THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo- Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILC.DRU2BE SV^ DRUŽINE V ^^f" ^V^ M0H0WA V	L
- ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEUlNJt,«m u
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 245.
(Official Organ of four Slovenian organizations.) THICAGQ. ILL.. PETEK, 19. DECEMBRA - FRIDAY, DECEMBERS, 1930.
LETNIK XXXIX.
FEDERALNI SODNIK V NEW JERSEYU PROGLASIL 18. AMENDMENT NEVELJAVNIM. — ZADEVA PRIDE V ODLOČITEV PRED VRHOVNO SODIŠČE. — "MO-KRAČI" V POSLANIŠKI ZBORNICI PRIDOBIVAJO NA ŠTEVILU.
Washington, D. C. — 18.
amendment k ustavi Zedinje-nih držav je neveljaven. S to izjavo je presenetil pretekli torek celo Unijo federalni sodnik v Newark, N. J., Wm. Clark. Svojo izjavo naslanja na dejstvo, da morejo samo u-stavne državne konvencije in ne državne zakonodaje ratificirati tak amendment, ki prenese oblast, ki je last ljudstva, na federalno vlado. Ker pa je bil 18. amendment ratificiran samo od državnih zakonodaj, je vsled tega neveljaven.
Ta izjava je vzbudila v Wa-shingtonu živo zanimanje in Podvzeli se bodo nemudno koraki, da pride zadeva v odločitev pred najvišje sodišče. — Med tem pa je dal prohibicij-ski direktor Woodcock naročilo svojim agentom v New Jersey, naj se ne dajo ostrašiti od te izjave in naj nadaljujejo si strogim izvrševanjem svojih Poslov. Stvar je na novo podžgala boj med mokrimi in suhimi. Dočim so prvi gotovi, da bo končna zmaga njihova, so drugi prepričani, da se bo vrhovno sodišče odločilo v prilog prohibiciji. O tem je prepričan tudi "oče prohibicije', Andrew Volstead, češ, da je bila zadeva že ponovno pred vrhovnim sodiščem in jo je to Vedno proglasilo za veljavno.
Bojevniki proti suhaški postavi v poslanski zbornici čim-dalje bolj pridobivajo na svojem številu. Pretekli torek se je temu takozvanemu "beer blocu" pridružilo devet novih članov in znaša zdaj njih število 70. Kakor se je neki poslanec izrazil, bo v prihodnjem kongresu pridobil ta blok še nadaljnjih 25 do 30 Članov, in po volitvah 1. 1932 jih bo pa že toliko, da bodo
V ŠPANIJI ZOPET MIR
Vlada uspela pri svojem delu proti republikanskim revolu cijonarjem. — Prezgodnji izpadi vojaštva v Jaci izja lovil uspeh revolucije, pra vijo voditelji.
Madrid, Španija. — Španska vlada in z njo kralj. Alfonz so za zdaj zopet trdni gospodarji položaja v deželi in revolucionarni voditelji sami priznavajo, da njih stvar ni uspela. Kralj sam, ki se je skrival ves čas, odkar je bilo vsled^ne-mirov proglašeno nad deželo obsedno stanje, se je upal preteklo sredo dopoldne zopet v javnost in se je v odprtem vozu peljal v cerkev, kjer so se opravljale slovesnosti v spo-min južnoameriškega junaka S. Bolivar j a.
Med tem pa je N. A. Zamo-ra, katerega so revolucij onar j i že proglasili za predsednika republike, podal izjavo, v kateri jemlje na svoje rame del odgovornosti za revolucijo in je pripravljen, nositi posledice za njo. Podobno izjavo je podal tudi drugi vodja, I. Maura. Oba priznavata, da so se načrti za revolto pripravljali že.več mesecev.Njih cilj je bil, vreči kralja s prestola in ustanoviti republiko. Ves prevrat pa so nameravali izvesti brez vsakega prelivanja krvi. Delavstvo je imelo glavno vlogo Oklicala bi se po vseh mestih istočasno generalna stavka, vsled katere bi trpelo gospodarsko življenje, in s tem so hoteli prisiliti kralja, da bi sam odstopil. Pričakovalo se je, da bo armada sodelovala.
napad bi se
KRIŽEMJVETA
_Tegucigalpa, Honduraz.
— V tukajšnji areni je neki a-meriški major rešil življenje bikoborcu. Borilec se je spotaknil in proti ležečemu na tleh se je zakadil bik, katei-e-ga pa je major iz gledalske lože v zadnjem trenotku s strelom iz samokresa podrl na tla.
Iz Jugoslavije,
NIČ RAZVESELJIVE DELAVSKE RAZMERE. — RADIO V ŠOLE. — MAŠČEVANJE "VOGLARJEV". — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN DRUGE NOVICE.
Gorje delavstva
Črna, 26. nov. — Žalostne so delavske razmere pri svinčenem rudniku v Mežici in Žr javu. Večje število delavcev _ Berlin,"Nemčija. — Zve- je bilo odpuščenih in še so se za nemških bankirjev je obso-Uirile neprijetne, četudi ne podila delovanje fašistov in je iz- vsem zanesljive novice, da bo
Kamor pride, povsod zbudi zanimanje skupina, ki ja kaže gornja slika. Je to nizozemski zakonski par Mr. in Mrs. Jan Hoppe s svojima dvema otrokoma, ki potuje po Zedinje-nih državah. Slikovite nizozemske narodne noše so šli pokazat tudi v Belo hjšo, od koder izvira gornja fotografska produkcija.
...» uv t.«. ----------------Ta nekrvavi —
imeli moč, da bodo lahko pro-) imd pričeti v ponedeljek po hibicijsko postavo ovrgli. | vgej. gpaniji. Poveljniki v gar-
--o--I niziji Jaca pa so se prenaglili
&IVJA GONJA ZA ROPARJI jn udarili že v petek. Izpad se
ZA UKINITEV PRISELJEVANJA VZD. DRŽ.
Predlog stavljen, da se za dve leti ukine vsako priseljevanje.
—o—
Washington, D. C. — Z gotovostjo se lahko pričakuje, da bodo tekom sedanjega zasedanja kongresa sprejete drastične odredbe za omejitev priseljev anja.Zbornični odbor za imigracijski zakon je odobril resolucijo, po kateri naj bi se ukinilo vsako priseljevanje v to deželo tekom prihodnjih dveh let, pričenši s 1. julijem 1931. Tekom tega časa, govori resolucija, bi se pripustili v deželo poleg obiskoval-
RAZPRAVA 0 SVETOVNEM RAZSODIŠČU
Sidell, 111. — Radio, telefon in brzojav je bil na delu pretekli torek zjutraj pri zasledovanju peterih banditov, ki so v Clinton, Ind., oropali banko za $13,000 in se nato v avtomobi-pognali v beg proti državi Nlinois. Dočim sta jim sledila v začetku samo dva preganjalca, se je njih število čimdalje bolj večalo. Med potjo so motali roparji štirikrat premeniti Avtomobile. Vendar pa so se UsPešno umikali svojim preganjalcem, katere so držali Droč od sebe s streli iz strojnice. Končno pa so bili po 50 tiilj dolgem lovu obkoljeni v tem mestu pri nekem farmar-3u> od katerega so zahtevali, ^a jim izroči Svoj avto. Ko so vi<ieli, da jim pobeg več ne bo ^ogoč, sta dva izmed njih izbila samoumor, med njimi e<Jen 65 let star, T. W. Landry. ostali trije so bili ujeti.
-0-
Najzanimivejše vesti so A»»er. Slovencu, čitajte ga!
je ponesrečil, obenem pa tudi izdal celo zaroto. Izneverili pa so se revolucijonarjem tudi drugi oddelki armade in tako je bilo celo gibanje udušeno.
Točasno je zopet upostav-ljen mir po celi deželi.
-o-
NA ŽELEZNIŠKI PROGI SE
Pristop v svetovno razsodišče pride v razpravo šele prihodnje leto.
Washington, D. C. — Razprava o tem, naj li Amerika pristopi kot članica k svetovnemu razsodišču, kar že več kot leto dni razburja politične duhove, bo še zdaj stopila v o-zadje in prišla na vrsto šele v decembru prihodnjega leta. Tako je odločil senatski odbor za zunanje zadeve z glasovanjem, v katerem se jih je izreklo za odložitev 10 proti devetim.
Božične počitnice članov cev in drugih, ki jih sedanji I kongresa bodo letos precej zakon ne vključuje, samo naj- skrajšane, kakor kažejo raz
javila, da bo podpirala vlado pri njenem finančnem programu.
—	Mexico City, Mehika. — Kakor prihajajo poročila iz sosednje države Guatemala, je v tamkajšnjem glavnem mestu istega imena izbruhnila revolucija, kateri so se pridružile oborožene čete.
—	Šangaj, Kitajska. — Do-znava se," da bo kitajska vlada dovolila tudi po odpravi ekstrateritorijalnosti, da bodo obstojala v glavnih mestih a-meriška sodišča, katerim edino bodo podvrženi ameriški državljani.
—	Riga, Latv.— Izmenjavanje poročnih prstanov pri po-,roki je rusko društvo brezbož-jnikov proglasilo za buržujsko
ustanovo in namerava predlagati, da se izda odredba, po kateri bo prepovedano, izdelovati in prodajati te prstane.
—	London, Angl. — Čimdalje več' brezposelnih šteje Anglija. Dne 8. decembra je bilo njih število 2,307,000, kar je bilo za 1,300 več kot teden preje, in skoraj milijon več kot pred letom dni.
■o-
iz Zidanega mostu. — V celjski bolnici je umrl Jože Stožir, delavec v cinkarni, doma iz Zgornje Hudinje, star 34 let. — V Ljubljani je umrl inženir Bogomir Troha, star 26 let. — V Mariboru je umrla Ivana Fischer, zasebnica, stara 80 let.
