Posamezne številke* Navadne Din 1*—» ob nedeljah Din 2*—« „ TAB OR* izhaja vsak dan, rarven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18’—, za mo-temstvo D2G-—, dostavljen na dom D l‘J*—, na izkaznice D18*—, inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABOR MARIBOR, Jurčičeva ulica šl KnjVžinca Ueeja P osamezne številke* Navadne Din 1*—■, ob nedeljah Din 2*—. UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. št. 4, J. nad-iiDtF’e' ^c*on interurb. St. 270. se nahaja v Jurčičevi ulici^ št. 4, pritličje, desno. Telefon st, 24. — SHS poštno čekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja ae mo ozira. — Rokopisi »e ne vračajo. Leto: V. Maribor, nedelja 24. februarja 1924. n»na K političnemu položaju. Maribor, 23. febr. Politična situacija je še vedno nejasna in negotova kakor je bila. Parlament so je zadnjo dni bavil z a Ter o enega izmed vodilnih radikalskih politikov dr. Laziča Markoviča. Skutpščinska debata je — kakor že neštetokrat — razgalila vso kornptivnost ju. pljučk an je pod firmo narodno in državotvorne politike im v senci zapadajočo Pašičove slave. Zaman pa čakamo, da bi se po takih diagnozah obrnilo na bolje. Navsezadnje je vendarle res, kar pravi Carlyle, da imajo države takšne vlade kakršne zaslužijo. Pot k' ozdravljenju ali vsaj ublažen ju zla, ki ga čutimo in tako radi podčrtavamo, bi bila v novi grupaciji političnih sil. Ta bi prinesla naji>rej olajšanje sedanje napetosti, potem' pa bi se postavila na krmilo države a ul bi izkušala svojimi novimi metodami popraviti, kar ni zamujenega in kar se da popraviti. Opozicij on a Tni blok bi naj ustvaril tako pregmpačijo političnih sil. Po vesteh iz Beograda bi bilo soditi, da so odstranjene najtežjo oviro; med načelnimi razlikami je sklenjen kompromis, ki se jo formuliral celo v delovni program. 'Afko so te vesti točne in če he nastanejo novi zapletljaji, je pričakovati, da so bo v bližnjih dneh začela najstrožja 'borba med' strnjeno opozici jo in vladno stranko. Nihče,, najmanj pa voditelji opozici-jr/nalnih strank, si nc dela aluzij, da se 'bo radikalna stranka dala kar zlepa odi-suniti s krmila. Tudi nje razcepitev 'je malo verjetna, ker posebnih načelnih razlik medi posameznimi frakcijami ni, r— načel je pri radikalcih sploh malo ali pa so postranskega pomena — skupna nevarnost pa bi utegnila bolj ko kaj drugo odpraviti taktična in) osebna nasprotja. Opozicijonalni blok se za ceno uspeha, ki ga bodo hotele imeti Posamezne njegove stranke, pri bližnjih Volitvah, ne 'bo mogel zadovoljiti z defenzivo jn! tudft n© z »zakupno« vojno, ■temveč bo moral odločno prodirati im strmoglaviti nasprotnika prejkomogočou Tabo j. zabiti ali ne biti bo zelo trd in bo do prihodnji meseci stali v znamenju tež/kih' no^anjepoiitičnih tresljajev. — Govori se, da radikalci pripravljajo elesiperimenite, ki so sicer kratkotraiini, ki pa vendarle lahko šo bolj otežkočjjo notranjo konsola daeij o. Tak eksperiment 'bi 'Mia na pr. vojaška diktatura. Opozicijonalnl blok bo tedaj moral biti tesno strnjen im med' njegovimi skupinami bo moralo nastopiti kar mnj-jskremejše razmerje. Vprašanje pa je, ali je taka enotnost med sicer Heterogenimi strankami sploh mogoča in! če je. alt bo lahko vzdržala udarce, s katerimi 'bo nasprotnik — čigar moč ne kaže o-Irtailovaževatii — parrral napade opozi- »ije. Vi trenutku!, ko si je opozicija blažja (kot kedaj poprej, se je v hrvatskem! političnem življenju dovrši ptocos, ki jo zanj' zelo značilen!. Hrvatska zajedmcai, stranka lurvatske inteligence, nositcljtica naprednih političnih načel in'1 naslednica nekoč močne starčevičaoiske struje, jo sklonila, dai napravi zadnji salto mor-tale: vrgla so bo v motne vode radičeve seljnčkc stranke. Večjega fiaska stranke, ki 'bi bila morala zavzemati vodilno mesto n® Hirvatakem, si ni moči misliti. Gospodje Lorkovič et cortsortes prihaja jo k Radiču in! Mačku spokorjeno kakor tisti evangeljski grešniki, nad katerimi jo vi nebesih veliko yeč veselja nego nad pravičpilkJ’ Konec generalne debate o proračunu. emorandnm radjl mariborskega gledali- V torek’ pričetek’ specialne debate. — M šča predložen' skupščini. Beograd, 23. februarja. Današnjo sejo narodno skupščine je o tvoril predsednik Jankovič ob 10. uri. Med vlogami jo memorandum hišnih posestnikov v Varaždinu, proti, podaljšanju zakona o zaščiti stanovanjskih najemnikov, ter memorandum mariborske olmine in vseli mariborskih narodnih kulturnih in P°“ litienih organizacij glede podpore mariborskemu narodnemu gledališču. Pred prehodom na dnevni red je sporočil Jovanovič sklep načelnikov stank, da se po končani generalni debati yi budžetu preide v speoijalno debato. Danes so govorili poslanci Srečkovid, Ag-atanovid in Jojič. Med govorom poslanca 'Srečkovi ča je prišlo do viharnih prizorov med Srečkovičein) in Agatono-vičcm. Srečkovid je kritiziral postopanje Agatonovida kot delegata na raznih mednarodnih invalidskih kongresih, ter se je v ogabni obliki dotaknil tudi privatnega življenja njegovega in njegove rodbine. Agatonovič je ostro odgovarjal, in je moral predsednik sejo prekiniti. Po Jojičevemi govoru je bila seja zaključena in prihodnja določena za p»n-deljek. Beograd1, 23. febr. Sefi (poslanskih klubov, so se zjediniii, Via se generalna debata o proračunu danes konča, da sc vrši v pondeljek načelno glasovanje o budžetu, v torek pa se prične specialna debata o budžetu. Počasni potek trgovskih pogajanj z Italijo. Težave radi italijanskih’ zahtev po reciprociteti. B e o g r a d, 23. Včeraj ob 5. uri pop. je komisija za študij trgovske pogodbe z Italijo nadaljevala delo. V prvi sekciji (za fcoaisolarno konvencijo) so bili včeraj sprejeti vsi členi do 10. V splošnem! se revidira in spopolnuje projekt o konzularni konvenciji iz leta 1922. Ob 7. uri zvečer jo sprejel minister za zunanje zadeve člane italijanske delegacije, ki so mu poročali o delu sekcije in predna-šali željo glede pogajanj. Ob enem) so sporočili, d!a danes prispeta BroCehi, ki je že poprej bili ekspert za različna vpra Sanja, ter polkovnik Politti, speci j ali st za pomorski promet. Seja je Hite zaklju- čena ob pol 6. uri. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. Predsedstvo prve sekcije je v rokah Italijana, predsednik druge sekci je je dr, By'bar, tretje Ivuipid. Rim, 22. febr, »Messaggero« poroča, da so trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo zadela na težkoče, ker zahteva Italija polno reciprocdteto kot bazo, r ed tem/ko Jugoslavija to odbija, ker nje državljani v Italiji ne morejo reaiprocitete izrabiti. Italijanska delegacija je odpotovala v Rim'; da si1 dobj novih inštrukcij. Zamenjava ratifikacijskih listin v Rimu. RIM, 23. febr. Sinoči 22. ob 18-30 so bile .vi palači Chiggi izmenjane ratifikacijske listine med zastopniki naše kraljevih© in Italiji«. Kot pooblaščenec Italijlo fungiral min. preds. Mussolini, za našo kraljevino naš rimski poslanik g. Antoni-jcvlč. Slovesnemu aktu so prisostvovali senator Contarimini, generalni ta jnik v min. za zun- zadeve, dalje general Bor-drero, ki je dopoldne prispel iz Beograda v Rim ter Marcheze Paluzzi de Car-boli, šef predsedstvenega kabineta Mussolinijevega. _ —O-' 50-000 D DRŽAVNE PODPORE ZA BREZPOSLENE V ZAGREBU. BEOGRAD, 23. febr. Minister za soc. politiko je bil poblaščen nakazati za bedne brezposelne v Zagrebu podporo v, znesku 50.000 Din., kateri znesek prejme urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu v svPho prebrano brezposolmdh. Vendar pa je treba priznati, da je z vstopom! inteligence v eoljačko stranko odkleHralo tudi bedasti »raldičevščini), ki je bila posebno močna prva leta po prevratu in! ki jo lahko ozn ači mo sam o z Radičevimi imenom, saj je Radič najbolj besnel proti gospodli »kaputašem« in meščanskimi »sovražnikom! ljudstva«. Seljačka stranka bo baje zatajila svoje ime in se pretvorila v konifedorati vno republikansko stranko. To tujo ime bo razblinilo lirvatskemu kmetu zadnje iluzij©, ki mu jih je obilno nasipali Radič. Odslej bo hrvatska gospoda x>od vodstvom Radiča in! Mačka krojila kmetu »kaiput« in nc narobe. Agraruo-boljšcvi-ška demagogija radičevsko »seljaSko miaotvonue, čovjcča.nskc republike« je tedaj na potu, da izgino za večno med staro šaro. Faeit vsega bo: strankarski uspeh, politična kupčija RUSIJA NE VSTOPI V ZVEZO NARO-DOV, RIGA, 23- febr. Brzojav iz Moskve poroča, da pišejo »Izvcstija«, organ sovjetske vlade, da sovjetska vlada ne bo reševala vprašanja vstopa Rusije v, Zvezo narodov, ker je Zveza narodov le orožje v rokah velesil za zatiranje malih narodov. | Kako sc bo to »konfederativno republikansko« skrpucalo razvijalo v na-dalijinih metamorfozah, bo pokušala bodočnost, Mnogo1 aavisi od tega, koliko bo Raidič zadovoljil impotentne Lorkoviče in tov,, ki si sumi niso mogli pridobiti uspehov« med lirvatskimi masami, in kako so bo ikaj hrvatsfci brnet počutil pod komando kaputašev in’ bivših bati naše v, ki so ga 'I. 3918, »Izdali« M spravili pod Karadjordjoviče. Eno jo jasno v« teni vrtincu; separatistične državmopravine struj® tratijo svojo moči kakor konji, ki so vprežen! spredaj im zadaj in1 hočejo premakniti voz. Posledica tega jo, da naš socialni in! ekonornski razvoj ifiiruje in da tičimo v 'blatnem' klancu, daleč za hrbtom Evrope..., HD- številka; 46. BOLGARSKA VLADA VABI BOLGAR. SKE BEGUNCE NAZAJ V DOMOVINO, BEOGRAD, 23. febr. Z bolgarske me-je se poroča, da je v okolici Strumica nekaj bolgarskih agentov prešlo na naše ozemlje. Razdelili so po vaseh letake, v, katerih se pozivajo bolgarski begunci, naj se vrnejo v domovino. V letakih se slavi mir in red pod upravo vlade g, Cankova in se obljublja amnestija. Naše oblasti so dale pobrati velik del teh leta-, kov, ter so uvedlo preiskavo, OGRSKO POSOJILO IN OGRSKE ) REPARACIJE. ' Pariz, 22. februarja Reparracijska' komisija je včeraj' ob 6. uri zvečer pod pi’edsecLstvotmi Salvatora Raggi-a imela! sejo, na kateri se je po zaslišanju ogm skegai delegata sklenilo: Reparacijska! komisija se odreče za dobo 2o let njej pripadajoči postavni pravici na gotova vir© dohodkov Madžarske, da ji