.« Na tako spremembo mer-tudi po Leninu, Stalinu in Titu preoblikovani marksizem. Spremen' ba je postala že zgodovina, to se pravi, na mesto skrivnostnega božanskega upravljanja- je stopil marksistični človek, ki je začetek in konec, merilo in cilj razvojne zg <-dovine. Vsak argument, ki se naslanja na sociologijo, zgodovin psihologijo in teologijo, je za takega nasprotnika brez moči.
Pregled o sedanjem stanju sjx.-rov s teorijo in prakso boljševizm-i naj pokaže, zakaj je tako, kakor je, in kako je treba z boljševizmom postopati duhovno in politično v sedanjih okoliščinah.
Z zahodne strani radi zatrjujejo, da se totalitaristična diktatura že zaradi njej značilne nečlovečnosli, zverinske krutosti in zaradi popolnega iztrebljenje svobode sama po sebi zavrača. Ta ne bi se smela nikoli in pod nobenim pogojem -uporabljati za dosego najvišjih človeških- ciljev: za reševanje socialnih vprašanj, še manj y obrambo in ,u-trditev resnične svobode posameznika in skupnosti. V tej zamisli vsebovana prepričanja so gotovo
odkritosrčna, saj izjpovedujejo načela zahodne humanosti in krščanstva, da namreč cilj ne posvečuje sredstva.
Pri razpravljanjih s komunisti pa živimo v političnem in ne nra.vstvr no-moralnem ozračju. Z drugim! besedami: edini argumenti prepričajo lahko samo tistega, ki sam na teh načelih gradi svoj obstoj. ’ri komunistih ne prihajajo v poUev kajti komunist se s svojim naukom postavlja izven nravstvenih norm. Boljševizem se ne bo nikoli prostovoljno odpovedal uporabi sredstev, o katerih je prepričan, da vodijo k uspehu. Se prav posebno se bo teh sredstev poslužil, če se zaveda, da ga edino ta lahko prijpeljejo do cilja. Očitki vesti, v kolikor v komunistu še obstojajo, so pri njem v toliko brezpomembnejši, v kolikor se mu zdi cilj, ki ga zasleduje, moralno .upravičen.
Moralna načela ne koristijo
Komunizem poudarja, da vodi človeštvo k resnični svobodi, k re snični sreči. Mnogi komunisti so
tudi prepričani, da je res tako. Prav zato komunist ne veruje v odkritosrčnost nravstvenih pomislekov. Prepričan je. da služijo nravstvene zapovedi le za pretvezo proti izvajanju socializma z namenom, da se preprečijo »plemeniti cilji« komunizma.
Drugi argument, ki izhaja iz litično-družabnega ozračja, je v političnem prostoru in v sporih z boljševizmom še važnejši. To je pojmovanje, po katerem naj bi bil
komunistični nauk o nujnosti diktature v prehodnem obdobju za obvladanje razredne družbe in za u-resničenje brezrazredne družbe zmota, ki je do sedaj zgodovinski razvoj še nikjer ni potrdil.
Pri razpravljanju s komunizmom se samo v toliko lahko poslužimu dialektičnega materializma, v kolikor mu sledimo -na njegovih *leh in ga zavračamo z dokazili njegove prakse in protislovij. Tega pa ne moremo storiti z enkratno moralič-no obsodbo, pač pa z neprestanim pazljivim zasledovanjem resničnih postopanj v. komunističnem svetu Tu velja iz izkušnje in opazovanja razkrivati, da se je komunizem v obdobju totalitarne diktature pogreznil v lastno blato in da se iz njega ne more in ne sme izkojvati do svobode, ki jo sam napoveduje Potrebno je dokezati, da ogražajo totalitarno diktaturo razpočljive in razpadajoče težnje, da pa je na drugi strani meščanska družba sposobna, da podobne težnje z demokratičnimi sredstvi odstranjuje in da razume rešiti socialna vprašanja brez diktature in z uporabo svobodoljubnih pripomočkov.
Dokazi, ki jih je potrebno komunistom pomoliti pod nos, niso torej teoretični, pač pa praktični. Samo dokazi te vrste, ki izvirajo iz opazovanja in primerjave, so politično učinkoviti. Teoretično so marksizem dosledno, stvarno in neovrgljivo pobijali vsi svobodoljubni filozofi, ne da bi s tem preprečili njegovo širjenje.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Božič in družina
Praznik Jezusovega rojstva je pri nus in za nas tudi praznik družine, ko se vsi njeni člani, starši in otroci, združimo okoli domačega ognjišča v toplem objemu srčne in duševne ljubezni.
Jezusovo rojstvo nas namreč spominja na trd položaj, v katerem se je izvršilo, na težkoče nastanka Jezusove družine, na njen razgiban obstanek in tragičen razkroj.
Vsaka družina je družabna celica zase, temeljna celica širše človeške družbe, ki veže krvno in duševno sorodstvo v ožjo , svojstveno skup nost.
Pozna in razumeva vse prilog nostne težave svojih članov, jih -pravičuje in po možnosti požrtvovalno tudi odpravlja, saj je prav družina tista čudežna družabna e-nota, kjer je geslo »eden za vse, vsi za enega« najbolj '.zrazito pravilo človeške vzajemne nemoči.
V družini pa se ta vzajemna pomoč odraža prostovoljno, iz srčnega nagiba do svojih dragih.
Samo mati in oče sta zmožna največje požrtvovalnosti za nastanek in ohranitev svoje družine. Samo materino in očetovo srce prestaneta vsako gorje za družino, zlasti r.a svoje otroke; in samo otroci čutijo, morajo čutiti brezpogojno hvaležnost in zvestobo svojim ljubim staršem!
Le mati in oče razumeta svoje o-
Vošiilo SDZ g Italiji
Vesele .božične praznike in srečno novo leto 1956 vošči vodstvo Slovenske demokratske zveze v Italiji vsem Slovencem doma in po svetu ter vsem miroljubnim narodom in ljudem.
Naj luč iz betlehemskega hlevco, luč pravičnosti, ljubezni in miru, posije1 v sleherni dom in med narode ter pokaiže pravilno pot k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju!
Pošiljamo v nebo tople želje, da leto 1956 prinese Slovencem v Italiji vse pravice, ki jim pripadajo kot ljudem in državljanom!
Vodstvo SDZ v Italiji
hu lahko pomenkovali o svojih va-rodnih in tudi zasebnih zadevah ter obljubljali zvestobo svojemu rodu, svojim lastnim staršem in pren-niKum, svojemu jeziku!
Družina je tisto gnezdo, kamior komunizem ne more prodreti, kot le v malenkostnih primerih človeške surovosti in propasti. Mislimi namreč na komunistično zahtevo, da otroci izdajajo svoje lastne starše in jih tako predajajo komunistični policiji v roke!...
Storimo vse, da se tudi v današ njih preizkušnjah ohrani družina ddrava in cela v vsakem oziru; kai-ti Še so pri nas sile, ki se proti njej borijo in vam jo skušajo uničit■ raznaroditi!
Tista družina je zdrnv<t. ki im/j med seboj povezane vse člane, starše in otroke; zn njen gospodarski napredek, za njeno moralno povezanost in za njeno narodno celovitost’
Od naše volje in ' tmeti je odvisen naš obstanek na tem ozemlju!
Dani so nam vsi pogoji, da lahko vztrajamo pri življenju, kajti silam lahko kljubujeimo!
Državni zakoni nam dajejo to možnost, če le imamo kaj dobre volje in vztrajnosti! Ti zakoni nam seveda niso še povsem naklonjeni in njihovi čuvaji nam tudi nim povsem naklonjeni: to mi dobro vemo! Pa se bodo ti zakoni morali irvrem,priti v vaše dobre kajti pravica ie na naši strani, saj zahtevamo le kar je našega in nam po vseh naravnih zakonih rvitiče!
Ob letošnjem Božiču in novem letu si oblvibimo v kroau svnip družine, da ostanemo svnll družin> ljubeznivi in zvesti člani!
Dr. AVGUST SFILIGOJ
Aroke, le onadva jih zvesto spremljata skozi vse življenje, se z njimi veselita in trpita. Zato pa otroci o-stanejo vedno otroci, dolžni ljubezni in pokorščine svojim roditeljem tudi ko so že odrasli, kajti od njih so prejeli največji dar, ki ga človeški razum na tem svetu in za ti svet more razumeti, to je'živ -l j e n j e !
Zlasti materino srce je tisto, k• zna največ pretrpeti za svojega r-troka, saj ga spremlja povsod, tudi v najbridkejših urah. Opravičuje ga tudi v najtežjih obdolževanjih in skuša ga rešiti iz najobupnejše-ga položaja.
Danes, ko se zle sUe zaganjajo v družino in jo skušajo neopraviče-nati ter celo uničiti, kot »nesocialni stvor kapitalističnega buržuj-skega sveta« in »verskega zapeljevanj a«, je naša dolžnost, da poudarimo vso važnost in ves pomen obstanka naše družine, kajti ona je in mora ostati zatočišče trpečih in teptanih ob pomanjkanju in ob političnih preganjanjih!
Vsi vemo, kako sladko nam je bilo družinsko življenje v težkih časih fašističnega preganjanja, ko smo se okoli ljubih staršev pri toplem ognjišču prosto in brez stra-
Dve želji
(‘Nadaljevanje s 1. strani)
manjšine dela razlika med strankarskimi pristaši trenutne vladavi ne in tistimi, ki jo, zvesti drugačnim. idealom ia nazorom, odklanjajo. Želeli bi, da bi za vladajočo Stranko naše matične domovine nehali biti drobiž, s katerim udeležuje igre političnih sil v državi, v kateri prebivamo, pri čemer poriva svoje zveste enkrat i> eden, drugič v drugi tabor in smrtno zameri vsem tistim, ki jim je to odvratno ter nočejo biti predmet takšne tr govine. Mislimo, da narodnostna manjšina, ki živi v tujini, rabi dobro besedo, zaščito in podporo, ne da bi zaradi tega morala biti ne-kakien zastopnik in sluga stranke, ki trenutno vedri in oblači v domovini. Postopanje, ki je prišlo ža tako daleč, da bi po njegovih načrtih morali biti slovenski primor ski volivci izročeni kot ženitbeni dar raznim italijanskim politikom (zdaj Cucchiju in Magnaniju, jutri morda komu drugemu), nam narekuje, da še enkrat povemo, da ho temo ostati to, kar smo: Slovenci, ki se ne sramujejo svojega imena in jim je veliko na tem, da to tudi ostanejo! Na naši matični domovini je, da to upošteva, priznava in podpira, kajti vsaka druga pot stvarja brezznaia- e prodance, k*, kot zavestno manjvredni ljudje ne morejo biti ne svojemu narodu v ponos, ne večinskemu narodu, sre di katerega iivijo, v polno korist.
* * *
Spor med vlado in profesorji
Medtem ko so bili profesorji, ki so stopili v stav,ko, doslej z vlado v odprtem sporu samo glede višine svojih prejemkov, se je ta ted^r, spor razširil tudi na vprašanje pravne ureditve položaja učnega o-sebja srednjih šol. Vlada je namreč predložila medparlamentarni kom.-siji osnutek vladnega odloka o pravnem položaju vodilnega in učnega osebja srednjih šol. Osnutek štej« 150 členov. Šolska fronta, k* predstavlja profesorje in je do novembra sodelovala pri izdelovanju tega osnutka, pa ugotavlja, da so skupno sestavili samo 50 členov. O-
Srečne in vesele božične praznike
želita svojim sodeloval-cem, naročnikom, čita-teljem in oglaševalcem uredništvo in uprava »DEMOKRACIJE**
stalih 100 so nato hitro sestavili u-radniiki. Šolska fronta meni, da, tak šen postopek nd pravilen, kajti gre za zelo važno vprašanje, pri katerem so prizadeti profesorji življenjsko prizadeti. S svojimi izkušnjami in nasveti bi njihovi delegati lahko bistveno prispevali, da bi bil zakonski, osnutek — ki ga Fronta danes ne pozna— bistveno boljši in popolnejši. Odbor SoLske fronte poudarja, da so »šolniki za pravni1 položaj prav tako občutljivi kot za plače« in zato »zavrača na hitro sestavljeni vladni načrt, pri čemer poudarja, da ta načrt po svojem nastanku in površnem proučeva nju, ki ga čaka (zaradi hitrege skrajšanega parlamentarnega postopka - op. ur.), ne more dati tistih jamstev, ki jih zahteva pomembno funkcija šole in šolnikov.«
Medtem so znane nove plačilni' tabele, ki pa, po zatrdilu Šolske fronte, profesorjev ne zadovoljujejo.
Tako na obzorju še ni videti niti obrisov morebitnega sporazuma med profesorji in vlado. 'Pač pa se je uredilo vprašanje osnovnošolskih učiteljev. Slednji so namreč pristali na vladne predloge in je tako vsaj v tem sektorju javnega šolstva zavladal mir.
Poslanica svelep očeta
Iz Vatikana so uradno sporočili, da bo sveti oče prebral svojo božično poslanico na dan pred Božičem. Poslanico bo oddajala ob enajsti uri vatikanska radijska oostaja na katero se bodo v tistem trenutku priključilo tudi mnoge druge postaje. Ob 24. uri to vatikanski radijska postaja oddajala polnočnico. ki jo bo imel sveti oče v kap°li svojega zasebnega stanovanja.
V Posarju
vendar
ne
Je zmagala flemčiia
s pričakovano večino
Preteklo nedeljo so bile v Posarju volitve, na katerih je prebivalstvo v razdobju par mesecev imelo drugič priliko, da pokaže svojo voljo glede bodoče ureditve in sploh bodočnosti svoje1 ožje domovin?. Kot je znano so Poserčani na nedavnem referendumu odklonili »evropeizacijo« svojega ozemlja, -a katero sta se zedinili Francija in vlada -Zahodne Nemčije. Kakor pl iz narašča, čim delj se vali, tako so pričakovali, da bo navdušenje ix združitev z Nemčijo, ga je tako :>čitno pokazal referendum, pritegnilo na liste pronemških strank ve • liko novih glasov. Vendar je vide<1.:. da so Posarčani začeli razmišljati, ali se niso pri glasovanju o »evropeizaciji« morda le prenaglili. Stranke, ki se zavzemajo za priključitev Posarja k Nemčiji, <n namreč dobile na nedeljskih volit vah manj glasov, kot pa jih je bUi na referendumu danih proti evropeizaciji. 36 odstotkov, to je na dobra tretjina volivcev je glasovala za stranke, ki niso naklonjena tesni povezavi Posarja z Nemčijo.
Za pronemške stranke, ki so bile prepričane, da bodo v novem parlamentu, ki je ‘z teh volitev izšel, razpolagale z več kot tri četrt vseh mandatov, je ito precej hudo raz >-čaranje Brez takšne večine namreč ne morejo izvesti nameravane izpremembe posarske ustave. S svojimi 33 poslanci imajc sicer močno in -sigurno absolutno večino, ki jim omogoča vladanje, toda za izprerm njanje ustave jim še vedno manjk-i 5 poslancev, ki jih v nedeljo niso dobile.
Sestava nove posarske vlade, ki naj bi »živala zaupanje novega parlamenta bo precej težavna. Med pronemškimi strankami so namreč velike razlike, saj tvorijo to skupine demokristjani, socialni demok’-j t; in precej nacistični desničarski »demokrati«. Zato napovedujejo, da zne tud' v bodoča .vladati v Posar ju kabinet, .v katerem bodo sedel; tako zastopniki nekaterih izmed teh strank, kakor tudi zastopniki ne izrazito pronemško usmerjenih strank. To bi bila podobna koalicijska v’a-da, kot so jo ustanovili v referendumu, ko so proevropeizacijsko u-smerjeni avtonomisti odstopili. Tak šna vlada bi bila še najbolj primer na da vodi politiko, za katero ie Adenauer dejal, da mora biti »zmerna, v skladu z interesi Posarja in skupnim političnim interesom Nemčije, Francije in voljo do ev-rorj^kega sodelovanja.«
govzhodne azijske države. Tako so poživili gospodarske stike svojega, uloka z Egiptom in istemu namenu je služilo tudi sedanje potovanje Bulga-nina in Hiuščeva po Indiji, Burmi, Pakistanu .in Afganistanu.
Ameriška vlada bo odgovorila na to potezo tako, da bo. tudi sama nudila posameznim državam vso pomoč na področjih, ki so zanjo posebno važna. Na ta način jim bo o* mogočUa, da ohranijo svojo samostojnost, 3da gospodarsko napredujejo in se v njih ne razvije nezad■> voljstvo, ki bi nudilo ugodna tla n komunistično rovarjenje.
Poostceod davčna zabonodaja
Oba doma italijanskega parlamenta sta z veliiko večino odobrila Tremellonijev davčni zakon. Zakon predvideva nove, ostrejše predpise za zatiranje davčnih utaj in zajema nekatere velike dogodke, ki so se doslej, izmikali nadzorstvu davkarije. Zakon uvaja n. pr. prisego kaitero naj davčni obveznik v določenih primerih potrdi .resničnost izvršene davčne prijave, za netočno davčno prijavo pa -uvaja zaporno kazen. S posebnim členom aa-laga borznim agentom, da morajo beležiti vse kupčije z ,delnicami. S temi ukrepi, ki. so naperjeni predvsem proti imetnikom velikih dobičkov, skuša država uvesti pravičnejšo porazdelitev davčnih bremen v skladu s sodobnimi načeli, ki zahtevajo, da naj plača višje davke tisti, ki ima, višje dohodke; manjše davke pa tisti, ki ima manjše dohodke. Zato uvaja isti zakon tudi povišanje minimalnega dohodka, ki je oproščen dopolnilnega davka, o-ziiroma, kot pravimo, davka na skupni dohodek. Od tega davka so bili doslej oproščeni dohodki, ki so bili manjši od 480.000 lir letno, odslej pa bodo oproščeni dohodki, ki ne presegajo 560.000 lir letno.