-o-
S srpom 45letna delavka Elizabeta K. iz Šmiklavža pri Mariboru je te dni sedela na zatožni klopi v Mariboru, ker je s srpom napadla in poškodovala posestnika Franca Vogrinca, ker je ozmerjal njene otroke, da so "ravbarji". Bila je oproščena.
——o-
Napredek kamniške železnice
Kakor poročajo iz Kamnika, bodo uvedli na kamniški žer leznici namesto lokomotiv na premog, motorne lokomotive.
prišlo v kratkem še do večje redukcije delavstva. Hkrati so se tudi širile vesti, da bodo odpuščeni delavci zopet sprejeti. Da pa vodstvo rudnika ne mara sprejeti odpuščenih delavcev nazaj, je razvidno iz tega, ker sedanjim delavcem kar zapovejo, da morajo v 8 urah tolikd dela narediti. Človeku se zdi, da je v prisilni delavnici. Že do sedaj so imeli toliko dela, da so komaj zma govali, pa jim ga še nalagajo. — Skoro neverjetno so bili presenečeni pred kratkim delavci velikega gozdnega pod- _ jetja grofa Thurna, ko niso,Vožnja, kakor poročajo, bo dobilf plače kakor navadno, f mnogo hitrejša kakor z dose-
ODPOČIL
Waukegan, 111. — Stekleni-čico žganja je izpraznil 37 letni James Murphy in to ga je pripravilo v tako utrujenost, da ni bil nič izbirčen, kam naj položi svojo glavo. In tako jo je položil na tračnico na South ave. na železniški progi North Western. Njegovo sladko sni vanje pa je bilo na surov na čin prekinjeno od strojevodje osebnega vlaka, ki je z veliko težavo ustavil stroj tri čevlje daleč od Murphijeve glave, ko je opazil v luči svetilke na progi ležeče "nekaj". Zaspani Murphy je bil odpeljan pred sodnika, ki pa ga je oprostil potem, ko mu je obtoženec do-
bližji sorodniki ameriških državljanov, in tudi njih število bi ne smelo prekoračiti 50 odstotkov sedanje kvote. — Ta zakonski predlog se ne nanaša samo na Evropo, ampak tudi na dežele, za katere do zdaj sploh ni obstajala nikaka priseljeniška kvota.
■o--
mere. Voditelji strank namreč izjavljajo, da se mora prej kaj ukreniti glede odpomoči za brezposelne, predno se razidejo.
POLOM BANK
Okrog dvajset bank je samo začetkom tega tedna zaprlo vrata širom Unije. Splošna gospodarska kriza je njih nadaljnje obratovanje napravila nemogoče. Od zaprtih bank jih je enajst v North Carolina, dve v South Carolina, dve v Illinois in ostale v drugih državah.
kazal, da ni nameraval spraviti vlaka s tira^, ter da je ob enem državljan oseminštiride setih držav in se torej lahko vleže, kjer mu prija.
SLEPOROJENI IZPRE-GLEDAL
Lansing, Mich. — Koliko je vreden vid oči, bo znal bolj kakor drugi ceniti 25 letni M. Jenkins, ki je pretekli torek prvikrat v svojem življenju do bil pojem, kak je svet v resnici. Na slepem od rojstva so zdravniki izvršili operacijo, ki se je čudovito posrečila. Ko so mu po par dneh odstranili ob vezo z oči, je bil vidno prestrašen ob pogledu na človeška bitja, ki so stala okrog njega, prizor, njemu do zdaj popol noma tuj. Jenkins je oženjen in ima dve leti starega otroka Je znamenit godbenik, ki na stopa na radio.
OBTOŽENEC OBDOLŽUJE POLICIJO
Chicago, 111. — Pred porotniki je stal 19 letni Rudolf He-govic, dijak na Cicero High School, obdolžen, da je 22. maja umoril Mrs. M. Pelletier. V obtožnici tudi stoji, da je obtoženec takoj po umoru priznal vso krivdo pred policijo. Obtoženec pa je obrnil ost napada proti policiji. Izjavil je, da je nedolžen, nasprotno pa, da ga je policija s trpinčenjem skušala prisiliti, da bi umor priznal, česar pa on ni storil in ;udi ni podpisal nikake izjave, in je torej vse, kar se navaja v obtožnici, izmišljotina policije. Obravnava traja dalje. -o-
ITALIJANSKI POLET SE PRIČEL
ampak se je podjetje izgovarjalo, da je zelo slaba trgovina z lesom. Delavstvo se vprašu-. je, kako da mora ubogi delavec za vse trpeti. Pozneje so ugotovili, da ni krivda teh ne-rednosti v vodstvu' Thurnove-ga podjetja, ampak je krivda centrale v Guštanju.
,-o-
Uvedba radio aparatov v
osnovne šole Kakor se poroča iz Suboti-ce, je prosvetni oddelek ban-ske uprave izdal odlok, da se v vseh osnovnih šolah vposta-vijo radio sprejemni aparati, ki naj pomagajo učiteljem pri pouku mladine. Mestne šole pridejo pozneje na vrsto.
o-
danjimi lokomotivami.
-o--
Avtobusni promet
Iz Belgrada javljajo, da bodo po celi Jugoslaviji, zlasti še v krajih, kjer so slabe železniške zveze, upostavili promet z busi.
Ženo je ubil
Pred sodiščem v Sremski Mitrovici je bil obsojen na pet let ječe 191etni Jakov Stojano-vič, ker je svojo 16Ietno ženo zverinsko pretepal in ko mu je hotela uiti, jo je udaril z lopato po glavi, da se je zgrudila mrtva na tla.
——o-
Delavci odhajajo V petek, 21. nov., se je od-Premalo vina	peljalo iz mariborske postaje
Na Dolenjskem imajo še 145 delavcev na zimsko delo v vedno prastaro navado, da ho-'tujino. V Nemčijo jih je šlo dijo ob ženitovanjih fantje'100, v Francijo pa 45. Pri-"voglarit". Navadno pod ok- pravljajo se pa še drugi k od-
hodu za
zaslužkom, -o-
nom hiše, kjer se vrši svatba, toliko časa pojo, dokler jim ne dajo pijače. Ako kje ne do-	Vihar
bijo dovolj, se pa tudi zgodi, | V Ribnici je napravil vihat da se nad gospodarjem ma- na drevju veliko škodo. Veh-ščujejo. — Pred kratkim so|ko sadnega in drugega drevja
Orbetello, Italija. — Italijani ljubijo "show" in teater in več jim je vredno, če se morajo pokazati, kakor pa kaj izvršiti. V tem smislu se je pod-vzel tudi nenavaden polet preko oceana, na katerega so se odpravili preteklo sredo zjutraj. Dvanajst aeroplanov se je istočasno dvignilo v zrak na tukajšnjem letališču. Prvi pristanek bodo napravili v Španiji, v mestu Cartagena, in od tam bo sledila druga, glavna etapa, 1900 milj d&lgi polet preko Atlantika v južno Ameriko. Polet vodi italijanski zračni minister, Italo Balbo, sam.
imeli v Vratni pri Št. Jerneju, pri posestniku Žuliču svatbo. Po stari navadi so prišli fantje voglarit, peli so in tudi •streljali iz pušk, kakor v vojski. Ženin jim prinese tri škafe vina, kruha in potic. Ker je ženitovanje trajalo še drugi dan, so prišli fantje tudi drugi večer in so zopet dobili dva škafa vina in seveda tudi prigrizek. Zdelo se jim je pa, da so dobili premalo in so zahtevali še. Ker pa ženin ni ustregel njih zahtevam, so se spravili na ženitovanjski voz in ga skoro demolirali. Sedaj, pravijo, da bodo fantje voglarili okoli sodnije, kjer pa ne bo ne vina, ne klobas, ampak ričet.
Smrtna kosa
V Tržiču je umrl Ivan Zupan, čevljar v tovarni Peko, star 60 let. — V Ljubljani je j umrl Ivan Mišič, vlakovodja,
je popolnoma prelomilo ali iz-ruvalo. Nekatera drevesa so o-stala brez krone in prazna debla štrle v zrak.
--o-
Stoletnica V Dolenji vasi pri Ribnici so praznovali v nedeljo, 23. novembra, stoletnico posveče-nja župne cerkve sv. Roka. Že v soboto večer so zažigali kresove in streljali ter zažigali umetne ognje. Za ta pomen^ jivi dan je bila cela cerkev prenovljena in preslikana. — Cerkvene obrede je imel ribniški dekan Skubic.
-o-
Slavni violinist Eden najslavnejših svetovnih igralcev na gosli, Španec Juan Manen, je priredil svoj koncert v dvorani hotela Union v Ljubljani dne 3. dec. ob veliki udeležbi ljubiteljev godbene umetnosti.
SfrSB 9
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 19. decembra 1930
(AMERIKANSKI SLOVENEC
The First and the Oldest Slove nian Newspaper in America. Established 1891.
Prvi in najstarejši slovenski |ist ▼ AmerikL Ustanovljen lets 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-IsljkoT U dnevoT po pramikili.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprav*: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Jsleion: CANAL 009t
Att. i:.	<
Naročnina:
.$5.00 _ 2.50 _ 1.S0
El Eeld leto Fa pol leta . fa četrt leta
Za Chicago. Kanado In Evropo:
Ea celo leto ____
[Za pol leta--3.00
Ea četrt leta----- 1-75
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year --------------------------$5.00
For half a year
For three months
2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year---------$6'00
For half a year _ For three months
3.00 1.75
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Bo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredn-|tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo Stevdko^vtednn |Včas do četrtka dopoldne.-Na dopise brez podpisa se ne ozira.-Roaopisov Uredništvo ne vrača. ___
the'post office at
Entered as second class matter November 10, 1925, at (Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__
Obsodba kapitalizma
Praški nadškof Franc Kordač je dovolil razgovor g. Alojziju Huspeku, zastopniku mednarodne kinematografske vzgojne zveze, ki je daleč izven češkoslovaških meja vzbudil naj živahnejše časopisne komentarje.
