Leto XIX. TRGOVSKI LIST zemstvo: 210 Din. — Pia- v e« m toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino« industrilo« obrf In denarništvo Številka 88. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /« leta 80 Din, za l/. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za ino- Uredništvo in upravništvt Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. Hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. St. 25-52. Izhaia vsak tor*k’ trte k in soboto Ljubljana, četrtek 6. avgusta 1936 fnna posamezni f>CA VC,,a številki mn * Kriza po 2e leta se piše o vzrokih krize, ki jo smatrajo nekateri za krizo zaupanja, drugi za krizo kapitalizma, nekateri le za prehodno krizo, drugi za kronično, če ne sploh za neozdravljivo, toda v vseh teh debatah |o značaju lin vzrokih sedanje krize manjka eno: iskreno priznanje, da je sedanja nadloga v veliki meri tudi posledica izginevanja poštenja v medsebojnih odnošajih ljudi. Ali je povečanje korupcije, brezvestnega izkoriščanja in drugih grdih pojavov, katerih smo priča dan na dan, samo posledica vojne ali naravna posledica človeškega »napredka«, ki- nujno povzroča vedno večjo kompliciranost gospodarskega življenja in vedno težje pogoje konkurence, o tem nočemo tu razpravljati, ker je na vse zadnje edino važno to, da spoznamo boj e zen in njene povzročitelje, dočim samo teoretična razpravljanja niso za nas poslovne ljudi. Nam zadostuje, da kot važen razlog bolezni tiaše družbe ugotovimo padanje morale na splošno, poslovne pa še posebej, pa se zavedamo, da ne more biti izhoda iz nesrečne krize, dokler skesano ne krenemo na drugo pot. Hočemo reči: nas ne more ozdraviti prav nobena materialna pomoč niti kakšna socialna reforma — pogoj za ozdravljenje našega bolnega gospodarskega organizma je le v našem moralnem preporodu. Naim je potreben psihiater zdravnik, ki nam bi mogel predočiti vso blaznost našega divjega lova za profitom tudi preko trupel — in šele takrat, kadar bomo psihično ozdravili, nam bodo mogla pomagati materialna zdravila. Nekdaj v prastarem predvojnem času je bilo geslo britanskega imperija, da, noče samo izkoriščati: kolonij, temveč da hoče doseči njih procvit, ker samo na ta način bi mogle biti kolonije tudi dobri kupci za angleške proizvode. Tako pametno naziranje se sliši danes ko bajka. V britanskem imperiju vlada danes silna beda. Nekdanje geslo se ne izvaja niti proti državljanom same Anglije, Škotske in Irske, a kaj šele proti daljnim kolonijam ... Kakor pri nas, tako izumira tudi v Angliji stara garda, kateri ni bil profit najvišji bog, temveč je znala združiti lastne interese z interesi svoje okolice. Ni več ono stare trgovske garde, pri kateri je dana beseda več veljala, kakor pa danes pri mnogih »spoštovanih« gospodarstvenikih stotine pismenih zaključkov s klavzulo o razsodišču. Nujna posledica padanja morale v trgovini se najbolj kaže v odpravljanju kreditov, težko pa si je zamisliti moderno gospodarstvo brez dajanja na upanje. Že samo zaradi odprave kredita je moral nastati zastoj v poslovnem življenju in če ne bi bilo tudi nobenih drugih vzrokov krize. Opažamo, kako se naše gospodarstvo zaradi pomanjkanja kredita, to je vere in zaupanja v poštenost, vrača k najbolj primitivnim oblikam zamenjave blaga: tu blago, tu denar ali drugo blago. In treba bo mnogo mnogo časa, da bo trgovska zavest zopet ozdravljena in da se bo polagoma obnovilo zaupanje fabrikanta do trgovca, trgovca do odjemalca, banke do posojilojemalca in vlagatelja do banke. Ta silno težavna prehodna doba bo I postavila gospodarske ljudi pred | velike naloge in jih bo morda za-! peljala še bolj v izkušnjavo, da ; izkoristijo razne državne ugodnosti, ki pa so bile dejansko izdane le zaradi poštenih aktivnih trgovcev, ki kljub temu trenutno ne morejo zadostiti svojim obveznostim. Kuga nemorale je zajela ves civilizirani svet in vse sloje družbe, začenši od velikih bankirjev, industrialcev in državnikov pa do najnižjih uradnikov ter — beračev. Značilno je, da še nikdar ni bilo toliko poklicnih beračev kakor v zadnjem času, ker danes ne beračijo samo oni, ki res nimajo denarja, temveč danes beračijo tudi mnogi lažni berači, ki imajo doma več gotovine, kakor oni, na katerih usmiljenje apelirajo. Mestne upraVle so spoznale, da je treba temu poklicnemu beračenju napraviti konec, toda spoznale so tudi, da je to beračenje samo simptom splošne demoralizaeije in da je treba zato čiščenje izvesti enako v vseh delih okuženega družabnega organizma. Smešno bi bilo, pričakovati od višjih oblasti ozdravljenje naših materialnih in moralnih razmer. Na nas samih je vsa naloga in vsak posameznik mora v svojem ožjem krogu in delokrogu propa- girati boj proti korupciji, medsebojnemu brezvestnemu izkoriščanju in tako imenovanemu »svetemu egoizmu«. Najmočnejša propaganda pa bo v vsakem primeru dober vzgled. Zlasti pa bi bila morda najvažnejša naloga naših obveznih združenj in stanovskih organizacij, da strogo bde nad delom svojih članov, da ne trpe zlorab, ki čeprav niso kaznive, vendar pa škodujejo ugledu vsega stanu in s tem tudi indirektno interesom zajednice. Strah pred moralno obsodbo lastne organizacije bo mdrda na ta način preprečil najhujše ekscese nesolidnih ljudi.»Jugo6ilavenski Gvoždar«. Pretirane vesti o gradnii jadranske ceste V srbskih listih se le redko nas vsaj učijo slabe izkušnje z že čita o pripravljalnih delih za to ali ono novo cesto, železnico ali nov most. Šele takrat, kadar je nova cesta že čisto gotova, kadar je že slavnostna otvoritev nove železnice, pišejo tudi srbski listi kaj več o gradbenih stroških, o gospodarskem pomenu nove ceste ali železnice ter o poteku gradbenih del. Cisto drugače pa postopajo slovenski časopisi. Komaj se pri nas sproži predlog o kakšni novi cesti ali železnici, že se poroča o njej na način, kakor da bi jutri bila že ta cesta na razpolago prometu. Ce pa stvar po dolgem drezanju lokalnih interesentov in javnih korporacij toliko dozori, da se fuČLi z odločujoče strani priznava potreba te nove ceste,, potem čitamo zopet v vseh naših časopisih dolge vesti o novi cesti in železnici in vsi že vidimo v duhu5 te srečne čase, ko se bomo po tej cesti ali železnici tudi že kar v kratkem vozili. V resnici pa je do uresničenja teh sanj še silno daleč, saj ni niti še določena trasa nove železnice, ni še rešeno vprašanje financiranja teh del in kje je še razpis licitacije za gradbena dela. O novi cesti ali železnici se poroča na način, kakor da bi bila že čisto dovršeno dejanje, v resnici pa je samo še fantazija. Tako pretirana poročila čitamo tudi sedaj o nameravani avtomobilski cesti iz Ljubljane na Sušak. 