Razumljiv je, da so razmere zakonodajalca naletele v vseh prizadetih krogih na, veliko negodovanje, pri veliki večini pa na nedeljeno odobravanje. Tako je del desnice v parlamentu glasoval proti zakonu, zanj pa je glasovala, poleg večine glavnih strank, tudi opoz -cionalna levica. Borzni agenti so
ZdrnžBne države povečujejo svojo pomoč
V svetu so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da bodo Združene države prihodnje leto povečale svojo pomoč tujini od predvidi' nlh dveh milijard 700 tisoč dolarjev na pet milijard dolarjev. Vlada Združenih držav namerava pred vsem povečati svojo pomoč gospodarsko nerazvitim deželam, da bi na ta način zavrnila sovjetsko gospodarsko ofenzivo. Sovjeti so r>e spravili posebno nad arabske in -}u-
celo proglasili stavko, s čemer .o ohromili delo borz. Po mnenju desničarskih glasil je uvedba prisege in zapora prezgodnja. Doslej se je vendar v. davčni prijavi vsakdo lagal in je v slučaju odkritja resnice kvečjemu plačal primerno kazen in nekoliko višji davek, odslej bo pa bolj trda predla! Vladi očitajo, da je » tem zakonom pravzaprav zmagala Levica. Pri tem pa seveda pozabljajo, da so v Združenih državah Severne Amerike, ki gotova ni komunistična država, že davno uvedli j>adobne sankcije za zagotovitev verodostojnosti davčnih pti-jav.
Ugotoviti je treba, da se je z novimi predpisi italijanska davčna zakonodaja samo modernizirala in da je s tem storjen važen- korak na poti k uresničenju sodobnih socialnih in demokratičnih načel.
SLOV. PROSVETNA MATIC A. v TRSTU
priredi v sredo 28. t. m. ob 8.30 zveč. v ul. Machiavelli 22
KONCERT
KOMORNE GLASBE
s sodelovanjem violinista g. Karla Sancina’ in pianistke ge.
prof. Mirce Sancinove.
Na sporedu so skladbe baročnih skladateljev Corellija, Ve-racinlja in Haendla. Vabljeni člani in prijatelji glasbene umetnosti.
Nova stranka v Argentini
V Argentini so ustanovili novo krščansko *• demokratsko stranko. V proglasu nove stranke je rečeno, da je nova stranka pripravljena sodelovati z vlado, če bo ta vodila demokratsko in ljudsko, politiko. Nova stranka istočasno obtožuje razne totalitarne skupine, da skušajo sejati razdor in nezaupanje med Cerkvijo in vladnimi: -ustanovami.
O pravicah človeka
Čeravno je Jezus poudarjal, da
njegovo kraljestvo ni od tega sveta, ker je pač mislil na večno, Dosmrtno kraljestvo nebes, je vendar brezpogojno poudarjal tudi, da je čiovek kot »iseba- svet zase, ter d ti je sjpoštovan-je vseh njegovih naravnih pravic kategorična zapoved, proti kateri se noben kristjan ne sme postaviti, da ne greši in ru*i red v naravi in v "'oveški družb:.
Krščanska vera uči: »Spoštuj svojega bližnjega kakor samega sebe!« To niso besede, vržene tjaven-dan, to je bistveno socialno pravi lo o ravnanju in zadržanju človeka v družbi, in fib tem pravilu slonijo temelji mirnega in pravičnega sožitja med ljudmi m med naro-ii na tem svetu.
Ali ni »*> tisto pravilo, ki je da'o pobudo in nešteto misli za sestavo mednarodne listine pravicah človeka, ker je hkrati ne le verskega am^ak spl«h. )ro-t. rvavi'o, socialnost* pom jr:« '-id:, sv 1 .T.oveljsvn > in pojmljivo?
Izjave pravosodnega ministra
Dne 9 t. m. je italijanski pravosodni minister Moro na neki proslavi sedme obletnice svetovne proglasitve listine o pravicah človeka priznal zgodovinski pomen te listine in dejal, da so pravice človeka v glavnem zapopadene v sledeč’h štirih točkah, ki zahtevajo obrambo človeka kot fizične in duhovne osebnosti, kot pravne osebe ter njegove obrambe pred pomanjkanjem in v vseh bistvenih socialnih manifestacijah.
Ko je pravosodni minister Moro tako ,lcpo govoril o štirih temeli-MC obrambnih pravicah človeka, bi bil moral istočasno obljubiti, da se ct ravnanje države do slovenske mani-šine v Italiji vskladilo z gori navedenimi pravicami človeka, kajti "o-spod minister je povedal prav :o, kar smo mi s tega mesta že neštetokrat s pritožbo poudarili, da se nas namreč ne sme i-aznarodovati, da se država in njeni funkcionarji ne zagrešijo zločina rodomora, ti pod pojmom fizične in duhovne obrambe človeka razumemo mi in razume prav gotovo -tudi gospod minister sam prav nujnost spošt'.v vanja vseh naših pravic kot državljanov slovenskega rodu, jezika in omike!
Zaman je poudarjati v svetu, do je naša država demokratična, če pa ona ,bistv»nih pravic človeka na pram Slovencem v Italiji ,ne spoštuje in celo stremi za- tem, da nas la-ko ali drugače raznarodi!
Ravnanje cerhvene oblasti
Se pred kratkim je naš list prinesel besede, ki jih je papež spregovoril, ko je sprejel veliko število funkcionarjev italijanskega notranjega ministrstva in z istimi besedami poudaril prednost naravnih pravic človeka ter zbrane funkcii-narje pozval, naj te naravne pravi-
ce človeka spoštujejo, da ne dajo prilike do upora proti krivičnemu zakonu.
iPred kratkim pa je umrl videmski škof mons. Nogara in prav njegova smrt nas spominja na krivično ravnanje visokih cerkvenih c-blasti s Slovenci v videmski poku-jini, saj je prej»ved slovenskih pridig prišle prav iz Vatikana, čeravno so nekateri papeži slovesno zj trjevali, da se našim bratom ne bo nikoli zgodila krivica, da bi jim vzeli pravico do pridige v materinščini!
Pokojni škof Nogara jpa ni ničesar storil, da bi krivico popravil. In živeči papež, ali za to krivico ne ve, ko tako slovesno zahteva spoštovanje vseh naravnih pravic?
Proračun province
177 milijonov lir primaniftljaja
V soboto 18. t. m. je ■ goriški p>-krajinski svet razpravljal o proračunu svoje uprave za prihodnje leto 1956 in ga z večinskimi glasovi tudi odobril. Proračun predvideva 648 milijonov lir dohodkov in 825 milijonov tir izdatkov, kar pomeni 177 milijonov lir primanjkljaje.
Na, sobotni seji se je oglasil k besedi tudi svetovalec g. Bratuž in zahteval, naj se v. gluhonemnici pri slovenskih gojencih in gojenkah spoštuje njihova materinščina, ker imajo pač pravico, da se vzgajaj > v tem jeziku.
Titova božična darila
Tito, ki baje močno trpi na revmatizmu, vsaj tako se je sam pot.i žil svojim obiskovalcem, preživlja v tropskih pokrajinah že druge lepe zimske počitnice. Pretekli ponedeljek je odpotova.l iz Adis Abeh-«, kjer je bil gost abesinskega cesarja, v Asmaro, od koder je nadaljeval pot v Massauo. kjer ča-k? abesinskega cesarja lepo darilo — nič ma-nj’ kot kraljevsko opremljena jahta »Brioni«. Plačaii so jo jugoslovanski davkoplačevalci. Pravijo, da prostovoljno . . .
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 25. decembr-' ob 15. uri v kinodvorani v SV. KRIŽU
Ivan Cankar
Martin Kačur
V ponedeljek 26. dec. ob 15.30 in 19. uri v Pro svetnem domu
na OPČINAH
Grimm - Škufca
3HNH0 IN METRU
BELTRAM
uvoz
UL. VALDIRIVO št. 3 TELEFON 36-991
IZVOZ
Odpremlja hitro po na|nlžjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo ln druge države Tvrdkn ima lastno skladiiče v prosti luki (Punto franco) 2.a.21 Obrnite se osebno ali pismeno na naS naslov.
POZOR!!! THRDKH HERŽE UHIH HUDI IZ SIIOJE BOGATE ZALOGE
BI
*-
IU
E
D
Id
K
D*
u
c
H
M
S
o
Id
BS
Ok
Uporabe parnega lonca H A W K I N S ne sme jx)grešati nobena hišna gospodinja več. Hranili se boste bolje in prihranili z njegovo uporabo 80 odstotkov na gorvu in času.
TRAVALIN - trajno goreča peč idealne oblike ne drva in premog ,bo ogrela zadnji kotiček Vašega stanovanja - kakor centralna kurjava. Prihranili boste 80 odstotkov goriva.
Cena male peči	...	L	40.000,- -
srednje »	...	L	45.000.—
in velike »	...	L	50.000.-
Pralnii stroj
HOOVER je neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu, ker Vam opere čisto in brez truda v pičlih 7 minutah
ZAPOMNITE 81 TVRDKA
TRST
Ti*g S. Giovanni I tel. 35-019
Nagradni literarni natečaj SPM
Odzvali so se mladi ljudje — ti sti ,katerim je bil natečaj namenjen. Povečini so poslali pripovedno prozo, od dveh pa smo dobili ludi pesmi. Ko natm. je presojati poslano gradivo, se zavedamo, d i ne smerno biti prestrogi. V današnjih časih, ko je življenje tako silno povnanjeno, je razveseljiv Vsalc pojav zanimanja, za umetnost, zlasti še za leposlovje. Mladi ljudje, ki jih moderni duh tehnike in koristoljubja še ni pre]x>jil (in hočejo, da jih tudi ne bi), iščejo v življenju in izpovedujejo v besedi tisto najlepše, kar je v človeškem srcu: čustvo in misel.
Pretehtali smo poslane prispevke in jih po umetniški vrednosti razporedili takole:
1. »Ta študentovska leta . . .«. Črtico je mipisal »Mirko (absolvent)m. Jezikovno in slogovno jo je bilo treba rahlo zgladiti. Pri prozi je to moč, pri pesmi zelo tvegano. Pisec prejme prvo nagrado: 3000 lir.
2. Jel. Bes. je poslala sedem pesmi. Niso vse take, da bi jih človek kar na prvo sapo natisnil. Vendar je v njih veliko čustva:	pristn-t ženska ljubezenska lirika. V suši, ki jo trpi naša sodobna poezija, moramo še posebno do pesmi biti širokosrčni. Jelisavine pesmi bi, kar zadeva doživetest, posekale prene-katero pesem, v naših sedanjih pe sniških zbirkah. Vseh sedem ne moremo objaviti. Izbrali smo izmed njih tri najboljše: četrto, peto in šesto. Za spoznanje smo šli preko njih s peresom. Pa ludi za ostale štiri pesmi lahko rečemo, da sme. brali že veliko šibkejših. Pesnici smo prisodili drugo nagrado: 2000 lir.
3. »Slovo«. Pisatelj črtice je »1-van * klasičnega liceja v Trstni. Ni sicer nič posebnega: ali ker je tako iz našega sedanjega tržaškega življenja, je le prav, da jo odliku-
POGLED Z ZVONIKA BETLEHEMSKE KATEDRALE
jemo. Dobila je tretjo nagrado: 1000 lir.
Zgodba »Sestanek« je spretno in zabavno napisana; vzbuja pa sum, da ni izvirna. To bo vedel pisec sam najbolje. Take stvari je pisal njega dni Cehov; sploh je prišlo izpod peresa ruskih humoristov precej podobnega blaga. Ce pa bi sc zgodilo (na svetu je vse mogoče) da piscu delamo krivico, naj nam oprosti in naj ob knjižni nagradi, ki jo bo preje’ za trud, pozabi na morebitno zamero.
Iz Gorice je neka deklica, kateri je Cankar vse preveč prepojil slovenščino, poslala spis »Kako je na-
me v zgodnji mladosti vplival bajeslovni in pravljični svet«. Prečudna zmes spominov, sanj in na pol pozabljenih pravljic. O srečne dekličina otroška letal Samo škoda, da je spis bolj šolska naloga nego umetnost. Otroška leta so minila — naj Majda pove kaj iz svojega sedanjega življenja! Knjigo pa zasluži tudi ona.
Iz Salerna je B. J. poslal dve pesmi. Zal sta obe oblikovno in pn vsebini taki, da ju ni moč objaviti. Življenje je silno široko in zapleteno, iz preteklosti seg>r skozi nas v bodočnost. Kdo mu je do kraja pravičen?
Ta študentovska leta...
Ko stopa Marko po Ljudskem vrtu, je že mračno in gosta megla, Ki je ves dan kazila ozračje, posta še temnejša. V vrtu ni ljudi in na pol gole veje dreves, ki so včasi nezaupljivo molele čez ograjo, o v megli nejasni obrisi koščen'ti rok, ki hočejo ugrabiti mimoidoče, da bi utešile žejo po soncu in pomladi. Lahek kostanjev list se u-trne z veje in pade na tla pred lan ta, kot bi ga hotel nečesa spomnit'. Ta ga pohodi in se približa ognji ob umetnem jezereu, kjer počivata dva težka bela laboda. Vedeta se. kot bi se vsa bujna lepota umirajočega okolja stekala vanju. Čeprav sta Marku laboda že znana, sta mu nocoj vendarle skrivnostna.
»Splašiva ju,« mu zveni v ušes.l..
Na nemirni gladini se trese odsev luči, ki sveti z nasprotnega b:e-ga; beli trepetajoči lesket obdaja temna voda in je kakor njeno svetlo obličje, ko mu je nekoč v Tivoliju otročje vzkliknila: »Splašiva ju!«
Nalahno ji jo takrat stisnil roko in jo prosil: »Zakai’ Glej, kako sta lepa!«
»Oh, pa si romantičen!«
»Povej iskreno: ali tebi ne ugajata?«
»No ... ja . . .«
»Zakaj ju hočeš potem dražiti?«
»Tako.«
»Hočeš delati drugače, kakor t-narekuje srce?«
»Drugače, kakor delajo drugi.«
Nasmehnil se je njenim samozavestno trmastim besedam.
»Rada si zelo izvirna. Misliš, da ti bo to vedno uspelo?«
»Vedno, če bom le hotela.«
»Na vsak način hočeš imeti prev.«
»Jaz da!«
Hudomušno se je namuznila, ga pogledala postrani ter se oprla na njegov laket. Bil je srečen, da ji y lahko v oporo.
Dekle, ki je tako samozavestni, odgovarjalo, je čutilo njegovo moč no roko in se je rado predalo njemu v varstvo. Sprejel jo je, kakor
sprejme koklja v hladnih dneh svoja piščeta.
»Dobiti moraš umetnika, ki bo o-vekovečil tvojo izvirnost in še bolj trmo.« je pristavil tiho in norčavo.
Laboda se za njiju nista- zmenila. Marljivo, toda precej hrupno s'.a potapljala glavo v mrzlo vodo i’j iskala hrano v nadomestilo za odvzete sončne žarke. Toda vse ze man. Sonce je edini vir življenja.
Tudi Marko s,e je tega za-vedal, ali rad je imel tisti dan meglo, kakor jo ima r?d tudi danes, in vedel je, da bo sonce morda že dragi ^ati blagodejno sijalo nanj in na pust-; naravo, ki se je pripravljala na spanje dolgega meseca.
Ugajali so mu nejasni obrisi -ljubljanskih hiš in pajčolanasti soji luči, ki so zakrivali hladno resničnost električnih žarnic.
-Ozračje je bilo vlažno. Dekle ie je zaradi mraza, streslo ter še bolj priblifelo Ma'rku. Kot -bi bili .njuni duši neločljivo združeni in bi «i-den mislil za oba, sta- se oddalji’.a od mokre ograje in krenila po ste-
zi proti zapuščenemu otroškemu i grišču.
»Zdaj pojdem na gugalnico« je reklo dekle nagajivo.
»Kar, ka-r, sei, je postavljena tji — za otroke. Vendar je zato, da sc gugajo ob tej uri in v takem vremenu,« se je poigral Marko.
Mislil je, da se ona šali, zato ;e bil nema.lo presenečen ,ko se mu je izmuznila iz objema in stekla na gugailnico. Tedaj je Marko oparil da je dekle res pravi otrok. Med tisoč dekleti bi jo spozn; 1 samo po njenih negotovih, otroških kretnjah Zdelo se mu je celo, aa ima v hoji napako, kot bi je -leva noge ne hotela ubogati.
Vendar je bila zaradi tega le še bolj ljubke.
Začela se je gugati. »O, kako si resen!«
Tedaj se je Marko nasmehnil. Nekoliko v zadregi je stopil h gugalnici, jo močneje zagugal ter še sani s skokom prisedel k dekletu. Z levico jo je držaJ za desno ramo in občutil je vso prožnost zdravega telesa. Njene temne, nagajive 'i so imele čuden blesk, k’ je deviško odseval s svetlega obreza, obdanega od temnorjavi-h las, lesketajoč:h se zaradi rosnih kapljic, ki so zbirale na njih.
V svoji duši je Marko čutil to, kar napravi človeka dobrege in zmožnega velikih dejanj. Občutil je kar cbčuti človek, če zbrano posluša Beethovena, Po vsem telesu je vzdrge-tal, ko je z vročimi ustni, cami pobožal temno irizu^o svoje sošolke.
. . . Mimo ie prišel moški < . .
Kot bi se predramil iz polsna, se ozira Marko naokoli in vidi mošk ;-ga, ki stopa po samotnem vrtu. Tudi sam stopi na slezo in krene za neznancem proti ulici Giulia. <
Prepričan je. da- prve ljubezni, četudi je osmošolska, ni moč pozabiti.
KIPAR ČELO PERTOT
in njegova upodabljajoča umetnost
Ta kip sedečega dečke, izdelan v mavcu, s katciim se je mladi na-brežinski rojak Celo Pertot 1. 1947 udeležil umetniške razstave v Študentskem domu slušateljev rimske univerze, ie odločil njegovo usodo: dobil je prvo kiparsko nagrado -eno leto študija na dunajski Umet-
niški akademiji. S tem je začela njegova pot v -tuji svet, iz katerega se je zdaj, po osmih letih, zmagoslavno predstavil v tistem mestu, kjer je njegov dvig začel. V prvi polovici marce je priredil v rimsk: galeriji »Delle Carrozze« osebno u-metniško. razstavo, ki je vzbudiia pozornost vse rimske družbe in u-metniške kritike. Poleg tega se -c letos udeležil Q.uadriennale v Turinu, Biennale v Padovi in sprejet j« bil tudi med razstavljalce sedenj
reprezentativne Quadriennale v Pi-mu. Skratka: Celo Pertot je dobil priznanje za- svoje umetniško delo in se je prebil v krog cenjenih tu upoštevanja vrednih likovnih u-
ulli.vOV.