Odličen zastopnik Češkoslovaške Cerkve, čeprav je ze v letih, je vendar po duhu popolnoma mladosten. Le poglejmo
njegove izjave:
"Protestanti so v dobi njihove lažne reformacije zaradi tega tako hitro napredovali, ker so se takoj s pravim razumevanjem poslužili tiska, ki je bil prav takrat iznajden. Nekaj podobnega se danes more reči o iznajdbi filma. Ko bi bil sv. Pavel danes na svetu, bi se ga brez dvoma poslužil kot najboljšega propagandnega sredstva za širjenje idej. To so spoznali tudi boljševiki, ki žanjejo ogromne uspehe ravno s po močjo kinematografske propagande. Poznate ruske filme? Popisujejo vam človeško bedo tako nazorno in živo, da mora gledavec, tudi če je ne občuti, biti prepričan o nujni potrebi, da se izboljša sedanji družabni red. Žal, da katoličani premalo pojmujemo pomen filma. Katoliška kinematografija se ne sme omejiti na nekaj svetniških biografij, kakor sedaj dela, in par enoličnih zgodovinskih storij, ampak bi morala poseči v življenje in se pred vsem baviti s perečimi socialnimi vprašanji."
Ko se je msgr. Kordač dotaknil socialnega vprašanja, je določneje o tem aktualnem problemu razvil svoje nazore.
"Mi živinio v stoletju kapitalizma, ki je povzročil pavpe-rizem, to je splošno obubožanje delavnega razreda. Trpe pa revščino in pomanjkanje katoličani prav tako kakor socialisti in marksisti. Ljudski množici ne manjka samo materijel-nega kapitala, ampak tudi duhovnega, in to jih vodi v obup. Pod vplivom vojnega in povojnega materijalizma je človeški duh bil potisnjen k tlom. Cut človečanstva in ljubezni pa je propadel. Mi smo v nevarnosti, da zapademo v temo barbarstva. Zato je treba, da iščemo prenovljenja in pomlajenja sredi propadajoče civilizacije. Kakor je v gotovem času kli-ca«krščanstva prinesla prenovljenje grškega in rimskega sveta, tako mora tudi moderni čas s pomočjo krščanstva doživeti prenovljenje svoje propadajoče kulture.
Kristus je rekel apostolom: 'Vi ste kvas.' Govoril je o gorčičnem zrnu, iz katerega zraste veliko drevo. Cisto drugačno zrno je bil socializem, usoden kvas je boljševizem. Ruski boljševiki dobro vedo, da so sedanje socialne prilike najboljši teren, da ga prekvasijo s svojimi idejami.
Mi živimo v dobi sebičnosti in propadanja. Ta propad se vrši največ pod vplivom nemoralnega kapitalizma, nakopičenega od oderuhov in špekulantov, ki so se združili v banke in kartele. Ves kapital, ki leži neizrabljen, je sad rodovitnega dela delavskih rok in inteligence uradnikov. Mesto, da bi služil napredku, je postal glavni vzrok obubožanja in propadanja. Sem brez predsodkov proti kapitalizmu, a hotel bi, da postane kapital zopet rodoviten in da oplemeni delo. Pravičen gospodarski zakon je bil dan človeštvu na prvih straneh starega testamenta. Tam stoji napisano: 'Bodite gospodoval-ci in ne hlapci!' Danes pa ne vlada red, ampak kaos.
V čigavi službi je danes vsa človeška razumnost? Vdi-njana je kapitalu in materiji. Kapital se je polastil vseh domen človeškega duha: Tehničnih iznajdb, znanstvenih odkritij, novih metod dela. Tako se vse tisto, kar bi imelo prinesti človeku blagoslov, spreminja v njegovo prokletstvo. Nisem
sovražnik stroja, vem kaj more doprinesti k napredku, toda oni delavci, ki so v Londonu razbili prve stroje, so s pravilnim prividom zrli v bodočnost, ko jim bodo taiste mašine nekega dne odvzele kruh, nje same pa pahnile v revščino in obup.
V cvetoči industriji in tehniki ne vidim v resnici še nobenega napredka, dokler je človek, ki bi moral biti gospodar, v resnici njen suženj in dokler ni stroj tisti, ki služi človeku, ampak je človek suženj stroja.
Človek ima svobodno voljo. Ima razum in pamet. Zene ga za napredkom. A to, kar se danes imenuje napredek, zastruplja množico duševno in moralno. Ena prvih poglavitnih dolžnosti države je, da vzgaja človeštvo k pametni demokraciji in da mu dvigne dušni in umski nivo. Javna blaginja mora biti najvišji zakon države.
Celo Marx, čeprav je veroval v egoizem kot bistveni pogon življenja, je napisal: 'Denar ne rodi otrok!' Naš čas pa ne razume nenravnosti obresti. Reven človek je danes igrača oderuhov, ki nočejo priznati, da ima tudi najbolj reven človek pravico do življenja, kruha, obleke in do družine. Kdo more danes zagotoviti delavcu, da bodo imeli njegovi otroci jutri kaj jesti in da jim ne bo treba trpeti pomanjkanja kakor ga trpe danes.
Hvala Bogu, da so tudi med kapitalisti ljudje, ki poznajo revščino svojih delavcev in .jim priznajo njihove upravičene zahteve. So nekateri, ki razdele sad skupnega dela in grade prostorna stanovanja, kopališča, čitalnice itd. Toda kaj so ti nekaterniki v primeri s splošnim marazmom materializma!
Mi se danes nahajamo na preokretu zgodovine, kakršnega še ni bilo od preseljevanja narodov. Preseljevanje narodov je razrušilo grško-rimski svet. Tedaj je krščanstvo vstale iz morja prelite krvi. Veliki dogodki vstajajo često iz krvavih konfliktov. Taki predznaki 'velikih idejnih borb so tudi danes, ko Sovjeti z vsemi silami skušajo zanetiti svetovno revolucijo in priklicati nad Evropo katastrofo, ki bi zrušila vse dosedanje idejne temelje.
Gorje narodom, katerih državniki ne predvidevajo te katastrofe. Gorje narodom, katerih državniki sicer vidijo grozečo nevarnost, a ji ne posvečajo zadostne pažnje. Naš čas je zrel za svetovno revolucijo. Ako ne bodo vladajoči in kapitalistični krogi sprejeli krščanstva, bo ves svet ugonobljen v rdečem morju ognja in krvi."
Naravno je, da so ta markantna izvajanja praškega nadškofa izzvala najrazličnejše komentarje. Izjave nadškofa je v celoti ponatisnil tudi vatikanski "Osservatore Romano".
Jesen se poslavlja prav lepo in mirno od nos. Z delom gre tudi tukaj bolj srednjo pot. Veliko jih je," ki hodijo brez dela okolu. — Štorklja se tudi v naši naselbini tu pa tam kaj oglasi. Svoja darila je zadnje čase prinesla Mr. in Mrs. John Fortuna, krepkega sinčka. Dalje se je še oglasila pri Mr. in Mrs. Nick Jenko, kjer je tudi pustila brhkega dečka ter pri Mr. in Mrs. John Jereb, kjer jih je tudi obdarila s fantkom rdečeličnim. Castitamo srečnim starišem. Njihovim mladim nagajivčkom pa želimo krepkega zdravja. Pozdrav vsem.
Faran in naročnik.
-O—-
PRIPRAVLJAMO SE
GLAS IZ ROCK SPRINGSA
Rock Springs, Wyo.
Vsem bralcem tega dopisa in lista želim prav vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Javno se moram zahvaliti v prvi vrsti našemu bivšemu in nepozabnemu g. župniku Dr. J. L. Zaplotniku, za njegov do-
mi farani, župnije sv. Cirila in Metoda v Rock Springs, Wyo., še vedno pričakujemo dragega nam župnika in ustanovitelja te fare, Rev. Antona Shif-rerja, ki se sedaj zdravi v St. Mary bolnišnici v Milwaukee, Wis. Naša fara je še vedno na njegovem imenu in mi upamo, da kadar bo toliko okreval, daj
pis v Amerikanskem Slovencu faJ^moffe priti naz^' da z dne 10. dec. št. 238. To solbo'tudl pnsel m VSe V red sPra' resnične besede in gospoda Vfei dobro poznamo, da je resni-
čen, se ne laže in nikogar krivo ne sodi. Resnica je, da posebno mi • starejši žalujemo, ker nas je moral zapustiti in iti od nas, ker on je res pravi skrbni duhovni oče, dober gospodar in zvesti pastir svoji čredi. Iz vsega srca privoščimo sedaj gospodu, da je na svoji fari srečen, veliko bolj je pa srečna fara, ki ima takega župnika. Vam pa spoštovani bivši naš župnik Dr. J. L. Zaplotnik kličemo in vas prosimo, da še pišete, ker so vaši spisi podučni in vredni, da se za nje zanimamo. -— Imamo pa še eno prošnjo, da ako bi šlučajno imeli priliko, in bi se kje dobil duhovnik zmožen našega slovenskega in angleškega jezika, da bi morda rekli za nas kako besedo. Sicer pa
. j'viL Ako bi pa slučajno ne mogel tukaj shajati sam, ker je sedaj res preveč dela za enega, bi pa lahko imel svojega pomočnika, kaplana. Tako si mislimo mi, priprosti. Na gospoda zaupamo, da kadar bo toliko pri moči, da nam bo že skusil pomagati in nam pre-skrbel vrednega naslednika, ako bi sam ne mogel priti, kar pa Bog ne daj, ker mi nikakor ne moremo verjeti, da bi nas on kar tako zapustil.
Hvaležni pa moramo biti Bogu, da vsaj brez duhovnika nismo. Priznamo pa, da je tudi ta gospod za nas skrben in napravi vse, kar je v njegovi moči.
D6čki društva Sv. Imena Jezusovega se pridno pripravljajo pod vodstvom Franka Ple-mela za lepo igro, katero bodo imeli v cerkveni dvorani.—
So. Chicago, 111.