tako o-mogoči povračilo posojila za obnovo dežele, katero je predlagala zveza narodovi V prid Madžarski. Drugi sklep določal svobo reparacij, ki) bi jih' inOgla MudW zareka plačati v tem1 času v smislu' ste. vilk, ki jih je ugotovila zveza narodov; Ameriški avtomobiJrii kralj ifa poHedu v Evropo. Berlin, 21. febr. »Berfimcr Tagblatte javlja iz Newyorka: Tulkajšnji časopisi prinašajo pozornost vzbujajoče braoi. jaivke pariških dopisnikov, dia fie je ry Ford začel pogajati z nemškimi tovarnami; mrfoniotbiilov o nekemi sastenMa; po katerem! bi pripadala samo njemu! edinemu kontrola nad automobi istoiml trgomi Nemčijo, Rusijo in! cele vzliodUei Evrope. K temu se še omenja, da eij Krtrpp in Stinnesi prizadevata o,b®ezuM gpešiti pogajanja- Koliko znaša premoženje Nemčije?, Pariz, 22. febr. Po poročilu >NewyarH Heralda« je eksperto-v komite cenil celokupno svoto nemšlrih kapitalij v inozem-. škili bankah na 2 milijardi dolarjev, kapital v Nemčiji pa na 640 milijonov, zlatih mark. Rezerve v državni banki tu nisot vštete, Not! SavčnL zakon »• Franciji sprejet. Pariz, 23. febr. Zbornica ife sinoči celotni davčni zakon sprejela z 354 proti 218 glasovi i r borza: CURIil, 23. febr. Predbo-rza: Pariz 24.60, Beograd 7-20, London 24-88, Praga 16.78, Italija 24.95, Newyork 577.25, Dimaj 00081. Češkoslovaški teden. č Volitve v Podkarpatski Rusiji. Vi avtonomni Podkarptski Rusiji se doslej niso vršile nobene volitve, zato bo Podi karpatska Rusija šele prihodnje dni prvič izrazila svojo voljo. Dne 20. tm. se je pojavil v Užgorodu prvi volilni lepak, ki ga je izdala republikanska stranka madžarskih poljedelcev. Doslej je bila vkv*, žena samo komunistična lista, pričakovati pa je deset ali enajst listin. Zanimivo je, koliko' strank se bo pulilo za ofe-last v tej mali deželi: republikanska, s«r ljedelska, socialno-demokratska, naro#-no-socialna, ehliborobska, kurtjakovska, komunistična, cionističiia, meščanska skupno z židovsko, združene opozične stranke madžarske, Czankyjeva in eventuelno še ruska narodna stranka- — Značilno je, da se v Podkarpatski Rusiji pravkar .vrši nekaka »abecedna '£Oi- SCraii 2. ©T A B O E«. mmjm ([V, Jianooru, vrne 24. leBPuarJa' 132-i ska«: narod se namreč ne more odločiti, ali naj se naslanja na velikoruski ali pa na ukrajinski pravopis. č Novi uspehi češkoslovaške glasbe v Španiji. »Ladove Noviny« poročajo, da ima češkoslovaški operni ansambl, ki gostuje v Barceloni, vedno razprodano gledališče. Uspeh češkoslovaške glasbe presega vsako pričakovanje. Barcelonski listi prinašajo vsak dan razne podatke o češkoslovaški državi, narodu in njegovi kulturi. č Svetovni rudarski kongres v Pragi. V juniju se vrši v Pragi svetovni rudarski kongres. Amerika je že imenovala svoje delegate. č Statistika o Podkarpatski Rusiji. Podkarpatska Rusija meri 12-694 četv. km in šteje 604.670 prebivalcev. Večino tvorijo Rusi (405.083),^ nato slede Madžari (103.791), potem Židje (79.715), Slovaki in Cehi (21.853), Nemci (10.348), Romuni (11.724) in konečno razni (7000). Po veri je največ grkokatolikov (329 tisoč 698), potem slede. Židje (93-008), c-tvangeliki (60.699) in ruski katoliki (55 tisoč 001). Pravoslavnih je zelo malo, ker so jih Madžari pokatoličili (znani proces v Marmaroš - Sigetu). V Narodno skupščino voli Podkarpatska Rusija 9 poslancev in v senat 4. č Češkoslovaški industrijalci v Petrogradu. V Petrograd ali danes: Leningrad je dospela delegacija češkoslov. industri--jalcev, da se informira o stanju lesne industrije in možnosti dobave strojev ruskim lesnim tovarnam in žagam. Češkoslovaški industrijalci nameravajo nakupiti tudi večjo množino ruskih kožuho-yin, ščetin in lanu. č Iz eksportne politike* Agrarni organ »Venkov« je prinesel članek o iz-gledih češkoslovaške eksportne politike z ozirom na kurzne izpremembe v Cu-rihu. List piše, da bo padec francoskega franka uplival samo na češkoslov. želez-fto industrijo, dočim bo padec belgijskega franka uplival na češki izvoz stekla. Mnogo bolj prizadet je Češki, izvoz vsled padca madžarske krone, ker je Madžarska precej velik odjemalec češkega bla ga. Toda ta izguba bo spravljena v ravnotežje s povišanim izvozom v Nemčijo, ki v zadnjem času na Češkoslovaškem zaradi domače draginje znatno več kupuje. Glede češke krone je list mnenja, da se bo držala čvrsto in da panika okoli nje ne bo imela nanjo vpliva. i Češkoslovaška zona v nemških pristaniščih. V Berlinu se vodilo pogajanja med zastopniki Češkoslovaške in Nemčije glede otvoritve češkoslov. svobodne zone v pristaniščih Hamburg in Stettin. ki so ji zagotovljena v mirovni pogodbi-č Kulturni drobiž. »Češke Slovo« poroča, da se je v Petrogradu pojavil pla-giiat Čapkove drame R. U- R. pod naslovom »Upor strojev«. — Založništvo 'Al. Hynka v Pragi pripravlja novo izdajo Flaubertovih zbranih spisov v češkem prevodu. — V Banski ŠFavitici na Slovaškem bo z vladno pomočjo postavljen geološki muzej. — Urad za zaščito u- metnin je izdelal načrt za restavracijo lesenih cerkvic na Slovaškem, ki so posebno značilne za slovaško narodno u-metnost. — Češkoslovaška pevska občina priredi veliki koncert v proslavo Smetanovega jubileja- Na koncertu nastopi 700 pevcev. — V Niirnberškem gledališču se je vršila premiera čapkove drame »Vec Makropulos«. — Češkoslovaška stoji v znamenju Smetanovih jubilejnih proslav- Oblasti so že izdale obsežne predpise o proslavah v šolah. Vsaka šola mora na nek način proslaviti Smetanovo stoletnico. Narodna gledališča v Brnu, Olomucu in Mor. Ostravi bodo igrala Smetanove opere v raznih manjših moravskih in sležkih mestih in trgih. Iz nekaterih moravskih mest bodo vozili posebni vlaki k Smetanovim proslavam v Narodnem gledališču v Brnu. Tudi praško nemško gledališče .vprizori »Hu-bičku«. & 1 U Prestrašen jo zamorc popihal ker mislil, da ga vrag „naštrihal“, Zdaj bil je bel od nog do glave Vsi milo „ZLATOROG“ pa slave! (Konec.) 'Jos. Kostanjevec: Iz cikla: Spomini na leto 1914 in 1915. ju III. ■ Ponkracij je ležal vznak na svislih, * rokami podloženimi pod glavo. Polnoč je že odbila v vaškem zvoniku, počasneje nego navadno so odbrneli udarci ure in se izgubili za hišo, za vasjo, v gozdu. Skozi strešno lino je sijaj mesec Pankraciju naravnost v obraz. Trde, ostro zarezane črte so temnele okoli stisnjenih čeljusti in se vlekle prav gori do oči, zakrožile na senca in pod kratke, črne in ščetinaste lase. Drobne oči so strmele izpod nizkega čela, se svetile in temnele, kakor je mesec bolj ali manj zasijal skozi redko vejevje ogoljene stare hruške na . dvorišču. Pomežiknile so včasi te oči, za čelom se je tačas utrnila nerodna in ne-yšečna misel. In mnogo je bilo nocoj teh nerodnih in nevšečnih misli, podile so dr-uga drugo, rodile se ena iz druge. Zakaj to je bila zadnja noč, ki jQ je imel prespati Pankracij pod krovom Cvetano-,ve hiše. Zadnja noč, ker žc proti jutru je bilo treba oditi v mesto in potem bogve-kam. Da odide, to je gotovo, ali se vrne še kdaj, to ve le sam Bog. Poklicali so ga na vojsko, nenadno, kakor je pred tednom nenadno in skoro iz jasnega tre-ščila v staro Črešnjo na Cyctanovem Politične vesti. * Sestanek dalmatinskih — Italijanov v Trstu. Predvčerajšnjim, se je vršila seja »Dalmatinskega društva«, katero je sestavljeno iz dalmatinskih renegatov. Na seji se je diskutiralo o najnovejši politični situaciji, katera je nastala po sklepu prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Seji so prisostvovali najbolj znani dalmatinski renegati dr. Ilič, ing. Radoš, prof. Matijaš, dr. Suslč, dr, Bog lic, dr Storič. dr. Gutty, de De-naro in slični. O nadaljuj h sklepih iredentističnega tidruženja ni v javnosti izdan noben komunike. * Nemška sovjetska republika v Rusiji. Jz Moskve prihajajo poročila, da je bjlo ozemlje nemške kolonije ob Volgi proglašeno za avtonomno sovjetsko republiko, ki je del zveze vseh sovjetskih repu bi iik Rusije. Ropn Mika obsega okoli 14 okrožij ob Volgi. Nemški, ruski iu u krajinski jezik v tej republiki so enakopravni. M •Radikalci se pripravljajo na volitve? List »Beograd« poroča, da je vsled izsiljevanja Nemcev in džamij e ta vlada že storila korake, da pripravi teren za volitve. Oboli. 20. aprila ibi se preložile skupščinske seje na nedoločen čas, v odsotnosti skupščine pa bi g. Paši6 pripravil teren za homogeno radikalno volilno vlado. V mesecu maju bi dobil mandat, da razpiše volitve, ki bi sc vršile koncem julija ali začetkom avgusta. S temi volitvami upa dobiti vlada v bodoči skupščini najmanje 140 poslancev, a če bode situacija zadovoljiva in ako džemi jet in Nemci gredo z vlado, računana najmanj 160 poslancev. — Što se babi litilo... * Vstaja v Rusiji se širi. Pariška a-gencija Havas poroča preko Bukarešte, da se v jugovzhodni in centralni Rusiji širi vstaja proti sovjetski vladi. V Tuli, Kur&kiu in drugih mestih so se kmetje začeli puntati. i ; , i ■ Klic slepih! Odbor Podpornega diruštva slepih v Ljubljani n’am pošilja dal jši oklic, ki ga radi malega prostora ne moremio v celoti objaviti. Glavna njegova vsebina pa 36 prošnja na javnost, naj, podpre društvo z odkupom žepnih 'koledarjev za 1. 