Komaj je končal obvezno šolan.e je sledil oč&tu v njegov poklic, tudi sam je začel klesati Kam* i kot delavec.. A čutil je oo Kanuui nekaj več kot samo dolžnost, da ga na predpisani način obdela. Kamen je pritegnil .njegovo ljubezen, hotel ga je oblikovati po svoji za Pograbila ga je tista neodo.^.v-i strast, ka-Kršno vzbudi zaves: uin-i-niškega poslanstva. Komaj 15 l^t star začel modelirati, iz bratov-:i knjig — brat ie bil slikar — j<j,.začel prerisovati, vztrajno je študiral zgodovino umetnosti. Medtem ko so se drugi fantje zabavali, je Ceio Pertot delal, obiskoval večerne tečaje v tržaškem muzeju Revoltelu.
Nastala je nova skrb: kako pa bo fant študiral? Toda tudi to ovi.o je premagal. Največje skrbi ga je rešiia in pot v svet pa mu je -odpr la sreča, katero je imel na prvi ra:: slavi v Rimu. Po enem letu obiskovanja Dunajske akademije, na kateri je tudi diplomiral, ga je za m ka!a Švedska. Prvič jo je obiskal že med študijem, a kar se da na sodoben način, j. avtostopom. To se pravi, da se je postavil na cesto ;n lovil avtomobiliste, ki so ga voz:ii — kakor je pač bila njihova pot -eden de 1 j, drugi manj, vse do Švedske. Ko je bil enkrat tam, se je <t to deželo zaljubil — pravi, da tudi
BOŽIC PO SVETU
Gotovo mi prihaja najobčutneje v spomin otroška sreča mladih dni prav ob božičnih praznikih.. Ta spo-min drami najlepše pravljice in priix>vedke, ki jih je na- debelo pre-grnla surova stvarnost zadnjega desetletja. Tako se mi prav ob teh praznikih vsiljuje živa želja po tisti leteči preprogi iz »Tisoč in e-ne noči«, s katero bi v enem samem trenutku pohitel tje, kamor bi me
Slovo
»Pojdem, mati,« je rekel, »pojdem, saj ni druge rešitve.«
Boječe ga je pogledala. Morda je mislila, da ne govori resno. A to je videla njegov resni obraz, |e sklonila glavo in v očeh so se ji nabrale solze. Na tiho je zaihtela.
Ganilo ga je. V srcu ga je zab '■ lelo. Saj ima prav mati, razume > >. Ne bi je smel puščati same sedaj na starost. Pa tu je življenje nemogoče. Dela ni, ni kruha, ni življenja. Saj jo bo lahko poklical k sebi, čez leto, dve, ko si bo prislužil potrebnega denarja. Zopet jo je nagovoril:
»Mati, k sebi vas pokličem, čez leto dni . . .« Ni mogel dalje. Zasmilila se mu je. Obraz je skrila med dlani in še bolj zaihtela.
Sonce se je bližalo k zatonu, ko sta dospele do pomola. Mnogo ljudi je -bilo že tam. Iz ladijskega dimnika se je valil gost dim. Stopila sta v kot ob ograji. Kovčka je položil na tla in si oblekel plašč, ki mu je dotlej visel na remi. Mati ga je gledala in molčala. Oči so ji bile rdeče od solz. Niti za trenutek jih ni odmaknila od njegovega obrazi. Hotela se ga je nagledati. Saj je vedela, da ga gleda zadnjikrat. On je skušal pričeti pogovor, rad bi ;o bil tolažil, a ni mogel. Upiral je o-či v tla, kot da se čuti krivega. Saj je bil res kriv, kriv materine žalosti. Ne bi smel odpotovati. Trpeti bi moral. Z njo.
Okoli njiju je bil pravi trg. Po tleh so vsevprek ležali kovčki in cule. Ljudje so vpili, se objemali in si segali v roke. Po licih so drsele solze. Sredi množice je oče stiskal k sebi svoja- sinova in ob njem ie mlad fant tolažil zaročenko.
Nekako pol ure pred odhodom so odmaknili ograjo. Vhod je bil odprt. Ob njem je stala policija in pregledovala potna dovoljenja.
Tedaj ga je premagalo. Zaplakal je in po licih so mu zdrsele vroče
solze. Objel je mater in jo pritisnil na srce.
»Mati, na svidenje . . . mati,« °e je izvilo iz njega. Se trenutek ga je držala pri sebi. \a-to ga je spustila. »Zbogom,« je vzdihnila, »zbogom, Janez!« . . .
Več ni mogla. Solze so jo dušil?.
Cez nekoliko časa se je pokaizal na krovu. Iskal jo je z očmi. Tik pod njim je stala. Na istem mestu. Poklical jo je. Hitro ga je opazi:-i in mu pomahala s pozdrav. Nekaj mu je jokaje zaklicala, a ni je razumel. Morda, da naj ji piše.
In ko se je ladja odmaknila, mu je zopet pomahala-. Od solz prem . čeni robec je plesal po zraku in. ga pozdravljal. Odzdravil ji je. Ladja se je bila že oddaljila in za trenutek jo je izgubil izpred oči Zopet jo je zagledal. Se vedno mu je mahala v pozdrav.
Mati, zbogom, mati!« je zaklical. Nato je izginila med tisočglavo množico. Za vedno ..
Usedel se je in zaplakal ... zaplakal kot še nikoli v življenju.
Tam na pomolu pa so ljudje oo-birali starko, ki se je bila zgrudila. IVAN, Klasični licej - Trst
Srečanje
Solzne so moje oči, roke se iztegajo v neznano in tramvaj drvi.
Zagledam Tvoj lepi obraz, ah, daleč, daleč si, ljubi, telo moje pretresa mraz, a ti ustne poklanjaš drugi.
Ko vedel bi, kako ustne drhte, da na steklo jih pritiskam, sklepam trdd svoje roke.
Pojemajo moje moči, steklo tramvaja je ledeno, polne ledu so noči, krog mene ozračje megleno in tramvaj drvi.
JELISAVA BESEDNIK
VOTLINA ROJSTVA
poželenje vabilo. Prav božične praznike bi si rad ogledal po vsem širnem svetu. Pa recimo, da je le teča preproga, v sodobnem jeziku leteči krožnik, pred nami.
V SLOVENSKIH HRIBIH
-Pot bi me najpre1 zanesla v slovenske hribe, ki so kljub komunistični burji ostali nedotaknjeni, čeprav izsekani in goli. Se vedno stojijo in gledajo v svet preproste slovenske cerkvice jpo gorenjskih gričih. Se vedno pozvanjajo v božični noči zvonovi in še vedno je tu nedolžen sneg, hreščeč in ljubko mehak, kakor v starih, dobrih časih. Se vedno se pogrezajo trdi koraki v snežno belo gmoto in še vedno vrejo — morda bolj kot kdajkoli •— molitve in priprošnje iz izmučenih ust. Se vedno bučijo v skromno razsvetljeni cerkvici orgle pod pr sti starega organista in odmevajo v sveto noč stare slovenske božične pesmi. Se vedno počivajo v stran skem oltarju slovenske jaslice in za hlevčkom brli večna lučka v o lju, ki si ga je od ust pr.itrgala pobožna odpoved. Najlepši je božični večer na slovenskih tleh, tako mi šepeče samoljubje.
Pa poglejmo še v velika mesta *n prostrane dežele današnjega sy«ta.
V BEOGRADU
V jugoslovanski prestolnici odhajajo na sveti večer v bližnio okolico po badnjak. To je po debelo hrastovo vejo, ki jo okrasijo s pisanimi trakovi, sadjem in drugimi o-kraski ter jo svečano jiokurijo na
dvorišču ob sviranj-u in prepevanju narodnih pesmi. Seveda ne manjka tudi pijače in jedače. i'|f)a-dina ima, ali je vsa.: imela, svo; praznik.
V PRAGI
Po tem poletu se obrnimo proti severu in poglejmo, kako tam praznujejo božične praznike. Poglejmi v zlato Prago. Kdor je kdaj zaživei to mesto,, natrpano cerkvenih zvonikov, ulic in uličic, mostov in srednjeveških trgov v snegu, temu se ta slika nikoli več ne izbriše iz spomina. Danes leži mesto v deželi, ki je utrnila večno lučko betlehemske zvezde v. javnosti. Kljub temu bodo na sveti večer na Vacla.vem trgu zažarele razkošne luči vsaj v reklamne namene, oznanjale pa bodo nehote tudi rojstvo Odrešenika. Prav tako bodo o polnoči množice stopale proti domu sv. Vida in mo lile za mir in svobodo.
NA NIZOZEMSKEM
V sosedni Nizozemski pa praznujejo sv. večer v najožjem družinskem krogu, prav tako kot pri nas. Na mizah posebno bohoti božično pecivo.
V P ARI ZU Pariz je prav teko kakor vsa velika svetovna mesta o božičnih praznikih eno samo morje luči. Na pročeljih trgovin visijo svetlobne girlande čez cesto, na trgih in cestah svetijo božična drevesca. Res je, da so mnogi poslovni ljudje tudi ta praznik namenili prodajni tehniki.
Papirnate kače visč čez cesto ;n mladina se obmetava s konfeti. Tu in tam pa se dviga za težkimi zavesami božično drevo, ki se je v zadnjih letih udomačilo tudi na Francoskem. V premnogih prime-
rih pa svJ večer ni pri Francozih praznik domačega kroga-. Francozi obiskujejo ta dan s posebnim vere-Ijem gostilne In restavracije, kjer se mastijo z najizbranejšimi jedili, predvsem mo.a biti na mizi puran. Sele opolnoči, ko se oglasijo notr-damski zvonovi cerkve Sacre Coeur na montmartskem griču, prične pravo božično razpoloženje.
V BRUSLJU •
Se bolj kričeče so svetlobne reklame v belgijski prestolnici, ki je že dolge -tedne pred prazniki pričela z božičnimi dekoracijami. Tud: lam poznajo javno božično večer-
PROCESIJA V BETLEHEMU
jo v praznično okrašenih gostilnah in restavracijah. Doma pa prevladujejo jaslice, kajti božično drevo je Belgijcem tuja navada.
(Nadaljevanje na 7. strani)
1
«4^^,,.	_	..- J.,;	■■
AFRIŠKI PRIKAZ ROJSTVA KRISTUSOVEGA
v njena dekleta (z eno od njih jv sedaj poročen) — In po enem letu bivanja ,v Ljubljani se je vrnil n« sever, kjer se je naselil v Stockholmu.
Nič ga ni motilo, da je kot umetnik in z visokošolsko diplomo v žepu začel s pomivanjem krožnikov, da je v šestih mesecih moral menjati celo vrsto priložnostnih poklicev. Vztrajnost in doslednost s-i mu pa kmalu omogočili, de je v tem roku dosegel svoj cilj:	eden
največjih svetovnih kiparjev, Arne-rikanec in prijatelj jugoslovanskega kiparja Ivana Meštroviča, zda* že pokojni Carel M-illes, ga je sprejel v svojo delavnico. V njej je klesal Mtllesove kipe v granit. Izkazal se je in Milles je bil z njim zelo zadovoljen.
Toda Celo Pertot se ni zadovol / samo s tem, da je zaslužil in ilve'. Ustvarjal je tudi zase, živo je čutil, da se mora -uveljaviti, da m®r.< doseči nekaj več. Začel je pripravljati zbirko, s katero se je hotel predstaviti javnosti. Pri tem je n-gotovil, da na Švedskem ne zna.j^ lepo ulivati brona. Izpopolnil i'> torej neki italijanski postopek, tako da je to zdaj pravzaprav njegov postopek, in ie začel ulivati sam. Uspeh je bil takšen,da so o tem Dišali vsi listi, snemali so ga za tel-vizijo, Celo Pertot pa je postal u čitelj za ulivanje v bronu na Štok holmskl Umetniški akademiji.
Lani, leta 1954, je končno naj»čil veliki trenutek. Celo Pertot je priredil svojo prvo osebno razstavo v Stockholmski galeriji »Brinken«. .'-speh je bil prodoren.
To je Pertotu otipljivo pokaza1-., da lahko tvega svoj drugi, tokrat zares velik in tudi z velikimi Mro-ški vezani korak — osebno razstavo v, Rimu. Zaslgural si je galerijo, prepeljal kipe v Italijo in je v Rimu skrbno organiziral svojo o-sebno razstavo. Ni se razočaral: bp-sede največjih kritikov so bile ve" kot samo vzpodbudne. Tudi tu j*: doživel za mladega umetnika redko čast: eno delo so pridržali, da se komisija izreče za njegov odkup za Galerijo moderne umetnosti, u-vrščen je bil v krog razstavljavcev že omenjene Quadrieunale.
Trenutno razstavlja Celo Pertot v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, oziroma osebno preživlja božične praznike v. Nabrežini. Zatem pe ima še razstavo v Beogradu, nakar se bo vrnil v Stockholm, kot sam pravi, utrujen in po’n vtisov, ki jih mora pretehtati, in nasvetov -ter sodb, med katerimi mora izbrati. Nato se bo pa zopet vrgel ina delo-, kajti Celo Pertot meni, da brez vztrajnosti, neprestanega izpopo1-njevanja še tako nadarjen umetnik ne doseže velikih uspehov.
Kako shujšamo - kako se zredimo?
Mlada dama, ki je z vitkosti že p. csedtala na vidne, okrogline; srednje mlada dama, ki s strahom s-.o pa na tehtnico in vs k mesec uo-oa.a svoji telesni teži po kak kilogram; dama v. »najboljših letih«, ki so ji obleke vsak mesec preozke; vsa ta dolga vrsta sodobnic je sita vseh zdravnikov in shujševalnih kur. Zdravniki so jim predpisovali to in ono, vsak pa jim je tudi zaupal, da vse skupaj ne bo mnogo koristilo, če pri tem ne bodo istočasno tudi strogo pazile na prehrano.
Kaj pa pravzaprav užije današnja dama? Zajtrk, kosilo večerjo, vse tako skromno, da mora tudi vmes prigrizniti še kako malenkost, da ne omahne od šibkosti. Saj tega ni mnogo. Samo skodelico čokolade s smetano in dva koščka torte, pa pri trgovcu še po kak štrukelj-ček ali malo piškotov. Pri vsem tem uboštvu pa se debeli iz tedna v teden.
Kje tičijo vzroki? Morda žleze pravilno ne delujejo? Nekoč — se tolaži ena izmed njih — je čitala nekje o motnjah hormonalnega, ravnotežja, ki celo pri umetnikih v stradanju dvigajo telesno težo. Ko je o tem spraševala zdravnika, jo je pomiril, da je popolnoma zdrava, da pa preveč je in da se nepravilno hrani.
Vitka linija
Tudi jutranji telovadbi se je posvetila naša srednje mlada dama. Prepričala pa se je, da tudi to ne koristi. V 'resnici je angleški znanstvenik izračunal, da je treba z vojaškim korakom premagati 106 kilometrov, da, sto šest kilometrov, da debelinko ali debelinka izgubi pol kg masti. Kdor *e verjame, pa naj sam vpraša -tega zdravnika. T t je njegov naslov; dr. Ador Abra-hrims, Westminster Hospital, London. Kljub temu krepi obilno telesno gibanje zdiavje in ohranja vitko linijo.
Komur pešačenje ni všeč, naj kolesari, plava ali pa pleše. Posebno koristne za vitko linijo so morslce kopeli. Francoski zdravnik je iznašel shujševalno kad z umetnimi valovi. Morsko vodo imamo pri nas p ' roki. Francoz pa je priprav,! tudi preparat iz morske vode in alg.
Vse to dokazuje, da se zdravniki in znanstveniki z vso vnemo u-kvarjajo z vprašanji vitke linije. Kdo še ni slišal o kuri z neosoljeno prehrano, o kurah z uživanjem grozdja, buč, črnega vina itd.
Naravna nagnjenja
Vse polno je ljudi, moških in žensk, ki bi se radi zožili. Vsakdo pa bi si moral temeljito izprašati vest, predno se požene v kakršno koli radikalno shujševalno, kuro, a-li taka kura ne ograža njegovega zdravja. Nagnjenost k debelosti, kakor k vitkosti je v prvi vrsti stvar telesne zgradbe, konstitucije. S primernimi življenjskimi navadami je mogoče te nagnjenosti zadrževati v določenih mejah, mogoče jih je -e-lo korigirati, s čudeži pa se ne odpravljajo. Vsakdo je dobil ta nag njenja žp z rojstvom. S silo nastopati proti lastni konstituciji pa r.i
pametno. Kogar je narava le prc fcogaio. obložila s tolstimi blazina mi, lahko pač te blazine kroti z iz-b.ro primerne prehrane. Izogiba na; se gostih in zabeljenih juh -mineštronov, omak, sladkarij, smetane, masla, slanine, močnatih 'edi, krompirja in sočivja in skromen naj bo s soljo in začimbami.
Na žalost je pač tako, da ljudje, ki so nagnjeni k debelosti, najraje uživajo hrano, ki jih redi. Se prav posebno težko pa je tistim ki se radi debelijo, pa nimajo sredstev, da bi si izbirali prehrano. Meso na gradeli pečeno z bogato in raznovrstno zelenjavo in izbranim sad jem je neprimerno dražje od navadne domače prehrane, ki je bogata na ogljikovih hidratih, zato oj redilna in poceni.
Zadnji poizkus
'Posebno jia. je še treba upoštevati, da prinašajo shujševalne kure s hitr ©učinkovitostjo celo vrsto neprijetnosti. Na videz se človek, ne pomladi, pač pa ostari. Poprej napeta koža. se zg-ubanči. Na obrazu se pokažejo sumljive gube. Tudi ra razpoloženje take kure ne vplivajo ugodno. Debeluša-sti ljud!e so navadno dobrodušni, suhi, so godrnjavi. Komur je torej dobro, voljnost pri srcu. si je ne bo preganjal z nekaj kg zmanjšane teže.
Moda zahteva vitko linijo. Za mnoge le. preokrogle rojake in rojakinje se postavlja nesmiselno
vprašanje: kaj naj storim, da ii lahko jedel vse, kar mi prija, in se pri tem ne bi redil?
Tako vprašanje je bilo doslej ros pravi nesmisel. Seda; pa se je o-kroglim ljudem nenadoma pojavila na obzorju nova zvezda upanja Znanost je našla novo pot za pobijanje debelosti. Nova metoda sicer tudi zahteva nekaj žrtev, vendar je popolnoma nenevarna in ne zahteva neusmiljenih odpovedi.