Da, res. Pripravljamo se. Kje se pa sedaj ne pripravljajo, ko se naifn na sneženih perutih približuje najveselejši praznik, ki je četudi sredi mrzle zime, vendar gorak. Go-rak božje ljubezni, da reši človeštvo grešne mrzlote. — Res vse se pripravlja. Otroci se pripravljajo in pridno molijo, da bi jim Miklavž kaj prinesel za praznike. Gospodarji se pripravljajo in urejajo sedaj to sedaj drugo pri hiši in pričakujejo boljših časov. Gospodinje pa tudi ne drže rok križem. Kako bi jih, ko je vsepovsod dela čez glavo. V hiši se mora za božične praznike vse svetiti. Ne sme biti prahu na nobeni polici v nobenem kotu. Vse se mora bliščati v božičnem sijaju, kakor se svetijo zvezdice na jasnem nebu, ki za božične praznike tako radovedno pogledujejo na nas zemljane, ki' se pehamo in potimo za ta borni kruhek, o praznikih pa tudi za potice. Pa tudi za potice. Kdo bi si jih pač ne privoščil, ko so pa tako dobre. Pa naj bodo medene, ali orehove, ali pa magari oc-virkove. Samo fižolove še nisem jedel.
Za božič se naši rojaki skrbno pripravljajo, v prvi vrsti pa za svojo vlogo Miklavža, ki jo bodo igrali. Miklavž je postal letos sicer bolj mršav, ker se ravna po razmerah, ki vladajo, vendar pa izginil s sveta kljub temu še ni. To lahko povedo trgovci, katerim se je trgovina v tem času bolj ali manj povečala. Imamo v So. Chicagi več slovenskih trgovin, katere priporočamo rojakom pri njih miklavževanju. V prvi vrsti naj omenimo eno trgovino, ki bi jo lahko imenovali pravi 'Department store', kajti v njej se vse dobi, kar potrebuješ. Od šivanke do če-bules od čebule do klobase in od klobase tja gori do radio. Je to trgovina bratov Gabriel na 9734 Ave. L. Pojdi v tisto trgovino, se boš sam prepričal. Med tem, ko boš izbiral, ali pa izbirala, kake klobase bi kupila za večerjo, domače kranjske, ali pa krvavice, ti bo Gabriel zaigral na viktrolo lepe slovenske komade, poskočne polke, počasne valcerje in ljubke pesmice. Gabriel ima
namreč toliko slovenskih rekordov, da jih prodaja in si jih lahko pri njem izbereš. Ko se boš . naveličala poslušati Viktrolo, ti bo odprl radio, katerih ima dve vrsti, namreč Columbia in Philco, in jih tudi prodaja, in sicer za gotovino ali na obroke. Letos lahko vza-meš, plačevati pa pričneš šele drugo leto. Ko boš na radio poslušala "jazz", ti bo Gabriel natresel v žakeljček dobre ajdove moke za žgančke ali pa potico; obenem ti bo pa pokazal še nekaj drugega, namreč, da prodaja tudi vse vrste zlatnino in dragulje, kakor zapestnice, ure, prstane itd. — Predno pa boš šla ven, ti bo ponudil še koledar Ave Maria, da ga boste doma lahko zvečer čitali. Ali ni to pravi "Downtown Department [Store"?	'	(Ogl.)
Društvo Najsv. Imena se pri nas še nikoli ni tako pripravljalo za božične praznike, kakor se letos. Kakor je menda že skoro vsem znano, dobijo vsi slovenski otroci v starosti od 2 do 8 let v naši cerkveni dvorani božične darove. Malo težko nam je bilo dobiti Miklavža, ker ga nismo še nikoli imeli, je zato dolgo časa odlašal in premišljeval, ali bi prišel ali ne, nazadnje se je vendar dal preprositi, da nam je obljubil, da pride z vsem svojim spremstvom in z različnimi darovi za naše male. Stariši slovenski, upoštevajte te vrstice in ne branite svoji mladini v nedeljo, 21. dec., v cerkveno dvorano. Pa tudi vi pridite, z njimi. Pa tudi starejši otroci lahko pridejo v dvorano. Seveda, Miklavž bo potem izbral le bolj ta male, katere bo obdaroval. Le ako bo kateri čez starost osmih let posebno priden bo tudi kaj dobil. Vse je tako razdeljeno, da se otroci ne bodo nič prepirali med seboj, ker bodo vsi enako obda
MM
Ni naletel na pravega: —
Mlad časnikar je napravil izlet na deželo in na polju naletel na kmeta, ki se mu je zdel omejen in neveden. Ustavil se ter mu voščil dobro jutro. Lepo jutro imamo, kaj ne, ga je ogovoril. Prav lepo, je odvrnil kmetič ter se naslonil na vile, a danes bomo imeli še dež. Tako? Iz česa pa to sklepate? je oveseljen vprašal mladi žurna-list ter brž vžel svinčnik v roko. Gotovo se ravnate po pregovoru: Rdeča zarja, pastirja opozarja, kaj ne? O nikakor ne, je odvrnil kmet, pač pa sem sinoči radio poslušal in pa vsi današnji jutranji listi imajo to napoved.
Radovedna: — Ali me imaš pa tudi rad, Rajko?
Da dragica. . Ali me imaš strašno rad?
Da, dragica.
Ali me imaš tako rad, da si že čisto nor
Seveda — kako naj bi te imel drugače rad?
V šoli: — Učitelj: Sedaj sem vam na zgledih razložil, kaj pomeni beseda odgovornost. Ali mi zna kateri povedati še kak nov zgled?
Francelj: Da. gospod učitelj. Meni so se na hlačah potrgali vsi gumbi razen enega. Sedaj nosi ta gumb vso odgovornost ! , $ Jl;
Občutljiv zet. — Zakaj Pa ste vašemu psu rep odsekali-— Nisem mogel prenesti, da je od veselja z repom mahal če je prišla tašča na obisk.
Skrb. — Stric: No, Mihec,
? —
Mihec: Prav nič! — Stric: Kako to? — Mihec: Ker moram ves čas misliti, da jih bo kmalu konec in da bom moral spet v šolo.
lovam.	-iJse veseliš šolskih počitnic
Za vstopnino, kakor je bilo I,,., ^	1
že zadnjič omenjeno ^e ne bo računalo nič. Vsak otrok bo pa puščen v dvorano samo v spremstvu svojih starišev ali svojih varuhov. Otroci, ki bodo hoteli priti sami v dvorano brez nadzorstva starišev ali .varuhov, ne bodo prišli notri, ker bodo na vratih že take osebe, da se je lahko nanje zanesti. Zato stariši, pridite sami z otroci v dvorano. Začetek vse prireditve je ob 7 :30 zvečer. Pridite vsi. Več ko vas bo, večje bo veselje vaše in vaših o-trok. Na svidenje.
Novinar.
Raztresen. — Gost v hotelu jezno: Tu prinašam eno stenico, katero sem ravnokar našel v moji postelji! — Ravnatelj hotela, ki je zaposlen, raztreseno: Najdene stvari oddajte, prosim, pri vratarju!
KRATKE MILWAUSKE NOVICE
Milwaukee, Wis.
Zadnji teden nam je nemila smrt ugrabila iz naše -srede Heleno Obravac. Pokojna je doma iz Metlike, stara nekake 35 let. Umrl je tudi John Mohor, doma iz Novega mesta v starosti 45 let. Dalje je nam smrt ugrabila tudi 41 letnega John Kosa, doma iz Mozirja na Štajerskem. Želimo pokojnikom, naj bi jim svetila več-
Odkritosrčnost. — Anželj le bil tožen, da je raz,žalil svojega soseda. Sodnik je hotel vedeti, ali mu je rekel lažnik ali hinavec.
Oboje, je priznal odkrito.
Morda ste ga psovali celo s tatom ?
Ne, to sem mu pa pozabil P0' vedati.
na luč. Prizadetim sorodnikom in prijateljem pa naše sožalJe-Na bolniški postelji se nahaja v bolnici dobro znani rojak Math Pugel. Bog daj, da bi kaJ kmalu okreval in prišel domoV-
Poročevalec.
Nikolaj Ljeskov:
PUŠČA VNIK IN NJEGOV LEV
Utegnilo je biti približno tristo let po Kristusovem rojstvu, ko je živel na Vzhodu bogat mož, po imenu Gerasim. Imel je mnogo hiš in vrtov, nad tisoč sužnjev in suženj in veliko množino vsakovrstnih dragocenosti. Perasim je menil, da se mu ni ničesar bati, toda tedaj je nenadoma hudo zbolel in bi bil za tem kmalu umrl. Tedaj so se obrnile njegove misli v drugo smer, kajti izprevidel je, kako kratkotrajno je človeško življenje, ki mu prete od vseh strani bolezni in življenja ni mogoče odkupiti z nobenim bogastvom. In potemtakem bi bilo kar gotovo pametnejše, če člo-
vek že pred smrtjo razdeli svoje bogastvo, da ne bi potem, ko pride starost, nastali kaki prepiri ali pa bi se morali ljudje še celo po njegovi smrti prav-dati med seboj.
Gerasim se je začel sedaj'takoj posvetovati z različnimi ljudmi, kaj in kako bi ukrenil. In svetoval mu je ta tako, drugi zopet drugače, vendar ni bilo nič po Gerasimovi misli.
Slednjič je govoril o tem tudi z nekim kristjanom, in le-ta mu je svetoval:
"Najboljše storiš, ako napraviš s svojim bogastvom tako, kakor nam je velel Jezus Kristus. Podari svojim sužnjem
svobodo in razdeli svoje imetje tistim, ki trpe vsled svoje siro-maščine. Ce storiš, boš našel mir."