1924, ki ga je izdalo v korist ubogim slepcem, da jih more podpreti, pod naslovom «Mi slepi«. Veliko koledarjev je še neprodanih vklj ub skrajno nizki ce ni 30 Din. Kdor kupj ta koledar, stori dobro in plemenito dtelo, ker položi mul dar slepim na oltar. Pozno je sicer sedaj za nakup koledarja, vendar pa še ne prepozno, da se pomore marsikateremu slepemu revežu. Koledarji se dobe v knjigarnah, trgovinah s papirjem', v trafikah vojnih invalidov ter v pisarni Podpornega društva slepih' v Ljubljani, Wolfova ul. 12. Vsi, ki imate blago srce, naročite ali kupite koledar »Mi slepici na svojem čelu in vse posledice tega neizbrisnega. znamenja. V šoli so se ga izogibali součenoi, na paši so ga pretepali vrtu. Da ga nenadno zastonj ne kličejo, to je vedel Pankracij dobro in to so vedno bolj potrjali hrupni glasovi na vasi, kličoči izza. vsakega ogla, da pojdejo na vojsko fantje «i možje, vsi, kolikor jih je kdaj nosilo vojaško suknjo. Med njimi je tudi on, Pankracij, hlapec Cvetanov. Ni mu bilo hudo, ker je bil poklican, a vendar je nocoj bdel, spanec ni hotel na njegove oči, vse življenje, ono borno življenje, ki ga je dosedaj preživel, je stopalo mimo njega. Počasi je stopalo, tuintam se je_ dvignila nad njegovo glavo pest, trda in težka, je v presledkih udarilo železno kladivo na hrbet, da se je krčil in zvijal; le redkokdaj in redkokje se je prikradel solnčni žarek na njegovo teme. Odkar se je spominjal je bil pri Cvetano-vih, izprva pastir in hlapček, pozneje, po dovršeni vojaški službi kot hlapec* Odnc-kod ga je prinesla mati, ki je umrla prav na teh svislih pred petindvajsetimi leti. Bilo mu je tistikrat dve leti, kakor so nni večkrat pravih Cvetanovi. Ker ni bilo Pri. materi nobenih papirjev, ki bi izkazali njegove pravice, ga je prevzela v o-skrbo občina ter ga izročila Cvetanu. Vedeli pa so vsi, da je prišel na svet brez potrebe in samo v trpljenje in bridkost svoji materi, izkratka, da je nezakonski otrok. In kot takšen je nosil .vedno pečat Dnevna kronika. — Smrtna kosa. Dne 20. tm. so v, Ormožu pokopali g. Matjaža Plepelca, posestnika iz Središča, ki je po kratki mučni bolezni umrl v tamošnji bolnici. Naj v miru počiva! — Razvrščanje poštnih uradnikov. Komisija ministrstva pošte in telegrafa konča z razvrščanjem uradnikov, meseca marca. — Proti podaljšanju stanovanjskega zakona je Udruženje hišnih posestnikov za celo državo vložilo .v narodni skupščini protest. — Značilno! Poroča se nam, da sta se za razpisano mesto okr. sodnika v Mariboru oglasila samo dva prosilca, za ono v Kozjem pa nič manj ko 27. To je znamenje, da se je inteligenca začela bati močnejši tovariši, pozneje ni smel vasovati s svojimi sovrstniki. Tako je hodil sam samevaj svojo pot, se je zakrknil sam v sebe. in sčasoma so ga imeli za molčečega bebca, ki mu ni treba privoščiti niti dobre niti slabe besede. Vesel ga je pa bil Cvetan, zakaj delal je za dva in je bil zvest in pošten kakor zlata tehtnica. Zadovoljen je bil z vsako hrano In kar je bilo Cvetanu nadvse ljubo, mu nl bilo treba ničesar plačati. Zato mu je pa bilo hudo, ko so Pankracija potrdili k vojakom- Pri odhodu mu je stisnil v roko cel goldinar in mu je rekel: »Vedno sem Te rad imel, Pankracij, in vsi moji so Te imeli radi, zato nam je hudo po Tebi. Kadar te zopet izpuste od vojakov, Ti ni treba iskati doma drugod, vrni se k nam, ki Fe zopet radi sprejmemo.« In Pankracij se je spričo tolike dobrote razjokal, da so solze debele kakor lešniki padale na leseno mizo v hiši, kjer je stal v slovo polič vina. Odšel je od hiše in se ni zglasil dolga tri leta ne s pismom, ne osebno, niti o največjih praznikih. Čez tri leta. pa, jeseni, ko so Cvetanovi uprav spravljali krompir s prostranih in rodovitnih njiv, se je zglasil. Popoldne, ko je sjalo solnce z največjo veselostjo na napolnjene Cvetanove koše, se je hipoma pojavil za vasjo na Osojnikih in sc ustavil pred iznenadenim Cvetanom. »Tukaj sem zopet, gospodar,« je dejal in se sklonil nad r-azoraiio brazdo, Takoj ie začel mest in da raje gre v od železnic najbolj oddaljene kraje, ker tam ceneje izhaja. — Izseljevanje dijakov v Ameriko. Izseljeniški komisarijat kraljeviie SHS javlja za dijake, kateri se hočejo izseliti v Ameriko in na tamkajšnjih visokih šolah nadaljevati študije, sledeče: Inozem-ci, kateri pridejo v Zedinjene države v svrho študij na amerikanskih univerzah, niso izvzeti iz izseljeniške kvote. Mnogi, ki so prišli v Zed. države, so imeli ne-prilike s čakanjem, ker je bila mesečna kvota izčrpana. Sedaj je prisoljcnje dijakov dovoljeno tudi nad kvoto, ako dokažejo, da pridejo na amerikansko vseučilišče pod pokroviteljstvom kake inozemske vlade ali da vživajo štipendijo kakšne priznano naučne ustanove. Vsi ti dijaki se puščajo v Ameriko na leto dni, če pa ostanejo še zanaprej dijaki, se jim dovoljenje za bivanje podaljša. Merodajni amerikanski konzulati (v Beogradu in Zagrebu) sprejemajo prošnje dijakov, katerim morajo biti priloženi dovoljni dokazi o njihovi kvalifikaciji (spričevala iz dosedanjih šol) in o tem, da so ysc pogoje izpolnili in uredili, da lahko stopijo v amerikansko visoko šolo. Pogoji so razvidni V »General Order št* 17« od 25. nov, 1923. — Ta naredba bode gotovo vzbudila zanimanje pri naših dijakih. — Pošiljke, darovane siromakom, so carine proste. Po naredbi min. financ so od sedaj naprej pošiljke, ki so poslane v • dar siromakom, carine proste. Ob prilik! odposlanja mora adresanf dokazati, da pošlje stvari v dar, da ž njimi ne špekulira in da je prejemalec siromašnega stanu. — Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in1 kot koemetikum za kožo, zobe in’ negovanje ust! Veliko močnejši in' boljši kakor francosko žganje ter čez 35 let priljubljen! S pakovanjem' iii poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Speci-jalnih steklenic 214 dinarjev s 10% do-platka razpošilja: lekarnar Eugeu’ V. Feller, Stnbica Dohja, Elzatrg St. 201. Hrvatsko. -7 Izseljevanje v Kanado* Izseljeniški! komisarijat kraljevine SHS javlja, da je kanadska vlada dovolila vsdjevanje gotovega števila v Kanado v tem poletju iz nase države, katerim je služba na tamkajšnjih farmah zagotovljena* V mesecu marcu lahko odpotuje 1000 delavcev. Vsi izseljenci morajo biti pismeni, zdravi, morajo imeti redne potne listine in do-volj/ sr.edstev za prevozne stroške. Kdor se želi izseliti, se mora prijaviti Specialnemu kanadskemu izseljeniškemu ko-misarjjatu v Antverpcnu (g. Quaj Van' Dyck), od katerega do bi .garantno pismo, na čigar podlagi lahko dobi vizum. Razmerje očeta z 11-letno hčerko. Te dni snio javili, da je vrgel koncem januarja kmet Gjuro Konig v djakovskifr vinogradih svojo ženo v vodnjak, kjer je utonila. Iz preiskave, katero vodi držav- nakladati krompir ,v. jerbase in nečke ga stresati v novo pripravljeni voz* K kor bi bil pri njih vsa dolga tri leta. »K si delal ta leta, Pankracij?« ga je vpr, sal Cvetan, ki m vedel v, osuplosti, k naj bi rcKcl »Vojak sem bil,« je odgi vord Pankracij kratko in delal dalje. Nji gov široki hrbet se je krivil in vpogib; njegove mišice na rokah so rjavele izpc zavihanih rokavov. In delal je zopet i dva. ledaj je pa šej Cvetan vase in c tistikrat je dobival Pankracij na mest Po pet goldinarjev in Cvetan mu je ce* izročil nadzorstvo nad drugimi delavci Danes pa je bil poklican na vojsko i pozno v noč ni mogel zaspati. Na v-a: so še prepevali fantje, iz bližnje gostih: sc je slišal šum, vmes celo ženski g k sovi, a Pankracij se ni zmenil za vse t' Razen Cvetanovih ni imel nobenega, p katerem bi se moral posloviti/ zato b odhajal z lažjim srcem kakor tisoči i tisoči drugih. In vendar nocoj te neroda in nevšečne misli, vedno se vračajoči vedno se ponavljajoče. Bled in upadel j bil njegov obraz, celo potne srage s stale na tem čelu, od mesečnih žarko oblitem. Kaj je mislil, kaj ga je težilo, k je bilo vendar vse njegovo življenje sr ma skrb in delo, samo trpljenje in zapc stavljanje, sama velika nepregledna ža losi in puščava M Komu je stori! krivici on, ki se mu je samemu prigodila najhu: ša krivica, da je bil pahnjen na svet brc V Manbbrn,'drfe 24 fobnuiarja 1924 j*T ARO R*. St-raa 3. —:. . .... ■ .. ca-Rim ter so iz poštnega vagona izme- tali vse opozicijonalne časopise in jih potem zažgali. Min. predsednik Mussolini jo takoj, ko jc to zvedel, odpustil iz službe podiprefekta v Pistoji in je dal u-kaz, da se krivci aretirajo. ^ — Nenavadna smrt cerkovnika. V francoskem mestecu Vimenil v okrožju Loir-et-Cher sc je zgodil te dni čuden dogodek. Zvečer je umrl neki meščan in cerkovnikova naloga je bila, da gre zvonit. Cerkovnik je res šel v zvonik. I^teksprcsne paro-brodske zveze z Newyorkom in glavnimi lukami Južne Amerike, ypostnvlja početkom prihodnjega meseca direktne ekspresne zveze s Kanado. Dne 7. marca tl. odpotuje iz Genove za Kanado pa-robrod »Amerika«, na katerem so s posebno pažnjo pripravljeni prostori za izseljence- Opozarjamo izseljence za Kanado, kateri žele potovati z našo progo, da jim bo naš urad preskrbel brezplačno kanadsko garancijsko pismo (alidavit)-Natančne informacije daje Putnički ured Jadranske banke, Zagreb, Petrinska ul. 6 in ekspozitura Jadranske banke, podružnica Maribor. — Nov sanatorij za ženske bolezni. Znani zdravnik in kirurg dr- Prič Hetzel je otvoril skupno z dr. Mihaelom Mach-rnerom v Novem Vrbasu najmodernejše opremljen sanatorij za ženske bolezni. V sanatoriju se bodo lahko izvrševale najtežje operacije. Sanatorij bo imel lastno Rdntgenpvo dvorano z najnovejšimi aparati. — Zidanje velikega skladišča v Ulcinju. Monopolska uprava je sklenila sezidati v Ulcinju velika skladišča za^ sol, katera bi lahko sprejela letno 35 milijonov kilogramov soli. Uprava monopola je že odredila komisijo, katera si bo o-gledala teren za stavbo skladišča- Kredit v znesku 50 milijonov, dinarjev je odobren. — Svečan sprejem novega italijanskega poslanika v Moskvi, Novi italijanski poslanik Manzoni je bil v Moskvi na najveličastnejši način sprejet. Na kolodvoru ga je pričakoval Čičerin v spremstvu visokih uradnikov, ministrstva zunanjih zadev- Tam je stala tudi častna Četa rdeče garde. Ko je Manzoni stopil iz vlaka, je bil dan znak »Mirno!« s srebrnimi fanfarami. Pred kolodvorom je kiefilirala počastna četa med zvoki mar--seljeze. Manzoni je še isti dan sodeloval pri osnovanju italijansko-rnske trgovske zbornice. Kot prvi njeni člani so .vpisani Krasiti in Ruska državna banka. — Kako skrbi Češkoslovaška za izobrazbo svojih novinarjev? Češkoslovaška vlada jc podelila 12 štipendij v znesku po 1«0 švicarskih frankov mesečno svojim novinarjem za študije in potovanja v inozemstvo. Nekateri teh novinarjev so bili tudi v Jugoslaviji. — Čudno dete. Bukareštanski list »Romanu!« poroča, da je pred nekaj dnevi v mestu Tum-Magurele žena nekega Posestnika redila dete, katero je od bokov nazgor imelo žensko obliko, od bokov navzdol pa je izgledalo kot ribji pravice do življenja?! Ali ga je sedaj premagal strah pred smrtjo, misel, da ga •lahko že Čez nekoliko dni pokrije tuja, nepoznana zemlja?! . . . Nenadoma se Pankracij dvigne na svojem ležišču iri si obleče jopič. Odločno strese z glavo, češ, tako mora biti in nič drugače. Trdno jo sklenjeno. In varno kakor po tleh stopa po lestvi navzdol in krene trdih korakov proti koncu vasi-Močno potrka njegova žuljeva desnica aia nizke duri pritlične hiše. »Odpri, Lojze!