Metoda zahteva, da se dnevno do 18. ali 19. ure krotimo. Da se zadovoljujemo s skromnim zajtrkom in opresnim kosilom ter si vsa poželenja prihranimo za večerjo. Takrat, zvečer, &i lahko privoščimo vsega, kar si poželi srce. Vse čez dan prepovedane dobrote, od gnjati, smetane in sladkarij pa do masla, slanine, krompirja, testenin in sočivja,, vse to je sedaj dovoljeno po mili volji. Metodo so preizkusili na številnih de.beluharjih in pri vseh je dokazala sicer počasno, vendar vztrajno shujšanje.
Zanimivo je vsekakor, kako so znanstveniki prišli na la novi, neškodljivi ia učinkoviti shujševalni postopek. Izhodišče raziskovanj je znano dejstvo, da namreč izkazuje naše telo ob večernih urah malenkostno višjo temperaturo kakor čez dan. To pomeni, da je izgorevanje v našem telesu zjutraj počasnejše, zvečer pa hitrejše. Telo torej zvečer predela več goriva, to se nravi več hrame kako*- zjutraj in opoldne, ne da bi pri tem organi-
zem nagromadil večje zaloge maščobe.
Iz teh opazovanj lahko zaključimo: kdor se želi zrediti, naj obilno jč zjutraj in opoldne; kdor želi shujšati, naj svoj apetit tolaži zvečer. Po večerji pa mora seveda o-stajati še nekaj ur pokonci zaradi prebave.
Zelo preprosta zadeva,'ali ne?
Deset koristnih nasvetov
Ne govorite preveč!
Imejte stalno pri roki dobro knjigo!
Položite si knjigo na nočno omarico in čitajte, če vas muči nespečnost!
Mnogi razumniki vstanejo zjutraj četrt ure prej, da pred dnevnim delom čitajo knjigo.
Navadimo se, da nam je knjiga dosegljiva tudi v kuhinji, v kopalnici in pri telefonu!
Ce ste dogovorjeni na sestanek s človekom, ki navadno ni točen, vzemite knjigo s seboj!
Isto storite, če morate k zdravniku ali dentistu! (Knjiga je neprimerno boljša od starih raztrganih ilustracij!)
V avtu, na motorju, skuterju i-mejte vedno po kako knjigo s se boj; ob morebitnih popravilih se vam ne bo treba dolgočasiti!
Brez knjige ne vstopajmo v vlak!
Pa še nekaj: knjiga v roki je več vredna kot dve na knjižni omari!
Čudodelnost
Z velikanskimi težavami se je ta južnoameriški priseljenec, krompir, udomačil v Evropi. Naši pradedje so se ga otepali na vse načine. Po mnogih slovenskih cerkvah to dus ni pastirji leta i:n leta pridigoviil: o koristnosti gomolja in po.svetni. o-blast mu je s silo priborila domovinsko pravico.
Danes ni slovenske hiše, ki ne bi vsaj ntkaj dni v tednu imela, na mizi krompirja. Mnogo skrbi posvečamo prav preskrbi tega važnega, celo neobhodno jx>trebnega živila. Cene krompirja so problem premnogih narodov sveta. Kakor koli že gospodinje pripravljajo krompir, nam ugaja, kot prikuha pa je sploh nenadomestljiv.
Rudninske soli in beljakovine so spravljene neposredno za olupkom Kdor ga temeljito opere, razpolovi, prerezani strani osoli in speče v pečici na pooljeni pločevini, ima največ od njega. Prav tako je priporočljivo. da sta kuhamo v olupkih in vedo uporab.mo za juhe ali omake. Prašiči se ne redijo zaman če jih krmimo s krompirjevimi o-lupki. Mlad krompir le narahlo r stržemo, če hočemo biti deležni najboljšega. Le star krompir, ki je po gnal kavje, debelo olupimo zato, da odstranimo krompirjev strup, sola-nin, ki se je pri starem krompirju vgnezdil pod olupkom.
Krompir pa ni zgolj izvrstno živilo, pač pa tudi — zdravilo. Zdravniki menijo, da surov krompirje-.' sok zdravi želodčne otekline. Surov. nastrgan krompir, s katerim obložimo otekle očesne veke, splao
V
Športne radosti in športna etika
Na tisoče in deset tisoče mladih ljudi drvi na stadion, na nogometno tekmo. Vse drugo je nepomembno: narava, umetnost, družina, prijateljstvo. Tu na stadionu sedijo in stojijo. Kakor hitro pa se pojavita obe enajstorici, gledalcem vzkipijo srčni utripi. Sedaj že kričijo ploskajo in ropotajo z vseh strani. Krasna igra, nepopisno veselje-; prepolne športnega užitka se vračajo množice domov in v sivi delovni teden. Športna radost? Da, in -ta radost je boljša od mnogih dru g ih zabav. Ta športna radost je tako stara kot človeštvo. Ze pred dva tisoč leti je veljalo načelo: »panem et circenses« (kruh :in igra).
Ali pa je to tudi že vse? Ali ie radovednost množic nad igro svoi-ska in bistvena za športni užitek? Ne, pristni športni užitek je veselje onega, ki se sam športno udejstvuje in najde v športnem izživljanju sprostitev, užitek, veselje.
Športni užitek je najprej telesna radost, čeprav poživlja tudi duha. Igra udov in mišic na svetlobi in zraku, v pregibih in ritmu, v sprostitvi in napetostih, v zmogljivostih nad samim seboj, vse to so telesni užitki. Zdravi telesni užitki. Zdravje je vendar osnova vsega veselja do življenja.
Športni užitek pa je bistveno tudi razvedrilo duha: zadoščenje du-h" z zmago nad tvarnostjo, z zmago volje nad ovirami, nad neokretnostjo in težavo telesa, nad naravo
in vremenom, z zmago volje in moči nad silo in voljo nasprotnika, tako posamezniku kot skupine.
Športni užitek je duhovna radost skupnosti. Radost dveh nasprotnikov pri igranju tenisa, ping-ponga, dveh moštev na nogometnem igrišču skupin in posameznikov pri o-rodni -telovadbi, pri izbirnih tekmah za olimpiado. Prav tako je to radostni občutek skupnosti, povezanosti z la-stnim društvom, klubom, s športno zvezo. Ce pa naj bo športni užitek pristen, potem se mora nujno jpodrejati duhovnim načelom, ki tim pravimo športna etika.
h tika resnice m ljubezni
Lož je v športu prav taka grdoba- kakor ,v kakršnem koli drugem človeškem delovanju. Laž na športnem igrišču pokvarja veselje za i-gro in uničuje vezi skupnosti. Zato je treba laž in nepoštenost z .vso strogostjo- preganjati iz športnih skupnosti. Naj gre pri tem že za prostaške laži ali potvorjene -resnice, za goljufije z nogo ali roko, z mero ali štoparico; naj 'se laž oblači v lastno nezasluženo poveličevanje ali v obrekovanje nasprotnika.
Ljubezen je vrelec -športne radosti. Tu se pojavlja v nepotvorj ?-nem pomenu be-sede tovarištvo. Pri jateljske, prostovoljne, odkritosrčne in nesebične povezave Idealnih jzosameznikov .v športno skupnost temeljijo na tovarištvu. To -tovori-
V mladini je narodova bodočnost
Vselej ko razpravljamo o na rodno-političnem, socialnem, prosvetnem in gospodarskem delovanju našega tu živečega naroda, se sprašujemo, kaj je z našo mladino, ali bolje, kaj dela in kako se udejstvuje njen manjši del, to je dijaška in predvsem akademska mladina.
Preteklost nas uči, da je bil v j thlni sloj-, ki ga odlikuje večja prizadevnost, posebna- nadpovprečncat na kulturnem, socialnem in političnem poprišču, vedno, in tako bo tudi v bodoče, pravi zastopnik naroda. Tako je tudi danes, in žalostno bi bilo, če bi bilo drugače.
žz naših srednjih šol in univerz prihaja vsako -leto več in več -mladih sil, iz katerih bodo izšli bodoči narodni buditelji in voditelji-slovenske usode.
Ako budno prisluškujemo željam našega tu živečega naroda, prav posebno na Tržaškem in Goriškem pa tja do Benečije in Kanalske doline, slišimo, kako si želi pomladitve svojih vodilnih vrst, kako skrbno spremlja rast mladine. Narod se sprašuje, če bo današnja mladina sposobna voditi narodovo usodo v smislu njegovih življenjskih koristi. Vsakdo izmed mladih izobražencev je že napram družbi sami in narodni skupnosti dolžan izpolnjevati naloge, ki jih po svoji -sposobnosti lahko izvršuje. Ce se tem nalogam in tem odgovornostim izogiba, ko je zlasti v zamejstvu vsakdo dolžan spoštovati načelo: »iz naroda za narod«, ga -bo prej ali slej zadela narodova sodba. -Počutil se bo tujega med lastnimi bra-ti, postal bo polov-ičar, neznačajen in
končno bo zašel -tja, kjer končajo vsi taki: v brezplodnem indiferen tizmu, komunizmu, če ne naravnost v narodno nasprotnem taboru. Prel -to izbiro stoji danes -tudi naša mladina.
Slovenska mladina, prav posebno akademska ima za,to danes dvojno odgovornost pred zgodovino. Naš.-a bo vedno dovolj priložnosti, da sc bo lahko uveljavili na vseh področjih, ako bo tvegala svoj ognjeni krst tudi pred javnostjo pogum no in brez strahu pred neznanim.
Danes je zlata dobe za značajne, pogumne in odločne, kakor se dogaja vedno v takih razdobjih. Uveljavljali se -bodo le oni, ki bodo gradili, radodarno tvegali sadove svoje pridnosti, prizadevnosti in sposobnosti za rast in procvit našega naroda, Nikoli se še ni zgodilo, in se tudi ne bo, da bi iz brezdelnosti zrastli značajni narodni voditelji, ki bi jih iz udobnih foteljev ali iz zaprtih v jajčjih lupinah narod poklical kot ,»neomadeževane« na krmilo. Zato je potrebna svobodna tekma. Tisti, ki se bodo Izkazali in si pridobili vero in narodovo zaupanje, bodo naši bodoči narodni voditelji. Ko bodo postavljeni na čelo, jih bo narod pozdravljal, jim zaupal predvsem zaradi njihove neuklonljive narodne zavednosti, poguma in nesebičnosti.
'Prav posebno danes, ko je naš starejši vodilni sloj prisiljen, da- se postavi v obrambo vseh naših o-snovnih narodnih problemov, . resnične demokratske in pravične socialne ureditve v korist vseh slojev našega naroda, 4e dolžnost nas
mladih, da mu pomagamo tudi dejansko, neustrašno in brez posebnih ambicij in zahtev. Ta-ko se bo mo lahko -postopoma uveljavljali tudi v javnosti.
In kako je v resnici?
Naša mlada doraščajoča inteligenca je povečini brezbrižna m brezčutna. Ali res nima smisla za narodne ideale, ali je izgubila vero v samo sebe, v svoj narod? Vsakdo izmed nas se mora zavedati, da je mladina tista, ki iz roda v rod tvori kontinuiteto naroda. Ona nosi odgovornost za narodov obstoj! To čuti tudi -tisti naš brat, ki mu -usoda ni dala. da bi šel skozi višje šole. Večkrat iščemo po vzrokih te apatije v naših vrstah v velikih spremembah, ki jih je zadnja vojna prinesla na splošno in posebej našemu rodu v domovini in v strankarskem zadržanju vodilnih krogov v matični državi in njihovih zastopnikov pri -nas.
Ali ta, trpka ugotovitev ne sme (Nadaljevanje na 5. strani)
štvo oklepa etika medsebojnega spoštovanja, spoštovanja tudi do drugače mislečih tovarišev in do tist>r: športnih skupnosti, ki jih vodijo načela drugačnega, svetovnonazorskega mišljenja. V tovarištvu se nadalje zrcali nesebično požrtvovalno delo za skupnost društva ali kluba, ki utrjuje v posamezniku občutek pripadnosti in zvestobe.
Etika merila in igre
Ce naj šport pomeni radost, potem je, kakor pri vsaki drugi živ ljenjsk-i radosti, tudi v športu potrebna etika -ustreznega merila. Se same biološke nujnosti zahtevajo pri urjenju in tekmah potrebna, prava merila v številu zahtev in zmogljivosti, ki ne ogražajo zdravja in življenja sodelujočih. Pa tudi psihološka občutja zahtevajo, da- se strogo držimo načel pravšnega merila. Prekoračenja telesnih zmogljivosti ne ogražajo zgolj telesnega zdravja, pač pa kvarijo tudi duha. Enostranski šport ovira duhovni razvoj. Teoretično in praktično n-advrednotenje športa prinaša -razvrednotenje tudi zadnjih življenjskih dobrin: družine, poklica, naroda. Pretiravanja v športnem navdušenju se kaj lahko izpridijo v enostransko športno ideologijo in v-odij-o v duhovno otopelost ali oa v fanatizem.
Ce naj šport vzbuja v človeku radost in veselje, potem mora igra ostati igra. Igra telesnih in duhovnih moči, plemenita, užitkov polna igra. Ota zmagi naj vlada veselje plemenitega zadoščenja, ne- pa napuh in prešernost! Pri porazu ali neuspehu potrpežljivo-st in hladnokrvnost. Šport z 'Zagrizenostjo na jeziku in v srcu ni šport. Dolgotrajne jeze in gnevi nad neuspehom ubijajo plemenitost in jemljejo športu najlepše odlike. Materializiranje športa in zlasti- športni a-farizem in kapitalizem so groboko-pi športa. Šport je plemenita, svobodna igra.
-Po etičnih načelih vodeni šport pomeni šport za mladega človeka življenjsko moč, življenjsko sposobnost in radost življenja; tak šport je bogat in neusahljiv vrelec najlepšega mladostnega veselja.
Dobremu človeku
Oseminsedemdeset let je -bil star dr. Leopold Fouquet in petdeset 'et svojega življenja je posvetil nuni vasici Eyragues v. Franciji. Sedaj je odšel v zaslužen-i pokoj.
Pa so ga neko nedeljo nenadoma poklicali nazaj v vasico. »Pojdite k mojemu nasledniku«, je odgovarjal. »Ne«, so mu prigovarjali, »je zelo nujna zadeva: samo vi jo lahko rešite.« Takoj se je dr. Fougue*
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
^KarelKranceschin
TRST- TRG LIBERTA 6 - TEL. 38-984
želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vesel Božič in uspeha polno novo leto!
odpravil na pot. Ura je bila 10,30. Pa so pričeli zvoniti vsi zvonovi. Trg je ves črn ljudi. Gasilci, vaška godba, šolarji, občinski svetovalci; vse je na nogah. Zdravnik je izstopil iz vozila. »Kaj hočejo vsi ^i ljudje?« -Zaslišal je živio klice. Sedaj pa tudi že prihaja župan s trobojnico okrog pasu in odpelje zdravnika na tribuno.
Pred tribuno je stal zagrnjen kip. Vaška lepotica je kip odkrila lin sedaj je zdravnik zagledal kip v bronu, delo znamenitega kiparja. Napis na podstavku pravi:
DOBREMU ČLOVEKU DR. FOUQUETU HVA-LEZNI VAŠČANI
Zupan je pripovedoval, kako je nekdo pred meseci prišel na srečno zamisel. Pričeli so zbirati prispevke. Nihče se ni odtegnil. Socialistični župan prav tako kot komunistični poslanec in katoliški ž" pnik.
Dva tisoč porodov je zdravnik o-pravi-l v vasi. Reveži sploh zdravnika niso plačevali. Vse svoje življenje je bil skromen in izredno požrtvovalen.
ne že v kratkem času otekline. Močnik naložimo v platneno vrečico in položimo na oči. Vroči obkladki -skuhanega krompirja- so staro domače zdravilo proti koliki, ne-vralgiji, proti oteklinam žlez in mišičevja. Krompirjeva kozmetike odstranjuje sledove trdega gospodinjskega- dela: 3 do 4 mokaste krom pirje skuhamo, zmečkamo, dodamo 4 žlice mleka in nekaj kapljic rožne vode. Močnik namažemo na roke in pustimo, da deluje 5 minut, nato z mrzlo vodo izperemo. Nato kožo namastimo in postopek ponavljamo dnevno skozi tri tedne.
Tudi pri manjših kuhinjskih nezgodah je krompir zelo koristen. Surov olupljen krompir rešuje čast kuharice, ki je neko jed dvakrat o-solila. Neprijetno dišečo mast očisti duha surov olupljen kromu r. Potrebno pa je, da se z mastjo vred kuha.
Kralj Ludpvik XVI. ie s posebnim nagnjenjem nosil krompirjev cvet v gumbnici. Cast komur čast!
Tako je krompir, ki na jugu Evrope ni užival zasluženega slovesa, postal za severne kraje prvo in najvažnejše živilo. Skandinavske države, Rusija, Poljska, Nemčije, Anglija in mnoge druge dežele bi v času prve in druge svetovne vojne doživele -najhujšo lakoto v svetovni zgodovini, če bi krompir odpovedal. Prav zato mu v teh deželah posvečajo toliko pozornosti.
KROJAČNICA
PETELIN
VIKTOR
Vesel Božič in srečno novo leto!
Nabrežina 145
TRGOVINA
ŽELEZNINE
JOSIP TERČON
Vesel Božič in srečno novo leto!
NABREŽINA
STROJNO MIZARSTVO
MILIVOJ
PERTOT
Vesel Božič in srečno novo leto!
BARKOVLJE BOVETO 12
Kalin Alojz
SADJE IN ZELENJAVA
Vesel Božič in srečno novo leto!