2e lani so bili v slovenskih listih objavljeni prvi načrti te ceste, razvila se je tudi že debata, če je ta cesta tudi dovolj široka in letos vidimo iste načrte zopet v slovenskih listih, da bo kmalu povprečni bralec časopisov mislil, da je ta cesta že gotova ali pa vsaj tik pTed dovršitvijo. Resnica pa je žal čisto drugačna in jadranska cesta iz Slovenije na Sušak je še silno daleč. Na naši banovini se sicer silno trudijo, da bi to zadevo čim bolj pospešili, a kaj pomaga, ko pa je gradnja te ceste odvisna še od drugih faktorjev. Realnost od vse te naše avtomobilske jadranske ceste je namreč zaenkrat samo ta, da se na stroške banovine Haska oni del ceste* ki je v dravski banovini, da pa se v savski banovini nihče ne gane, da bi se to vprašanje pomaknilo z mrtve točke. A kje je tisti zlati čas, ko bo dovoljen in tudi res pripravljen denar, da se bo začelo z delom, kje je še tisti srečni čas, ko se bo razpisala prva licitacija in ko bo ta tudi uspešna! Bojimo se, da bo-irio morali na te srečne čase čakati še pravi dolgo, najbrže še leta in leta, če ne celo desetletja. Tako lezniško zvezo Slovenije z morjem, ki je bila že več ko pred enim desetletjem uzakonjena in zaradi katere smo se Slovenci med seboj že pošteno prepirali, od katere pa do danes tudi še ni sledu, razen onega platoničnega v novi uredbi glede novih železnic* ki so na programu. Razpisane pa so bile nekatere licitacije za oddajo del na že obstoječi cesti na Sušak in morda nekateri mislijo, da so ta dela v zvezi z nameravano avtomobilsko jadransko cesto. Žal »o v veliki Sušak eno, sedanja dolenjska cesta, ki se na nekaterih odsekih popravlja in ^boljšuje pa zopet nekaj čisto drugega. V resnici pa je jadranska cesta le še v projektih* kdaj pa bomo doživeli tudi njeno uresničenje je drugo vprašanje. Zato pa se naj pretirana poročila o tej cesti, ker bi se sicer moglo pripetiti naši de-putaciji, ki bi šla intervenirat v Beograd zaradi zgraditve jadranske ceste, da bi ji tam odgovorili, kaj da hoče, ko pa vendar Slovenija to cesto že ima! In pretirana naši šele nameravani cesti bi res mogla privesti v to zmoto. Zato pa naj se tudi slovenski listi malo ravnajo po zgledu srbskih časopisov in naj poročajo o tein, kar je že v resnici dovršeno, ne pa predvsem o tem, kar je šele v načrtu in kar še visi v zraku. Ze itak moramo vedno slišati očitke, da ima Slovenija vse, kar si želi, da se javna dela izvršujejo naravnost v velikem stilh, dejansko pa vse to nič res ni. Seveda pa moramo priznati slovenskim listom, da bodo potem v mnogo večji zadregi, kajti o javnih delih, ki jih ni, je težko dosti poročati, temveč pa o brezštevilnih projektih, ki jih je vse polno, od katerih pa bo seveda le neznaten del dosegel uresničenje. Toda za javnost so važne le narejene ceste, dograjene železnice, sezidani mostovi, ker samo po teh se tudi res vozi. Projekti in načrti pa za javnost nimajo niti približno tega interesa, ker' kaj bo ljudem cesta, 'ki pa je le v oblakih. Zato pa konec s pretiranimi vestmi o gradnji cest, železnic in drugih objektov in naj se pokaže neolepšana resnica, ki pravi, da v Sloveniji javnih del skoraj ni, ra-zen onih, ki jih izvršuje banska ^ ouiv OC Iiaj | 7 «1—*---- --—Jv tudi v slovenskih listih opuste vsa uPrava občine. Toda ta javna _______________ v. . . ... balo .• .. ____ zmoti, ker je jadranska cesta na j poročila slovenskih listov o tej dela plačujemo mi sami, hočemo pa, da se grade tudi ceste, ki jih plačuje država, in sicer se morajo graditi v Sloveniji v pravilnem razmerju z davčno močjo Slovenije. To pa se danes v Sloveniji ne dogaja in to bodi zato tudi poudarjeno! Napake naše Ali nas bodo izkušnje izuiileT Ukinitev sankcij je voditelje italijanske politike zavedla v prepričanje, da morejo sedaj zajahati visokega konja. Zato smo čitali v italijanskih listih grožnje na naslov sankcionističnih držav in napoved, da Italija od teh držav ne bo več kupovala, razen proti kompenzacijam, kar se z drugimi besedami pravi, če pač Italija ne bo mogla svojih groženj izpolniti. Nočemo’ razpravljati o tem, če je bilo pametno ali ne, da je Italija zavzela tako več ko ponosno stališče, ker je na vse zadnje njena stvar, od koga kupuje in koliko. Druga pa je stvar, kadar izjavlja Italija, da je ugasnil tudi klirinški dogovor in da se bo šele treba dogovoriti o tem, kako bodo likvidirane tuje terjatve. Kajti te terjatve niso last Italije, temveč tujine in zato tudi nima Italija prav nobene pravice, da z njimi razpolaga. To velja še zlasti glede naših terjatev, ki so dosegle ogromno vsoto ene četrtine milijarde din. Italijanski uvozniki nam dolgujejo ta denar za od nas dobavljeno in »d njih sprejeto blago. Italijanski uvozniki so tudi velik del teh naših terjatev vplačali pri Nacionalnem zavodu za zamenjavo blaga v! Rimu. V hipu, ko so ta denar vpla-1 šali, je postal tudi last naših izvoznikov in s tem denarjem ne more Italija več razpolagati. Zato se o izplačilu tega denarja tudi ne more voditi prav nobena debata, ta denar mora Italija nakazati na naslov ornih, za katere je bil vplačan. To zahteva že najpriproztčjša poslovna mbrala. Zato tudi na noben način ni mogoče priznati kršitve mednarodnega dogovora, ki ga je zagrešila Italija, ko je enostransko proglasila, da klirinškega dogovora ne prizna več. Verno sicer, da je Italija v silni zadregi zaradi pomanjkanja deviz, toda tudi to pomanjkanje ne more biti noben izgovor za enostransko kršitev sklenjene pogodbe. Saj bi mogla Italija tudi doseči nov dogovor, s katerim bi se njeno slabo finančno stanje upoštevalo. Zato res ni bilo drugega izhoda, kakor da je odslej dovoljen izvoz v Italijo le proti 100% plačilu v devizah. Drugo vprašanje pa je, zakaj smo itti pustili, da je italijanski dolg tako narasel, zakaj nismo n. pr. dobo pred 18. novembrom izkoristili, da bi se nam plačale stare terjatve? Tu pa se načenja ono žalostno poglavje o naši gospodarski politiki, ki je brez smeri in brez