« Notri se nekdo oglasi, pridrsa do vrat ter jih odpre- »Kaj hočeš tako pozno, Pankracij?« »Stopi vun, Lojze! Nekaj Ti imam povedati, kmalu končam.« Lojze se sklone in stopi pred hišo. »Semkaj sediva na to klop, kakor nalašč si jo napravil,« pravi Pankracij. Sedeta. Mesec pripluje v tem hipu nad streho, posrebri klop, in obadva si gledata hipec oči v oči. Pankracij položi roko na Lojzetovo koleno in začne govoriti naglo in poltiho: »Tudi Tebe so poklicali, Lojze. Zato sem moral govoriti s Teboj še nocoj. Bog ,ve, kje bova jutri ob tem času, Bog ve, akn se vidiva še kdaj na tem svetu- In hudo bi mi bilo, ako ne bi poravna! krivice, ki sem Ti jo. storil pred davnim časom,« ■ ■----i----5- •---- rep- Izgledala jc kot pol riba pol dekle (sirena), kakor si jo predstavlja ljudska domišljija. Dete jc kmalu po porodu u-mrlo. Truplo jc bilo preneseno m bukareštanski muzej. — Rajši v smrt kakor v zakon. Kakor smo poročali, je 14. trn- našel paznik proge med Čakovcem in Malo Subotico v. Medjimurju- na tračnicah človeka, kateremu ste bili obe nogi pod kolenom odrezani. Paznik jc stražil pri človeku, ki se jc boril s smrtjo, 1 uro in pol, da je prišel vlak. Na odprti progi je dal znamenje zaustaviti vlak in naložiti nesrečnika v vagon ter ga prepeljati v čakov-sko bolnišnico. Nesrečnež je umrl še isto noč vslcd velike izgube krvi. Drugi dan sc je dognalo, da je ta človek doma na Podbrežju z imenom Štefan Vlašič, star 27 let- Kakor hitro se je izvedelo, da je iz Podbrežja, je bil tudi vzrok samomora jasen. Stariši so ga nedavno prisilili v zakon z dekletom, ki ga ni ljubil in ne ona njega. Kmalu po poroki se jc podal Vlašič na vlak prpii Čakovcu in pri odhodu rekel svojini domačim, da ga ne bo več nazaj. Oni so mislili, da se šali iti se zato niti zmenili niso. On pa je držal besedo in ga res ni bilo več nazaj. Njegova mlada ženka jc pa ostala, kakor pravijo Medjimurci, »niti kropek, nit vodica«. — Cela ulica se izselila. Iz Vršca se jc izselila v Ameriko cela ulica, v kateri je bivalo 30 madžarskih rodbin, vse na. prigovarjanje agentov, kateri jim nudijo vile in gradove v Ameriki- — Okradel pošto, da se zabava s prijatelji- V Privlači pri Zadru je sin poštnega upravitelja Kotonoviča, kateri je večkrat zamenjaval svojega očeta v uradu, ukradel ves denar iz poštne blagajne in odšel v Zadar, kjer ga je porabil. Jat-vino so utajili, a on je po treh dneh’, ko je bila blagajna zopet napolnjena, zopet vzel denar in se podal na pot. Dospel je v Split, kjer .jc v družbi svojih prijateljev denar zapravljal. Poštni urad v Privlači jc obkraden za 30.000 D, mladi tat pa je v rokah pravice. * — Nemoralni škandal v Newyorku. Zadnji čas sc je pojavilo v Newyoa*ifi veliko število nočnih lokalov, v katerih se prirejajo škandalozne predstave z nagimi igralkami in plesalkami. Policija je nekaj časa mlrli o opazovala in jih pustila delati, kar so hoteli. Neko noč pa je izvršila veliko racijo in jo naenkrat v klubu »Majostjc« aretirala 290 oseb. Sedem! žen j© obtoženih, da so plesale gole, 135 aretiranih je moralo eno noč prenočevati v policijskih zaporih. Konečno so bili vsi obsojeni vsak na 5 dolarjev globe in' izpuščeni. — Zračni promet London - Moskva, Kot prva praktična posledica de jure priznanja sovjetske Rusije sc lahko smatra prijavljanje rednega zračnega prometa iz Moskve v London!. Linija bodo vodila skozi skandinavsko ozemlje. Doisedaj je bila edina zračna zveza zahodne Evrope z Rusijo skozi Nemčijo. — Fašisti napadli1 brzovlak. Iz Rima poročajo 19. fdbr.: Fašisti so včeraj u-stavili na odiprti krogi brzovlak Fioren- Lojze ga začudeno pogleda- »Ti, krivico? Nikomur je nisi storil, Pankracij, kolikor morem presoditi jaz. To pa vem, da smo krivico delali Tebi,, vsi, kolikor nas je in poleg nas tudi Cvetan. Vsi, prav vsi . . .« »Nič ne de,« odgovori Pankracij. »Nisem je čutil te krivice in je ne pripoznam. Torej poslušaj. Ali se še spominjaš, ko srno se vozili, prvič k vojakom kot rekruti? Petero nas je bilo od tukaj, med njimi Ti in jaz. Na lojterskem vozu smo sedeli, peli smo in se smejali- Vzeli ste me medse, dasi vas nisem prosil. In tistikrat si izgubil Ti na vozu goldinar, imel si samo tri. Videl sem ga in skrivaj sem ga vtaknil v svoj žep. Ko si ukazal u-šfaviti voz in si preiskal vsak kot ter šel celo dolgo pot nazaj, da bi ga našel, se ni nič genilo v mojem srcu. ,Tudi ako sem mu tega ukradel jaz, mu ostaneta še vedno dva, toraj toliko, kolikor imam sedaj jaz skupaj s Cvetanovim goldinarjem,’ sem si dejal in nekam čudno zadovoljen sem bil sam s seboj. Tarnal si iti cel© jokal tistikrat, a meni sc nisi smilil. Tiščal sem goldinar v žepu in lahko mi je bilo pri srcu. Pri vojakih sem ga porabil s svojim takoj prve dni, Ti si pa bil gotovo do danes prepričan, da si ga bil izgubil.« Pankracij je umolknil, Lojze pa je dejal: »Ni Ti bilo treba zaraditega hoditi k meni nocoj, Pankracij- Že davno jc bilo to pozabljeno.« »Nisem prišel zaraditega, Lojze. Ko sem denar porabil, me je začela peči vest. Nisem mogel razumeti, kako sem mogel storiti kaj takšnega. Ves čas pri vojakih in ves čas pozneje me je mučil ta greh, je moje srce razjedala ta nepoštenost. Najhuje pa mi je bilo nocoj. Neprenehoma sem moral misliti na to, neprenehoma na Tebe . . Revež si, Lojze, nimaš mnogo, svojo družino moraš rediti z delom svojih rok- Te roke vzamejo sedaj na vojsko. Tvoji ljudje, žena in otroci, jih bodo pogrešali, bodo morali stradati. Jaz pa sem sam, vajen sem trpeti in pogrešati vsako udobnost. Kaj bo z menoj izgubljenega, ako padem? . . Pa, čuj, nočem Te zadrževati, pojdi k ženi in otrokom še ta kratek čas — dovolj pičlo Ti je odmerjen. Vzemi pa to tukaj, moji prihranki so, dve tretjin] vseli, kolikor mi jih je dal Cvetan v treh letih, odkar sem prišel od vojakov, stolnpetdeset goldinarjev. S tem naj je rešen moj dolg do Tebe, s tem pomirjena moja vest. Naj pridejo prav Tvoji družini * .z Bogom, Lojze!« Preden so je Lojze zavedel, jc izginil Pankracij naglih korakov. Videl ga ni nihče več, odšel je bil sam samcat, preden so se bili zbudili zjutraj drugi. — . EVSaii feuilfeton. x Usoda Voltairjevega srca od 1. 1778 do danes. V pariški Narodni knjižnici je našol njen ravnatelj Roland Marcel srce znanega filozofa in pisatelja Voltaira. Po raznih zapiskih je ugotovit, da je bilo Voltairjevo srce pred šestdesetimi loti shranjeno v tedanji cesarski knjižnici; toda tekom' let so popolnoma pozabili nanju Ko je ravnatelj minule dni čisto po naklučju vzel v roke krasen, toda žc zanemarjen Voltairov doprsni kip, je odkril na podstavi Hondovcgai dela s pajčevino zapredeno kovinsko ploščico z nadpisom: »Voltairjevo srce«. In res se j© podstava dala odpreti. V] njenem' predalu je ležala kovinska škat-lja, toda ključ se j© žc zdavnaj' izgubil, Ravnatelj knjižnice bo dal škatljo odpreti v prisotnosti uradnih oseb, nakar bo ta dragocena relikvija velikega francoskega misleca shranjena na dostojnem mostu, kjer ne 'bo več pozabljena. O usodi Voltairjevega srca prinašajo pariški listi zanimivo zgodbo, iz katere povzemamo: Voltaire je umni dne 30. maja 1778 v Parizu v hiši svojega prijatelja, častilca in' Pristaša markiza do Villetta. Pariški nadškof je prepovedal d okop Voltaira ina cerkvenem Pokopa StratE 1' »T A B O K«. iiim V MarIb’oi%, ane 2-1 'feoruarja IH-i Dopisi. Krčevina pri Mariboru. V pondeljek 18. tm. je priredilo »Prvo mariborsko lovsko društvo« radi nekega povoda, ki pa naj ne bo označen, v gostilni A. Krambergerja vsem učencem dveh najnižjih razredov prav tako obilen kakor izboren obed. Vrhu tegi sta obdarili soproga načelnika krajnega šolskega sveta, gospa Marija Peklar in gospa Hajdinja-kova otroke z raznim pecivom. C ane lovskega društva — kdo bi slutil v lovcu'toliko gorkega sočutja?! — je otročja radost in ves ginljivi prizor tako presenetil, a tudi globoko ganil, da so s solzami v očeh sledili poteku blage prireditve, $aj so nekateri revčki prVokrat vzivali slast dobre, bogate kuhinje. Ko so se zapeli otročiči v zahvalo mično pesmico o zajčku in navzoči slišali v zahvalnem govoru šolskega voditelja o neizrecni bedi nekaterih šolarčkov, je restavrater na glavnem mariborskem kolodvoru, gosp. Franc Stickler, takoj nabral 250 D za prihodnjo enako prireditev, sam pa daroval že sedaj kot nekak temelj za božičnico 1000 D- Po končanem obedu je še društveni načelnik izročil šolskemu voditelju mnogo učil za revno deco ter obljubil, da priredi društvo poleti veselico v prid revnim šolarjem. Navzoče gospe pa so na prošnjo šolskega voditelja radevoljno prevzele izdelovanje obleke iz izročenega jim blaga. Prav iskrena hvala vrlim lovcem, prav posebna, hva-la g. Sticklerju in vsem gospem in gospodom, ki so priredili revni mladuu toliko veseja, ki ji ostane gotovo v trajnem spominu. — Šolsko vodstvo. _ Svečina. V nedeljo 17. trni. smo imeli 2»,ped; izreden, užitek. Naše vrlo učiteljstvo z g. nadučiteljem Mohorjem' na čelu namn! je priredilo lepo uspelo gledališko predstavo. Prvikrat se je v Svečini igrala št&rMejanska igra »Repo-štev« z našimi kmečkimi fanti in dekleti, in reči moramo, z leipim' uspehom. Vsa čast jim, svojo nalogo so krasno izvršili. Igralo se je na šolskem odru in dvorana je bila natlačeno polna, dokaz, kako žejno je naše obmejno ljudstvo po štene slovenske zabave. Posestnik g. Jo že Šea-binefc je povrh še podal s pev Skloni zborom nekaj prav lepih pesmi. Hvala vsem, ki so nam pripomogli k res izrednemu užitku, in upamo, dtai bomo v kratkem zopet imeli priliko gledati našo igralce in poslušati naše pevce. Iz Ormoža. »Izza kulis obrtne zadruge vi Ormožu.