Gerasim se je ravnal po tem nasvetu — postal je kristjan in razdelil svoje bogastvo ubogim; toda kmalu nato je moral spoznati, da je bilo poleg tistih, ki jih je obdaroval, še mnogo drugih, ki ničesar niso imeli in katerim tudi sam ničesar več dati ni mogel. Ti pa so ga obsipali z [očitki, ker ni umel svojega imetja tako razdeliti, da bi bilo za vse dovolj.
To je Gerasima grizlo. Bolelo ga je, da so ga eni grajali, dočim so se mu drugi zopet po-smehovali, ker je preje živel v preobilju, sedaj pa, ko je vse razdelil, sam otepa revščino ter je svoje dediče sicer oškodoval, a nikakor ni pomagal vsem re-
vežem.
' V Gerasimovi duši je nastala zaradi vsega tega velika zmeda in zdajči je sklenil, da se u-makne nadaljnemu nadlegovanju svojih dedičev ter se izseli iz gosto naseljenih krajev v puščavo. Puščava pa je bila divja, noben človek ni prebival v njej, samo zveri so se potikale po njej, in po njenem pesku so lazile kače.
*
Tako je tedaj hodil Gerasim po vroči puščavi in seveda čutil, da je tu boljše. Kajti najsi tudi je bilo pusto in strašno, vendar ni bilo nikakih dedičev, ki bi ga grajali in preklinjali, nikogar, ki br ga zasmehoval ali obsojal, ker je ravnal tako in ne drugače. V njegovi notranjosti je nastal mir, kajti izpolnil je Kristusovo besedo: "Razdaj vse in
hodi za menoj," in za nič več mu ni bilo treba skrbeti.
Kmalu nato je našel Gerasim pod -neko skalo majhno votlino, nanosil vanjo dračja in se v njej udomačil.
Dasi je bilo sedaj Gerasimo-vo življenje blaženo, mirno in pokojno, je vendar veliko trpel zaradi pomanjkanja jedi in pijače. Z veliko težavo je naše! tod in tajn nekaj užitnih koreninic; po vodo pa je moral hoditi na studenec. Studenec je ležal daleč v puščavi, in vsakokrat, ko se je Gerasim do sita napil in se vrnil do svoje koče, je njegovo suho grlo že zopet hlepelo po vodi, da, potem je hotel zopet piti, in njegove moči so vidno pojemale. V bližini vode pa ni bilo primernega mesta, kjer bi mogel najti zatočišče.
Te muke ne bom mogel več dolgo prenašati, je mislil Gerasim nekega dne, ko je bilo posebno vroče. Kajti če zlezem iz svoje votline, me bo ugonobila vročina, tu bom pa moral brez vode umreti od žeje, in pri tem nimam ne vedra ne buče ne kakoršnekoli druge„ posode, v kateri bi mogel nositi vodo. Kaj mi je sedaj še storiti? Grem, je preudarjal Gerasim, da se na studencu zadnjič do sita napi-jem in tam umrjem.
Ko je Gerasim to sklenil, se je nemudoma odpravil proti studencu, med potoma je pa zadel na sledi v pesku, kakor bi bila šla pred kratkim tod mimo karavana z osli in kamelami... Ozrl se je okolu sebe in opazil, da je nedaleč od njega ležal velblod, ki ga je raztrgala roparska zver, blizu njega pa se
je valjal še živ, toda zelo oslabljen osliček, ki je težko diha1' krčevito brcal z nožicami 111 premikal šobo.
Mrtvega velbloda je Gerasi«j pustil in se obrnil k osličku, k1 je utegnil ostati živ. Saj jo bila samo žeja, za katero je skoraj poginil, kajti gonjači karavane niso vedeli, kje bi našli vodo. Preden umrjem sam, hočem poizkusiti, da olajšam trpljenje uboge živali.
(Dalj'1
Kaj je sreča.0-— Papa, kaj j« zaroka?	, i.i,,
Ce skleneta fant m <1^ stopiti pred oltar in zlesti v /a
konski jarem.	,
pravi dobiti ko
Kaj se pa šarico?
To se pravi
srečo.
, da je imel fant
Petek, 19. decembra 1930
Stran 3
W>OOOCK><><><>OK>0<K><>0^^
OOOOOOOOOOOOOOtK
Družba
oooooooooooooooo
>ooooooooooooooo<
sv. Družine
xxtoooooooocooow
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah	Jollet. 111.
Severne Amerike	7
Naše geslo: "Vse za vero. dom in narod; vsi za enega, eden n
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Jolirt, IiL L podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, IIL Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, IIL Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 - 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, IIL Jacob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, IIL
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, P«. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL
lllllHlil»UllilllUIIIH!IIHilHU!lHI!IH!IIIBII iZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D.
Člani, h koncu vas še enkrat opominjam, pridite vsi na sejo v nedeljo, dne 28. dec.— Voščim vsem članom in članicam vesele božične praznike.
S pozdravom,
Louis Martincich, tajnik. -o-
Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $67,634.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta.
ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE1
"_______—-" "
O{>ooo0oOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Radostne in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo lete želi vsem glavnim uradnikom (ci), vsem uradnikom (cam) krajevnih društev, kakor tudi vsemu cenjenemu članstvu Družbe sv. Družine!
UREDNIŠTVO GLASILA D. S. D.
SS
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA D. S.
D.
Joliet, 111.
t
Slavna društva in cenjeno članstvo:—
Kakor Vam je že vsem dobro znano, da naša slavna Družba sv. Družine začne s 1. januarjem 1931 poslovati s centralizacijo, katera je bila sprejeta in odobrena na zadnji konvenciji, to je, da bo za naprej vodila tudi bolniško zavarovalnino Družba sv. Družine sama in bo plačevala iz centralne bolniške blagajne splošno bolniško podporo.
Radi tega uljudno prosim cenjene društvene tajnike in tajnice, da se požurijo in pošljejo imena-vseh članov in članic svojih društev in pa za koliko bolne podpore se želijo zavarovati in pa pristopnino do dne 20. decembra t. 1. na glavnega tajnika DSD., da se potem gl. tajnik lahko pripravi in si Vse uredi za poslovanje centralnega bolniškega oddelka, uredi sistem poslovanja in razpiše asesment za mesec januarij 4 podrejena društva, tako da se bo vodilo vse v najlepšem ledu.
VOŠČILO!
Obenem tem potom voščim vsem glavnim uradnikom (ci), Vsem uradnikom (cam) vseh podrejenih društev ter vsem posameznim članom (cam) in njih dragim družinam prav radostne, zadovoljne božične praznike ter srečno, zdravo in u-speha polno Novo leto 1931! Naj Vas ljubi Bog blagoslavlja s svojim božjim blagoslovom tako za velike božične praznike, kakor tudi v prihodnjem nastoplem letu 1931. Daj Bog, da bi bili vsi zdravi in veseli in da bi na pošten način preživeji sebe in svoje družine in da bi mnogo napredovali na društvenem polju. — S sobratskim pozdravom Vaš
Geo. Stonich, gl. predsednik D.S.D. -o-
IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D.
Joliet, 111.
Dragi mi člani in članice D.S.D.:—
Pred par številkami našega glasila sem apeliral na vse '•lane in članice naše organizacije DSD. glede centralnega bolniškega podpornega oddelka, kateri bo pričel poslovati
clne 1. januarja 1931.	.
V tisti številki sem tudi vas prosil za vašo naklonjenost K tem, da se bi tajniku ali tajnici naznanili, v kateri razred Se bote zavarovali za bolniško podporo, tako da bomo imeli v?aj do 20. decembra t. 1. vse urejeno in vpeljano.
Predragi mi člani(ce) ! Moja prošnja je bila zopet u,-slišana. Do zdaj so mi vsi tajniki in tajnice naznanili, da vsi flani in članice njihovih društev so jim šli tako lepo na roke brez vse sitnosti so se lepo naznanili in bili jako zadovoljni.
O, kaj ni to lepo, da se mi tako zadovoljno razumemo? ^uvnotako kakor ena dobra družina. Vsi smo vneti do eden ^uzega; kakor oče ali mati rečejo ali prosijo sinove in hčere, h'ecej so pri volji njihove prošnje uslišati in spolniti in pri tem pa oče ali mati sami ne vedo, kaj bi potem storili za njihove otroke.
Ravno tako sem jaz kot tisti oče. Večkrat sem že vas iH'osil za kako uslugo in naklonjenost in vsakikrat je bila mo-3fl Prošnja uslišana, in ravno tako se jaz počutim pri srcu, da
ne vem, kaj bi storil za vas. To pa vam obljubim, da ,J°m vedno gledal in delal, kolikor mi bo mogoče za napredek kaše dične organizacije D.S.D.
Še enkrat se vam vsem prav močno zahvalim in vsem clanom in članicam ter vsem vašim prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno, veselo, zdravo in Zadovoljno Novo leto. Da bi vam vse primanjkljaje, katere fete v tem letu potrpeli, novo leto 1931 te težave olajšalo. Bog ha* blagoslovi!
S spoštovanjem in pozdravom ostanem vaš udani za navedek D.S.D.	Frank J. Wedic, gl. tajnik.
Prijatelji! Družba sv. Družine Vam kliče: Dobrodošli!
Joliet, 111.
Vse člane našega društva vabim, da se udeležijo naše 12. seje v tem letu v nedeljo, dne 28. decembra, v Slovenia dvorani zgoraj točno ob 1 uri popoldne. Ker je to letna seja, je zato dolžnost vsakega člana, da se te seje udeleži.
Nadalje prosim članstvo, da bi vsi plačali asesment meseca decembra in najkasneje do 28. Kdor pa ne more plačati, da ne bo potem rekel, da ni vedel, ali se kako drugače izgovarjal, ker tajnik društva se mora ravnati po pravilih. To velja za vse člane in članice našega društva, ki so v Jo-lietu, ali pa, ki živijo zunaj našega mesta, da morajo imeti plačan ves asesment za celo leto, potem bodo dobri člani in članice.