trdnih osnovnih načel. In zato doživljamo tudi vedno nova razočaranja. Naš izvoz v Nemčijo Prav nič še ni bilo jasno, kako bo plačan naš izvoz v Italijo, že smo začeli ko divje izvažati v Nemčijo, da so naše terjatve narasle že na 400 milijonov din. Ko so bile naše terjatve tako visoke, pa se je izkazalo, da smo baš zato v mnogo slabšem položaju • proti Nemčiji ko takrat, ko sipo bili dolžni Nemčiji mi. Kajti Nemci so izjavili,- da: morejo maš izvoz pla- čati le z uvozom svojega blaga. Ce hočemo dobiti od njih denar, potem moramo v večji meri kupovati od njih. Im danes smo skoraj na tem, da moramo kupovati tudi po pogojih, ki jih oni stavijo. Ce je Nemčija naš dober odjemalec blaga, ni razloga, da ne bi bili tudi mi dobri odjemalci nemškega blaga in proti temu v načelu ne more biti ugovora. Toda vsaka reč ima svoje meje. Predaleč pa smo zašli, kadar smo nabavljali iv Nemčiji blago, ki ga moremo izdelovati doma. Tako je bil pred kratkim občni zbor I. Jugoslovanske tvornice vagonov v Brodu na Savi, kjer je udeležena v zelo znatni meri zagrebška Pra-štediona. Na občnem zboru so morali konstatirati, da je bila tudi lani tvornica pasivna, in sicer za 2,4 milijone din, ker naroča naša država vagone mesto pri njej v Nemčiji. Tvornica, ki je zaposlovala d. 1980. še okoli 2000 delavcev, jih zaposluje sedaj samo 550. Naši delavci so torej prišli oh zaslužek, ker smo naročali vagone v tujini^ Ali je: to morda dokaz dobre'gospodarske politike? V zadnjem času izvaja Nemčija tudi velik dumping z radijskimi aparati. Kako'velik je ta dumping, se'vidi ia naslednjih številk: Iz Avstrije smo uvozili radijskih aparatov in potrebščin 53.160 kg za 7,7 milijona din, iz Nemčije pa 70.460 kg za le 7*6 milijona din. Nemčija5 je torej dobavila mnogo več ko Avstrija, a zahtevala manjšo čfeno! Največ pa smo dobavljali radijskih aparatov iz Nizozemsko in zatem Amerike, ki obe plačujeta izvoz z devizami. Naš interes je, da s temi državami vzdržimo čim boljše trgovinske zveze, da bomo tudi čim več izvažali v obe državi, ker bi izvažali proti takojšnjemu plačilu v zdravih valutah. In na to ne bi smeli nikdar pozabiti, tudi takrat ne, kadar gre za izvoz v Nemčijo, ker je po vseh poslovnih pravilih izvoz proti plačilu v zdravih devizah več vreden, ko izvoz proti kompenzacijam ali le na kredit. Po takšnih pravilih pa se moramo ravnati, če hočemo voditi dobro gospodarsko politiko. Ali pa morda mislimo, da mora biti posebnost Jugoslavije, da se noče sprijazniti z dobro gospodarsko politiko? Licitacija za univerzitetno knjižnico v Ljubljani deloma brezuspešna V ponedeljek je bila prva licitacija za oddajo težaških, betonskih, železobetonskih in zidarskih del za din 5,387.000 ter kamnoseških za 502,000 din in za dobavo umetnega kamna v višini 1,064.000 dinarjev. Za gradbena in zidarska dela sta bili le dve ponudbi in zato licitacija ni imela uspeha. Kamnoseška dela je izdražila s 5-035 % popustom tvrdka Fran Kunovar, dobavo umetnega kamna pa s 4 % popustom podjetje Gradidom. K poročilu o tej brezuspešni licitaciji dostavljajo naši listi, da »to presenetljivo nezanimanje podjetnikov za tako veliko gradbeno delo jasno dokazuje, da so naši podjetniki najbrž tako dobro zaposleni, da nimajo interesa potegovati se za tako velike gradbe. To da je pač edina razlaga, ki jo dobrohotno moremo najti.« K temu komentarju listov moramo mi žal nekoliko manj dobrohotno dostaviti, da je v resnici nad vse jasno, da je ta komentar docela zavožen. Prav noben podjetnik ni tako zaposlen, da se ne bi zanimal za tako veliko gradbeno delo, ker. vsak rad zasluži. Gradbena delavnost v Ljubljani pa še dolgo ni tako velika, da bi mogla zlasti naša velika podjetja izkoristiti vso svojo kapaciteto. Vzrok za nezanimanje pri licitacijah je čisto drugje in je bil tudi že ponovno povedan. Za vsako podjetje pomeni udeležba pri licitaciji, poseb-. no veliki, zelo velik riziko, ki dostikrat ni v nobenem soglasju z zaslužkom. Pri tern pa je še čisto negotovo, če podjetje vseh dragih kklkulacijskih in drugih načrtov ne bo delalo zastonj. In vrhu vsega še vsi težki predpisi, ki veljajo za državne licitacije in križev pot, preden so te tudi končno odobrene. Ni edinstven primer, da je bila licitacija za univerzitetno knjižnico zaman in zato bi bilo prav, če bi se tudi odločujoči krogi enkrat vprašali, zakaj je bila ta in tako mnogo drugih brezuspešna! Beograiska zb „Ta-Ti" Zaradi iavnih interesov „Ta-Ti" takoi prepovedati nadalinie obratovanie Kakor smo že poročali, je obrtni odsek uprave mesta Beograda z odlokom z dne 10. junija prepovedal obratovanje veleblagovnice »Ta-Ta« v Beogradu. Proti temu odloku se je »Ta-Ta« pritožila na trgovinsko ministrstvo in ta pritožba daje po mnenju uprave mesta »Ta-Ti« odložilno moč. Zaradi te pritožbe pa je bila pozvana tudi beograjska trgovinska zbornica da poda svoje mnenje in ta je to tudi storila v obsežni spomenici, v kateri med drugim pravi: Odlok uprave mesta Beograda bi se moral brez ozira na pritožbo veleblagovnice »Ta-Ta« takoj izvršiti, in sicer na podlagi odst. 2. in 3. čl. 119 zakona o pbčnem upravnem postopku, po kjaterem so odloki oblasti prve stopnje takoj izvršni, če zahtevajo to javni interesi in če bi zavlačevanje izvršb« odloka prizadelo kateri stranki škodo, ki se ne more popraviti. To pa velja za primer »Ta-Te«. Odlok o prepovedi obratovanja »Ta-te« je bil izdan na podlagi uredbe o prepovedi velikih maga-cinov in veleblagovnic z dne 25. oktobra, potem ko je strokovna komisija ugotovila, da spada veleblagovnica »Ta-Ta pod to uredbo. Zato je komisija tudi izjavila, da je obratovanje družbe »Ta-Ta« v nasprotju s predpisi uredbe o prepovedi velikih trgovskih magaci-nov in veleblagovnic. Ta uredba je bila predpisana od vlade, na zahtevo vseh zbornic v državi, da se zaščitijo javni interesi. Veliki magacini uničujejo s svojim delom srednje im zlasti male samostojne gospodarske edinice, katerih koristnost za gospodarstvo je izven dvoma. Veleblagovnice ustvarjajo iz samostojnih gospodarskih ljudi, njihovih rodbinskih članov in njih pomožnega osebja proletariat, ki se meče na ulico in potem pada na breme države in javnosti. Veleblagovnice ustvarjajo iz davčnih zavezancev, ki dajejo državi in samoupravam stotine in stotine direktnih in indirektnih davkov, siromašne