Poštnina platana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posameini številki Din 1-50.
TRGOVSKI EIST
Časopis za. trgovino, Industrijo In obrt
Haročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlžtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69,
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	26.	maja	1934.	štev.	59.
Hlafo	tncutf
santoUt/afo
V	nedeljo je bil v Beogradu občni zbor Zveze nabavljalnih zadrug. Kakor je že ob takšnih prilikah v navadi so se v nebesa povzdigovale lastne zasluge ter se je z zaslugami pravih zadružnikov proslavljalo svoje delo kot naravnost ideal najbolj altruističnega dela. Obenem pa se je seveda tudi z vso zgovornostjo udarjalo po trgovcih, čisto v skladu z ono nepozabno krilatico, da treba vse trgovstvo zatreti.
Mesto pa da so gospodje od nabavljalnih zadrug v nič dievali enega prvih davkoplačevalcev, kar je trgovski stan, bi mnogo bolje storili, če bi tudi svoje delo pogledali malo bolj kritično. Saj je komaj en teden dni, ko je morala policija v Beogradu razgnati občni zbor ene teh zadrug, ker so se nekateri stari odborniki tako krčevito držali odborniških mest, da so raje razbili občni zbor, kakor pa da bi odstopili svoja mesta novemu odboru, za katerega je bila večina zadružnikov. Ta silen pohlep po odiborniških mestih ne govori ravno o prevelikem altruizmu, Se manj pa o razviti zadružniški zavesti, temveč odpira pogled v čisto druga poglavja, ki so odgovor na vprašanje: Zakaj neki so nekateri tako zelo navdušeni za odborniška mesta.
In lani je bil na nekem občnem zboru neke beograjske nabavljalne zadruge podan tudi točen odgovor, ko je opozicija konstatirala, da je imela uprava v enem letu nič manj ko 800.sej. Da bo ta ljubezen za seje razumljiva, je treba pripomniti, da so vse te seje plačane in da torej pomenijo za odbornike prav lep postranski zaslužek, ki pa seveda ni obdačen, ker je to le nagrada za najbolj požrtvovalno zadružno delo. Ni čuda, če so hudomušneži trdili, da se je pri tako velikem Številu sej glasil dnevni red kratkomalo tudi tako-le: Določitev dnevnega reda. Prihodnjič pa: Nadaljevanje dnevnega reda! 0 višini takšnega pojmovanja zadružne misli je škoda izrazov.
Pa tudi za sam občni zbor je bilo v beograjskih listih precej polemike, ki je jasno kazala, da ni vse v nabavljalnih zadrugah na višku in da bi bilo zato umestno tudi nekaj avtokritike, mesto same samohvale. Tem manj je ta samohvala umestna, če je izven vsake debate, da nesporno veliki uspehi tudi najbolj agilnih nabavljalnih zadrug ne bi bili niti primeroma tako veliki, če jih ne bi omogočili veliki privilegiji, ki jih uživajo te zadruge, Pri znižani prevoznini, dovoljeni davčni prostosti in še celi kopici drugih ugodnosti pa pač ni težko bili uspešen trgovec, zlasti še, če ni nobene nevarnosti za plačilo prodanega blaga, ko se pač kar odteguje od plač in nakazuje zadrugi. Pri takšnih olajšavah in vrhu tega še cenenih kreditih je pač lahko biti uspešen trgovec. Bilo bi zato mnogo bolj pametno, če bi tisti, ki uživajo tako velike privilegije, bili bolj skromni v svoji samohvali in se zadovoljili s tem, da te privilegije uživajo, ne pa da se z njimi še postavljajo in bahajo. Še manj pa, da napadajo tiste, ki morajo ves izpadek na davkih, ki ga povzročajo ti privilegiji, kriti iz svojega.
Malo več avtokritike pa bi bilo umestno tudi zato, ker so postali pri splošnem pomanjkanju denarja in pri silnem zastoju poslov in kupčije ti davka prosti velikanski dobički nabavljalnih zadrug že takšna absurdnost, da jih ni mogoče pred javnostjo več zagovarjati. Zato je moralo priti do t^a, da so bili že z novim proračunom ti Privilegiji nekoliko pristriženi, zato pa je tudi neizogibno, da bodo morali sploh Pasti, ker je nevzdržno, da ne bi plačevala davkov v času največje denarne stiske baš P°djetja z največjim dobičkom. Ko pa se o° to zgodilo in bodo tudi nabavljalne za-ruge popolnoma izenačene z legitimno rgovino, tedaj pa se bo šele videlo, kaj znajo oni gospodje, ki se danes tako zelo
ponašajo s proslavljanjem svojih uspehov. Takrat se bo izkazalo, koliko je vredna vsa ta samohvala in takrat se bo pokazala
v	pravi luči tudi zadružna zavest teh gospodov.