« Pod tem naslovom prinaša »Straža« z dne 16. febr. tl. v št. 20 o priliki obrtnega venčka ostuden napad ■na mene kot predsednika zadruge, kjer mi podtika umazana dejanja- Stvar pa zgleda v resnici popolnoma drugače. Ob priliki lanskega obrtnega venčka sta ravno klerikalna odbornika obrtne zadruge g. Matija Masten in Franc Zabavnik energično zahtevala, da se mora celi Čisti dobiček zapiti, ker denarja pri zadrugi baje sploh ne potrebujemo. Kljub Iliču. (Voltaire j« bil svobodomislec in je v svojih spisih zelo bičal cerkveno (gospodo). Villette je sklenil, da da balzamirati pokojnikovo srce. To delo je prevzel sosed, lekarnar Mitonart, ki je obenem1 konzerviral tudi Voltairjeve možgane. Pokojnikova nečakinja gospa Hemjeova je dovolila, da je dobil srce v spomin markiz dieViollete, možgane pa lekarnar, ki je smatral ta dan za naj-smaimenitejši v svojem življenju. Naslednjega dne so Voltairjevi sorodniki Eibbe Mignol, Dampiiere in d’Hornory odpeljali Voltairjevo truplo na vozu v opatijo Scollieres, kjer je bil Mignot opat in kjer so truplo pokopali, dokler ga ne bo mogoče položiti v Femeyu k večnemu počitku. Ko pa so sorodniki Izvedeli o obeh darovih, so protestirali Belo bumo; značilno je, da so napadali samo markiza, ki je imel Voltairjevo isrde. Ta pa je poznal ljudi. Ponudil je sorodnikom 230.000 frankov; takoj so se pobotali, da stričevo srce ostane last markiza de Villette. Ta je. kasneje kupil tudi Fcrncy in napravil Voltairjev muzej. Zgradil je tudi mavzolej in poseben oltar za Voltairjevo srce z nadpi-som: »Njegov duh ja povsodi, mjksgovo sroe Pa je samo tukaj«. Toda Škabljicas srcem ni nikoli dospela v ta oltar. De Villette je zašel v dolgove in je ponudil Femey .ruski carici Katarini D> ta pa jo počastila spomin svojega prijatelja s temu, 'da sem se kot predsednik tej zahtevi protivil, je g. Franc Zabavnik, pri katerem se je vršila odborova seja, in ki je kot gostilničar imel oseben interes, da se ves denar zaj>ije, kratkomalo prinesel na mizo 4 litre vina. Sledili so še nadalj-ni litri brez mojega naročila in tako je narasel v najkrajšem času pri tajniku zadruge kot gostilničarju in klerikalnemu odborniku račun na nad 7000 K. Ker sem že tistikrat slutil za tem kako politično lumparijo, ki se je sedaj po »Straži« jasno pokazala, sem takoj znesek za Obrtno zadrugo naložil iz svojega, plačal to-raj račun jaz, ter mirno in tiho čakal, ke-daj se bode od klerikalcev nastavljena bomba vžgala. Evo eksplozije! Samo da klerikalni odborniki niso računih z mojo previdnostjo. »Straža« pravi nadalje, da sem povabi k temu svoje politične prijatelje- Kakor kaže zgorajšnja slika, so to bili res moji »politični prijatelji«. Pavšalno me nadalje sumniči, da sem dovoljeval svojim ljubljencem-obrtnikom večje število učenčev, toda imen ne navaja. Prosim dopisnika, da pride z imeni, ker meni kot predsedniku ni znan niti eden obrtnik, ki bi imel več učencev, kakor bi jih smel. Glede nakupa inventarja pa naj bo tudi dopisnik pomirjen. Sklep za nakup se je storil že pred dvemi leti, ter me je na ta sklep opozoril sam bivši klerikalni tajnik Franc Zabavnik. — Jurij Čurin. Celjske vesti. Smrtna kosa. Pri svojem sinu g. dr. Antonu Božiču v Celju je umrla 21. tm. v starosti 75 let ga. Terezija Božič roj. Čeh. Pred dvemi meseci ji je umrl mož, s katerim je 1- 1921 obhajala zlato poroko- Imela sta 11 otrok, živi jih deset, vsi so odločno narodni in napredni, kakor sta bila mati in oče sama vedno zavedno narodna in napredna in je bilo njuno življenje en sam delovni dan. Bodi obema blag spomin! 3DS. Radi mnogoštevilnih pustnih prireditev do 4. marca smo opustili sklicanje večjega števila strankarskih shodov za te dni. Pač pa se od 9. marca naprej vrši v mariborski oblasti do konca meseca krog 80 shodov JDS, — Oblastni odbor-Demokratski shod v Pucincih. V nedeljo 17- febr. tl. sc je vršil v, Pucincih v Prekmurju sestanek JDS, katerega so se ljudje mnogoštevilno udeležili. Okrožni tajnik JDS za Prekmurje Topolovec iz M. Sobote jim je pojasnil sedanji politični položaj naše države ter program Jugoslov. demokratske stranke. Udeleženci so se obnašali vzorno mirno ter poslušali predavatelja do konca z velikim zanimanjem. Po predavanju se, je razvila živahna debata, ker so ljudje predavatelja kar obsipavali z raznimi vprašanji. Čeravno je prorokovl pred nekoliko dnevi v svoji »Morski krajini« uskok Kuhar smrt naše stranke v Prekmurju, češ, da seme te stranke v Prekmurju ne more več »klice pognati«, vendar gospod uskok Kuhar, ko bi Vi v nedeljo prišli v Pucince, bi videli, seveda na Vašo veliko žalost, da to seme JDS že poganja »klice« in sicer neverjetno močne. In tc klice se bodo v kratkem po Prekmurju tako razmnožile in razširile, da bodo zadušile travo Vaše radikalne stranke. Na shodu v nedeljo bi Vi, gosp -d Kuhar imeli lepo priložnost spoznati, kako strašno »priljubljen« ste med svgjijnj domačini. Udeleženci shoda, med katerimi ni bilo nič manj, kakor 4 župani iz okolice, so Vaše nelepo, tor samo Vaše osebe vredno dejanje, katero ste napravili lansko leto dne 17- marca, ostro obsojali. Med drugim so izjavili, da Vam ne zaupajo niti toliko, koliko imajo črnega za nohtom, da je tak človek na najnižji stopinji kulture in politične morale, ki proda za par počenih grošev tisoče glasov. Gosp. Kuhar! To Vam naj bo v odgovor na Vaš zadnji članek o našem shodu v Pucincih, kateri se je takrat šele nameraval vršiti, ko ste Vi že kričali, da se je že vršil. Očividno Vas obdaja že smrten strah pred našo naraščajočo močjo. Ko bi Vi, gospod Kuhar, vedeli, kaj še le pride, bi Vam krvave solze tekle. Upamo, da imate za enkrat dovolj, če pa nas prisilite, pridemo na dan s stvarmi, ki Vas bodo še bolj spekle in skelele, pridemo na dan s komentarji, da pokažemo javnosti Vaš značaj. BRZOJAVI v soboto 23 II 24 8 uri zvečer ,španska muha‘ sokolski dom studenci sokol tem, da si je dala v Carskem1 selu napraviti kopijo Voltairjeve hiše v Fernc-yu. Forne.y je vzel v najemi neki Anglež, ki ni imel dosti pieteto do Voltairjeve-ga spomina in: je večino reči razpečal. Taikirat se je govorilo, da je Voltairjevo srce izginilo brez sledu. Ko pa so bili L 1791. Voltairjevi ostanki slovesno prepeljani v cerkev sv. G e no ve ve v Parizu; sc je procesija ustavila pred Villettovo hišo, kjer je filozof umrl. Tu jo rodbina Villettova razobesila velik nadpis z besedilom tistega verza, ki je bil napisan na oltarju Voltairjevega srca. v Ferne-yu. To je zmočilo, da je srce res ostalo v hiši dic Villettov. L, 1864 ga je zastopnik rodbine ponudil prosvetnemu ministru Thlerryju. Spravil ga je v zadrego, kajti ni vedel, kam naj ga položi. Končno se je odločil za cesarsko knjižnico. Tja je bilo filozofovo srce položeno z vsemi dokazj istovetnosti dne 16. decembra 1864. Sledila so nemima desetletja, cesarstvo je nadomestila republika, in v vrvečem. lzprcmi jivcui toku dogodkov je bilo Voltairjevo srce popolnoma pozabljeno; ceio Voltairjevi življenjepise! so prezrli akt z dne 16. decembra 1864. — (Lidove N o vi n y). x Kolik« radija še danes dobiva na svetu. Radij je nuj drago cenejša, oblika materije na svetni ;,n če bi g a bilo v zemlji večje množine, bi razvoj življenja na nosem, planetu kropil na druga pota. Izpred sodišča. Ugodna prilika za tatvino. Posestniku Jamošu Kuharju v Moravcih, okraj Murska Sobota; je zvečer 29. decembra L i. doserlaj neznani storilec vžgal tik gospodarskega poslopja se nahajajoči kup slame. Ogenj se je posrečilo ugasiti, Gasiti je pomagal tudi sosed Džuban, kakor tudi njegova dekla Ana Horvat, Hišo so pustili nezaklenjeno. To priliko je poir®bila 201etna dekla Juljana Sandor ter ukradla Ani Horvat, ki je pomagala gasiti, 2 predpasnika 3 bluze, spodnje hlače in d" rdi o kril v skupni vrednosti 875 Din. Šandor, ki tatvino jv.-'z na, je bila obsojen* na 6 tednov rrikc ječe. Očital mu krivo prisego. Posestnik Matija Jelen v Lokavcih, okraj Ljutomer je dno 21. novembra 1.1. očitaj Francu Krajncu, da je krivo ori-segel v neki sporni zadevi j,n da je krivoprisežn>iik. Obsojen je bil radi pregrešna po §104 srb. k. z. na 1500 Din. denarne kazni. Tovariša-hlapca okradel. 191 etui Ivan Kusmič je služil pri posestnici Mariji Kuhar v Nemsovoih, okraj Murska Sobota, za hlapca. Dne 2. januarja je izginil in odnesel sohlapou Štefanu Šandor.ju cajgasto obleko, čepico, srajco in žepni nož. Kuzmič, ki ja radii tatvine že trikrat predkaz.novan, jo bil obsojen1 na 3 mesece težke ječe. Nehvaležni rejenec. 751e'tna Urša Gašparič v Malehimah, okraj Ormož, je leta. 1920 predala svoje posestvo svojemu rejencu ‘Metnemu Vincencu Matjašiču proti izgovorjenemu prevžitku in uporabi kleti. Dne 4. decembra 1. L ji je Matjašič vzel leseno pipo, katero jo zahtevala od njega nazaj. Ko jo star k a hotela prijeti za pipo, jo jo Matjašič udaril z nekim predmetom tako po roki, da ji je zlomil kost desnega palca. On taji, da bi jo u-darit in pravi, da je Gašparičevo le od sebe sunil Sodišče ga je obsodilo radi hudodelstva težko telesna poškodbe na 2 meseca ječe. Poročil je poročeno ženo. 24-letni, samski delavec Jakob SeJiifi-šek v Hočah, že 5-fcrat predkaznovam, je dtno 11. febr. 1923 v župni cerkvi Sv. Magdaleno v Mariboru, poročil 41-lebno omoženo delavko Marijo Dvoršak v Se-steržah. Selinšek je začel okrog novega leta 1923 prihajati k zakoncema Dvor-i šak v hišo. Že poprej pa se je razvilo med nljiim iin Marijo Dvoršak ljubavno nazmtefrje. Odločila sta so, da sc vzameta v zakon. Pred okrožnim sodiščem! se je Selliušeik zagovarjal radi hudodelstva dvojnega zakona po § 207 k. z. Obsojen jc bil na 3 mesece ječe. Dvoršak' pa je duševno v taki meri omejena, da ne od-govarja za svoje dlejanjie. Primorske novice. Novi tržaški škof dr- Fogar pride v Trst 6. marca in bo 9. marca slovesno ustoličen. V Gorici bo za župana izvoljen bivši župan Bombig, znan slovenožrc. V tržaško pristanišče je te dni priplul prvi ruski sovjetski parnik »Ilijič«, natovorjen z okoli 2000 tonami solnčnih semen. Radij dela prave čudeže, njegove lastnosti so uprav magične. Kakor znano, se radij pridobiva tudi na Češkoslovaš kem. O stanju v ostalih rudnikih nam' pričajo sledeči podatki: Do dobe pred približno 20 leti so bila glavna rudjšča v Colorado; ta so krila naj večji del svetovne uporaba radija. Iz ene torne ta/mošnje ,rudc se je pridobilo približno 5 mg radija in okolj 160 gr radijevega bromida. L. 1913 £o bito odkrita uranova rudišča v belgijskem Kongu, 1. 