člane družbe, ki ne morejo več plačevati davkov. Veleblagovnice, ki morejo poslovati samo z velikim kapitalom uničujejo mali in srednji kapital, ki je vedno naš domači in nacionalni kapital. In ker se ve, da smo mi država, ki je brez domačega kapitala, da je ta vedno pri nas tujega izvira, potem se mora tudi iz čisto nacionalnih interesov voditi računa o uničujočem delu tega velekapitala. knjig, najbolj dokazuje neprestano prizadevanje finančnih oblasti, da se prepreči večno zaključevanje bilanc velikih družb z deficitom. Te metode omogočajo nizke cene, ki privabljajo kupovalce. Na ta način uničujejo veleblagovnice srednje in manjše trgovce, sploh vso svojo konkurenco, ki v resnici ustvarja prave tržne cene ter dobe na ta način monopoliziran položaj, da morejo potem tudi svobodno diktirati cene. Za »Ta-To« ne veljajo pozitivni zakoni Delniška družba »Ta-Ta« je bila ustanovljena z edinim ciljem, da ustanovi svojo veleblagovnico v Beogradu brez označbe svoje stroke, nato pa v vseh naših gospodarskih središčih (Zagrebu, Sarajevu itd). To dokazujejo pravila družbe, najbolj pa dejstvo, da posluje danes nemoteno kljub vsem jasnim zakonskim prepovedim veleblagovnica družbe v Beogradu v hiši na vogalu kneza Mi-hajlova ulice, ki je nalašč za ta inamen tudi zgrajena. Zaradi teh dejstev se govori ne samo v vrstah gospodarskih ljudi', temveč v vsej naši javnosti, da se tvrdki »Ta-Ta« ne more preprečiti opravljanje prav nobenega posla, pa čeprav bi bilo s pozitivnimi zakoni kralj. Jugoslavije prepovedano! To mnenje pa je nastalo, ker se je družbi posrečilo, da je kljub vsem opominom zbornic in drugih naših najuglednejših gospodarskih organizacij vendarle dobila vse, kar je hotela. Delo družbe »Ta-Ta« je zato dobilo značaj javnega kljubovanja ne samo celi vrsti državljanov, tem- več tudi zakonom in oblastem. Trgovinska zbornica smatra izpolnjujoč svoje dolžnosti, ki jih ima po zakonu in po svojih pravilih, za svojo dolžnost, da ta neovrgljivi fakt konstatira, ker se to mora konstatirati, ker to dejstvo zadeva v temelje pravnega in socialnega reda naše države. Nikakor se ne sme dovoliti, da morejo državljani govoriti, da smejo oni, ki zastopajo veliki in anonimni kapital, čigar izvir je vedno »brez vere, države in narodnosti«, delati, kar hočejo, pa tudi proti pozitivnim zakonom države, da pa le navadni državljani morajo vedno občutiti vso strogost zakonov. Enaka pravica mora vedno in povsod veljati za vse! Poslovanje veleblagovnice »Ta-Ta« nanaša vsak dan ogromno škodo onim, ki so vse svoje poslovanje prilagodili zahtevam zakona in ki imajo z oblastnim dovoljenjem trgovinske, obrtne, gostinske in druge obratovalnice. Nad vse dolgo »o morali vsi ti čakati, da je strokovna komisija ugotovila škodljivost poslovanja »Ta-Te«, zato pa imajo tudi vso pravico, da zahtevajo, da oblasti z vso energijo preprečijo škodo, ki jo trpe od te družbe. Na podlagi vsega tega prosi Trgovinska zbornica v Beogradu upravnika mesta Beograda, da se posluži pravice, ki Jo mu daje odst. 3. čl. 119. zakona o občnem upravnem postopku ter da izda naknaden odlok, da se brez ozira na pritožbo »Ta-Te« proglasi odlok z dne 10. junija za takoj izvršen, da se torej takoj prepove vsako nadaljnje poslovanje v obratovalnici »Ta-Te« v Kneza Mihoilova ulici št. 5 v Beogradu in da se ta obratovalnica takoj zapre! Kaj se izvaža iz naših jadranskih Kongres vojvodinskih trgovcev bo v dneh od 19. do 20. septembra v Subotici. Kongresa se bodo udeležili zastopniki vseh zvez trgovskih združenj v državi ter delegati vseh trgovskih zdlruženij iz vse Vojvodine. Na kongresu se bo razpravljalo o raznih vprašanjih, ki se tičejo trgovskega stanu. Posebno pažnjo pa nameravajo posvetiti prireditelji kongresa pen-zijskemu zavarovanju trgovskih pomočnikov in nameščencev. ^ Namera je, da bi morali trgovci, če bi se uvedlo to zavarovanje, plačati polovico prispevkov za to zavarovanje. Trgovci pa smatrajo to novo obdačenje za krivično, ker še sami niso zavarovani niti za primer bolezni ni za primer starosti in onemoglosti. Kongres bo razpravljal tudi o raznih tarifnih vprašanjih, zlasti glede železniških in rečnih tarif v Vojvodini, Kaka je z »nizkimi« cenami veleblagovnic V opravičilo veleblagovnic se navajajo njih nizke cene. Tako v teoriji ko v praksi so znani načini, kako se dosežejo te »nizke« cene. Nekaj teh načinov navaja nato zbornica. Predvsem je znano, da prodajajo veleblagovnice razno »poli« blago, škartirano blago in slabo blago, ki je nalašč v ta namen naročeno. Ker pa ta način sam ne zadostuje, ker se more takšno blago po nizkih ce-inah dobiti tudi pri trgovcih, se skušajo doseči prihranki z najbolj brezobzirnim izkoriščanjem osebja. Znano je nadalje, da so veleblagovnice skoraj brez izjeme last delniških družb, ker je velekapital vedno anonimen ln ker plačujejo delniške družbe davke na podlagi svojih knjig, dočim jih plačujejo samostojni trgovci na podlagi svobodne ocene davčnih in reklamacijskih odborov. Kako pa se plačujejo davki na podlagi Največ se je iz naših jadranskih pristanišč v 1..1935 izvozilo gradbenega lesa, ii sicer 550.069 ton, to je več kakor je znašal ves uvoz v naša pristanišča. Zaradi sankcij je sicer izvoz lesa v primeri z onim v letu 1934. nekoliko nazadoval, pravo nazadovanje pa bo pokazalo šele 1. 1936. Največ lesa je šlo v Italijo (v oklepajih izvoz v 1. 1934), im sicer 282.231 ton (357.742 ton), nato v Španijo 44 tisoč (40.000), Anglijo 40.000 (12 tisoč 500), Alžir 19.000, Argentino 16.000, Francijo 11.000, Grčijo 10 tisoč, Maroko 13.000 in Tunis 13 tisoč ton. Drug naš največji izvozni predmet je cement, ki smo ga skupno izvozili 489.737 ton. Največ cementa je šlo v Palestino (60.000 ton), nato slede Turčija (48.500), Eritreja (48.000), Egipt (39.000), Dodekanez (31.000), Somalija (31 tisoč), Sirija (30.000), Alžir (28 tisoč), Kanarski otoki (15.000), Air banija (13.000), Rusija (12.000) ton itd. Boksita smo izvozili 1. 1935. 172 tisoč 305 ton, dočim v letu 1934. le 91.659 ton. Največ boksita je šlo na Nizozemsko, Nemčijo in Švedsko. Lapor je na Četrtem mestu ter smo ga izvozili 160.250 ton proti 194.420 tonam v 1. 