Takrat bo treba prestati preizkušnjo in ni treba biti samo pesimist, če človek ne zida na poseben uspeh te preizkušnje.
Zato bi gospodje zelo dobro stoTili, če bi opustili vse te pretirane samohvale, če se tudi ne bi več toliko sklicevali na za-
Lesni trg
Od krize je bila posebno prizadeta lesna industrija, ki je odvisna od nakupa sirovin. Državni gozdovi v Bosni so mnogo na boljšem, ker jim ni treba lesa nakupovati. Tudi hrvatski lesni interesenti niso od krize tako prizadeti, ker je bil položaj za trdi les vedno bolj ugoden ko za mehki. Vsled nezaupanja in pomanjkanja denarja je produkcija lesa zelo nazadovala in na zalogo noče nihče več producirati. Tudi kupci zahtevajo takojšnjo dobavo in nočejo zalog, vsled česar je bilo treba naročila razdeliti na večje število producentov, kar pa ni imelo pravega uspeha, ker ni nobene organizacije. Direktna prodaja v tujino se je zlasti s strani manjših producentov slabo obnesla.
Vsled kreditne krize so se vselile k nam razne italijanske tvrdke, ki so nakupile cele gozdove, les pa so dale potem žagati našim žagam na račun. S tem niso bila težko prizadeta samo naša lesna podjetja,, temveč tudi država, ker te tuje tvrdke ne plačujejo skoraj nobenih davkov. Druga težava je bilo pomanjkanje sporazuma med slovenskimi lesnimi producenti in trgovci na eni ter državnimi podjetji v Bosni na drugi strani. Tudi poskusi za ustanovitev lesnega sindikata še niso rodili pravega uspeha. Glede posameznih vrst lesa pra-
vi	poročilo borznega sveta:
Mehki rezani les. Produkcija padla, trguje se le za promptno plačilo in na kratke termine. Kupci so bili večinoma Italijani, ki so največ kupovali III. kvaliteto. V primeri z 1. 1930. je promet na ljubljanski borzi nazadoval po količini za 54, po vrednosti pa za 65 °/o. L. 1932. je bilo prodanih 159-5 vagonov za 1 milijon 333.736, 1. 1933. pa 109 vagonov za 805.511 Din. Dosežena cena ni zadovoljila.
Trami. Prodanih je bilo po ljubljanski borzi 62 3/4 vagona za 396.000 Din. Na-pram 1. 1930. znaša padec po količini 74 %, po vrednosti pa 83°/o. Kupuje se le na noto in so kupčije za blago monte sploh prenehale.
Drva. Na ljubljanski borzi je bilo prodanih komaj 7 vagonov za 16.000 Din napram 1.009 vagonom v vrednosti 2-5 milijona Din v 1. 1932. Zaradi nizkih cen se produkcija drv ne izplača več.
Oglje. Po uvedbi italijanske zaščitne carine so cene rapidno padale. Na ljubljanski borzi je promet padel od .164 vagonov v vrednosti 1,360.000 Din v 1. 1930. na 3 vagone v vrednosti 12.000 Din v letu 1933. Zboljšanja ni pričakovati.
Odpadki. Jelovi odpadki 20 X 50 se lahko prodajo. Na trgu pa ni mnogo tega blaga.
Bordonali in pragi. Promet skoraj ne-izpremenjen.
Za testone je bilo dosti povpraševanja, da so bile zaloge proti koncu leta za promptno blago skoraj izčrpane.