1915 pa je odkril Anglež Sharp nadaljua rudi-šča v Kasoli, Izbruh svetovne vojne je onemogočil eksploatacijo v Kongu, šele po vojni se je začelo racionalno izrabl janje teh zemeljskih zakladov. Ena tona tamošuje rude daje približno 150 mg radija, pridobivanje pa je tako lahko, da se ameriška rudišča več ne izplačajo. Belgijska tovarna za predelavo rude se naha ja v Olenui pri Autiverpnu in Je naj večje irodjetje to vrste na svetu. Mesečna prrulukcjja iznaša 3 grome, lahko pa se dvigne tudi do 6 g. Skupaj se ga pridobi na leto 86 do 72 g. Ta razmah jo vplival tudj na cene. Dočim jc pred 6 meseci stal 1 mg radija 20 do 25 liber štorlimgov, ponuja belgijska, družba za 14 liber. V tej belgijski družbi jc anga-žovana tudi država, ki dobi del radija za bolnice, za zdravljenje bolnikov in za znanstvena proučevanja. x 200 letnico ruske Akademije zijano* □□□m030lXOD □ O □mnnnnnrmnri Naročajte jadransko Stražo!1 □□□DoannOODD □ □ □□□nnnnnnrinn sti so slavili ruski znanstveniki doma In ha tujem dno 2. februarja. Akademija 'znanosti je ena redkih ruskih kulturnih naprav, ki je preživela revolucijo in' meščansko vojno in! je še danes središče resnega znanstvenega dola. RuHko akademijo znanosti predstavlja okoli 40 strokovnjakov svetovnega slovesa, ki upravljajo celo vrsto zavodov in znanstvenih naprav, pri katerih jc namešče-, n,ih čez 600 znanstvenikov. Akademija izdaja celo vrsto znanstvenih časopisov. Vzlic temu pa število teh publikacij z dalcka ne zadostuje, zakaj ruski listi poročajo, da se nahaja v rokopisih toliko dol, da bi lahko takoj, natisnili 2(100 pol. Vestnik ruske Akademije znano,sti je izhajal tudi v najtežji revolučnj dobi, jo edini župna! v Rusiji, ki j« preživel konec carske dobo in ki izhaja nemoteno v novih razmerah. x Kje si, čarobna dežela Atlanti«? Platon nam je zapustil opis legendarne deželo Antlantide, ki se je baje nahajala meji Evropo in. Libijo, v današnjem' Atlantskem oceanu, katero pa so za večno požrli oceanski valovi. To neznano deželo so opevali mnogi, pesniki in radi prenašali na njo tisto čarobno življenje, ki so v »solzni doliuii« ni hotelo p posul t- čit.i. Legenda o potopljeni deželi Atlan-tjs so je ohranila do dandanes in v zid-njili desetletjih jo jo sprejela med svojo naloge oceanska geografija, da ugotovi V Mariboru', rTne -4. feKfSSrJa 190£ v *T A B O K«. SfraH 3i, Mariborske vesti. Slaribor 23. februarja 1924. in Smrtna kosa. V soboto ob 4. uri zjutraj je umrla v tukajšnji javni bolnici gospa Alojzija Grmek, soproga .višjega stražnika v pokoju. Pogreb se vrši v pondeljek ob 3-15 uri pop- iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. ra Živahno je bilo danes v soboto 23, tm. zopet na mariborskih ulicah. V vo jaško službo je nastopil dirugi poziv novincev iz lanskega leta. Novinci so prišli orl vseh strani v velikem številu spremstvu županov; večinoma zelo dobro razpoloženo, tor je bilo danes na mariborskih ulicah dovolj vriskanja, petja in godbe ubrane in neubrane. Upamo da se bodo tudil z vojaške službe vračale enako dobro razpoloženi, m Smrtna kosa. Umrli so 22. t. ni. Mariboru: v Gospejni ulici 731etni dela vcc Prane Bazel; v Sodni ul. št. 30, Ludvig Štancer, sin železniškega uradnika, .star teden dni; v Koroški ulici 90 581©tna Ivana Potočnik. m »Jadranska Straža«, podružnica Maribor, je imela sinoči 22. tm. v Narod, domu svoj ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo lopo število članov Zborovanje je otvoril polkovnik v pok-g. Priča z lepim govorom, ,v katerem je naglašal pomen »Jadranske Straže«, na šega trgovinskega in vojnega brodovja na morju, ter da je treba delovati za povzdigo naše mornarice v polni meri, da se s tem zavaruje naša jadranska o-bal Prečital je brzojav. v katerem izraža Nj. Vel. kralj Aleksander svoje zaupanje fn visoko spoštovanje do društva: »Toplo zahvaijujuči radu »Jadranske Straže«, Salem odkrito priznanje njegovog rada najtopiije pozdrave- Aleksander s. r. • G. Priča je tudi omenjal stanje med Italijo in nami, opisal položaj neodrešenih bratov v Primorju in Dalmaciji, ter je zaključil svoj govor z vzklikom kralju. Nato je g. Sertič prečita! pravila. Izvoljen je bil odbor, v katerem so: predsednik polkovnik v pok. Priča, podpredsednik art. polk Atanaskovič, tajnik Sertič, odborniki: . Gregorič, ga. Križničeva, dr. Vrečar, dr. Štefančič, Toman, ga- Nikolič, blagajnik Jurkovič, namestniki: Gjuro Valjak, Vračko, Pucelj, Sever (dijak), prcglcdalci računov: Doležal. ravn. Toman. Ne dvomimo, da bo nova organizacija širila med našim narodom propagando o važnosti našega morja v trgovskem in vojaškem pogledu- znanstveno, ali 'je pa nji kaj: resnice. —■ Nedavno »o izšla raziskovanja profesorjev Termicrju in Gentila, jz katerih podaja K. Živny v »Češkem Slovo« nastopne podatke: Ugotovljeno jo že po prejšnjih raziskovanjih, da se pod vodo Atlantskega oceana vije dolgi podmorski greben v podobi črko S, ki ima z obeh strani globoke prepade, kateri s gaj o ponekod! 60Go m globoko. Ta greben1 -so niahaj,a približno 10O0 m pod vodo. Iz njega vstaja cela vrsta otokov, med njim'k Sv. Helena, Kanarski otoki, Madeira, Azori i. dr. Vsi tj, otoki so vulkanskega izvora im ni še dolgo, kar se jo predramili iz dolgega spanja statrl .krater na Temcrafi. Podmorska tla Atlantskega oceana so tedaj vulkanska in. njih aktivnost še danes ni ponehala. Kjer pa so vulkani' — sklepa prof. Tor-imiar tam so tudi propadle zemlje. Zemljepisna veda nas udi, da je že mnogo otokov izginilo podi morjem alj se jih pojavilo iz morja Po sodbi prof. Gen-tila sc je Giibraltarska ožina odprla ob koncu tretjegorske dobe. Verjetno je, da se je Atlanti s potopila v zadnjih pe-rijodmh geološke zgodovine Zemlje. Mogoče je, da so Kanarski otoki, Madeira hi Cap Verde vrhunci zadnjih ostankov potopljenih dežel. Katastrofalen1 dogodek se jo najibrže zgodil v do'bd, ko se je že pojavil človek. So 11 bilo potopljene dežele o-bljudendl Vprašanje je temno. Etnografija l>o morata rešiti problem, ali niso bili davni prebivalci Kanarskih otokov zadnji potomci Atlanto v J Ko l>o totogooe potovati v podmorskih pokra j i-jnah, kjer počivajo davno potopljena Kopna ati ko se veled kakfiga prevrata *>a zemlji zopet pojavijo nad morsko gladino — tedaj bo t>ojasnina skrivnost ■f latoqoye . m Iz sodne službe. K mariborskemu sodišču sta premeščena sodnika dr. Boris Mihalič iz M. Sobote in Ivan Mikluš iz Ljubljane. m »Jadran, društvo Primorcev« priredi v soboto 23. tm1. točno ob 20. (8.) uri svoj IV. zimski večer v društvenih prostorih restavr. Kosovo, Grajski trg 1. ml Sokolsko društvo v Studencih priredi v; soboto dno 23. tm. v Sokolskem! domu v Studencih priljubljeno burko »Španska muha«. Začetek ob 2o. (8.) uri Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in je vabljen vsakdo, ki se hoče v letos njem prodpustu še enkrat pošteno smejati. mi Občni zbor Ljudske univerze se vrši v pondeljek 25. tm. ob 8. uri zvečer v Kazini. Člani pa tudi drugi naj se ga polnoštevilno udeleže. m Uradniška menza se nahaja na Slomškovem trgu 17 (v Kazini). Hrana stane dnevno 50 K. Sprejemajo se državni in zasebni uradniki. m Sokolska ninškerada sc vrši na pustno soboto, to je 1. marca, v vseh prostorih Narodnega doma. Ta maškera-da obeta biti z ozirom na predpriprave ena najprijetnejših in zabavnejših prireditev v letošnjem predpustu- Popravlja jo se že vsa vrata in prehodi, tako da ne bo nobenega prepiha. Vstopnina 15 D in 1 D nočni davek. Predprodaja vstopnic je le proti vabilu pri bratu Majer, Glavni trg, Baloh', Grajski trg, Bureš, Aleksandrova cesta in na dan prireditve od 19-ure naprej v Narodnem domu. Vabila se že razpošiljajo ter prosimo vsakogar, •kdor bi vabila pomotoma ne dobil, naj se blagovoli obrniti z dopisnico ali osebno na: »Sokol«, Maribor, Narodni dom. — Običajno ponujanje in nadlegovanje gostov s prodajo cvetlic, razglednic itd. se popolnoma opusti. Jestvine in pijače se bodo prodajale samo pri šotorih in to naj-!x>I]šc kakovosti po jako zmernih cenah. Velika dvorana bo brez miz ter namenjena samo za ples. Vsaka maska se legitimira pri vhodu na levo popolnoma tajno v posebni za to določeni sobici, kjer sprejme brezplačni kontrolni listek za masko- Brez tega listka maskam vstop prostore policijsko ni dovoljen. Nekaj posebnega bo nudila mala dvorana v drugem nadstropju. Narodni dom je pri-lodnji teden dom življenja; na stotine rok je že sedaj pridno na delu- Maske, katerih pomen se uveljavi samo v skupinah, naj javijo število oseb najkasneje do sobote opoldne, da se jim lahko še dode-e primerni prostori. Ker je sokolska ma-škerada vedno jako številno obiskana, prevzamejo rediteljstvo bratje telovadci ter prosimo, da se njih navodila po možnosti upoštevajo. m Pustno vrvenje. Kakor že objavljeno priredi na pustni torek til. marca vseh prostorih Gotz Sportini klub m Stranke, ki se žele udeležiti učne ga tečaja za prikrojevanje, naj se zglasc pri vodstvu hotela »Meran«, Maribor, Aleksandrova cesta, od 28. februarja do 1. marca dopoldan od 9-—12. ure iu popoldan od 14.