Kakor je že zgoraj povedano radi seje, bo res veliko važnih reči na seji za urediti in rešiti. Zato bi bilo prav, da se res vsi udeležimo te važne seje. Na tej seji bo tudi volitev odbora za prihodnje leto. Jaz upam, da boste to vabilo na sejo člani in članice upoštevali in se povabilu tudi odzvali, da bo na seji velika udeležba.
Zadnja naša seja je bila tudi precej dobro obiskana in se je sklenilo, da naše društvo zopet priredi maškeradno veselico na pustni torek zvečer, to je dne 17. februarja prih. leta. Za to veselico vlada jako veliko zanimanje, ker so že do sedaj bile obljubljene velike nagrade. Kaj bo pa še? — So-brat Frank Wedic, gl. tajnik DSD., daruje nagrado (Door prize) $10.00, Frank Skidel $5.00, prva nagrada; Joseph Gersich $5.00, druga nagrada; George Stonich $5.00 za tretjo nagrado; John. Petrič $5.00 za četrto nagrado; John Zaje $3.00 za peto nagrado; John Russ $2.50 za šesto nagrado; Louis Martincich $2.50 za sedmo nagrado; Ant. Kun-štik $2.00 za osmo' nagrado, Joseph Hrvat $2.00 za deveto nagrado; Filip Živec pa za deseto nagrado "Mystery package". Bo pa še več drugih nagrad, o katerih bomo še pozneje poročali. Vemo pa, da ako bomo dočakali, da se bomo na pustni torek naplesali dovolj, ker bo na veselici igrala godba, ki jo bo vodil naš sobrat Rudy Dichman. Zato se pa le pripravite za tisti večer, ker to bo res nekaj posebnega.
IZ URADA DR. SV. CECILI-JE ŠT. 12 D.S.D.
Joliet, 111.
Vsem članicam društva sv. Cecilije št. 12 DSD., katere niso bile na glavni ali letni seji. ki se je vršila v nedeljo, dne 14. dec., naznanjam, da so bile v odbor za prihodnje leto izvoljene sledeče odbornice:
Predsednica je Anna Nema-nich, podpredsednica Elizabeth Znidaršich, tajnica Rose Bahor, zapisnikarca Anna Je-riša, blagajničarka Jennie Ne-manich. ' Nadzornice so sledeče: Frances Zelko, Antoinette Wedic, Elizabeth Petrič. V bolniški odbor pa so izvoljene: Jennie Bambich, Mary Kun-stek. Rediteljica je Frances Laurich.
Nadalje naznanjam vsem članicam, da naj plačajo vse mesečne prispevke do nedelje 28. dec. Z omenjenim dnem bomo knjigo za poslovno l%to 1930 zaključili, da bo mogoče sestaviti pravočasno celoletni račun. Zatorej še enkrat, katera dolguje, naj poravna do omenjene nedelje. — Članice ste tudi lepo vabljene na prihodnjo sejo dne 11. januarja, ker se bo na tej seji prebral celoletni račun. — Vesele božične praznike, srečno in veselo novo leto voščim vsem članicam našega društva in vsem članicam in članom DSD.
Rose Bahor, tajnica, 1219 N. Center St. -o-
kaže s tem, da je suha veja pri društvu.
Prihodnji mesec dobi vsak član in članica po dve vstopnici za društveno veselico, ki bo prvo nedeljo meseca februarja. Ena vstopnica je za člana, drugo naj pa vsak član skuša prodati in na ta način pripomore do boljšega finančnega uspeha veselice.
Z bratskim pozdravom,
Steve Fojs, tajnik. -o-
^<KH>0K><><><>0<>0<KK><>^
Our Young DSD j
IZ URADA DRUŠTVA SV.
DRUŽINE ŠT. 11 D.S.D.
Pittsburgh, Pa.
Tem potom poživljam vse člane, da se za gotovo udeleže prihodnje seje dne 21. dec., ker bo to glavna letna seja in se bo na tej seji volil novi odbor za prihodnje leto. Pomnite, da kdor se te seje ne udeleži, se ga bo kaznovalo z globo 50c. Izjema je le delo in bolezen.
Nadalje prosim cenjeno članstvo, da poravnate kar dolgu-jete na zaostalih asesmentih, da bo tem lažje izdelati letne račune. Obenem tudi opominjam članstvo, da se že enkrat odvadijo stare navade in čakajo za plačati r.sesment po dva, tri ali štiri mesece. Skrbite, da boste asesment redno plačevali vsaki mesec, kakor mora biti vsaki mesec poslan na glavni urad. Taka točnost bo v korist vam, društvu, in delo se tajniku olajša. — So-bratski pozdrav vsem članom družbe sv. Družine in čitate-ljern Amer. Slovenca.
John Flajnik, tajnik.
IZ URADA DR. SV. IVANA KRST. ŠT. 13 D.S.D.
Chicago, 111.
Tem potom poživljam članstvo našega društva, da se pol-noštevilno udeleži prihodnje mesečne seje, ki se vrši četrto nedeljo v mesecu decembru, to je dne 28. dee., točno ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Poleg drugih važnih reči bo tudi volitev odbora za prihodnje leto.
Pri volitvah naj vsak voli takega kandidata, za katerega je prepričan, da bo delal v korist društva in DSD. Navad no se voli svojega prijatelja, ki je dostikrat nezmožen, potem se pa zunaj govori, zakaj ta in ta ni izvoljen. Naj pri volitvah nihče ne gleda na osebno prijateljstvo, ampak na sposobnost. — Bodimo složni, ker s tem si bomo ohranili u-gled. S prepirom delamo le na korist onih, ki so nam nasprotij ni. Zato pa pridite vsi na sejo. j Kdor se te seje ne udeleži, po-
čudna potnika. — Nedavno sta se pripeljali po železnici v živinskem vagonu v posebnem zaboju v Trst dve goski. Na zaboju je visela tablica z napisom: Cenjeni gospod! Mi dve sve iz vasi blizu Prage ter potujeve v Trst. Prosive, vlij-te nama nekoliko vode v korito, ker sve žejni! — Hvala lepa!
oooooooooooooooooo-ooooo-o^
A FEW NOTES FROM MITZI AND RITZI
In regards to last week's paper: We are indeed sorry that we couldn't find time to write as every one knows, this is a very busy time, everyone is out shopping, so we followed suit and did our shopping for which we are glad that we do not have to try and keep from getting squashed in the crowds of the last minute shoppers. We were in our box seats at the Alamo Dec. 4, and to our surprise we sure did see a lot of new girls bowling. We were wondering what ha: happened to „all the girls, but nevertheless all the young ladies were attending the mis sion of St. Joseph's church. Now, girls, you will be good. We get a big kick watching the girls bowl. Not saying anything about the married ladies on the teams, well, to see them throw them balls is grand. I suppose they get a lot of practice at home throwing rolling pins at their husbands; how about it?
Now a few words about miniature golf that has swept the city like a storm.
We sure did enjoy watching the tournament at the uptown golf course Sunday, Dec. 7th. We are proud to say that Joliet won, as everyone knows, by this time. We only hope to see another in the near future.
This much for this time. — Here is our Christmas wish to you folks:
Where you are, There let joy be, too. The whole day, though, And don't forget That we wish you The Merriest sort of Christmas. Mitzi and Ritzi.
-O-
POLICISTA SE DVOBOJE-LA PO POMOTI
Chicago, 111. — Dva policista, Jos. Rudnick in Fr. Lawrence »smatrajoč drug drugega za bandita, na katerega sta oba čakala, sta se pričela obstreljevati v slabo razsvetljenem hodniku v hiši 628 So. Austin blvd., Oak Park. Oddala sta drug na drugega vsak po šest strelov, predno sta iz-previdela svojo zmoto. Oba sta ranjena, vendar le lažje. — Moški, na katerega sta čakala, je bil Wm. Corbett, in sicer zaradi ponarejanja čekov.
Mati: Fric, kje pa si? — Fric: V vrtu, mama. — Mati: Ali fant, ti si ja do kolena v blatu! — Fric: Sam sem se vsadil in hočem videti, če rastem.
Nič več želodčne nerednosti
"Brantford, Ont., Canada—Hvala Bogu, jaz se počutim boljše. Lahko jem, nimam več neprebavnosti in vse to sem dosegel- z uživanjem
Trinerjevega Grenkega Vina
Kanadska hrana in zrak ni pristojal mojemu zdravju in je povzročal nered, ampak sedaj sem dober in priporočam vaše zdravila z veseljem vsem, ki trpe z neprebavnostjo. George Abramo-vicli." Trinerjevo grenko vino je brezprimerno za slab apetit, zaprtnico, pline, glavobol in izgubo spanca. Veliko znanih zdravnikov ga priporoča. V vseh lekarnah. $1.25 in 50c.—(Adv.)
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,
Joliet, Illinois
ŠEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
ILE DE FRANCE, 6. febr.
(7. zv.) ; 27. febr. (4. pop.
PARIS, 24. dec. (4. pop.) 16. jan. (6. zveč.)
Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
Srmekdlnjs
213 N. Michigan Avenue,
Chicago, 111.
V SPOMIN
obletnice naše ljubljene in nepozabljene matere in žene
Barbare lerin
Umrla 26. decembra 1929.
Kako*je hiša strašno prazna, Kruta smrt, čemu odvzela Odkar ljube mamice več ni; Si nam drago mamico? Ta hiša prej tako prijazna — Kar najrajši smo imeli — neuljudna tiha se nam zdi... Spravila si v jamico. . .
Eno leto je mini'lo, Kar truplo Vaše že trohni. Lepše solnce Vam zdaj sije, Lepša zarja rumeni.
Kaj življenje je človeka? Polno žalosti prevar — Nam usoda rane seka, Da boli nas — ni ji mar.
S trnjem Vaša pot življenja Bila je zaraščena. Bridka, polna le trpljenja, Nikdar pa okrašena.
V	grobu tihem sladko spite,
V	kraju večnega miru. Draga mati, ljuba žena Večna luč naj sveti Ti!