1934. Izvažal se je izključno samo v Italijo. Iz naših pristanišč se je nadalje izvozilo 65.040 ton črnega premoga, ki je šel ves v Italijo ter 50 tisoč 936 ton drv, ki so šle večinoma tudi vsa v Italijo. Bakrene rude se je izvozilo 35 tisoč 036 ton, ki jo je šlo več ko polovico v Združene države Sev. Amerike, nad 10.000 ton pa v Nemčijo, in zatem v Belgijo. Odpadki belega kamna so se izvažali največ v Italijo in Egipt. Primeroma zelo malo pa se je izvozilo iz naših pristanišč žita in koruze. Ves naš izvoz koruze je znašal v 1. 1935 387.717 ton, iz naših pristanišč pa se je izvozilo samo 20.158 ton. Nadalje se je izvozilo 9.492 ton fižola ter manjše količine čebule, ovsa, višnje, bol-hačovega cvetja, zdravilnih rastlin, lovorovega listja, lipovega cvetja itd. Živih volov je bilo izvoženih 3.052 ton, manjše število konj, drobnice in volne. Važen pa je bil izvoz rib. Od gozdnih proizvodov je še treba omeniti izvoz železniških pragov, dog, parketov in drugih lesnih izdelkov. Od agrarnih proizvodov je bil najvažnejši izvoz tobaka in oljnatih pogač. Od kemičnih proizvodov sta se izvozila karbid in cianamid v glavnem v Anglijo in Holandsko, nadalje so se izvažali še metilni alkohol, hrastov ekstrakt in ocetna kislina. Od rud so se izvozile še svinčena ruda, magnezit, premog, cin-kova ruda in mavec. V večjih količinah se je izvozila iz naših jadranskih pristanišč še konoplja, katere se j© izvozilo 4201 ton, nadalje kože in tulje. Izvoz umetnega škriljca (azbesta) je znašal 10.000 ton. Končno so se izvozili v neznatnih količinah Še nekateri drugi proizvodi. Politične vesti Državni udar je izvedla grška vlada, razveljavila ustavo, razpustila parlament, razglasila obsedno stanje nad vso Grško in uvedla diktaturo. Kralj je po daljši avdienci ministrskega predsednika Me-taxasa vse te ukrepe odobril. Grška meja je od torka ponoči zaprta in z Grčijo pretrgan tudi ves telefonski promet. Vojaštvo se je v celoti pridružilo vladi, tudi večina meščanstva, dočim se delavci upirajo novemu stanju. V Solunu, Atenah in nekaterih drugih krajih je tudi prišlo do neredov, mestoma celo težkih. V posebnem poročilu pravi vlada, da je bil njen državni udar potreben, ker so komunisti pripravljali revolucijo. Uvod za revolucijo naj bi bila generalna stavka, ki bi se morala začeti v torek ponoči. S svojim državnim udarom pa je vlada, ki je bila o namerah komunistov dobro poučena, komuniste prehitela. Fašistični poslanec Lafranconi je imel v mestu Vercelli v Piemontu velik političen govor, v katerem je najprej poveličeval, kako je fašistična vojska v Afriki pokazala svojo moč. Italija bo šla tja, kamor jo bo povedel Mussolini. Italija mora še zaključiti neke račune s Francijo, ki je Italiji vzela to, kar je njeno. »Da smo prišli v Adis Abebo, smo potrebovali 7 mesecev, da pa bomo ustrahovali Francijo, pa bo treba le sedem tednov.« Končno je dejal častiti gospod poslanec, da so stvari, o katerih se sme govoriti, ne pa tudi pisati. Toda gospod poslanec je sam iz-bleknil vse! Francoski vladi je izrekel parlament po zunanje-politični debati zaupnico s 379 proti 200 glasovom. Dočim je angleška vlada ugodno sprejela francoski predlog o sklicanju posebne konference, ki naj bi odredila nevtralnost velesil glede dogodkov v Španiji, prihaja iz Italije vest, da smatra rimska vlada ta predlog že kot prepozen. Med tem pa prihajajo nova italijanska letala v Španijo. O stanju na bojiščih sl poročila še vedno nasprotujejo. Uporniki poročajo o zmagah na južnem bojišču in pred Saragoso, dočim trde vladna poročila, da njene čete uspešno prodirajo proti Saragosi. Po vesteh upornikov se je tudi položaj vladnih čet pred Madridom zelo poslabšal, dočim trde vladna poročila baš nasprotno. V enem pa so si vsa poročila edina, da se vodi državljanska vojna v Španiji s silno grozovitostjo na obeh straneh. V okolici Madrida so baje postavili komunisti kar giljotino, da sekajo glave upornikov, uporniki pa jim vračajo milo za drago ter ubijajo vse ujetnike. Španska vlada se v zadnjem času silno trudi, da bi zatrla vse nered-nosti na hitro mobiliziranih čet. Vse, ki so bili zasačeni pri plenjenju, Je dala postreliti. Delavce, ki so z orožjem le pohajkovali, je poslala nazaj v tvornice. Vprašanje pa je, če bo še dovolj močna, da bo zatrla te anarhistične elemente. Katalonija je baje proglasila svojo popolno neodvisnost in odcepitev od Španije. Vest pa še ni potrjena. Vodja španskih komunistov Ca-ballero je izjavil, da bo morala po zmagi vladnih čet nastopiti v Španiji socialistična vlada, ki bo izvedla velike reforme. Španija da je danes v istem položaju ko Rusija leta 1917. V veliki vojni, ki prihaja in ki se bo vršila med Rusijo ln drugimi silami, ki jih ni treba imenovati, bo Španija odločno na strani Rusije. V Ceuto sta prišla nemška lu-i-žarka »Deutschland« in rušilec »Luchs«. Poveljnika obeh ladij sta v spremstvu svojih višjih oficirjev obiskala uporniškega generala Franca, kar se tolmači kot priznanje uporniške vlade. Izkrcani sta bili tudi posadki obeh ladij. Nekateri listi celo poročajo, da bodo nemške ladje ščitile prevoz uporniških čet iz Afrike v Španijo, kar pa bi moglo povzročiti zelo nevarne mednarodne zapletljaje. Vojna v Etiopiji se je zopet začela, kakor se poroča iz Džitoutija. Etiopcem se je posrečilo, da so znova formirali vojaške kolone, ki neprestano napadajo italijanske čete. Letal pa Italijani zaradi deževne dobe ne morejo uporabljati, ker so vsa pota ln polja tako razmehčana, da je vsak start letal nemogoč. V Alžiru je prišlo do težkih spopadov med delavci, pristaši glavne delavske zveze ln delavskih sindikatov. Z obeh strani so streljali z revolverji, šele vojaštvo je moglo vzpostaviti red. V Marseilleu se je zopet začela stavka pristaniških delavcev, kar spravljajo nekateri v zvezo z dogodki v Španiji. Obiščite Mariborski teden! V. mariborski teden se je po svojih razstavah in prireditvah izkazal kot pravi jubilejni teden. Še nikdar ni bil zato tudi obisk tedna tako velik, vsi obiskovalci pa tako izredno zadovoljni! Zato obiščite mariborski teden tudi Vi, da boste tudi Vi zadovoljni! Zlasti opozarjamo na bogati nedeljski spored mariborskega tedna! Obiščite Mariborski teden in po-služite se polovične vožnje! Kai pravijo gospodarski liudie Vloge pri Poštni hranilnici in Državni hipotekarni banki že nad 2 milijardi V listih čitamo, da so vloge pri vseh zasebnih denarnih zavodih narasle v maju le za 30 milijonov