OPCl n e
BUFET	pr
ložkotu
TOČIJO SE PRISTNA DOMAČA, ISTRSKA TER BRIŠKA VINA IN KRAŠKI TERAN
TRST - Ul. Ghega št. 3
Postrežem« tudi m damačo kuhinjo ——-—
OTlarc Jgnac
JESTVINE
Vesel Božič in srečno novo leto!	TRST	»	Ul.	S.	Marco	10
Tvrdka PETER UDOVIČ
TRST - Ulica Milano 29 - Tel. 23-828
VELETRGOVINA Z VRVMI MORSKO TRAVO ŽIMO IN SLIČNO
/
»glintnaL
SIRIJA * soseda svete dežele
VOJ. SILE SREDNJEGA VZ
Izrael
Egipt
Sirija
Jordanija
Saudi Arabija
Libanon
250.000 mož
100.000 mož
40.000 mož ^.O.OOO mož
15.000 mož 5.000 mož
Ali bo na Bližnjem vzhodu prišlo do spopada? Te skrbi resno vznemirjajo svobodni svet. Izraelski politiki govorijo o preventivni vojni. .Radio Kairo uporablja pogostokrai tudi take-le besede:	»Izrael,	pri-
pravljaj solze za dan tvojega un^ čenja.'« Divizije korakajo. Tanki se prašijo po sinajski puščavi. Med a-,-abskimi državami sklepajo vojaške pogodbe. Sirija je z Egiptom podpisala pogodbo o vzajemni pomoči. S tem je majhna in mlada so-.s eda svete dežele stopila v p spre-dje mednarodne politike. Na vzhodu vlada preplah.
Ko je prerok Mohamed pred 1300 leti potrkal na vrata Damaska, je od začuden.e in občudovanja *jb-stal nad lepoto oaznega mesta v sredi puščave. Cvetoče breskve v razkošnih vrtovih z vodometi so ga pozdravljale. V vrtovih so kraljevale lepotice - jetniee. Tedaj ga je Vsemogočni vprašal, kje bi rad y>-stavil raj za muslimanske vernike: v nebesih ali v Damasku? Mohamed se je odločil za nehesa. Potem
Tadmur, pod tem imenom pa vaja sv. pismo Palmiro, se omeni« }.e 2.000 let pr. Kr. r. Postavil naj bi ga bil Salomom in pod njegovim* zidovi n&j bi David 'skal zavetja pred Goliatom.
Tu so zapovedovali Faraoni. Tu so gradili heliti. Tu so drveli oklop-ni vozovi macedonske vojske in so se vili praporji rimskih legij. Stari babilonski bogovi so se tu srečavali z bogovi Perzije, Grčije in Bi ma. Po izlizanih kipih in fantastičnih simbolih orientalske mistike se vsipa puščavski pesek. V peščenih viharjih prisluškujejo beduini »har-f. Zenobije«.
Zenobija, sirijska Kleopatra, napolnjuje legende. Pod njeno vladavino je Palmira v II. stoletju po Kristusu doživljala svpje velike čase. Po trditvah rimskih zgodovinarjev je Zenobija po lepoti prekašala Kleopatro. Bila je največja pustolovka svetovne zgodovine. Z vojaki je korakala, z njimi taborila in z .njimi popivale. Palmira je bila pod njeno vladavino metropola države, ki je segala od Nila do Bo-spora, dokler jo niso premagali Rimljani in jo z zlatimi verigami vklenjeno razkazovali rimskim radovednežem. Ostal? je y spominih tisoč legend in ostali so stebri v sirijski puščavi.
Svetovnopolitični položaj Sirije je bil pomemben skozi stoletja sve tovne zgodovine. Sirija je bila in ostaja most med Azijo, Afriko >n Evropo.
Na ozemlju 182.000 kv. kilometrov — od tega je več kot polovica puščava — živi tri in pol milijona ljudi. Večina je mohamedanske ve-
pa je mestu zsi vedno obrnil hrbet, »kajti raja ni mogoče prestopili drugič«.
Damask, najstarejše še živečih mest sveta, je danes prestolnica dvanajst let stare sirijske republike.
Od prestolnice je samo en korak v sirijsko puščavo. Asfaltirana cesta vodi čez nizko gričevje naravnost v stepo, v pesek. Cesta prekorači cevovod nafte, po katerem priteka iraška nafta iz Kirkuka v Ba-nias ob Sredozemskem morju. Od tu je samo še kratek skok po zaprašeni cesti do druge čudovitosti. Ta je nekaj tisočletij starejša qd cevov<Kle in se imenuje: Palmira. To je pravljično mesto vzhodne kraljice Zenobije. Danes samo *e kamenito pokopališče sirijske zgodovine. Sto petdeset razpadajočih korintskih stebrov tvori pročelje templja ,v čast babilonskemu bogu Belu. Tudi 1600 metrov dolga paradna cesta 0 slavolokom zmage je še živa priča nekdanje slave.
V mladini
je narodova bodočnost
(Nadaljevanje s četrtte strani/
re. Nekaj sto tisoč je kristjanov. Pol milijona je nomadskih beduinov. Sirija >e kmečka dežela. \acl 70 odstotkov preb;valstva se ukvarja s poljedelstvom. Naravnih zakla dov nima. Srednji sloj je izredne krepak. Za razliko od ostalih arab skih držav, tu ni množične bede.
Premnoge stvari v Siriji so še včerajšnje, mnogi znaki pa odkrivajo boljši jutrišnji dan. Po široki1' bulvarjih Damaska drvijo ameriški avtomobili. Moderne palače rastejo in privlačijo podeželje. Damask šteje danes okrog 350.000 prebivalcev. Na vseučilišču je vpisanih 3
tisoč visokošolcev in visokošolk. V obmorskem mestu Latakija r»ste moderno pristanišče. Politično in gospodarska mobilizacija arabskega sveta napreduje tudi v Siriji.
Ce s svetopisems-kega hriba Kva-sijun opazujemo sončni zahod in se v Damasku razsvetlijo kuoole neštetih minaretov, potem se neho-tč vračamo v čase kalifov. rn če pridemo ,v vasico Ma'lula, kjer še vedno govorijo Kristusov jezik, ki je drugod že poldrugo tisočletie pozabljen, potem se nam zdi, da je od Kristusovega križanja minil komaj en dan.
PANORAMA JERUZALEMA
Naskok na južni tečaj
S Severnega tečaja se je zanimanje raziskovalcev v zadnjem česu premaknilo na Južni tečaj. Dne 14. novembra je londonsko pristanišče zapustil 829-tonski ledolomilec »Th?-ron«. V dveh mesecih vožnje se bo zasidral na robu južnotečajne ce line.
Ta vožnja male ekspedicijske ladje, ki nosi ob bokih simbolične znamenje » skakajočega losos« « , predstavlja prvo obdobje velikega načrta »prečkanja« Antarktike. Ko se bo »Theron« zasidral v deloma še neraziskanem zalivu Vahsel, bomo že v mesecu januarju 1956, medtem ko bo dejansko prečkanje 3.000 km dolge poti skozi led !n sneg pričelo šele 1. 1957. Moštvo »Therona« je nekaka sprednja straža. Posadka ima nalogo, da pri-pripravi v najkrajšem času potrebno oporišče. Naslednjo ekspedicijska ladja je pred odhodom. Tečajni izvedenci bodo v oporišču pr°-zimili, obe ladji pa se bosta vrni’i domov.
Ob nastopu tečajne pomladi 1956 bodo pripravili še drugo oporišče. To bo za kakih 500 km bliže Južnemu tečaju. Tam se bo nastanil britanski polarni raziskovalec Vi-vian Fuchs s svojimi spremljevalci v zimskih mesecih 1956-57. Istočasno pa se bo neka ovstralsko-novo-zelandska raziskovalna skupnov; rod vodstvom znamenitega himalajskega raziskovalca Hilla.ryja nastanila v prezimovališču ob sundu Mc Murdo.
Po tem ločenem prezimovanju bo pričelo prečkanje Antarktike. Glav na ekspedicija pod vodstvom dr. Fuchsa, opremljene s prevoznimi sredstvi na verige in s sankami s pasjo vprego, bo opravila glavno delo. Od svojega zadnjega prežimo
vališča bo prodrla čez Južni tečaj proti sundu Mc Murko, medtem ko bo Hillaryjeva skup.na od drugegn oporišča, ki ga je treba šele pripta-viti, prodirala proti Južnemu teči’-u Fuchsovi skupini nasproti.
Na 3.000 km dolgi progi bosta •> be skupini poskušali ugotoviti določene geofizikalične in meteorolo-gične- strukture obhodnega področja. Oskrbo z živili in edravstveni-mi pripomočki bodo vršila oosebna letala iz Avstralije, Nove Zelandije in z otočja Južne Georgije. Ce lotno ekspedicijsko obdobje bosta o-be skupini preživeli na skoraj 5.000 m visoki antarktični planoti. Ekspedicija bo delo zaključila v tečai nem poletju 1958 (nov.-dec.). Zopet tK- nekaj belih področij na zemljevidih manj.
12 LET POZNEJE * ***>
in o ljudeh, za katere je bil tujec tudi med vojno predosem člooek
I. NENAJAVLJENI GOSTJE
Bilo je letos poleti, ko so v Trstu imeli svoj kongres alpinci. Nedelja. Prejšnja dan smo se kasno odpravili k počitk-u in tako nas je zjutraj, vkljub sorazmerno kasrii tri nepričakovano prebudil šele električni zvonec. Za mlekarico je bilo še prezgodaj. Kdo bo? Tak kot sem bil, odprem vrata in presenečen zagledam dva postavna mladeniča z alpinskim klobukom.
Tri sto vragov, si mislim. Ta dva se gotovo motita. Da ni po sredi kakšen protest zaradi neokrašene-ga okna in balkona? Toda saj nismo v takšnih časih. To je bilo no koč. Nabiranje prispevkov? Zadrega je postala že kar očitne, ker sta me tudi obiskovalca nekaj trenutkov samo gledala. Nato pa se eden
potlačiti naše mladine. Dnevi se bodo zjasnili, razmere se bodo spremenile, nič ni trajnega, nobena ,stv§r ni večna, vse se spreminja; narod kot duhovna celota vseh ni3 ostane.
Zato se bo mlad človek, posebna še izobraženec, ki ne čuje narodovega poziva, ki ga kliče, naj bodri •v teh .težkih dneh in se ne izumiks pred nerodnim delom s puhlimi j-pravičili svoje sterilnosti, prej ali slej zavedel in občutil posledice •svojega brezdelja in oportunizma Saj vidimo, kako urno so na delu me-nefregisti, komunisti in njegovi strežniki, da uspavajo naš mladi rod. Ne domišljujmo si, da pride dan, ko *x>mo iz našega brezdelja poklicani na lepa, donosna, odgovorna, zavidljiva in dobra mesta. Prišel bo dan svobode za ves naš narod, ali poklicani bodo le vredni, trdni značaji.
V vsakdanji borbi, tekmi, kresanju misli so se vedno izgrajeval' najboljši možje - značaji. Mladi prijatelji, ne izgubljajmo vere v same sebe, ne puščajmo ob strani nob? ne priložnosti, uveljavljajmo se •tem, da pristopamo k plodnemu in koristnemu delu za narod, da bomo lahko nekoč rekli: z mirno vestjo stopamo v. življenje v svesti si, dl smo že v vrstah mladine storili za narod, kar je vsak narodov sin & svojih močeh storiti dolžan.
TUGOMER
HOTEL MIRAMONTI
(med vojno taborišče jugosl. častnikov - italij. vojnih ujetnikov)
zasmeje in pravi, seveda v svojem jeziku:
»Ej, gospod Boris, kaj me ne poznate? Pošilja me Angiolin iz Ve-trie!«
V trenutku je bilo vse jasno. V mislih so se zvrstile slike vojnih let. Od nemških preko raznih italijanskih taborišč pa tja do Gares-sia v’ provinci Cuneo, ki leži za hrbtom italijanske Riviere. 10. septembra 1943 beg iz hotela Mirf-monte, v katerem smo bili kot vojni ujetniki internirani, v hribe Skoro dva meseca skrivanja v gozdovih nad osamljeno gorsko vasico Vetrio, v dnevnem stiku z ljudmi. ki so zares ljudje, tako kot znajo to biti morda samo hribovci.
Okrog 300 bivših jugoslovanskih častnikov, deloma aktivnih, deloma rezervnih, tudi za širšo okolico Ge-
ressia ni bila malenkost. A vkljub nevarnosti, kateri so se izpostavlia-li, so nam ljudje izkazovali takšno gostoljubnost in usluge, da zr°li možje ganjeni niso našli besed, s katerimi bi se zahvalili. Čutili smo, da bi fraze znale žaliti ali potvoriti vrdnost tega. kar smo prejemali.
Obilna letina kostanje, gobe in krompir so prispevali k prehrani. Razmerje je ostalo neskaljeno do konca. Da je bilo, in tako ne samo na strani tistih, ki smo bili pomoči deležni, ampak tudi na strani tistih, ki so nam jo dajali, mi je p>„-leg vsakoletne izmenjave božičnih voščil še posebno potrdil prav nepričakovani obisk z oddaljene zahodne meje Severne Italije. Zato sem ga bil še posebno vesel.
* * *
Kdo bi v odreslern mladeniču po dvanajstih letih spoznal dečka1, ki nam je včasih ves zasopljen prite kel v koče povedati, naj ne hodimo v vas, ker so spodaj orožniki, ali ker se iz Calizzana pomikajo Nemci? Peč pa sta mi obiskovalca zatrdila, da sta takoj vedela, da sem »ta pravi«. Zena se je jezila, kei sem ju sprejel kar v pižami in nt-obut. A zakaj bi zaradi formalnosti pustil <}akati človeka, s katerima sem se srečaval v še vse drugačnih okoliščinah?
Ob prigrizku smo se spominjali preteklih časov. Jaz sem jim« zameril, da sta spala v avtobusu in me nista poiskala že prejšnji ve čer, gosta pa sta povedala, da mi v Vetriji že skoro zamerijo, k“r sem obljubil, da jih obiščem, in tc že toliko let odlašam. Kaj sem ma hotel razlagati, kako težko ,e bilo prej nedržavljanu v Txstu do biti dovoljenje za potovanje v Italijo? Ni se mi zdelo vredno vpletati v razgovor vprašanje verodostojnosti in treznosti raznih poročil, ki mi jih ni nikdar nihče odkril, a so le morala biti, če so mi onemogočala, da bi lahko potoval čez meje nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Saj bi najbrž ne razumela, da je nekdo lahko obsojen, ne da bi poznal obtožbo in se zagovarjal. Zato sem se enostavn •. izgovoril, da je to pač bilo nemogoče in ju poprosil, naj prijateljem sporočita, da jih letos sigurno obiščem.
Fantoma se je mudilo na manifestacijo in k obredom, katerih n; sta hotela zamuditi. Tako smo ? ločili.
* * *
Dan je bil lep. Z ženo in sinom smo ga preživeli na Krasu. Toda komaj sem proti večeru, po povratku domov, za seboj zaprl vrata, že sem zaslišal po stopnicah korake. Ustavili so se pred mojim pragom.
Pozvoni. Odprem in — zopet zagledam alpinski klobuk! Ta je pa stal že precej po strani. Po jutranje:]) obisku spm že slutil od kod bo oseba, ki ga je nosila.
Nisem ga takoj spoznal. Bil 's lastnik garaže iz Calizzana, .tisti, ki naju je s prijateljem Bramkotom
Kanadski nasveti
»V Kanadi smo prepričani, da prihajajo znanja in spretnosti novih kanadskih naseljencev v o->-štev šele ,na drugem mestu«, je napisal kanadski minister za vselje-vanje, »čeravno so te odlike z<o važne. Na prvem mestu so posebnosti značaja posameznika. Tako smo n. pr. doživeli, da so naseljen ci, ki so prišli s točnimi, že vnaprej izdelanimi načrti, zašli v težkoč.-Za človeka, ki se je oprijel prva priložnosti, ki se mu je nudila in o uporabil kot odskočno desko z«i dosego primernejšega in boljšega mesta, se je vključitev v delovno skupnost neprimerno boljše iztek’). Prilagoditev je potemtakem last nost, ki jo pri naseljencu posebr:-. visoko cenimo.«
Kot nadaljnje važne lastnosti izmenja minister odkritosrčnost, vzdržnost, pogum in odi-'*-nost. Članek ministra je izšel v 64 strani obširni številki angleškega gospodarskega lista »Financial Times«, ki je izšla v Londonu 28. novembra.
Ta številka je izredno zanimiva in poučna za vse tiste, ki se nameravajo izseliti v Kanado. Iz treh člankov je razvidno, da je Kanada dežela, ki je v polnem gospodarskem razvoju.
Kikiriki
MOTIV IZ OKOLICE GARESSIA
(trdnjavski stolp starega mestnega obzidje)
leta 1943 v zgodnjem jutru, pravzaprav še ponoči, odpeljal iz Vetrir k morju, da sva nato z vlakom od potovela proti Genovi, Milanu in naprej. Spretno je izbral čas, ko -a raznih prehodih ni bilo nemšk h blokov.
Tudi on je takrat tvegal svoje. Ko je kasneje pomagal še nekemu Srbu, da se iz nevarnega področja prebije v svet in so tega Srbe u’e-li, je bil zaradi svoje dobrote obsojen na smrt. Svojo rešitev pripisuje predvsem zavlačevanju potrditve obsodbe in počasnosti revizijskegi postopka. Medtem so mu delavnico izropali in požgali. Vendar mu ni žal, da je pomagal preganjanim, čeprav so bili- tujci in čeprav ga je usoda zaradi tega tako udarila.
»Ko sem se vrnil domov«, mi ,ie dejal, »sem bil popolnoma uničen. Najenostavnejše orodje sem si mo-rel izdelati z rokami.« Toda gorj od človeka, resen in poln energije se je dvignil: danes je zopet lastnik velike garaže in mehanične delav nice ter ugleden jx>djetnik. Iz nje govega pripovedovanja sem spoznal, da niso tamkajšnji ljudje v zadnjih dveh letih vojne pretrpeli prav nič me,nj kot pri nas. To mi jih je že bolj približalo.
* * *
»Pa ste prvič v Trstu?« sem v pr n šal pri čaši terana, ki sem ga slučajno imel doma.
»O, ne,« je glasil odgovor, »Trat poznam že iz prve svetovne vojne/«
In prišlo je na- dan, da takrat n: bil v Trstu, temveč nad Trstom. Kot mehenik je že v tripolitanski vojni služil pri letalstvu. Med prvo svetovno vojno pa je sodeloval pri Doletih nad Pulj in Trst.
Zopet je nvsel pohitela v preteklost. Komaj trileten deček sem z mamico capljal v Skedenj. Mamica je v naročju nosila bratca, oblečenega v lepo vezeno oblekco, da ga menda prvič pokaže sorodnikom. Ko smo bili na nonotovem domi. se kot v megli spominjam, da se je slišalo letala, da smo stekli v vežo in da so na dvorišče padale neko čudne saje. Ljudje so kasneje povedali, da so padle bombe in so bi-'' štirje mrtvi Bilo je eno izme-i redkih bombardiranj, ki jih je Tis* doživel v prvi svetovni vojni.