—17. ure. Tam dobijo vse informacije in se bode vpisovalo. m Restavracija »Narodni dom« ima Pa razpolago okusno renoviran salon, lepe zračne sobe za klube in obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno. m Kavama mestni park. Vsak večer svira ciganski Trio od 21. do 1. ure. V nedeljo in praznikih svira pianist Chalupa od-16. do 18. ure. m Marijonetno gledališče- Jutri 24. t, m. se igra ob 10. uri v mali dvorani Nar. doma igra Faust, isto igra popoldne ob pol 3. uri istotam- — Gašperček. m Likvidacija. Tovarna za perilo Verdnik in drugovi, družba z o. z. je sklenila razdružitev in likvidacijo-mi »Grajska klet«. Soboto 23. in nede Ijo 24. tm. koncert nar. žel. gl. društva »Drava«. Začetek ob 20. uri. m' Konc. zastavljalnica v Mariboru opozarja na zastavno licitacijo, ki se vrši dne 12. marca t. I. ob 9. uri. Več v današnjem1 oglasu. m Nočno lekarniško službo vrši v tednu od 24. februarja do 2. marca lekarna pri Sv. Arehu na Glavnem' trgu. mi Policijska kronika, — Tatvine. Mohru Ivan, stanuijoč na Pobrežju, je prijavil policij], da mn jo bil na Cankarjevi ulici v gostilni Beoider ukradenih za 5 ml rodeče tkanine v vred osti 250 Din. Policija je tata kmalu izsledila, neko gotovo Marijo K., pri kateri se je blago tudi našlo. Oddana je okrajnemu sodišču. — Ljubitelji drv. Na Koroškem ko lodvoru so bili zasačeni mladi šolarji, kateri so pridno jemali drva iz vagonov. Železniški organi naj bolje pazijo, da se bodo onemogočilo delo uzmovicem. — Še sodi niso varni, če tudi so prazni. Dolinar Franc, stanujoč v Orož novi ulici, jc prijavil da sta mu bila 22. februarja ukradena dva hrastova sodčku, eden z 31, drugi 33 litri v vrednosti 25 Din. Svari se pred nakupom. no na repertoarju. V Ljubljani so prvič vprizorili »Čarostrelca« pred tridesetimi leti. Na novo so vprizoriK to opero lan« sko sezono. Pri nas se vrši premijora v najkrajšem času- Muzikalno študira delo g. A. Mitrovič. Scenograf g. Cotič, režiser g. Urvalek. Film. I. Mariborski bioskop predstavlja vj pondeljek 25. do 28. febr- velikanski film »Ekscentrične žene«; v glavni vlogi Carl Stroheim. Je to najkrasnejša foto-drama, kar jih je mogel ustvariti ljudski razum. Kralj med milijonskimi filmi, dramska napetost, razburjenje živcev, izvanredni pogum, ljubitelji sreče, nadute žene, grofje, princeze, goljufi, razkošno bog*-stvo, življenje, ki preseda, vrhunec znanosti, razjašnjenje vseh mogočih strasti, upravičena ekstravaganca, slike, kjer tudi svetniki postanejo grešniki. Ne zamudite si nabaviti vstopnic! Za mladino prepovedano. Orjuna. Orjuna StudencS. Uradna ure tajništva vsak pondeljek in vsako sredo od 7.-8. ure zvečer v Čitalnici Narodni dom. Sprejema se istotam1 tudi članarino za letošnje leto. — Zdravo! Tajnik. Narodno gledališče. Kap id miaškeradirio veselico. Vabila »e bodo razposlala v pondeljek in' torek. Ako bi kdo slučajno ue dobil vabila naj si ga preskrbi v trgovini Hofer Šolska ulica 2, kjer se bodo od srede naprej tudi prodajale vstopnice oziroma dinarski davek po 20 Din. Vstopnice pri večerni blagajni' stanejo 25 Din. ni Zahvala. Prejeli smo in objavljamo: Izrekam javno zahvalo vsem, ki so tekom dolge, težke bolezni in ob priliki pogreba mojega soproga Bogumila Grego-ra, profesorja Glasbene Matice v Mariboru, izkazali svojo naklonjenost in podporo. Zahvaljujem se predvsem odboru Glasbene Matice in g. ravnatelju dr. Tominšku, pevskemu zboru in dirigentu g. ravnatelju Topiču, godbi pod vodstvom' g- kapelnika Herzoga in vsem, ki so se udeležili pogreba ter na ta način izkazali poslednjo čast mojemu soprogu, ki je daleč od rojstnega kraja našel med bratskim slovenskim narodom zavetišče in obilo podpore. — Olga Gregorova m' Maškarado priredi tudi letos Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru na pustni torek dne 4. marca t. 1. z začetkom ob 8. uri zvečer. Kdor je bil na maškaradah Prejšnja leta, nas gotovo poseti tudi letos i« pripelje seboj tudi svoje znance. Torej na svidenje, prija* tel* društva, od blizu in' daleč. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddajo legitimacije za praški velesejem in naročite karte za stanovanje. Navodila so ista kot ansko Icio, samo glede znižane vožnje REPERTOIRE: Sobota, 23. febr. »Pri treh mladenkah«, ab. B. Nedelja, 24. febr. Ob’ 15. uri' »Mogočni prstan«. Ob 20. uri »Lumpacij-vaga-bund« (kuponi). Kuponi Da s strani občinstva ne 1» vpraševanja, pri katerih’ predstavah veljajo kuponi, javljamo, da se je možno posliržiti kuponov pri vseh predstavah, ki se vrše v abonmanih, C, D in E. Pri izv. abonma predstavah pa bodo veljali kuponi tedaj, kadar bomo to označili .v časopisu in na lepakih. Nedeljski predstavi. Popoldne ob 15. uri se vprizori narodna pravljica v 12 slikah Fr. Milčinskega »Mogočni prstan«-»Mogočni prstan« je najboljša slovenska oderska pravljica, ki si je takoj osvojila najširših simpatij med mladino in odras- srn ££-2. r Kultura in umetnost Stanko Radohova«: jj »Mariborski koncert** *) (Koncert naše Glasbene Matice 1% dne 6. febr. 1921) dj*?* Se nikdar tako natrpana Gotaov« d vorana, — ži vahni komentarji — ura je že tjlk pred K 21. im še se vale množice proti vhodu. Stoteri, ki b5' radi uživali našo glasbo, ee morajo vrniti, ker je dvorana premajhna. Vsakdo čuta, da bo noeojšni koncert nekaj posebnega. Seveda vidiš med občinstvom beobhodn« kritike z glasovirstkiml izvlečkom predi seboj in) V j-oki neusmiljen svinčnik, — Jako malo vojaških sukenj vidiš, sdeei; pa si skoiraj prepričanja, da si v koncertni dvorani kakega velemesta. Že prihajajo pevke in peVcj na oder, vrvenje se poleže in utihne popolnoma, ko stopi dirigent pred pult Radoveden' se ozrem' še enkrat aa ©-der in že zazvenijo v mojem ušesa prvi akordi v krasnem p, kakor bi i« daljave začele peti orgle: »Če rdeče rože zapade sneg...« Da, čutimo koko umira vse življenje na poljanah to narava ihti pod snežno odejo. Alii »pomladni veter-čok mami' spet pri,pihlja glasove — vonj vijolic— na uho »Inf ko je pomlad...« vse se zravna in ozeleni, tadd naša roža dvigne glavico, ali snežna plaz jo jc polomila m ona hpra sredi polnega življenja. »To so Pavčioeve roče«, se sliši z desne strani, in pristavim: tako proiz-vajuna je ta pesem res cvetka jz vrta naših pesmi. Buren aplavz zagrmi po dvorani. Iu' zopet odvedejo glasovi mojo mfisel na jug, »na solnčue jadranske bregova • -« in mi tožijo, da niso več naš raij. se pripomni, da j^za^a-sno ttojtolicjHk sa- (za,.CSg.; s*«™*«. Ijeni, princesi, mladim Stankom-kraljevi čom ter posebno še nacf premetenim kužkom Zvestinom in nad srčkano muco Lizo, ki znata tako lepo plesati. Velik užitek bo nudilo očem malih bajno kra ljestvo belih vil itd- itd. — Odrasli pa bodo občutili v »Mogočnem prstanu« fino satiro na današnje razmere. Poleg tega je pripomniti,,da precejšen kos užitka nudi že sama scenerija, ki je jako o kasno in mojsterško izvedena. Pri pred stavi'sodeluje poleg številnega ensenibla ju 'bodo ostali, dokler mana sijaju taki! solnem žarki — svetlo zveneči glasovi — iz res našega raja slovenske pesmi. Menda g. Prem), (sam še ni doživel teko brezhibne te precizne reprodukcije stoje skladbe, ko jo smo doživeli to z slastjo uživali. (Silen aplavz hoče podreti' dvorano). Čestitamo! Mogočni boji nami naznanjajo, da se bližamo pod Krnom' »Kralju Matjažu«, Neprijetno, tesno nami je irt mogla ta-jinstvenoeti nas obdaja. Ali junak je celokupen orkester pod vodstvom kapel- korajžen in se ne da ustavita. Toda bolj pika V. Parme. — Zvečer ob 20- uri se ponovno vprizori Nestroyeva čarobna burka »Lumpacij Vagabund« ali »Zanikrna trojica«, ki s svojim humorjem pri- razpSžS V' Smdljn nenava vesel0 Opera pripravlja Webrovega »čarostrelca«, ki je ena najlepših romantičnih oper in obenem prva narodna nemška opera. Webcr 5* takortkoč ustvarrtelj nemške narodne opere. Kot .veliki glasbeni talent je skompomraf lepo število oper, med katerimi pa nedvomno zavze- odločno zahtevaj: »pdkaži svoj meč«, jnl bolj krepko ga vlači j« nožnic (II. tenor). F romalo je »prhanje konj«, premalo «o-rožja žvenket«, večji hrup na to predrznost junaka, da bi se res zbal te' zbežal (sklaidivR). Poftugama se poležejo raabair-jeni glaeovi Matjaževih vojakov te zopet zavlada tnolk v njegovem* bivališču. "° vsakakor koliko dok) našega najbolj priznam e« a in jitipularhega slovenskega' skladatelja Adamiča so ni popolnoma krilo z našim pričakovanjem. Da upodablja najbolj moderna sredstva; jc j«- ^'arostrelec«, ki je na I ko hvale vredno, ali na njih račun ob 4*»«v4iete&ih.m dr-ugu;.Medaiišž^^stai,]dfete žrtsojjati ax vasosbčiji- *t A' fe 'd' n«. y Maribbttf, . C-A] Smisel je izvrstna ter jo je občin- Orijonta T. 20 D. 3. Divhovič: Ruske nar. pripovjesti ihistr. 16 D. .4, Marja*- stvoi v, zvezi s tu,ko eksaktnim.’ proizvajam! jem’ moškega zbora bar n o hvalilo, tabo, da sirno lahko kij rib pomamjkljivo-Btiml spravi zadovoljni1. iVisa pozornost se je osredotočila sedaj *na patra Kolba. Uprav samozavestna bseBa si1 je osvojila z Grieglovim! »Sa-motarjemi« (bariton solo s spremtjeva-njem kvinteta iia lok an 2 rogov) vso ti-eočglavo množico, ka je napolnila dvo-teano. Izredkio milo doneč in1 izšolan glas p. Kolba Mas vodi med jelše in skalovje, okrog nas Šumija v jelšnieml vejevju (Vetenček. Saariotar jo zablodil v skrLva-Jišče jelšiniib' hčera. vidi kako se radiu je tettn) Božji »vet, Ikalko rajajo hčerke jelš (vi zelenem! logu’ in divji mož ga povabi Sta ples. Afi kako bi se radoval, ko nima jedirrakega 'bitja krog sebe, da deli žnijim raritet. Veis zamaknjen! Me najde več poti nazaj k mfirnemM samiotarenju. Delo je kakotr za nailašč ustvarjeno za našega gosta, ki je dal pesmi toploto in polagal vanjo toiliko’ idealnih oUsteV. j&lais Mfiai je vi 'piižjiih1 kakor v višjih legah popolnoma izj-edpačcn. Nekateri so tata radi nekaterih falzetov očitali nepopolnost glasil' v višjih" legah1, kar bo pa najfbrže pomota. Palmova vejica s trobojnico mn je bila vidni znak našega priznanja Skl' naj sc radi spominja o-grouMtaegra aip!lavtz<% ki ga je žel. Le eno Sskramo željo jmlamo, rda ne bili ostalo to gostovanje prvo Sini zadnjo. Orkester se fh>opolnwje, nastopa Mite-Šfeln! zbor talko, da je oder bolj natrpan, kakor dvorana. Sicer neprijetno za orkester in zbor, todla riavdnšon jc, ki je Vladalo tal«) na kakor v dvorani, 30 to prezrlo. Proizvaja se Sattnerjeva kantata »V pepelnični noči«, ki jo slišk imJo V Mariboru prvič. Saj itak vsakdo jpotaritaJ vsebino Gregorčičeve pesmi s temi (naslovom. Kompozicija bazira na široki jnstrusMent alni podlagi ter omenimo mogočni kontrapunkt v začetku. Kom-ponast je uporabljal čestokrat fugo itd. Unedlvtsem pa podčrtamo naravnost ime-jnStmo modulateljo, ki mas je vsekakor prtfl&etaio očarala. Gdč. Mezgečeva poje brajanibdo ter je njen glas čist od prvega rr&rvp*\ Ido kristalnega lepega a (»in pa tkavuaan tako«. Zdi so nam’, da je njeni glas količinsko za neka j popustih (Pri po /nočafcno za drugič, dia se gdč pevka postavi pred orkester). In zopet dominira organi p. Kolba («A ču j nek duh za-kffiče mi,..