din, pri Poštni hranilnici in Drž. hipotekarni banki pa za 179 milijonov din in da znašajo že 2070 milijonov din. Kakor v času najtežje krize, tako imajo tudi še danes državni denarni zavodi edini dobiček od krize. Kot dobri državljani bi se morali veseliti nad tem lepim napredkom, ki ga dosegajo državni denarni zavodi. Toda le, če bi bili slabi gospodarji in če bi prezrli vse škodljive posledice, ki jih ima ta silen dvig vlog pri državnih denarnih zavodih na škodo zasebnih in s tem tudi na škodo zasebnega gospodarstva. Kajti denar, ki je naložen v državnih denarnih zavodih je za gospodarsko življenje večinoma mrtev, ker so predpisi za posojila preokorni, denar pa predrag. Zato je dejstvo, da je zasebnemu gospodarstvu odtegnjeno skoraj toliko denarja, za kolikor so se zmanjšale vloge v zasebnih in povečale vloge v državnih denarnih zavodih. Za razmah gospodarskega življenja pa je potreben denar in še enkrat denar. Ce se pa ta odteguje zasebnim denarnim zavodom, potem tudi ti ne morejo dajati kreditov, potem je tudi vsak razmah nemogoč! Posebno žalostne posledice pa rodi to kopičenje denarja v državnih denarnih zavodih za Slovenijo. V Beogradu ima zasebno gospodarstvo le še nekaj od denarjev v Državni hipotekarni banki, toda za Slovenijo je ta denar mrtev. Zato pa tudi ne pridemo v Sloveniji do nobenega oživljenja v gospodarstvu, čeprav se to že povsod drugod napoveduje. V zvezi s tem pa je treba omeniti še eno stvar. Pri SUZORu je dobila beograjska občina 25 milijonov din 6% posojila, Ljubljana pa tega posojila ni mogla dobiti, dasiravno vplačuje več v SUZOR ko Beograd. A Beograd ima poleg tega še DHB na razpolago! Nočemo se spuščati v kritiko takšnega postopanja, temveč dostavljamo samo eno! Naj se nihče ne čudi, če pri takšnem postopanju v Sloveniji ne pada nezadovoljstvo in če tudi ne utihne kritika. Reklo bi se res že izgubiti vsak smisel za pravilno postopanje in vsako voljo do napredka, če bi bili ljudje s takšnim stanjem zadovoljni! Deaarstva Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke z dne 31. julija se je njeno stanje izpre-menilo takole (vse v milijonih din): Skupna kovinska in devizna podloga se je povečala za 1,4 na 1.538,18. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so nazadovale za 3,4 na 440,8. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 33,3 na 399,1. Skupna vsota posojil se je povečala za 104,3 na 1.601,5. Razna aktiva so narasla za 7,4 na 604,6. Obtok bankovcev se je povečal 24 178,0 na 4.957,3 in je dosegel s Trgovec izpolni dolžnost, (e na- roti prvii in po- maga plasirati Relikan terpentinovo milo za namakanje perila pa ‘Radost tem stanje, kakor ga že nismo zapisali od leta 1932. Istočasno pa »o padle obveze na pokaz za 214,6 na 1.484,1, da so se kratkoročne obveznosti skupno zmanjšale za 36,0, kar dokazuje, da je bila ob ultimu banka zelo močno angažirana. Skupno zlato in devizno kritje se je povišalo od 30-48% na 30'68%, samo zlato pa od 29-23 na 29-40%. Odlog plačil je dovoljen: Hranilnici in posojilnici v Slovenjem Gradcu za dobo 6 let za njene dolgove, nastale do 15. maja 1935. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 odstotka. Dne 10. t. m. je sklicala Narodna banka predkonferenco z zastopniki naših bančnih organizacij, da se razpravlja o rezultatih ankete o kmečkih menicah pri bankah. Guvernerju Narodne banke je o tem vprašanju predložen že poseben elaborat kot mnenje bančnih krogov. — če bo konferenca razpravljala le o kmečkih meničnih dolgovih, potem moramo njen cilj označiti kot zelo enostranski, ker se ti dolgovi tičejo le nekaterih pokra- jin. Naša zahteva je, da se obravnavajo vsi kmečki dolgovi in da se misli predvsem na one denarne zavode, ki so od krize in kmečke zaščite najbolj trpeli — in to so slovenski! V nekih naših industrijskih zbornicah se je zopet začela akcija za ustanovitev industrijske banke, da bi prišla industrija do cenenih kreditov. Stališče slovenskih gospodarskih krogov je ostalo glede tega vprašanja neizpremenjeno, ker še nadalje ni nobenega jamstva, da ne bi morala slovenska industrija sama zelo mnogo plačevati v to banko, kredite pa bi dobivale predvsem industrije na jugu in vzhodu, ker bi pač bila industrijska banka centralizirana. Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar lRichter LJUBLJANA Francoska vlada je imenovala posebno parlamentarno komisijo, ki naj dožene vzroke bega kapitala iz Francije ter ugotovi, kdo je izvažal denar in zlato iz Francije. Nadalje naj komisija tudi najde sredstva, kako bi bilo mogoče v bodoče preprečiti beg kapitala iz Francije. Znatno zbo zagrebških bankah toda kriza zaupania se ni premagana Položaj zagrebških bank se je v zadnjem letu znatno zboljšal. >Gradska štedionica« se je sploh mogla odreči zaščiti, >Jugoslov. udružena banka«, ki je sicer še vedno pod zaščito, je mogla za leto 1935. izkazati že milijonski dobiček. »Jugoslovenska banka«, tudi ena zagrebških velikih bank, je mogla kljub zaščiti znatno razširiti svoje poslovanje in uživa zopet sloves solidnega in zdravega zavoda. Posebno razveseljivo pa je, da se je znatno zboljšalo tudi stanje največje domače banke, I. hrv. šte. dioniee. Kako se je njeno stanje zboljšalo, se vida najbolj iz tega, da so se njene hranilne knjižice prodajale v začetku krize povprečno po 40%, danes pa že po 60 do 70% njih nominalne vrednosti. Publika tudi ve, da ima Praštedi-ora stalno velike vsote gotovine. Posebno dobro pa so prenesle krizo vse naše banke, ki delajo s tujim kapitalom. Kljub krizi je znal tuji kapital tudi z znatnimi žrtvami ohraniti svoj položaj v našem denarništvu ter ga je celo utrdil. Ni pa še mogoče govoriti o rednem poslovanju naših denarnih zavodov, dokler ne bo rešeno vprašanje kmečkih dolgov. Banke imajo pri kmetih okoli 1800 milijonov din denarja in dokler to vprašanje ne bo rešeno, tudi ni mogoče, da bi denarni zavodi obnovili svoje poslovanje v starem obsegu. Seveda ni mogoče tega vprašanja rešiti nakrat, toda vsaj v etapah bi se moralo začeti z njegovim reševanjem. Čeprav pa se je položaj zagrebških bank znatno zboljšal, pa je še vedno polno težav, ki ovirajo njih normalno poslovanje. Predvsem še manjka pravega kontakta z občinstvom. Vprašanje zaupanja je še vedno na mrtvi točki. Zato še vedno ni dotoka novih vlog v denarne zavode. Koncem 1. 