Človek ,ki je bil takrat morda prav .v enem izmed tistih letal, 'e zdaj sedel pred menoj. Prijateljsko sva se pogovarjala. ,V drugi svetovni vojni mi je pomagal pri rešitvi področja, na katerem ,so prej ali slej morali začeti »rastrellament’« Pa naj še kdo reče, de. se v življenju pota včasih čudovito ne spis • ta jo!
»Prav mene je to moralo dolete ti«, je še dejal. »Ne morete si predstavljati, kako težko mi je bilo pn srcu, ko sem vedel, da spuščamo tako rekoč na slepo smrtonosne tovore na nedolžno civilno prebivalstvo. Vojna je strašna stvar!«
* » •
Takšni so bili moji poletni nenajavljeni gostje, trije potniki iz sveta, katerega sem se posebno vsak Božič redno spominjal, a sem ga letos jeseni tudi obiskal.
(Se nadaljuje)
V Rimu oddajajo v novejšem času avtomobilisti od sebe vse mogoče glasove — samo ne glasu avtomobilskega znaka. Odkar je v Rimu dovoljeno trobiti le v slučaju največje nevarnosti in kaznujejo u-porabo troblje z občutno denarno kaznijo, so se vozači domislili najbolj norih nadomestitev trobljenja. Nekateri avtomobili so opremljen: z električnimi zvonci, drugi s oi-ščalkami, okarinami in vsemi mogočimi glasbili. Mnogi posnema.'« glasove gosi, rac, puranov.
Lastnik avtomobila »Alfa Rome.,« pa si je omislil avtomatičnega De-telina, ki prepeva po rimskih ulicah ob vsaki uri.
Rimski občinski očetje si sed-i. belijo glave z novimi določili prometnega reda, da .bi z njimi iz večnega mesta pregnali živalske glasove rimskih avtomobilskih humoristov.
OD TU IN TAM
Neuyyorški mestni svet je prepovedal prodajo samokresov, otroških igrač, ki so preveč podobni pravim, in sicer zato, ker so neznanci lansko leto oropali kakih 100 ljudi, katerim. so grozili s takimi samokresi. Odslej bodo lahko newyorški tr govci z igračami prodajali le še o-troške samokrese tako imenovanega tipa »western*.
• • •
Pred kratkim je mlad pianist iz Venecuele obiskal slavnega mojstra Picassa in njegov atelje v Val-laurisu. Mojster je pianistu odpe' suknjič in na snežnobelo srajco naslikal 2 oljnatimi barvami kompozicijo pavov in centavrov. Za vsako še tako neznatno skico slavnega mojstva plačujejo trgovci z umetninami ogromne vsote denarja. Tega se je zavedal tudi mladi pianist.
POGLED NA GARESSIO (staro mesto)
Komunistični „raj“ na madžarskem
DUNAJSKO PISMO
»Industrija je razširila sortimen-te številnih vrst potrošnega blaga in zboljšala kakovost. Zaradi povišanja povprečnih me.zd in znižanja cen se je stvarni zaslužek delavcev in nameščencev v prvi polovici 1955 nasproti 1954 dvignil povprečno za 10 do 15 odstotkov. Partija in vlada se sedaj trudita za nadaljnje izboljšanje stanovanjskih razmer de lovnega ljudstva.« — Te trditve ;e pred nekaj dnevi napisalo glavno glasilo madžarskih komunistov »Sza-bad Nčp« pri obravnavanju najno-vejšega razvoja gospodarskega stanje na Madžarskem. Kako pa v resnici izgleda madžarska gospodar ska stvarnost?
Povprečni delavec ■— »nespecia-list« — ali srednji nameščenec -a-služita v madžarski industriji v tem času mesečno po 750 do 800 forintov, to je 150-200 forintov več kot leta 1949, dve leti po nastopu izključno komunistične vladavine. Res je torej, da so se mezde in plače zvišale. Razvoj cen za najvažnejše potrošne dobrine, predvsem za živila, kaže v zadnjih šestih letih neprimerno hitrejše navijanje navzgor, kakor pa poviški prejemkov.
Tabela, ki jo prinašamo na zaključku, govori jasno in za vsakogar razumljivo govorico.
Na podlagi te tabele, ki temelji na uradnih cenah v Budimpešti, je razvidno, da o dvigu stvarnih prejemkov ni govora, nasprotno: kup na moč forinta se je v zadnjih letih občutno znižala. (Življenjska raven v primerjavi z našimi razmerami, ki so vse prej kot zadovoljive, pa je naravnost porazna - op. uredn.) Kako močno se je, gosp •-darski položaj povprečnega prebivalca poslabšal v. primerjavi s predvojno dobo, nam postane jasno, če pomislimo, da je delavec, ki danes zasluži 750 forintov na mesec, prejemal 1. 1938 okrog 1C’ pengoev. Da je od tega porabil za živila samo 30 odstotkov, 70 ods! pa mu je ostalo za stanovanje, r blačila in zabavo. Od sedanjih 750 forintov jih porabi samo za hrano 500. Sedanji stvarni prejemki so torej globoko pod prejemki predvojnega časa, s' tudi mnogo nižji kakor so bili pred šestimi leti. Življenjska raven se ne dviga, pač pa pada. Se tako spretna propagandistična potvarjanja, kakor jih zna prikrojiti samo goljufični komuni-
stični tisk, stvarnosti ne morejo potvarjati.
Prav tako kakor v ostalih komunističnih državah so vzroki draginje popolno zanemarjanje prav tistega gospodarskega sektorja, ki je nekoč preživljal vso državo — poljedelstva, na račun industrije in strahotno omejevanje proizvodnie potrošnega blaga. Ne glede na to, da je komunistična agrarna preo-snova odstranila zelo donosno veleposest, je sprožila strahoten p> beg z dežele, ki z vsakim letom manjša žetveni pridelek. Na tisoče hektarjev najboljše Dlodne zemlje je neobdelane ali nezadostno obdelane, ker primanjkuje kmečkih delovnih sil. Samo težka industrija je poljedelstvu odtegnila 300.000 iglavcev. Kljub temu, da znaša do-nes število industrijskega delavstva nad 1 milijon moških in žensk, vlada v industriji občutno pomanjkanje strokovnih delavcev.
Prav posebno težak problem v poljedelstvu je nastal s kolektivizacijo 40 odstotkov obdelanih zemljišč. Preostali svobodni kmetje ne dobijo delovnih sil pod nobenim pogojem. Prav zato je pridelek svobodnih kmetij prav tako pomanjkljiv kot pridelek kolhozov in sov hozov.
Madžarska industrija sp, bori z
velikimi težavami tudi zaradi pomanjkanja surovin. Uvažati mora celotno potrebo kovin, navezana jo na uvoz 80 odstotkov koksa za visoke peči in 90 odstotkov bombaža. Po Hruščevi in Bulganinovi pokor' v Beogradu polagajo madžarski k -muinistični gospodarski čarovniki velike upe in nade na uvoz industrijskih surovin !z Jugoslavije. O-bilnega kruha pa tudi iz te moke ne bo. Titova Jugoslavija ne more zadostiti niti obstoječim obveznostim, kako naj izpolnjuje še nave. Forsiranje železne fn jeklarske in-
dustrije je še vedno glavna manije madžarskih komunistov. Prav posebno demonstrativna je postala ‘a manija po odslovitvi Imre Nagyja ki ji. poskušal poživiti in obnoviti poljedelsko proizvodnjo, pa ga je Kremelj prav zaradi tega pognal v ropotarnico.
Take so dejanske razmere danes na Madžarskem. Največjo nekdanjo žitnico v Srednji Evropi je Kremelj spremenil v prisilno industrijsko delavnico z vsemi značilnostmi resnične kazenske prisilne delavnice.	Fr. P.
Za eno mes. plačo kupiš
Blago	1949	1955	na Mad-	v	Razlika za	
Forintov		Forintov	žarskem	Trstu	Trst	
1 kg kruha	1 —	3.20	235,— kg	397,— kg	plus	162,— h«
1 kg govedine	8.40	27 —	27.80 kg	47.30 kg	plus	19.50 kg
1 kg svinjine	16.45	32,—	23.40 kg	39.70 kg	plus	16.30 kg
1 kg sv. .masti	19 —	43 —	17.45 kg	87.50 kg	plus	70.05 kg
1 kg masla	20 —	68,—	11.—kg	35,— kg	plus	24,— k"
1 kg -riža	8.60	26 —	29.— kg	194 — kg	plus	165,— kg
1 kg krompirja	0.50	2.30	326,— kg	1167 —kg	plus	841,- kg
1 kg fižola	2.10	6.90	108 — kg	175,— kg	plus	67,— rg
1 kg sladkorja	6 —	.9.80	76.53 kg	126.50 kg	plus	49.97 kg
1 1 mleka	1.60	4.60	163,— 1	437.50 1	plus	274.50 1
10C kg premoga	32 —	50.—	15 q	15 q		—' i
1 k. m. obleke	415 —	680 —	1.10 kos.	1.75 kos.	plus	0.60 kos
1 m. srajca	33 —	70,—	10.75 k.	14 kosov	plus	3.25 kos
1 par čevljev	115,—	240 —	3 pare	8 parov	plus	5 par-u
ŠPORTNI DROBIŽ
Za Božič je italijanska nogomet • na reprezentanca podarila svojim navijačem dvojno zmago. V Rimu je premagala Nemčijo, kljub temu, da so Nemci dali dva gola. Italijani pa enega samega. y je namreč v prvem polčasu zarinil žogo v lastno mrežo. Pri Nemcih je najbolj ugajal Fritz Walte,r. Ker je ta igralec poročil Italijanko, so se po tej neprepričljivi zmagi italijanskih nogometašev pojavili zafrkljivi nasveti, naj kupijo Walterja in ga kot moža italijanske žene opremijo z italijanskim potnim listom Tehnični komisar Marmo je no ■tekmi zavzdihnil: »Ce bi na mestu italijanskega srednjega napadalca i-gral Fritz Walter, bi nasprotniku nasuli košaro golov.« O Fritzu Wai-terju lahko m mogrede še povem«, da je obogatel ne toliko z nogometom. kolikor s kniipo "'ojih spominov. Nogomet je ,v Nemčiji postil zlasti priljubi fen, odkar so lansko poletje povsem nepričakovano nemški igralci osvojili svetovno prvenstvo. Bil j-im je to edini velik mednarodni podvig v tem športu. Včasih tudi kura zrno najde . . .
• * •
Ray Sugar Robinson je nedavni osvojil svetovno boksarsko prvenstvo srednje kategorije. Zanimivo ie pri tem. ds ima Robinson 35 lei in se je zadnja leta ukvarjal s pic-
Stvarna razmišljevanja o komunizmu
(Nadaljevanje s 1. strani)
SLOV. DOBROD. DRUŠTVO
vabi svoje člane in prijatelj,-na vsakoletno
SILVESTR0V9H3E
ki bo v s o b o t o 31. t. m. v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. Preskrbljeno bo za zabavo prigrizek in dobro pijačo.
Naloga je torej ta, da dobrohotno
kritiziramo svoj lastni gospodarski in družbeni ustroj in istočasno kritiziramo komunistični ustroj na podlagi čim točnej-šega znanja dejanskih razmer. Potrebno je zgraditi notranje- in zunanjepolitična strategijo, ki se n..j prilagodi taik-t ki komunističnih preobračanj m presenečenj in ki naj ves narod pritegne k soudeležbi. Ne zadostuje, da's strahom motrimo teoretično odklanjajoči in neštetokrat ovr-ženi komunistični svet, pač pa ic potrebno, da v aktivno razpravljanje o tem svetu pritegnemo v«*s vrš narod. Ce naj se boljševizem pogrezne. mora družbeni red svobodnega sveta postati močnejši in boij-ši, kajti narodom, ki jih je boljševizem podjarmil, moramo nuditi nekaj boljšega. Zahodni svet ni vedno nastopal po teh načelih in prav tu na naši zemlji je pogostokrat hudo grešil.
Predvsem ne smemo nikoli pozabiti: ob oktobrski revoluciji 1. 1917 je štela komunistična partija po vsej Rusiji 200.000 članov. Je torej gorostasna laž trditev »Male zg dovine ruske komunistične partije«, da je ruski narod sprožil in vodil rusko revolucijo, da bi zdrobil verige carskega suženjstva. Leninova knjiga »Država in revoluci ja« in mnogi prispevki za komuni-
stične liste in revije v Rusiji in Ideja! Adenauerju v Moskvi:	»Ce
drugod dokazujejo, da revolucije hočete vedeti, kaj bo čez sto let,
čitajte Marxa«), so ti pogoji prera«-
čunljivi vsaj v določenem obsegu.
ni zanetil ogoljufani ruski naroči
pač i>a neznani hladni računarji, ki so jim bili ruski ljudje (prav tako tudi Jugoslovani) zgolj šahovske figure v njihovi politični kalkulaciji. Sam začetek te revolucije je strahotno nasilje in ne tista »družbena pogodba«, o kateri je nek< č sanjal J. J. Rousseau.
Prerekanja svobodnega sveta z
V NEDELJO 8. JAN. 1956 OB 10. URI BO DR. JOSIP AGNELETTO GOVORIL V DVORANI S P M V ULICI MACHIAVELLI 22-11 O TE-MI: »O PRILIKI 80-LETNl-CE IZIDA PRVE ŠTEVILKE „EDINOSTI”.«
Hrižha potovha žn njena dialehtiha
(Po dolgem času je stara potovka »Primorskega dnevnika« zopet kav snila p>o »Demokraciji« in si zopet polomila škrbiine. Tz svojih vjstou-.smerjeni-h možgan je iztisnila modrost, ki jo je vredno ponoviti ž? zaradi dokaza popolne dialektična impotence. Otrpnjenega soka ne morejo vtekočiniti niti Bogomolče-vi serumi kremeljskega ljubimkanja. Ljubezenske reprize so nam reč silno dolgočasne. Svojim gospodarjem je .topot postregla kar s takole obrambo njihovih in njenih lastnih grehov:	»Vemo, da bi to
trobilo z znanim očetom, sinom ir: še nekaterim njim sorodnim duhom rado pripisalo vse grehe iz tržaške krize naprednim vrstam in svojo stranko kot vzvišenega, nedotakljivega sodnika. Kaj pa pore če, da je nekomu od njegovih pristašev nedavno ušlo, češ da bi -e Demokracija morala imenovati La-židemokracija? Ali je torej vredno, da bi z njo polemizirali?«
Marjanček, ki pohaja prvo leto v otroški vrtec in se mu o »pionirski abecedi«, ki je čista ponaredba Mussolinijevih in Hitlerjevih miljen* kov, še niti ne sanja, bi gotovo v treh minutah izbleknil boljši izgovor, kakor pa se je z njim mučila rdeče prepleskana potovka polnih 14 dni. Sicer je res, da se privezane papige z rdečim oglavjem ne naučijo več kot nekaj stavkov; s takim besednim zakladom je res težko polemizirati....
Ze 12. marca 1954 je SDZ javno pozvala pokojno OF in njene ubežnike, ki danes vedrijo pod tujo zastavo, na javno razpravo o nasle J njih vprašanjih:
1. o odgovornosti za sedanji po ložaj Slovencev na Tržaškem;
2. o odgovornosti za nepriznavanje državljanskih pravic Slo-vencem-povratnikom;
3. o odgovornosti za nepriznava-
nje opcij Slovencem-optantom;
4. o odgovornosti za pomanjkanje velike slovenske dvorane v mestu;
5. o sodelovanju pri ponujanju Trsta in s tem tržaških Slovencev Italiji;
6. o izvirni odgovornosti za uničenje narodne zavesti pri zamejskih (Slovencih;
itd. itd. . . .
Tajništvo pokojne OF je sporočilo »Prim. dnev.«, da je na vabilo SDZ na javno razpravljanje »Kdo koristneje zastopa interese tržaških Slovencev - SDZ ali OF«, odgovorilo, da vabila ne sprejm° ker ga smatra za jalovo politično špekulacijo....
Med tem časom pa so se vprašanja in zlasti zgodovinske odgovornosti ne »naprednih vrst«, pač pa peščice zaslužkarskih »naprednih« navijačev strahotno pomnožile in povečale. Z v r a č a t i krivdo na »napredne vrste« je ,na las podob no popevkam o »kolektivni odgovornosti« pred 8 in 10 leti. Ne takrat, niti v letih 1952-54 slovensko ljudstvo tega ozemlje ni imelo m bene besede, zato tudi nobene odgovornosti. Vso odgovornost nosijo stebri pokopane KP i,n njenih Ste vilnih naslednic!
Takrat, torej pred 21 meseci, »m šemu pristašu« še ni ušel razlog za polemiziranje. Verjetno 'e v Križu »ušivih« pristašev skopnelo toliko da si je potovka morale kar naše ga izposoditi, da ne rečemo rekvi rirati, saj - pri njenih gospodar jih take »pridobitve« bistveni pri pomoček za »gradnjo socializma« Težko je hoditi ljudem z maslom na glavi na e-koče sonce, posebno ko se je tega mas’a nabralo v zad njem letu kar na cente.
Ce pe bi hoteli popisovati vsa številna »ocenjevanja« malih rde-(Nadaljevanje na 7. strani)
boljševizmom ;e v glavnem potreb no voditi na naslednjih temeljih:
1) Na nasilni napad je treba odgovoriti z nasilnimi sredstvi ali tw napad zavrniti s političnimi pogajanji. Obe možnosti sta zastopani pri mednarodnih pogajanjih Zahodu, z Vzhodom v zadnjih letih. Severnoatlantska pogodba. Zahodnoevropska zveza, korejska vojna, konference štirih so sredstva Zahoda. Do sedaj so ta sredstva, ri-pomogla do ohranitve dosedanjega stanja in do preprečitve nadaljnjih zavojevanj boljševizma. Visoki o-boroževalni stroški hromijo in slabijo svobodni svet, s čemer komunizem očitno tudi računa. Ta metoda torej ni tako učinkovita, da b; lahko povzročila kako resnični spremembo.