«) vi dvorani. Njegov glas prormaga: vse težkoče ter je njegov na-stavek čist in točen. Zbor je bil imen lino naštudiran, ter podi spretnim vod-etvoml vednio'pravočasno nla mestu. — Opazili smo pa, da so nekateri godci na-Bjanhrtoat brezbrižno marali. Ne bomo ipneSekovali zakaji. Da je harfinistu struna počila; je pač smola1, ki so lahko v mafbofcjši družini pripeti, sicer pa obvlada eVoj inistnumtot izborno. Vrhunec kantate tvori vislekakior miogočni1 zaključni zbor ogled. Varuj se! — je dejal clcvzijski duhovnik. Obraz mu je potemnel. — Pohiti! — je šepetal Nohodarcs. Julijan je stal med njima in ju meril z nezaupnimi pogledi. Obraza obeh av- goče, pozneje . - O bogovi. Še eno slabo znamenje! Prav sedaj je moralo priti. Vse, kar store, store ob nepravem času- Tekel je v knjižnico in je brskal po prašnatih zvitkih. Tisti hip se mu je zazdelo, da je neki znani glas zašepetal tik ob njegovem uhlju: »hiti, hiti, hiti!« — Maksim! Ali si ti? — je vzkliknil Julijan in sc obrnil. V temni sobi ni bilo nikogar. Srce mu je utripalo s takšno močjo, da si je položil roko na prsi; na čelu se mu jc pojavil mrzel pot. — To jc ono, čemur sem sc nadejal, — je rekel Julijan samemu sebi. — To je (nego da izda svojega bil njegov glas- Zdaj grem. Vse je kon-1 Vojaki so ga prijeli za roke in mu si-čano. Kocka je padla- [ loma iztrgali meč. Mnogi so padli k nje- Železne duri so se odprle in padle sigovim nogam, jih s solzami v očeh ob-silnim rojjffom- V atrij so vdrli vojaki. * jemali in namerili ostrino mečev, na svo« čuti je bilo rjovenje množice, podobno,jc prsi. s potvorjeno grozo. — Ne pogubljajte vendar sebe in mene! Ali res mislite, da lahko izdam Najpobožnejšega? — Morilec tvojega očeta je! Gala je umoril! — so vpili vojaki. 1 — Molčite, molčite! — je mahal z ro- j kami in naglo stopi! med množico. —< Ste li že pozabili? Pred obličjem Boga samega smo prisegali . . Vsaka njegova kretnja je bita prevdar-jena in hlinjena. Vojaki so ga obkolili- On je iztrgal meč iz nožnice, ga dvignil kvišku in nato nameri! na lastne prsi- — Hrabri možje! Cezar bo rajši umrl orel. Tu jc bilo tudi zvezano jagnje, kijgurov sta bila nepremična; ljubosumnjc je turobno blejalo. i jc kljuvalo v njunih srcih. — Podvizaj se! Delaj urno! Izvedeti) — Kaj storiti? Kaj storiti? — jc še-moram voljo bogov, — je govoril Juli-! peta! Julijan- ! jan hirofantu in mu ponudil ostro brušeni nož. Usopljcnl starec jc na hitro izvršil molitve in kropljenje. Nato jc zaklal jagnje; del mesa in maščobe jc položil na žerjavico in je s tajinstvenimi zakletva-mi obračal drob; izkušene roke so spretno posezalc zdaj po krvavih jetrih, zdaj po srcu in pljučih. Vrtel je drob na roki in ga opazoval z vseh strani- — Nek mogočnik bo strmoglavljen, — jc izpregovoril hirofant, vrteč še toplo jagnjetovo srce. — Strahotna smrt . . - — Kdo? — je .vprašal Julijan. — Jaz ali on? — Ne vem. — Ti da ne veš? — Cezar, — je dejal starec, — ne Zdajoj se je nečesa spomnil in je dejal veselo: — Čakajta! Imam staro sibilsko knjigo: »O orotislovju auspicij«. Poglejmo, kaj ona pravi! " Urno je zbežal v knjižnico. Na hodniku je srečal škofa Doroteja v pražnjem oblačilu in s križem in zakramenti .v rokah- p - — Kaj pa je? — je vprašal Julijan h* nehote stopil korak nazaj. — Sveta popotnica tvoji umirajoči ženi, Cezar. Dorotej Jc pozorno premeril Julijano-vo pitagorejsko obleko, njegov bled o-braz, plamteče oči in krvave roke,. —r Tvoja soproga. — jc nadaljeval škof, — bi te hotela videti pfed smrtjo. ww,a.i, ju uvjai iioieia viueti pred Prenagli se, Nocoj se ne odtoči za nobe-I — Dobro, dobro, toda trenutno m mo- rjovenju zveri, in topot lieStevilnih korakov. Skozi stebre je padal bakreni sij plamenic nalik odsevu požara. Zdaj ni bilo več časa za obotavljanje. Julijan jc vrgel raz sebe belo pitagorejsko obleko, vzel oklep in čelado, si opasal carski pa-ludamentum in meč in je urno skočil na glavne stopnice, vodeče do vzhodnih vrat. Odprl jih je in se pojavil pred vojaštvom zmagoslavno in vedrega obraza-Zdaj so splahneli vsi dvomi- Smelo dejanje je ojačilo njegovo voljo. Se nikoli v življenju ni občutil v svoji notra-nosti tolikšne moči, takšne jasnosti duha. Množica je to takoj razumela. Njegov bledi obraz je izgledal veličastno in strahotno. Dal je z roko znamenje. Vsi so na mah utihnili. Začel je govoriti: prepričeval jc vojake, da se morajo pomiriti. On jih ne zapusti, ne dovoli, da bi jih odvedli v tujino; Ž£\2el šc bo zanje pri svpiem »ljubljenem bratrancu«, carju Konsfanciju. -r- Dol s Konstancijijn! — |e zarjula množica. — Dol z bratomorilcem! Ti sl drusjc^ ne muranfo- Živel Julijan — .Avgust — Nepremagljivi!v On jc vešče igral vlogo človeka, ki se čudi, tla, celo zgraža: povesil je oči, odvrnil .obraz Jp .jzprožil roke pred sebe, kukpr da se brani zločinskih darov. Tedaj pa jc'vpitje panjslo. • — Kaj delate? — je vzklikni! Julijan zate. Umremo, — so vpili, — umremo Drugi so iztezali k njemu roke in turobno kričali: — Usmili sc nas, usmili se. ooe! Stari veterani so pokleknili in lovil? njegove roke, kakor da jih žele poljubiti; potiskali so njegove prste v usta in sc dotikali ž njimi brezzobih čeljusti; govorili so o nepopisnih naporih, o neizrecnetn trpljenju v dolgoletnih' službah; mnogi so razkrivali obleko in mu kazali nago staro telo z ranami, ki so jih dobili v bitkah rn z brazgotinami, katere so jim ostajale od bičanja. — Usmili sc nas! Usmili se! Bodi naš Avgust! Julijana so ti prizori iskreno ganili in so sc mu udrle solze; ljubil je ^urove vojaške obraze, ljubil vojašniško ozračje.in neukrotljivi vojaški zanos, ki mu je dajal nejzmeruo, moči. Da je bil upor nevaren, je spoznal na posebnem znamenju; vojaki niso prekricavali drug drugega, iltnpak so vpili vsi hkratu, vsi skupaj, kakor da bi bili domenjeni, in tako so tudi hkratu utihnili- Zdajci je bilo čuti soglasno vpitje, zdajci pa je nastopila nagla tišina.; Naposled je vele? tiho in navidez nerad- kakor da se udaia silr: (Dalj? prihodjjjič.) W IMrIKorii1, Tfne 24. ToKrflair^a' IftžfJ E3HiSBnEEB!aii5)aausr,BssaHii055HaaisjEja6aji]iaEe3ssaaisnE!a0 g---------------——-—-—g | I. Mariborski bioskop | I Maribor I S' ^ Pondsljek 25. februarja | Ekscentrične žene. | K —• ... -.—-—-J« nSBBBBBBBBBBIHHaiaHfiBflBBIflBBBBBEHIBflaBBElBKlia Dne 3. marca 1924 ob 15. itri pop. se proda-do na javni dražbi v Mariboru, Rajčeva ulica št 5. osebni avto, baraka in razna pisarniška oprema. Pojasnila daje odvetnik dr. Fran Hojnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. 407 Dežne ponjave za voreve in konje, gamaše, nahrbtnike, potne kovfceke in torbice, gonilne Jermene v vseh širinah i. t d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova e. 13, Slomškov trg 0. 340 Prodam enonadstropno hišo z dvoriščnim poslopjem, 11 stanovanj, na prometni cesti v Maribora za ceno 150.000 D. Naslov pove uprava »Tabora1*. 397 5—2 Malinov sok (neoslajcn), kon-serviran, kupujemo v večji množini. Ponudbe in vzorce je vposlati na Perhavec & Valjal;, Maribor, Meljska cesta št. 3. 386 2—2 Čebeljarjl! Žive čebele v G Znideršičevih in v 6 dunajskih panjih proda Franc Rudolf na Pragerskem. Cena po dogovoru. 383 2—2 PRODA SE TAKOJ sprejme občina Sv. Lenart v Slov. goricah. Plača mesečno K 4000-— in 20% dohodkov tehtnice. dir Prošnje opremljene s podpisom dosedanjega življenja in spričevala pošljejo naj se naravnost občinskemu uradu. dinamo za električno razsvetjavo (Gleichstromm), napetost 155. voltov 17. Amp., razsvetljuje 70 do 100 žarnic, pripravna za mline ali žage, cena Din 50.000.— Lesna in Kovinska Zadruga 401 Strnišče pri Ptuju. 3—i Trboveljski premog i bukova suha drva kupite najcenejše pri BRANKO MEIOVŠEK Sodna ul. J7. Telefon 409. 415 Kilogram sivega na pol (cufano perje) Din. 60'— poltielo Din. 75'— belo 85 Din,, boljše Din. 95'— fino na pol pub 145’— fino 175*— najfinejše Din. 220-—. Beli puh 370-— sne-žnobeii parni pub 445,— Din. Franko in carine prosto proti povzetju. Ncugajajoče se lahko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo priznanj in naročil. — Razpošiljalnica posteljnega perja SACMSEIt & C O Wien XIV., Geibelgasse 9/11. 90 Mladi lovski psi, čiste pasme se prodajo, S y L c E El Loška ulica 2. 4K Edino le električni Klobuke, žepke Konc. zastavljalnica v Mariboru, POTAPLJALNIK Dne 12« marca 1924, predpoldne ob 9. uri, prične zasSavnostna a\ licitaciia vrednostni zastavnih listin.... st US do 12075 draooceiiostoili zastav. Ifelin.... št. 14110 do 17010 ki niso do najkasneje 3. marca 1924 322 prepisane ali dvignjene. O ne m. in 11« marca J@ zavod za vsak sfir&Bikiss promet zaprt. dasta v momentu vrelo vročo ali mlačno vodo. VILIM PiCK Dobivajo se pri lastniku M.Nerat, Slovenska ul. 12 kjer se vidijo tudi vsi apa-rati v funkciji. 20—2 356 Maribor Tel. 334 Aleksandrova cesta 26 Tel 334 ponuja raino tekstilno in manufakturno Map po najnižjih conah. 203 Prodaja na valiko le za trgovce. in 2414 po niikih conah vedno v zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor Gosposka uliek 10 Pristopajte k Sokolski Matici! §!» fftišina j Mnm pSKtvo Npls. pfilvo Mfepiivs m-SSj»wfUi!8ie'm fltSFlMia 25 LET ADLER Kdor Steše dobro zobno kremo, naj se prepriča, daje to le pisalni stroji 17. svečana 1899—1924 Cez 300.000 strojev v poiabi Zastopstvo: American ImportCc* MARIBOR - Koroška cesta 24 ki se povsod dobi Po lastni ceni za reklamo prodajamo čepice po D 45*- in ostalo blago braz konkurence ! ,p nek t aaloffl pehiSfers Male posestvo in trgovina z mešanim blagom na najbolj, prometni cesti v Mariboru takoj na prodaj. Natančneje pove uprava »Tabora**. 204 5-3 Učenec z dobro hiše za kolar-zko in kovaško obrt ter likar-atvo m sprejme v tovarni vozov F. Pergior, -'Mimika ulica It 44. * 205 5-5 Maribor, Gosposka ulica 26 Navosti prihajajo 1 128 MaJibor Gosposka ulica £t. 20 (Pirekaaova hiša) [gST* Srdbodan ogled Ceniki brozplačno J Prva gostilna 6 sobami za tujce (botri), na najp,ometn«j-*em kraju v Konjicah, * mesarijo, gospodarskim po.lop-j#m, ledenico, z velikim vrtom, njivo in gozdom se pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila se dobe v Konjicah, Hrastnik. Werbnigg št. 80 in v Maribo-ru, Ciril-Metodova nlica it. 26, 326 2-2