Žalujoči ostali: FRAN JERIN, soprog;
FRANC, LOUIS in RUDOLF, sinovi; MARY, ANNIE in FRANCES, hčere.
Oglesby, 111., 18. decembra 1930.
BOŽIČNA DARILA
ZA MILWAUČANE IN WEST ALLIČANE
SO TUKAJ!
(Navada je in to dokaj prijetna, da za božične praznike izročamo svojim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem božična darila. Naj bo božično darilo še tako malo, z njim ^riroma v domove m hiše dobra volja, prijateljstvo in ljubezen.
Ali ste Vi že odločili, kaj bote dali za božično darilo svoji dragi materi in očetu, sestrici ali bratu, ali pa dragemu prijatelju (ci) ? Ako ste že odločili vse prav. Ako niste bi vam sugestirali par predmetov, ki so zelo pripravni za božična darila. To so:
1.	Lepe povestne knjige in romane.
2.	Lep molitvenik.
3.	Lep rožni venec.
4.	Lepo samopojno pero (Fountain Pen s * svinčnikom)
5.	Lep ročni gramafon.»
IN MNOGO DRUGEGA!
Pridite k nam in oglejte si te predmete. Pripravimo jih Vam v posebnih božičnih zavojih in zavitkih, omotane z lepim božičnim papirjem.
Napravite za Božič vaše drage domače in vaše prijatelje vesele z božičnim darom!
Podružnica Amer. Slovenca
JOHN PERNICI!, poslovodja 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS.
Telefon Hanover 1357.
DR. J. L URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG
-2000 West 22nd Street,-
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
1
Tel. ▼ uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816
DR. ANDREW FURLAN
SLOV. ZOBOZDRAVNIK
URAD:
OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204
Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111.
Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop.
_THE —
WHlCounty National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik
f peas i1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 19. decembra 1930
mir
SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesarja Montezume
ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Mffiliwi iti ....................................M«..........................
1 s	
■	9)
1 1	<2
I	
1	
H	
"Nocoj nimaš tolažilne besede, brat," je rekel Guatemok, "in skoraj se bojim, da so tvoje besede resnične. No, ako pa se že moramo boriti, skušajmo vsaj, da zmagamo. Sedaj vsaj ni Montezuma, ki bi si dal gada na prsa in ga negoval, dokler ga'ne bi pičil." Nato je vstal in odšel, in jaz sem spoznal, da mu je bilo srce težko.
Drugi dan po tem razgovoru sem mogel zapustiti posteljo in,tekom enega tedna sem skoraj popolnoma okreval. Tedaj je prišel zopet k meni Guatemok, rekoč, da mu je cesar Kuitlahna velel, da moram spremljati njega, Guatemoka, na zaupni in tajni poti. Ta naloga je v resnici pričala, kako veliko zaupanje so voditelji Aztekov stavili vame; šlo ni namreč za nič drugega, kakor da skri-jeva zaklad, katerega so bili v noči strahu o-teli Špancem, pomnožen z drugimi zakladi iz tajnih zakladnic velikega cesarstva.
Ko se je stemnilo, smo se podali na pot Guatemok, jaz in nekoliko velikašev. Ko smo dospeli do jezera, smo našli deset velikih čolnov, naloženih z nekim tovorom, ki je bil zakrit pod platnom. Skrivši smo stopili v čolne, mislec, da nas nikdo ne vidi.
Ker nas je bilo vsega skupaj trideset, so prišli po trije na vsak čoln; pod Guatemoko-vim vodstvom smo veslali dobri dve uri čez jezero Tezkuko, dokler nismo pristali na nasprotnem bregu na kraju, kjer je knez imel lepo posestvo. Tukaj smo stopili na suho in odgrnili tovor naših čolnov. Prikazali so se ogromni vrči in vreče, polne zlata, draguljev in drugih dragocenosti; med njimi je bila velika, iz čistega zlata izdelana glava cesarja Montezume, ki je bila tako težka, da sva jo z Guatelnokom komaj vzdignila.
Vrčev je bilo sedemnajst, ako se prav spominjam, vsakega pa je moralo nositi šest možakov s pomočjo vesel, katera so privezali na obeh straneh posode, in še tedaj je šlo težko. Vse to neprecenljivo bogastvo smo v več potih znesli do vrha višine, ki je bila kakih šest sto korakov oddaljena od jezera, in ga postavili po tleh v zavetju nekake grob-Ije ob ustju globokega navpičnega rova. Ko je bilo vse prenešeno na ta kraj, se je Guatemok dotaknil mene in še nekega velikega az-teškega plemenitaša za ramo ter naju vprašal, ako je naju volja podati se v luknjo in tamkaj spraviti zaklad.
"Z veseljem," sem odgovoril; silno rad bi videl tisti prostor, ki je bil namenjen za zaklad ; velikaš se je nekoliko časa obotavljal, na koncu pa je vendarle šel z nama — v svojo nesrečo.
Nato je Guatemok vzel baklje v roke in se dal privezan na" koncu vrvi spustiti v globoki rov. Za njim sem prišel jaz na vrsto. Viseč na vrvi kakor pajek na niti sem se odpeljal v globino. Jama je bila jako globoka. Naposled sem obstal zraven Guatemoka na dnu rova, okrog katerega je bil zgrajen — kakor sem videl pri svitu bakelj — nekak obklad ali nastavek iz sesušene opeke, ki se je vzdigoval nad najini glavi še toliko, kolikor je človek visok.'Na tem obkladu in naslonjena ob steni
rova je počivala sirovo obsekana črna skala, v katero je bilo vklesano pisano pisanje,pisano z azteško pisavo z znamenji. Pogledal sem pisanje, katero sem znal že precej dobro brati; spoznal sem, da je bilo v njem zabeleženo, da so na tem kraju in v prvem letu vladanja mehikanskega cesarja Kuitlahue zakopali državni zaklad; poleg tega napisa je bila vklesana strašna kletev, ki naj zadene onega, ki bi se ga drznil ukrasti. Pravokotno od tega rova je držal drug rov, ki je bil kakih "deset korakov dolg in tako visok, da je mogel človek stopati po njem; ta rov je vodil do nekake izbe, ki je bila izdolbena v zemljo in nekako tako velika, kot je le-ta, v kateri pišem doma v Ditchinghamu. Ob vratih ali ustju te izbe so bili nakupičeni kupi opeke in malta.
"Kdo je izkopal ta prostor," sem vprašal.
"Ljudje, ki niso vedeli, kaj so kopali," je odgovoril Guatemok. ''Čakaj, glej, najin spremljevalec prihaja. Da veš, brat, prosim te, ne daj se iznenaditi od ničesar, karkoli se zgodi, in bodi zagotovljen, da imam dober vzrok za vse, kar utegnem storiti."
Preden sem mogel odgovoriti na te čudne besede, je bil azteški plemič pri nama. Nato so pričeli zgoraj stoječi spuščati vrče in vreče z zakladi po rovu nizdol; Guatemok jim je odvezoval vrvi in jih urejeval, midva z Aztekom pa sva jih valila po rovu v izbo, kakor valijo pri nas doma sode piva. Delali smo več ur. Končno je bilo delo dovršeno. Poslednji kos, katerega so bili spustili po vrvi nizdol, je bila vreča z dragulji, ki je počila, ko je dospela nižje doli, tako da se je vsul lesketajoč dež draguljev po nas. Naključje je naneslo, da mi je priletela na glavo velika o-vratnica iz samih smaragdov, ki so bili nenavadno veliki in 1 li, t: - se mi obesila čez ramo.
"Obdrži jo, brat," se je nasmehnil Guatemok, "v spomin na to noč."
Nisem si dal dvakrat reči in sem vtaknil nečimerno reč za srajco. Še dandanes imam to ovratnico; samo en kamen iz nje — drugega najmanjšega — sem bil podaril naši milostni kraljici Elizabeti. Mnogo let jo je nosila Otomi in iz tega vzroka naj se pokoplje z menoj, dasi je njena vrednost neprecenljiva — tako vsaj trdijo ljudje, ki so strokovnjaki glede draguljev. Pa najsi bodo neprecenljive vrednosti ali ne, usojeno ji je, da bo ležala v groblji na ditchinghamskem pokopališču, in ista kletev, ki je vklesana na kamnu, ki krije azteški zaklad, naj zadene njega, ki jo ukrade z mojih kosti.
Zapustivši izbo smo vsi trije stopili v rov in začeli zazidavati dohod v izbo. Ko je novi zid dosegel višino dveh, treh čevljev, je Guatemok popustil delo in me prosil, naj vzdignem bakljo višje. Storil sem kot mi je rekel, radoveden, kaj je hotel videti. Nato se je umaknil kake tri korake nazaj v rov in nagovoril najinega spremljevavca, azteškega ve-likaša:
(Dalje orih.)
'Najboljše delo za manj denarja
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenja In popravljanj^ zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo MS tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. [Tudi ako imate le en zob, ali več, ki to pokažen!, ne gil-lašajte, da bodo še slabil. Pridite takoj Jutri bi Bava-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. MeKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika
D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -t- Btev. sobe 204
Phone: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS
JOLIET, ILL.	i;
Preiskava In ocena
BREZPLAČNO
ienska postrežnlca
Odprte t ed I. i jutra j do 8 zvečer,
od 10. zjutraj de 12. opoludae. V nedelje
Slovenske VIKTOR Plošče
G O D B
A
P
E T J E
SEDAJ JE CAS!
"Godba, ki jo želite — je na Viktor ploščah."
23000—Hruškovo	drevo, štajeriš,
Da si nabavite slovenske plošče za jesenski in zimski čas. Preberite spodnji eznam plošč in jih naročite iz naše knjigarne.
Stari pečlar, valček, igra na harmoniko Ahačič......75c
23001—Ljubljanski	valček — Poskočna polka, Hoyer Trio 75c.