2) Drugo sredstvo je skrb za naraščajočo izgradnjo socialnih sto.\ tev v svobodoljubnem ustroju. U-ravnovešen socialni ustroj s kolikor mogoče neznatnimi notranjimi napetostmi je za svobodoljubni sistem še važnejši od vojaške moči, kajti tudi te moči ni mogoče vzdrževati na daljšo dobo brez socialnega soglasja. Zadovoljno delavstvo v cvetočem gospodarstvu, to se pravi delavstvo, ki z lastnim domom in koščkom zemlje, s pose-stvijo delnic in z ostalimi oblikami solastništva aktivno sodeluje v družbi, je najboljše in v bistvu tudi edino učinkovito spodbijanje komunističnega dialektičnega materializma.
3) V totalitarnih diktaturah se razvijajo v določenih obdobjih raz-krojevalna in napetostna stremljenja. Stalno jih sicer dušijo s terorističnimi valovanji, vendar se prav tako stalno ponavljajo na drugih toriščih še močneje in uspešneje Zahod se mora naučiti, da ta stremljenja pravilno ocenjuje. Gre predvsem zato, da spoznajo pogoje, pod katerimi se v totalitarnem nasilni-škem sistemu z določeno avtomatičnostjo pojavljajo odkloni in rušilna stremljenja. Ker si totalitarni nasilniški sistem prisvaja značilnosti eksaktne znanosti (Hruščev je
To pa se tudi pravi, da jih svobodni svet z določenimi ukrepi in ob določenih okoliščinah lahko tudi sam izzove in pospešuje. Sem spadajo napoti za medna,rodno pomirjanje, za vzpostavitev mirnega o-račja in odstranjevanje bede v tako imenovanih nerazvitih deželah.
Pri -tem naj nam bo vodilo tudi še naslednje spoznanje: Svobodni svet s svojim tržnogospodarskim redom je stalno izpostavljen notranjim napetostim. Te napetosti prihajajo do izraza v vsakokratnih kolebanjih svoboščin, s katerimi razpolaga vsaka, socialna plast. Periodične gospodarske krize so izraz tega stanja. Cilj je preprečiti, da bi se v svobodnem svetu obstoječa neenakost med bogataši n reveži ne sprevrgla v socialno odvisnost revežev od bogatašev. >
Bogastvo v svobodnem svetu mora stremeti za tem. da deluje za povečanjem enakosti. V tem leži nekaj neizogibnega, ki je povsem neodvisno od hotenja ali nehotenja. Tako bodo s popuščanjem bede reveži čimdalje manj odvisni od storilnosti bogatašev. Z drugimi besedami: V svobodnem svetu ostajajo premoženja in dohodki neenaki, ali v okviru svojega imetja- in prejemkov je vsakdo svoboden, in sicer ne samo formalno pred zakonom, pač pa tudi v sami socialni stvarnosti. To je pot od formalne k stvarni svobodi, to je edina ‘.uresničljiva enakost.
vzdrževanje notranje- in zunanjepolitične visoke napetosti; zahteva nadnormalno telesno temperaturo in
nadnormalen krvni pritisk. Diktatura ne pozna normalizacije, vsakdanjosti. Drugič sc -razvija socialna 1.1 politična osamosvojitev zaradi u<>-trebe po .zvišanju življenjske rival najširših množic 'i z nujnost.,) izboljšanja proizvodnje potrošnega blaga, kar je za totalitarne ustro.e nevarna zadevščina.
Ce sožitje in prerekanja z dialektičnim materializmom presojamo pod temi vidiki, se nam odprejo plodna izhodišča, točno po besedah mladega Marxa:	»Resnične	skraj-
nosti se ne morejo pobotati prav zato, ker so resnične skrajnosti.«
O tem naj razmišljajo SDZ in SKS in z njima vsi slovenski volivci v teh dneh, ko se oglašajo komunistična snubljenja po nekakih »skupnostih« in so tudi zakrinkani sopotniški užitkarji že vrgli mreže v kalno vodo.
som po kabaretih. Razlog ponovnega nastopa je enostaven: črni prvak ni imel denarja, da ,bi plačal davke. Robinsonu je podvig uspel, manj upanja pa imata dva evropska boksarja (pred leti med najboljšimi na svetu):	Delannoit ir.
Turpin, ki sta ponovno zaprosila za poklicno izkaznico. Menažer je o Turpinu rekel naslednje: »Rabi d.' nar, mnogo denarja, zato je prisiljen ponovno v boks.« Vprašanje pa je, koliko gledalcev bo privabil večer, -kjer nastopajo ostareii borci, ki jih je samo revščina prisilila,, da se pretepajo.
* * •
Zimski del jugoslovanskega n-r-gometnega prvenstva se je končal • zmago Crvene zvezde -iz Beograda. Novo leto bodo številne ena' storice preživele v tujini. Zanimivo je letos to, da slabša moštva mi* dobila dovoljenja za gostovanje, nekatera. med niimi Hajduk iz Splita, pa so zaradi slabe forme same odpovedale potovanje. Kratek seznam:	Dinamo	iz Zagrebe gre v
Nemčijo, ravno tako tudi Vojvodina. BSK je podpisal pogodbo za pit tekem na Malti, medtem ko bo Cr-vena zvezda prepotovala Grčijo Presenečenje letošnjega tekmovanja: Radnički iz Beograda se pregovarja za nastop v Turčiji. Končno lahko še omenimo, da bo Parižan na povratku iz Barcelone, kjer bo nastopil v četrtfina'u tekmovanja državnih nogometnih prvakov, verjetno med potjo odigral neka.i prijateljskih tekem. To je vse. Kdor se spominja dolgih in številnih potovanj prejšnjih let, bo priznal, de je letošnji program izredno skromen. To bp koristilo igralcem; lahko bodo začel« pomladno sezono počhi
O izidih omenjenih gostovanj kot tudi o drugih športnih dogodkih sedanje zimske sezone pa bom«' obširneje razpravljali v eni prihod njih številk.
Tovarna pohištva
PRinčič
Tel. 32
K R M I N
Cormons
^Kavarna
BBratziZ
Vesel Božič in srečno novo leto! &orica - ^Cllica £fyla.meli
Nevarno breme diktatorjev
Kako je z napetostmi v totalitarnih diktaturah? Diktatorji se obre menjujejo z dvojevrstnimi posli, ki so gotovo najtežji posli sploh. Naj prej s- totalitarno diktatorskim vladanjem na eni strani in s centralističnim gospodarskim usmerjeva-njem na drugi strani. Prvo je spe cifično oblastniško politični posai, drugo specifično strokovno-tehnični posel. Prvi posel zahteva voljo, trdost, brutalnost, gospodovanje nad človekom in množicami, nezaupanje, življenjskost, domišljijo; drugi znanje, moč za teoretično razmi-šljevanje, pregled ogromnega kompleksa podatkov in predvidenja za bodočnost.
Trezen človek bi težko verjel, da bi totalitarne vladavine mogle obvladati za daljšo dobo obe nalogi. Prvič zahteva diktatura stalno
Ana Škarabot
BAR IN GOSTILNA
Vesel Božič in srečno novo leto!
GORICA ul. Monte Santo 34
Veltrih Ivan
ZALOGA DRV IN PREMOGA
Vesel Božič in srečno novo leto!
Tel. 25-47
GORICA
ulica Lantieri 5
Pertot Danilo
KAROSERIJA
Vesel Božič in srečno novo leto!
BARKOVLJE, Bovedo 5 tel. 29-121
trgovina čevljev
Alpina
Vesele božične praznike
in uspeha polno novo leto!
§orica Jiorzo OJerdi
PEKARNA IN PRODAJA KRUHA
EG
ŠA MIRKO
Vesel Božič in srečno novo letol
SESLJ AN
Ivan Velišček
JESTVINE
Vesel Božič in srečno novo leto!
GORICA
ulica Monte Santo 91 - tel. 3285
ČOTAR ANDREJ
TRGOVINA S ČEVLJI
Vesel Božič in srečno novo leto!
Raštel 34
GORICA
URARNA
^Sralina zlatarna
Vesel Božič in srečno novo leto!
TRŽIČ
Korzo 18
Due miiiiardi za nopa iauna dela
Pred tržaškim občinskim sveton .je v razpravljanju predlog za najem posojila pri zavodu za socialno skrbstvo v znesku dveh milijard '.ir.
Ta znesek ima služiti ,za razširjenje pokopališča pri Sv. Ani, tako da se dokupi 36 tisoč metrov sveta zraven pokopališča preko ceste Co-stalunga. Zgradile se bodo nove grobnice1, ker je število prošenj za take grobnice zelo narastlo. Potem nova kapela in druga poslopja Stroški bodo znašali 600 milijonov, so pa nujno potrebni, ker ni več prostora za zidanje grobnic in «>-kostnic v globino.
Drugo potrebno delo je kanalizacije Videmske ulice, Gretske uliee }n Grete tja do Svetilnika zmage. Greta ni imelai doslej izpeljane kanalizacije. Zato je potrebnih 250 milijonov lir. Prav tako je potrebna kanalizacija ulice Battisti in Julijske ulice, kjer se odtekajo nesnažne vode in gnojnica po kanalu, ki je zidan iz suhega kamna in ki ne odgovarja niti higienskim, niti prometnim zahtevam za težke kamione. To delo bo zahtevalo str« šek od 290 milijonov lir. Vse na-snažne vode se ne bodo več lateka-le v morje, ampak v, dve zbirališč: in od tod v čistilišče pod Skedenj, •od koder se bodo očiščene stekal.'; "V morje.
Tretji strošek od 600 milijonov lir bo šel za poru šen je sta.rega mesta od Rimskega teatra do ulice Ve-nez;an. trga Barbacan in ulice Ca-vana. Pridobljenih bo 6.400 metr>v stavbišč, drugo bodo ceste in tngi. S stroški za posojilo bo znašal ves izdatek 2.050 milijonov. Za olajši-nje brezposelnosti bodo ta dela velikega pomena.
rih v ul. Machiavelli, je, ob razdeljevanju zavojev sv. Miklavža, poleg otrok prisostvovala večina odbornikov s predsednikom društva, ljudskošolski ravnatelji ter starši otrok. Obdarovanje je potekalo v najlepšem redu pod nadzorstvo'« učiteljev po sledečem vrstnem redu:
Barkovlje .zavojev 29. Rojan 47, Skedenj 32, Sv. Ana 33, Sv. Jak">tl 63, Sv. Frančišek 29, Donadoni 25, Sv. Ivan 51 in Katinara 16 zavojev.
Tudi otroci okoliških vasi so . bili deležni Miklavževih dobrot, ki p;\ so jih dobili na šolah.
592 zavojev, katerim so naše odbornice posvetile mnogo truda in požrtvovalnosti, je vsebovalo blago za oblekce, plašče, čevlje, rokavico, nogavice, ovratne rute in slično.
Nakupu zavojev so pripomogle nekatere slovenske tržaške družine, katerim gre naša topla zahvala! Večji del stroškov, ki so preseg li pol milijona lir, pa je krilo SDD.
Z živahno pesmico so se zadovoljni otroci poslovili od sv. Miklavža. * * *
Tudi odraslim je SDD postreglo Miklavževanjem 13. t. m. V prijetni družbi duhovitega sv. Miklavža so. se obiskovalci kar dobro zabavali. Na svidenje na silvestrovanju!
Slouenshi profesorji so zborovali
Pretekli ponedeljek je bil sest -nek profesorjev in ravnateljev sl->-venskih srednjih šol v Trstu. Sklicale so ga vse tri sindikalne organizacije. Na njem so slovenski šolniki poudarili, da zasledujejo s svojo stavko ne samo gospodarske cilje, ki jih je proglasila Enotna šolska fronta, temveč tudi zahtevo po -odgovarjajoči pravni ureditvi slovenskega šolstva na Tržaškem. Zato so sklenili, da bodo poslali v Rim odposlanstvo, ki naj na merodajnem mestu pospeši že za letošnjo jesen obljubljeno pravno ure ditev slovenskega šolstva na Tržaškem (in s tem seveda tudi v G'
Tiči).
Slovenski šolniki, Id pri zadnj’h odpustih niso dobili nobene odpravnine, so nadalje sklenili, de se -o do za uve!!avljenje svojih prav’'-zatekli * sodišču.
V splošnem so šolniki ugotovili, da poteka stavka., v kateri sodelujejo, nemoteno in v polni solidarnosti vseh prizadetih.
Mihlavževanje SDD
Tudi letos, kakor običajno, je Slovensko dobrodelno društvo ob priliki Miklavževega prihoda obdari':/ revne otroke slovenskih ljudskih ■šol. Svečanosti, ki se je vršila 11. t. m. popoldne v društvenih prosto-
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE m USPEHOV POLNO NOVO LE TO SVOJIM ČLANOM, SODE LAVCEM IN PRIJATELJEM ZELI SLOVENSKA PROSV. MATICA
Križka potovka
(Nadaljevanje s 6. strani)
Spet smrtna nesreča v Nabrežini
Nabrežina je v zadnjem času po-zorišče smrtnih nesreč. Te odpadejo največ na motocikliste. To vrsto nesreč sto otvorile nesrečna mladeniča Colje in Pertot na Veliki Simren.
Prve dni decembra se je smrtno ponesrečil Fana Anton na cesti Pr -sek - Sv. Križ. kjer sta se smrtno ponesrečila tudi oče in sin Košuta iz Sv. Križa. Brat pok. Fana pa •; težko ranjen ostal živ. Med tem Sasom se je pripetilo še več drugih
nesreč z motorji, ki pa niso bile smrtne.
V ponedeljek zjutraj je vso vss Nabrežino, a posebno Sempolaj pretresla vest, da je na cesti proti domu smrtno t-on e s redil mladenič Jože Pipan iz Sempolaja. S svojim motorjem je prišel v nedeljo zvečer v Nabrežino, kjer se je zadržal s svojimi prijatelji. Okrog polnoči se je odpeljal proti domu, a predno je dosegel glavni vhod Sanatorija, je z motorjem zadel v drevo ob ce-sti, nakar ga. je vrglo, da je z glavo zadel ob zid ter obstal na mesti mrtev, '■faj je bil vzrok te nesreče, je težko dognati, ker nihče ni prisostvoval nesreči ter so pokojnika šele po kratkem času našli v krvi na tleh.
Pokojnik je bil močan in zdro’' fant ter je delal i>ri raznih podjetjih kot miner. Na splošno je bil zelo priljubljen, zato je njegova strin pretresla vse, ki so ga poznali.
Družini pokojnika izrekamo naš: iskreno sožalje.
Pridelovalcem oljk
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo obvešča kmetovalce, ki nameravajo predelati svoj oljčni pridelek v Plavjah, naj se nemudoma prijevijo pri kmetijskem nadzorn.-štvu - ulica Ghega št. 6-1.
Prijave se sprejemajo samo do vključno 24. t. m. Po tem datumu bo kmetijsko nadzorništvo presk’-belo začasno izvozno dovoljenje samo tistim kmetovalcem, ki bodo pravočasno prijavili količino oljic za predelavo v Plavjah.
Slovenska polnočnica
Na sveti večer 24. decembra ‘>b 21. uri bo .tudi letos naša. .božična polnočnica v edini tržaški cerkvi pri Sv. Jakobu. Prenos iste ma. e po Ridiu A ob 24. uri.
Lanski božič je bila naša cerkev skoro nedostopna zaradi obnovitvenih del. Letos je cerkev , v cek>ti obnovljena. Glavna obnovitev obsega novi marmornati tlak in v marmor odeto stebrovje. Ze obnovo so pridno prispevali tudi slovenski verniki.
Gospod profesor Ludvik Klakočer si je šentjakobski cerkveni zbor ka' osvoj.il pod svojo spretno taktirko. Slišali ga bomo. Nastopili bodo tudi naši šolarji.
poln<T udeležbo pokažimo svojo versko in narodno zrelost v središču mesta! Vljudno vabljeni vsi!
Kaplan
Švicarski honzul v Trstu
Švicarski zvezni svet je imenoval za novega konzula v Trstu nekdanjega pravnega strokovnjaka v pravnem oddelku zunanjega ministrstva v Bernu, gospoda Antoni Berlo. Dosedanji švicarski konzul v Trstu, gospod Manza, odhaja na novo službeno mesto v Lion, kjer bo prevzel vodstvo tamkajšnjega konzulata. Novi konzul A. Berlo je bil rojen v Tičinskem kantonu.
ŠTEFANOV ANJE
A. K. JADRAN vabi na Stefano-vanje, ki bo v ponedeljek 26. decembra v Mali Rossettijevi dvorani. — Začetek ob 21.30. Vstopnina: gospodje 400.—
dame in člani 300.—.
Komisija za vojno šhodo
Pretekli ponedeljek popoldne «© v Trstu ustoličili posebno tehnično-upravno komisijo za ugotavljanje in ocenitev vojne škode. Ustoličenja, ki ie bilo v dvorani tržaške Trgovinske zbornice, so se udeležili tudi visoki funkcionarji iz Rima, ki so spremljali podtajnika Antonia Maxio. Podtajnik je v svojem govoru ponovil, da bo komisija, reševala predvsem prijave malih in srednjih poijetij, ki -najtežje prenašajo .zavlačevanje.
Gregorc« prosiaua v Nabrežini
BOŽIC PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
■dih ribic, ki prihajajo v Trst, o t-petitih, oblastnostih, napuMh, domišljavostih in »krepostih« veli.k'h rdečih ribonov, bi lahko napisali debelo knjigo. Tega ne storimo zato, ker to ni nič novega in je o tem poučen že ves svet, pa tudi z de nuncia.nstvom se ne ukvarjamo. Morali bi namreč kot pravicolj-ub ni ljudje na dam z imeni prišepetav-cev. Pa nočemo, de bi velike ribe še z večjo pogoltostjo žrle male.