1930. je bilo vseh vlog v zasebnih denarnih zavodih Jugoslavije nad 14 milijard din, koncem 1. 1931. jih je bilo le še 12, danes pa komaj 10 milijard. Zato pa so v tem večji meri rastlc vloge pri državnih denarnih zavodih, ki so imeli glavni dobiček od krize naših denarnih zavodov. Poštna hranilnica, ki je imela 1. 1931. le 334 milijonov din vlog, jih ima danes nad 900, Drž. hip. banka pa je svoje vloge povišala od 616 na več ko 1200 milijonov din. In naglasiti je treba, da še danes delajo državni denarni zavodi zasebnim močno konkurenco, kar za naše gospodarstvo nikakor nima dobrih posledic. Ker še ni obnovljeno zaupanje v denarne zavode, zato so mnogi raje nalagali denar v nove hiše mesto v denarne zavode. Gradbena delavnost je bila pri nas v znatni meri beg kapitala v hiše in zemljišča. Da je dovolj denarja, se vidi tudi v velikem dvigu tekočih računov pri Narodni banki, ki so od 1. 1931. do 1935 narasli od 326 na skoraj 700 milijonov din. Slovenski denarni zavodi, čeprav je njih temelj silno zdrav in njih poslovanje znano po svoji solidnosti, takšnega zboljšanja, ko zagrebški zavodi še niso dosegli. Predvsem jim ni bila dana nobena pomoč in značilno je, da niti ljub- ljanska občina še ni mogla dobiti naprošenega posojila, da bi z njim poplačala del svojega dolga pri Mestni hranilnici. Prav tako pa tudi še ni izpolnjena zahteva slovenskih hranilnic, da se izpremeni zakon o Drž. hip. banki, da bi se pupilni denarji mogli zopet nalagati v regulativne hranilnice. A tudi obljubovana pomoč, ki naj bi se dala slovenskim denarnim zavodom v zvezi z vprašanjem kmetskih dolgov je še vedno neizpolnjena. Eden glavnih vzrokov težkega gospodarskega položaja Slovenije pa je baš v tem, da ne delujejo njeni denarni zavodi v normalnem obsegu. Kdaj pride že pomoč? Naše gospodarsko in finanino stanie v matu Vsi državni dohodki so znašali v maju 791 milijonov din, za 47 milijonov din več ko pred enim letom. Neposredni davki so dali 191, za 20 milijonov din več ko v maju 1934 Še večje dohodke izkazujejo neposredni davki, ki so v primeri z lanskim majem narasli kar za 33 na 217 mil. din. V vseh petih zadnjih letih ni imela država maja meseca še tako velikih dohodkov. Nazadovali pa so dohodki monopolov, in sicer za 9 na 157 milijonov din. Državna gospodarska podjetja so dala 224 milijonov, to je za 6 milijonov din več ko 1. 1935. Še leta 1932 pa so dala državna podjetja 276 milijonov din in so torej njih dohodki v petih letih padli za celih 58 milijonov din. Bilo bi pač potrebno po takšnem nazadovanju pobližje pogledati, kje so vzroki tega nazadovanja. Na borzah je promet z efekti nazadoval od 28 na 18 milijonov din. Silno pa se je povečal pro- Kovanega denarja je bilo maja meseca v obtoku za 789 milijonov, za 148 milijonov manj ko v istem mesecu 1. 1. Največji obtok kovanega denarja je bil v letu 1933., ko je dosegel 1040 milijonov din. Hranilne vloge v bankah in hranilnicah so se dvignile samo za 30 milijonov in narasle na 10.384 milijonov din. Zelo pa so narasle vloge pri Poštni hranilnici in Drž. hip. banki, in sicer za 179 milijonov, da so dosegle že vsoto 2070 milijonov din. Posojila Drž. hip. banke so ostala v primeri z aprilom 1936 nespremenjena v višini 3263 milijonov din, v primeri z majem 1935 pa so narasla za 158 milijonov. • Gotovina v blagajnah naših 20 velikih bank se je dvignila za 40 na 315 milijonov din, koncem lanskega leta pa je znašala celo 403 milijone. Posojila teh 20 naših največjih denarnih zavodov so se zmanjšala za 286 na 4062 milijonov din. Vsa ta posojila so zna-'•šala v maju 1932 še okoli 6200 njem zadruge vršita Društvo in-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani in Jože! Resman iz Zapuž. Končano je poravnalno postopanje trgovca Josipa Karlota v Mariboru. Nadalje je končano poravnalno postopanje gostilničarke Ane Rozman v Mariboru. Zunanja trgovina Bolgarski trgovci proti zaščitnim carinam Ker obravnava bolgarska vlada novo carinsko tarifo, je izročila zveza bolgarskih trgovcev vladi spomenico, v kateri obsoja zaščitno carino za one industrijske panoge, ki morejo uspevati le zaradi te zaščitne carine. V spomenici zahteva, da se z zaščitno carino zaščitijo samo one industrije, ki predelujejo domače surovine in palfabrikate in pa one industrije, katerih obstoj je v javnem interesu. Tudi skupina bolgarskih industrialcev je izročila vladi spomenico glede zaščitnih carin. V tej spomenici naglašajo bolgarski industrialci, da je 85% bolgarske industrije v tujih rokah ib da tujci izvozijo iz dežele na leto velike milijone. Velika napetost med cenami agrarnih proizvodov ter industrijskih izdelkov je posledica zgrešene bolgarske carinske politike, kajti carinska zaščita omogoča tujim industrijam, da uspešno konkurirajo domačim tvomicam, ki ne morejo za tako ceno izdelovati blaga ko industrije v tujih rokah. Novi gospodarski zakoni v Franciji Francoski parlament je sprejel naslednje nove zakone: 1. izpremembe in dodatke k zakonu o zavarovanju državnega kredita; 2. zakonski načrt, s katerim se določa kot skrajna meja za obveznosti, ki jdh more država sprejeti na podlagi zakona o zavarovanju državnega kredita, z dvema milijardama frankov; 3. izpremembe in dopolnitve k zakonskim predpisom o izvozu za ločenih proizvodov iz Francije za račun kakšne tuje države ali na račun tujega javno-pravnega te- m« v devizah, M je■ naraste! o«!;miBtawv ^ ln 8e ll tega nai5olj 122 v maju 1935 na 204 milijonov din v maju 1936. Tečaji delniških papirjev popuščajo ter je nazadoval njih indeks od 70'1 na 65'2%. Tečaji zlasti nekaterih državnih papirjev, kakor vojne škode in 7% investicijskega posojila pa so se popravili. Indeks cen na debelo izkazuje v maju povečanje za 3%, od 64 na 67% v primeri z lanskim majem. jasno vidi, kako silno je pritisnila kriza vse zasebne denarne zavode. Konkurzi in prisilne poravnave Potrja se prisilna poravnava, ki jo je sklenila Kmetijska gospodarska zadruga v Bohinjski Bistrici s svojimi upniki, ki plača svojim upnikom 55% njihovih terjatev v 4 obrokih. Kontrolo nad poslova- 4. predlog zakona o ustanovitvi fonda za ureditev domačih tržišč; 5. zakonski predlog za olajšanje likvidacije trgovinskih terjatev v Franciji in 6. zakonski predlog o likvidaciji francoskih trgovinskih terjatev, ki