23002—Terezinka,	pevski zbor,
Lepa Jožefa, valček, Iloyer Trio................................75c
23003—Društvo	Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije..............75c
23004—Jolietske	deklice, polka,
Lovec, mazurka, igra Dajčman-Perush....................75c
?3096—Kmet in pur gar,
O polnoči na sred vasi, Adrija in Dajčman brata. ...75c 23007—Empajris — Samo da bo likof, Iloyer Trio in zbor....75c 230(58—Pod dvojnim Orlom,
Dunaj ostane Dunaj, citre in Trio..............................75c
23009—Tone	s hriba Trumplan,
Koroška koračnica, Dajčman brata..........................75c
23010—Dva	gorenjska slavčka,
Spomin na Bled, ženski duet s sprem, klavirja......75c
23011—Pozdrav	od doma — Zbirka valčkov, slov. orkester 75c
23012—To	je nemogoče, dvokoračen ples,
Tajna ljubezen, valček, orkestra................................75c
23013—Kar	imam, to ti dam, polka,
Vesela dekleta, valček, Hoyer Trio ..........................75c
23014—Po	gorah je ivje,
Megla v jezeru, moški kvartet Jadran.....:.....,........75c
23015—Flahauer	Štajeriš,
Prav vesela polka, Olbtigov trio na citre..................75c
23016—Ob	zimskih večerih, 1. in 2. del. Adrija in Hoyer....75c
23017—Po	valovih, valček,
Ne pozabi me, polka, Iloyer Trio..............................75c
23018—Krasna	Mariška, šotiš,
V divni dolini, Landler orkester..............................75c
23019—Škrjanček,	valček,
Korajžni fantje, polka, Dajčman-Peruš....................75c
23020—Ples	v skednju, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer Trio....75c
23021—Novomeški	purgarji, koračnica,
Trboveljska polka, Hoyer Trio................................75c
23022—Na	planincah solnce sije,
Bleda luna, moški kvartet Jadran..........................75c
23023—Lepa	Francka, polka,
Oj dekle kaj tajiš, valček, harmonika in banja........75c
24024—Ljubezniv valček,
Bela Ljubljana, polka, Harmonika in banje............75c
79484—Korajža velja — Vesela Gorenjka, dve polke..........75c
80183—O	j, ta zakonski stan—Nova stara pesem, kvartet....75c
80184—Radi	kotla v kejho—Ravbar na gavge, kvartet. ...75c
80331—Zgubljena	pesem—Jolietska Slovenka, polke, Dajč.75c
80332—Amerikanec	na obisku—Amerikanec se poslavja....75c
8033—V Krčmi, 1. in 2. del s petjem......................................75c
80334—France polka—Gozdni zvok, Trumplan, Dajčman..75c
80481—Dolg,	dolg fant — Seničica, polke ..........................75c
80482—Nocoj	je lušna noč—Njega ni, petje z orkestrom 75c
80526—Ribniška	— Naš maček, petje z orkestrom..............75c
80527—Na	Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje........75c
S1250—Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije....................75c
S1413—Zeleni Jurij — Študentovska, prizor s petjem..........75c
81414—Domače veselje — Vesela polja, harm, in kitara 75c 81454—Ob trgaivi, 1. in 2. del s petjem in godbo......... 75c
VELIKE 12 PALČNE PLOŠČE
59086—Na Sveto noč, 1. in 2. del, poje Adrija..................$1.25
68923—Ženitovanje,	1. in 2. del, poje Adrija...................$1.25
68924—Romanje	k Materi Božji, 1. in 2. del, poje Adrija $1.25
73000—Vandrovec—Cigani,	smešen prizor petje in harm.$1.25
73001—Zlata	poroka, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer............$1.25
73002—Botrinja	— Kadar imajo vsi Jožefi god................$1.25
MANJ KAKOR TRI PLOŠČE NE RAZPOŠILJAMO!
Naročilom je priložiti potrebni znesek. Pri naroČilih manj kakor pet plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. Pošiljamo J tudi po C.O.D. (poštnem povzetju), zakar pa računamo za j stroške 20c od pošiljatve. Naročila blagovolite poslati naravnost na
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
(<fo<K>CKXK><>oo<yo<>o<>r^	i

PISANO POLJE
OOOOOOOOOOOO
M. Trunk oooo-oooooooo

Slovenski — Wild West.
Kako je bilo pred leti na a-merikanskem zapadu, je razvidno iz notice, katero je prinesel še obstoječi "Herald" pred 46 leti dne 19. novembra in se glasi:
"A tough citizen arrived yesterday from Burlington, Vermont. He carries a .22 calibre gun. Look out for him and save funeral expenses."
Tako je bilo tedaj v Lead-villu, kjer še ta ali drugi malo pomaha z revolverjem, če je "lunin svit" premočan, a je drugače O. K. Sploh izgleda, kakor bi se bil vsaj — revolver iz "divjega zapada" pomaknil bolj na vzhod, kjer nikoli nisi varen, da ti ga kod ne porine med rebra z že običajnim "stick 'em up!"
Divja zapadna roba pa se je očividno pomaknila še dalje na — vzhod, šla celo čez morje, in se znašla, se zdi, ne le na že itak divjem Balkanu, temveč prav v naši Sloveniji. Nož je tam že prej rad bliskal, ko so bliskali pri pijači, zdaj so prišli do pristno amerikan-skih revolverjev, kakor kaže dogodek z nekim Antonom Štanglom v Gotni vasi pri Novem mestu, in poroča o tem A. S. z dne 18. novembra.
To je pristno slovenski — Wild West.
* * *
Verska gorečnost?
Pravijo, da marsikdo hoče biti bolj papeški od papeža samega, ali bolj svet od kakega svetnika.
V politiki niso nikjer posebno izbirčljivi, to stoji, ampak malo komično pa je le, ako je kak — socialist v skrbeh za — vero. V Bulgariji je nekako tako, se zdi. Kralj Boris je dobil laško Ivanko, ampak ukloniti se je moral, gotovo tudi ministerski predsednik Liap-čev. Politika je politika, in Bolgarija, žal, ne ve, kam spada.
Zdaj pa je v'bolgarskem sobranju interpeliral M. Pastu-kov, vodja bolgarskih socialistov, ministra Liapčeva, "ali se je kraljevska dvojica natančno ravnala po določbi bolgarske ustave glede pravoslavne vere prestolnega dediča..."
Liapčev je odgovoril — eh, er — saj veste, kako se glasijo taki odgovori — in Pastu-kov seve z odgovorom ni bil zadovoljen. Stvar je rešena, da je le Ivanka prišla. Drugače bo z Borisom in Ivanko O. K.
Vsekako pa je le malo komično, da je vodju — socialistov tako pri srcu vera, pravo-Islavna vera bodočega prestolonaslednika. Ali hoče biti
morda bolj pravoslaven od — pravoslavnih? Saj se poznamo.
* * fe
Oči kolje?
O resnici se pravi, da oči kolje. Hudo neprijetna je pač, ako kdo ni v dobrih odnošajih z — resnico
V Celovcu je bilo veselje veliko in je segalo prav do Hamburga, tudi žalost je bila velika in je še in bo še, saj veste, kje je bila žalost, ko je Koroška prebodena kakor žalostna Mati božja v Podkloštru: trn sredi v čelo!
Ampak na svetu je že tako, da veselje nikdar ni popolno, in veselje v Celovcu radi desetletnice ni bilo skaljeno morda, ker bi bili v skrbeh za kako dvajsetletnico, to ravno ne, skaljeno pa je le malo bilo tako bolj skrivno, ker nekdo je delil letake, da je bil ves plebiscit navadna politična goljufija, grob švindel na laški polenti in pri angleškem sovraštvu do slovanstva. Neki Ka-cianka je delil in razširjal take letake.
Ker nemški "Herrenvolk" ne more trpeti goljufije in švindelna, se razume, so tega Kacianka. prijeli, hudo prijeli In ker zdaj vendar ne gre več tako, kakor je bilo pred dese timi leti, ko je poturica Kries-mann (Križman) ranjenemu nadporočniku Kranjcu pri Gli-njah nastavil revolver na čelo in sprožil, so tega nadležnega Kacianka razglasili za — komunista in za norega. Hm. Marsikaj gre na rovaš komunizma, ker pač mora iti nekam, in tudi na rovaš norost' gre mnogokaj, ker na kaj drugega ne more iti.
Mogoče, da je ta Kacianka komunist, in mogoče tudi, da je nor, saj je tak letak zdaj nesmiseln, ampak silno nervozni so pa le pri vsem veselju, in to je značilno za presojanje koroškega plebiscita. — Nemci sami pravijo značilno: "Von Kindern und Narren kann man die Wahrheit erfah-ren — iz ust otrok in norcev se izve resnica," in taka resnica, ki pokazuje na švindel, je zelo — neprijetna.
Vsaj kaplja grenkobe je bila v Celovcu in pri materi Ger-maniji, ko je bil cel sod veselja.
-o-
Glavo mu je odrezalo
Na postaji v Belem Manasti-ru v Baranji je hotel že precej pijani delavec Josip Dravec preiti na drugo stran med vagoni. Ker se je vlak baš premikal, je Dravec padel med vagone in kolesa so mu odtrgala glavo.
mimimii
iiiiaiiiiiaiii


1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILLINOIS
•WW	wwwww wwww www »»»»»»
* * + + + +
«1» +
+ +
GOSPODINJE V JOUETU
»o prepričane, da dobijo pri meal najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake vri t* sveže ali snho prekajeno meso ter ▼se predmete, Id spadajo ▼ mesarsko in grocerijsko obrt
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER 4 HUTCHINS STS.	JOLIET. ILL.
Chicago Telefon 2917.
+ + * * * * + * * * * * *
Prihranite nekaj svojega zaslužka
rsak plačilni dan in uložitej ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrh« tega vam plačamo mi po 3% obresti dva-krat v letu ter iste prišteje- K mo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju________
in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na nasl ni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar 9 ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS.
WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir.
JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. ,mmm>mmmmmm..................................................»nnMIl—m—1