Bukovina. Povpraševanje stacionarno. Prima hlodi za furnir se lahko oddajo po 7-50 lir za 100 kg. Ta cena ostane najbrže neizpremenjena. Izmed rezanega lesa se zlasti zahtevajo neobrobljene deske in plohi ter parjeno blago. Ker
sluge, ki so si jih pridobili drugi, temveč če bi raje tudi na svoje delo pogledali malo kritično. Predvsem pa naj puste lepo pri miru trgovstvo, ker ne bodo tu dosegli nobenih lovorik, temveč se jim obeta le poraz. Kajti tisti, ki brez privilegijev vzdrži v najtežji borbi, je vedno močnejši, ko oni, ki more obstati le s tem, da se mu s privilegiji pomaga na noge. Zato več avtokritike in manj samohvale, gospodje od nabavljalnih zadrugi
imamo le malo parilnic, ni mogoče nuditi blaga v zadostni količini. Glavni odjemalec bukovine je še vedno Italija.
Za slovensko hrastovino je bila konjunktura še slabša ko preteklo leto. Cena hrastovim frizam je popustila. V parke tih je vladal zastoj. V poletju je vsled Amerike naraslo zanimanje za hrastove doge.
Plemeniti les. Oreha v neobrobljenih plohih I. in II. kakovosti pri nas ni bilo dobiti v večjih količinah in se je potreba krila iz Bosne in Macedonije. Da se prepreči prevelika eksploatacija orehov, se je izvoz hlodov prepovedal in posek oreha omejil.
Hrastovi in bukovi pragi. Izvažale so se le slabše kakovosti za zasebna podjetja. Več se je dobavilo pragov iz Slovenije za domače železnice.
žito
Kljub slabi žetvi v letu 1933 se cene vsled močne čezmorske konkurence niso popravile. Velik del neuspeha pri izvozu pa gre tudi na rovaš slabo kvalitete, ker se je razpasla mesto renomirane banaške tako imenovana profilik-pšenica. Avtarkija v raznih državah je nadalje zmanjšala izvoz. Končno je bila velika ovira v tem, ker je Ibil izvoz monopoliziran. Prijaznejša je bila trgovina s koruzo. Od oktobra 1932 do oktobra 1933 se je izvozilo 6-5 milijona stotov koruze. Po kvaliteti pa je lanski pridelek zaostajal. Konjunktura v koruzi pa pasivnim krajem ni prinesla nobenega dobička, ker je privilegij z uputnicami ubil vso trgovino. Siromašnim slojem s temi uputnicami ni bilo pomagano, legitimni trgovini pa je bil odvzet zaslužek.
Promet na ljubljanski borzi je bil minimalen, kakor kaže ta statistika:
	1930	1931	1932	1933
		v tisočih dinarjev		
koruza	1899	667	499	151
Pšenica	3711	1996	1312	764
rž	—	65	—	31
ječmen	77	15	20	i—
oves	128	68	35	—
soršca	—	—	33	—
Skupni promet je nazadoval od 1,900.000 dinarjev v letu 1932 na 945.660 dinarjev v letu 1933.
Devizno, valutno in efektno tržišče
Devizni režim je ostal približno isti, posli pa so nazadovali za tri četrtine.
V	letu 1931 je znašal devizni promet 12-8 milijard, v 1. 1933 le še 3-9 milijard. Od tega prometa odpade na čiste devizne posle 1-3 milijarde, ostalo na klirinški promet.
Silno so nazadovale pošiljke izseljencev.
L. 1931 so znašale 573-1 milijonov, 1. 1932 206-3, 1. 1933 pa le še 122-3 milijonov Din.
Promet v devizah in valutah je v primeri z letom 1930 padel v letu 1932 za 84, v letu 1933 pa za 86-8%.
V	primeri z beograjsko in zagrebško borzo se je gibal promet takole:
dovizni:
1932	1933
Beograd	Din	262,689.000	267,216.000
Zagreb	Din	416,514.000	397,425.000
Ljubljana	Din	148,159.000	126,421.000
valutni:
1932	1933
Beograd	Din	147.000	16.000
Zagreb	Din	40,711.000	44,598.000
Ljubljana	Din	3,471.000	87.000
Napram letu 1932 se je promet zmanjšal za 35-9 milijonov Din.
Z Avstrijo se je vršil devizni promet v privatnem kliringu brez prima in se je organizacija tega kliringa obnesla. Več ko četrtina vsega deviznega prometa je šla na račun avstrijskega privatnega kliringa.