so blokirane v tujini. v barva, plasira ta Ze v 24 urah itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pore. suši, monga in lika domaše perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8. Telefon il 88-74 Z Italijo bo namesto trgovinske pogodbe sklenjen le neki modus vivendi na bazi kompenzacij. Možnost izvoza v Italijo bo sicer dana, toda treba bo uvoziti v enaki vrednosti italijansko blago. Vprašanje pa je, če ima danes Italija takšno blago sploh na razpolago. Romunska trgovinska bilanca proti Nemčiji je bila v preteklih letih redno aktivna, v letošnjem prvem polletju pa je postala pasivna za 6000 milijonov lejev. Nemčija Je namreč znatno omejila svoj uvoz žitaric in živine iz Romunije. Bilanca Romunije pa bi bila še bolj pasivna, da ni Nemčija uvozila petroleja celo več, kakor pa ji je bilo določeno po kvoti. V Švici je sedaj 8185 industrijskih podjetij, ki zaposlujejo skupno nad 310.000 delavcev. Najvažnejši industrijski kantoni so: Zurlch, Bern, Aargau, Basel, Solothurn, Neuenburg, Vaud in Geneve. V Braziliji je bilo letos uničenih okoli 36 milijonov vreč kave. Indeks svetovne trgovine je po podatkih Zveze narodov (pri čemer pa Italija ni upoštevana) v Juniju naraste 1 v primeri z junijem 1935 od 33,2 na 36,2% izvoza v letu 1929. Dobave - licitacije . ptftrt +>rr1'rnvft:\ri »'-l p fr tf- > /* Kralj. banska uprava Dravskcl banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 141,752 do 154,173 (Pesnica— Št. IIj) II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. avgusta ob 11. dop. v sobi 51. tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo 1990 ton malih kock in 3448 metrov robnikov za tlakovanje drž. ceste St. Vid—Jeperca II. javno ponudbeno licitacijo na dan 19. avgusta ob 11. v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana— Kranj v Ljubljani, Slomškova ul. 19. Upoštevale se bodo samo ponudbe, ki bodo nižje od dinarjev 1,150.812—. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zmanjševalno ofert-no licitacijo v skrajšanem roku 8 dni za naslednja dela: 1. dobavo in montažo platnenih zaves, 2. dobavo in montažo lesenega obzorja (školjke) za šolski gledališki oder (tesarsko delo), 3. dobavo in montažo svetlobnih teles in žarnic, 4. dobavo in montažo celuloidnih ščitnikov za vrata, 5. dobavo in montažo emajliranih, bronastih in lesenih napisov. Ponudbe do 11. avgusta do 10. ure dop. je vložiti pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani. >’ Sresko načelstvo v Celju razpisuje II, javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo gradnje opornih zidov na drž. cesti št. 50 na dan 17. avgusta ob 11. uri. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 13. avgu-šta t. 1. ponudbe za dobavo raznega električnega matčriala, do 20. avgusta pa za dobavo 3 električnih motorjev. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 27. avgusta ponudbe ža dobavo trodelnlh obročev. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 15. avgusta ppnudbe zal dobavo gasilskih cevi, gumenih ventilov in obročev ter delov raznih gasilskih aparatov;' do 20. avgusta za dobavo klora in praška za proizvajanje pene ter za dobavo obleke, rokavic, obutve in kocev iz azbesta; do 25. avgusta za dobavo karbida. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 15. avgusta ponudbe za dobavo šamotne opeke, električnega kuhala, raznih svetilk, cevi itd., razne gume, izolirnih vrvic in laka, kompletnih sesalk in rezervnih delov za motorje; do 16. avgusta za dobavo 2000 kosov platna za brisanje; do 20. avgusta za dobavo železnega mini ja, čistega alkohola, ultramarina v prahu itd.; do dne 21. avgusta za dobavo desk za postelje, elektromotorja in peči za nafto; do 22. avgusta za dobavo 100 vreč za kruh; do 28. avgusta za dobavo čopičev, razne barve in laka. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 10. avgusta ponudbe za dobavo morskega svetilnika; dO 12. avgusta za dobavo raznih barv, strojnega olja, železnega laka, barv itd.; do 14. avgusta za dobavo 4Q0 hlodov; do 17. avgusta ža dobavo raznega železa; do 21. avgusta za dobavo zaščitnih svetilk, stekel, ključev itd.; do 24. avgusta za dobavo raznih pisarniških potrebščin; do 25. avgusta za dobavp razne žice.in cevi; avgusta za dobavo električnega-ventilatorja. *'* c*ii- LICItACIJE Ministrstvo 'vojske in mornarice Dne 14. avgusta bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 60.000 kilogramov kartona za tobačno tovarno v Nišu. Dne 18. avgusta bo pri Komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 25 ton bencina; dne 20. avgusta za dobavo raznega materiala za livnico in dne 25. avgusta za dobavo raznega železa. Dne 13. in 17. avgusta bo pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo gumiranega platna, obvezil-nega materiala, gutaperče in 4000 parov usnjenih copat. Pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo dne 10. av gusta ofertna licitacija za dobavo I vpogled.) medi in razne žice; dne 11. avgu- so »Snovino pregledna vprašanja in sta za dbbavo 1,100.000 jekla-preč- ocL^-ovori« na koncu knjige: nika; dne 14. avgusta za dobavo ^ J B raznega Jekla in dne 20. avgusta za dobavo kartona. Dne 14. avgusta bo pri Dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo raznega lesa. Uprava policije v Ljubljani razpisuje nabavo 22 Zimskih plaščev, 49 zimskih bluz, 50 parov dolgih hlač, 20 zimskih kap, 20 prometnih znakov in 2 službeni vrvici, mali, srebrni. Javna ustna licitacija bo dne 25. avgusta ob 11. dopoldne v pisarni poveljnika drž. policijske straže. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na i »g Povpraševanje po našem blagu V ffffffl« 777 — Tel-Aviv: les za zaboje, 778 — Gorica: železniški pragi, 779 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za les, 780 — Praga: posebni modeli lesenih igračk, barvanih in lakiranih, 871 — Salonica: les za barvanje, 782 — Schonbach (Češkoslovaška) : damaščanški javor, 783 — Hamburg: ekstrakt za strojenje kož. Deželni pridelki: 784 — Schonbach: ponuja se zastopnik za živila, 785 — Brno: seme sladke repe. Proizvodi sadjarstva: 786 — Lausanme:' sadje, (marelice, češplje, brošk v e, hrjjške in jabolka), r '■ • 787 — Berlin: oluščena, orehi in neoluščeni, drugo sveže in suho sadje, 788 — Frankfurt na Meni: sveže sadje vseh vrst,