S svojimi prerokovanji pa niti Branko Babič ni imel sreče, niti Vladimir Bartol, zato pohlevne želje potovke tudi ne bodo dosegi^ -nebeških višav. Komu »nese« politika, .bi potovka že davno lahko u-sjarnila, saj živi od nje dolga vrsta njenih posrednih in neposrednih gospodarjev, mnogim je to edini aaslužek. Glede sodnikov pa naj vas tiudi vest ne vznemirja! Sedemnajst milijonov Jugoslovanov je svojo sodbo o vaših gospodarjih že iareklo, izvršilo pa jo bo, ko bodo dogodki tudi Titu diktirali svobodne volitve. Nad potovko in njenimi tukajšnjimi gospodarji pa bo padla sodba in obsodba že pri prt-■hodnjih volitvah na tem ozemlju Takrat bomo »polemizirali« tudi o tem, »Kdo je koristneje zastopal interese tržaških Slovencev - SDZ Sli OF?«. Vemo, da pripravljate zo-nove sopotniške garniture, da bt e njimi lovili slovenske volivce, aopet seveda pod novo prevarantsko tablo. Naši ljudje pa so se že streznili, v kolikor pa se še ni-s-v, bodo k iztreznjenju prispevale tudi •bmejne prepustnice. Zato, potov la*.-, na svidenje ne prihodnjih vo-
titnhi
NA NORVEŠKEM
V skandinavskih deželah je božično drevo glavna privlačnost božičnega praznovanja. Na Norveškem prihaja vsako leto sredi decembra v Oslo tako imenovana »božična ladja«, s katero prihajajo čez praznike domov Norvežani, raztreseni po vsem svetu. Obisk rojakov iz tujine je nekak uvod v božično praznovanje.
V LONDONU Spotoma napravimo še površen pogled na božični. London, na oni strani zameglemega Rokavskega preliva. Velike trgovske hi«e in V kovine po poslovnih ulicah žarijo v vseh mogočih barvah. V središču, na Trafalgarskem trgu, pa stoji o“ jaško .božično drevo, in na sveti ve čer se zlivajo tisočglave množice proti, trgu in prepevajo »Carols«, to se pravi stare angleške božičnp pesmi, in tudi prelepo »Venite, a-doremus«, ki je najbolj priljubljena božična pesem v Angliji in Združenih državah. Hišna vrata mnogih poslopij so prav tako kot v Ameriki okrašena z božičnimi drevesci. Po številnih tovarniških prostorih pa prirejajo ravnateljstva čajanke.
NA DUNAJU Tudi na Dunaju se ustavimo za trenutek, da doživimo razkošje bo žičnega slavja v cerkvi sv. Stefana. Potem pa nas pot povede proti Rimu, kamor nas vleče radovednost, kako praznujejo Božič v središču katoliške Cerkve.
V RIMU Tu seveda ne bomo naleteli na božično vreme. Snega ni in Božič je s tem v mnogem prikrajšan. Cisto pozabimo, da smo v zimskem času, ko se nam pogled ustavi na temnih cipresah in širokih pinjah. Prav tako pa je lahko mogoče, da nas bo obdala debela megla in tisto zoprno vlažno, mrzlo vreme, ki se ga Rimljani upravičeno bojijo. Po modernih poslovnih ulicah se sveto mesto glede svetlobnega razkošja prav nič ne razlikuje od o-stalih svetovnih mest. V Rimu ne poznajo božičnega drevesca in tudi ne obdarovanja. Darila poklanja jo na praznik sv. Treh kreljev. O polnoči pe vse hiti h maši. Pa pojdimo še mi v cerkev Santa Maria Maggiore, kjer nosijo po cerkv* v svečani procesiji jaslice. Veličastna cerkev je naravnost razkošno razsvetljena. Mozaiki nam s svojim .bleskom jemljejo vid.
Nato pa sl oglejmo še cerkev Santa Maria in Ara Coell, kjer i-majo Božje dete izrezljano iz oljke, ki so jo posekali na Oljski gori pri Jeruzalemu. V zlatu in z diamanti posuto je postavljeno Božje dete na glavnem oltarju.
V ŠPANIJI Iz Rima poletimo naravnost čez Sredozemsko morje v Španijo. Na jugu, na primer v Valenci, že cvetijo mandlji, medtem ko v prestol
nici sneži kot v Alpah. V slabo zakurjenih stanovanjih sedijo Spanci pri božični večerji. Tu je glavna jed tuna in prve pomaranče. Tud: tu se zgrinjajo množice k polnočn' ci. Manjka pa pritrkavanja, kajti
je mogoče doseči le po stranskih poteh. Po izredno slabih cestah traja pot z avtomobilom uro in pol. Izraelska meja je namreč glavno cesto prerezala na dvoje.
V čisti luči zimskega sonca smo
večina madridskih cerkvi je brez prispeli v dejansko božično deželo.
zvonikov.
V A F RIK '
Iz Španije priletimo v bližnjo A-friko. V mešanici narodov, v Tan-gerju, proslavlja vsak narod Boži''1 na svoj način. Ker pa so Spanci v večini, zato ie prodava kaj hrupna. Sv. večer skoro spominja na pun ni torek. Človek tu izgublja božično razpoloženje in se mu zdi. da s® je zmotil ,v koledarju. V notranjosti Afrike pa kristjani proslavljajo božične praznike na način, M jih spominja na daljno domovino. V. Južni Afriki pa so Buri tako pravoverni, da smatrajo božično drevo za malikovalsko razvado.
V AVSTRALIJI Povsem nebožično razpoloženje
vlada v Avstraliji, kljub temu, da ie povsod polno božičnih dreves. V tem času vlada tam najhujša vročina in pivo je najbolj priljubljena božična pijača.
V RIO DE J AN E I RO Prav isti vtis napravlja Rio de Janeiro na drugi strani globusa, kjer imajo na sveti večer v senci 35 stopinj Celzija vročine. Ob desetih zvečer pe. je na obali veličastna razsvetlitev v čast Kristusovega rojstva. Na mestnih trgih prirejavj ljudske veselice, ia bogate družine vabijo na domači ples. Brazilsko božično drevo je svojevrstno: leseno ogrodje, na katerem so navezane vejice ciprese s pobarvanimi žarnicami in gumijastimi balončki.
V N E W Y O RKU
Znatno bolj evropejsko daje vtis božični Nev York, kjer med orjaškimi nebotičniki svetijo ogromna božična drevesa, katera včasih segajo celo do četrtega nadstropja. Darila prinaša otrokom tu Santa Claus, ki je podoben Božičku z dolgo belo brado. V bogato okrašenin stanovanjskih prostorih preživljajo družine božični večer z odpiranjem božičnih paketov.
V BETLEHEMU
Pa pojdimo še v sveto deželo, da si tam ogledamo sveto noč, kier se je pred dva tisoč leti zgodilo to kai danes proslavljamo: rojstvo Zveli-čarjevo.
Sveta dežela danes na žalost ni dežela božičnega miru. Krvava mejna črta ne poteka samo skozi glavno mesto Jeruzalem, pač pa skozi vso biblijsko deželo. Betlehem (kraj kruha) spada danes k arabsk' d-ževi Transjordanijl. Leži pa tesne na meji Izraela. Mesto je prenapolnjeno z arabskimi begunci, ki j'h oskrbuje mednarodni Rdeči križ ln razne krščanske organizacije. Mesto je komaj sedem kilometrov oddaljeno od Jeruzalema, vendar ga
Betlehem s svojimi belimi, kot panji nanizanimi hišami leži raztre seno po nizkem gričevju. Na trgu se drenjajo arabski trgovci, oslički, ovce in koze. Z minareta mošeje kliče mujezin k molitvi.
Pa pohitimo v cerkev na kraju Jezusovega rojstva, ki jo je sezidal leta 330 cesar Konstantin. Današnja cerkev se skoro izgubi v ostankih samostanskega gradu, ki so ga zgradili križarji. Vhodna vrata so 'z strahu pred sovražniki zazidali, tako da je vstop mogoč le z upognjeno glavo. To so storili tudi zato, ker je za časa turške okupacije razuzdan poveljnik s konjem prijahal v cerkev. Grki in Armenci si delijo svetišče. Katoličanom pripada frančiškanska kapela sv:. Katarine. Tako je sveti kraj skupna last vseh krščanskih veroizpovedi
V božičnem času prihajajo romarji vsega sveta v Betlehem, -'a bi praznovanje preživeli na sameno mestu rojstva Zveličarja.
Polnočnica je pontifikalaa maša. Ker kapela lahko sprejme le dv.' tisoč ljudi, ostajajo mnogi romarji na dvorišču. Pred kapelo Rojstva
V nedeljo 18. decembra sta Slovenska. prosvetna matica iz Trsta in pevsko društvo »Avgust Tanče« iz Nabrežine priredila v nabrežin-ski kino dvorani lepo uspelo Gij-goriičevo proslavo s pestrim sporedom.
Po uvodni besedi, v kateri je g. Pertot podčrtal pomen Gregorčičeve proslave, je nastopil pevski zbor »Avgust Tanče«. Pod vodstvom pevovodje g. Maliča je zbor odpel v prvem delu sporeda. Aljaževo »Oj zbogom ti planinski svet«, Sattner-jevo »Ko rože duhtijo«, Klajičevc »Misli moji« in Hrannierjevo »O nevihti«.
Pesmi so bile lepo odpete, s pravilno interpretacijo, kar dokazuje, da ima zbor dobrega in spretnega pevovodjo. Prav pose.bno lepo je bila interpretirana Aljaževa »Oj zbogom ti planinski svet«. Solo je občuteno zapel g. Bruno Kralj.
V splošnem je zbor vidno napredoval. Zelo razveseljivo je, da v zboru prevladuje mladina, ki je pr va poklicana, da. sodeluje v prosvetnem izživljanju.
.Zaradi obolelosti ene pevke, ženski tercet »Metuljček« ni nastopi). Zato je gospodična Piščančeva 3cipe la s svojim čistim in zvokim glasom nekoliko narodnih pesmi ob spremljavi harmonike v veliko zadovoljstvo poslušalcev.
Tako so bili vsi prisotni zadovoljni, da je vsaj ena izmed deklet zelo popularnega terceta nastopila ter pokazala, koliko zmore.
Tudi violinski koncert je odpadel zaradi smrti matere g. prof. Karla Sancina, pač pa ga bomo slišali na samostojnem violinskem koncertu dne 28. t. m. v prostorih Slovtmske prosvetne matice v Trstu v ulici Machiavelli 22-11.
G. Bruno Kralj ml., tenorist pevskega zbora »A. Tanče«, je zape' tri skladbe: »Strune«, »Dve otvi« ;n »Kam?«. G. Kralj je vidno naprs-doval i,n z dobro voljo, vztrajnostjo in sistematičnim petjem si so še bolj izboljšal svoj glas. Na klavirju ga je diskretno spremljal g. Malič. (Pripominjam, da je klavu slab in razglašen ter za javne nastope neuporabi ji v.)
Drugi del sporeda se je začel ? nastopom ženskega zbora »A. Tanče«, ki je zapel pesem »Naša zvezda« ob spremljavi klavirja, ki e zaradi slabega instrumenta izgubila mnogo na svoji 1-poti. Moram pa reči. da ženski zbor razpolaga z boljšim pevskim materialom kot. moški.
Tenorist g. Renat Kodermac je ob spremljavi klavirja zapel tri i> peretne arije. Njegov glas je sočen, mehak kot žamet in kultiviran. V petju je siguren in jasen. Pozna se mu, da je vajen pevskih nastopov.
sta g. Pertot in g. Milič recitirala Gregorčičeve pesmi.
Ob tej priložnosti bi rad omenil še to, de pevski zbori ne saino na Tržaškem, marveč tudi v Sloveniji stojijo" tesno v začaranem krogu starih skladb in le redkokdaj se u-pa kak zbor preskočiti ta krog s kakšno novejšo pesmijo.
Napredek zbora se ne kaže samo v lepem petju, ampak tudi v izbiri pesmi.
Slovenska beseda, slovenska p»-sem je danes na Tržaškem bolj potrebna kot kdaj prej. Prosvetno izživljanje, ki se je začelo pred desetimi leti z velikim zaletom, dane3 izgublja na svoji. moči. Mnogo pevskih zborov je na Tržaškem popo1-noma utihnilo v zadnjih letih. Zato je vsaka slovenska kulturna prireditev v sedanjih časih zelo pomembna.	Dr.	F.	D.
OB VESELIH IN ŽALOSTNIH DNEH SE SPOMNITE SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA
DRUŠTVA!
vodijo stopnice v kamenit obok navzdol, v hlevček, v katerem je bil Kristus rojen. Pravoslavne ikone in težke svilene zavese ustvarjajo svojstveno razpoloženje. Težka srebrna zvezda na tleh kaže mesto rojstva, o čemer priča napis: *H‘c de Vergine Maria Chrlstus n-vtus est« — tu je bil rojen od Device Marije Jezus Kristus.
Vrnimo se nazaj v Trst, morda bo nekje še kaka slovenska polnočnica. Na vsak način: Vesele božične praznike/
Plesna čajanka SDD
Dne 26. dec. na sv. Stefan ob 18. uri bo na sedežu SDD v ulici Machiavelli 22-11 plesna čajanka za. člane in prijatelje mladinskega odseka SDD.
Vljudno vabljeni!
Mladinski odsek SDD
Duet Piščančeva-Kodermac je iei priznanje med poslušalci, ko sta ’.a pele »Jaz bi rad rudečih rož«. Na zahtevo sta mo.rala ponoviti to pesem.
Za zaključek ie pevski z-bor »A. Tanče« še zapel Sa.ttnerjevo »Ne planine«, Novakovo »Planula zora« in Kurnikovo »Najlepša«.
Bariton v Sattnerjevi »Na plan;-ne« je zapel g. Venier prav lepo. Vse pesmi so bile pravilno podane z jasno vokalizacijo. Med točkami
Natečaj SPM
Ostale nagrajene prisj>evke bomo objavili v novoletni številki »Demokracije«.
Uredništvo
Začete!? tečaja angleškega jezita
Slovenska prosvetna matica v Trstu sporoča, da bo tečaj angleškega jezika za začetnike v petek 23. t. m. ob 19. uri na. sedežu v u-licl Machiavelli 22-11.
SPM
DAROVI: Kot ostanek od nabiralne akcije za venec pok. dijakinje Lidije Stojkovič daruje osn. šola z Opčin Slov. dobr. društvu 2.634 lir. — Prisrčna hvala!
H I S A SV. KRIZ 125 Z DVEMA STANOVANJEMA naprodaj, e-no stanovanje, obsegajoče kuhinjo, veliko sobo, malo sobo s hodnikom in podstrešjem, je prosto.
ODDAM NAMEŠČENO SOBO. \t-
slov: via Cecilia Rittmeyer 9-III. Zvonite 4. zvonec desno!
SPECERIJSKA TRGOVINA V ME STU ISCE VAJENCA. — Nar slov v upravi lista.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
Strada di Fiume 20/111. sprejema od 15. do 17. ure
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13
in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ur« Stev. telef. 2: -813
Mizarji | Hmetovalci V pddietnihi *
Deske »mrefco-ve, macesnov* in trdih It tov, trame t« parket« nudi najugodneje
TEL.
B044I
CALEA
TRST
Vlal« Sonnlno, S 4
1
DAMSKA KROJAČNICA
Olika
TRST
Ul. F. Filzi 21/1, »top. B, (el. 28-748
Gospa)
Krojačnlca „hlika“ jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje Car elegance osej VaSi osebnosti.
Z nakupom dobrega blaga prihranite denar!
Prodaja na debelo in drobno
OBIŠČITb
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO ST O FF h IN G LESI)
Skladiftčei TRST - Ulica S. Nicold 22
Telefon itev. 31-138
vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH
Obračajte se na nas osebno ali pismeno
IZREZITE OGLAS,
VELJA ZA POSEBEN POPUST/
TOSIP TBRTAN
4
TRGOVINA JESTVIN v Trstu ul. Baiamonti 11 in v Dolini
PEKARNA v Trstu ulica Combi
cDruštvena gostilna
OPČINE
ŠTRAJN AVGUŠTIN
JESTVINE IN PEKARNA
DOLINA
VELETRGOVINA
Z MOKO IN ŽITARICAMI
PRIMC FRANC
TRST * Largo Panfili 1
A. ŠIRCA IN SINOVI
JESTVINE IN PEKARNA
TRST - Sveto Ana 33
trgovina jesžvin v ^Devinu
Gruden ^To sip
ieli s i/oj im ae n/e ni m odjemalcem, gostom in prifatelfm vesele. LošiČne praznike in srečno mo v o /e/o /
*Di Sciascio Angelo
JESTVINE - SADIE . ZELENJA t'A
OPČINE
Jtramar Josip
KROJAČ
Narodna ulict 61	OPČINE
TRGOVINA Z JESTVINAMI
Gregorič Marii
TRST UL. TORRHBIANCA U
Turk Franjo
TRGOVINA S KRATKIM BLAGOM
TRST - Ulica Cellini
MANUFAKTURA IN KRAMARIJA
ČEPAR PETER PAVEL
TRST
Vesele božične praznike
in uspeha polno novo leto! Ulica Udine Št. 3Č>
(JJesel božič
cflove*9
ka
Ttfl Poaterosso
UUca
in srečno novo ležo
PEKARNA - TRGOVINA JESTVIN
Sosič
TEL. 21-049
OPČINE - Proseška 10
URLANI EDVARD
SEMENA IH KMETIJSKE POTREBŠČINE
TRST - Ulica Milano 18
^Restavracija
aneu
(Opčine ^Narodna ulica
PEKARNA - SLAŠČIČARNA IN TRGOVINA JESTVIN	
Sora	@ok
OPČINE	Narodna ulica
PANGOS BERNARD
ZALOGA DRV
NABREŽINA
ALOJZ DANIELI - DANEU
STAVBENI MATERIAL, ŽELEZNINA IN KOVINE
OPČINE • Proseška 13
S^mporio s ^Sarriera
t pvč- k\|\c v.
^	^rsi, uia (0ciani 7
PEKARNA IN GOSTILNA
GRILANC MARIJ
NABREŽINA ŽAVIJE
VELETRGOVINA
Z DEŽELNIMI PRIDELKI
VATOVEC JAKOB NASL.
TRST, UL. TORREBIANCA 19
Pekarna in slaščičarna
3vari Gustinčič
TRST - Ul. Udine 3 - Tel. 38734
Antonija Eegiša por. Q3ravin
TRGOVINA JESTVIN
DEVIN
Pekarna in slaščičarna
Jančar Ioan
TRST- Istrska ulica št. 21
MEHANIČNA DELAVNICA
IN TRGOVINA RADIO. APARATOV ŠIVALNIH STROJEV - DVOKOLES ITD.
Tvrdka KNEZ VVALTER
TELEFON 22.523
NABREŽINA
Tence Dominik
TRGOVINA JESTVIN
SV. KRIŽ 125
SUDEXPORT
E. J O S I P O V I Č
TRST - ULICA MAZZINI 15-1 - TEL. 24-181
IMPORT-EXPORT
DARILNI PAKETI
želi svojim prijateljem in klijentom vesel božič in srečno novo leto