Na efektnem tržišču je promet z vojno skodlo proti koncu dosegel rekordno višino in je vojna škoda notirala za skoraj 50% višje. Dolarski papirji so nekoliko oslabeli zaradi težkoč pri vnovčevanju kuponov, ki so se izplačevali le po dejanskem kurzu, ne pa po zakoniti pariteti. Promet v efektih je bil na ljubljanski borzi majhen.
Borzno razsodišče
Borzno razsodišče izkazuje občutno nazadovanje. Leta 1932 je bilo vloženih 3141 tožb, leta 1933 le 1456, ali za 115% manj. Terjatve, za katere so bile vložene tožbe, so znašale leta 1932 9-7, leta 1933 pa le 3-9	milijonov	Din. Skoraj	vse tožbe	so
izvirale iz izvenborznih poslov. Zavrnjene so bile zaradi nepristojnosti 4, s poravnavo rešene 19, z zamudno sodbo 1292, s sodbo po izvršni razpravi 44, na drug način 37. Nazadovanje tožb je očitna posledica poslabšanih gospodarskih razmer, ker se upnik ni upal tožiti iz strahu, da se dolžnik zateče pod zaščito posredovalnega postopanja. Tudi povišanje taks na 3% od vrednosti spoTa je zmanjšalo število tožb.
—----------m • — »	—t---------
Kako	je z	letošnjimi	velesejem-
skimi	legitimacijami?
Ker občinstvo prav ne pojmuje nove odredbe min; za promet glede ugodnosti polovične voznine na železnici za obiskovalce letošnjega Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija, smo naprošeni, da objavimo naslednje:
Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je izdala letos posebne »železniške izkaznicec, ki se dobe pri železniških blagajnah vseh postaj. Vsak posetnik velesejma mora kupiti pri blagajni postaje, od katere se odpelje, tako železniško izkaznico, ki velja Din 5-— in katero mu železniški postajni blagajnik žigosa. Pri prodajalcih velesejemskih legitimacij (Putnik, denarni zavodi, občinski uradi itd.) kupi še permanentno velesejemsko legitimacijo, ki služi za večkratni poljubni obisk velesejma. Če pa take velesejemske legitimacije v svojem kraju ne dobi, jo kupi lahko tudi pri prihodu v Ljubljano pri blagajnah velesejma. Velesejemska legitimacija stane Din 20-—, to je Din 2— prodajalcu, Din 18-— pa ob prihodu v Ljubljano pri velesejemski blagajni. Uprava velesejma prodaja svojim obiskovalcem, ki dopotujejo iz bližnjih krajev, izjemoma tudi vstopnice po Din 8-—, tako, da se obisk velesejma z znižano železniško voznino prav vsako1 rnur izplača. Za onega iz bližnjih krajev torej železniška izkaznica za Din 5-— in vstopnica za Din 8'— je Din 13-—, za one iz oddaljenejših krajev pa železniška izkaznica za Din 5-— in permanentna legitimacija Din 20-—, skupaj torej Din 25-—.
Ob prihodu v Ljubljano posetnik ne sme oddati voznega listka; pri velesejemski blagajni pa mora dati žigosati železniško izkaznico, ki upravičuje za brezplačni povratek.
Tarifne olajšave za Batfine proizvode
Da bi privabile na svoje železnice prevoze Bafin.ih izdelkov, so dovolile poljske železnice za vse Batine proizvode, ki se izvažajo skozi Gdinjo, znatne tarifne popuste. Sedaj so dovolile enake ugodnosti za Batine izdelke tudi jadranske železnice za vse proizvode, ki se izvažajo skozi Reko ali Trst.	I	■
“|jCiuMiansUa fo&za v tetu 1933
Iz poslovnega poročila borznega sveta
(Nadaljevanje.)
Hozdcav slovenskega tcgwsb/a
Govor načelnika ljubljanskega združenja Karla Sossa na banketu ob prijiki skopljanskega kongresa
Spoštovana gospoda, dragi tovariši in bratje!
Pooblaščenemu od delegacije trgovstva Dravske banovine in v imenu Združenja trgovcev v Ljubljani, mi je izredna čast pozdraviti v imenu vsega slovenskega trgovstva naš prvi kongres.
Slovensko trgovstvo se je z navdušenjem odzvalo pozivu svojih vodnikov in prihitelo v ponosno prestolico carja Dušana, v staroslavno carsko Skoplje, da na zgodovinskih tleh, prepojenih z mučeniško krvjo herojev, položi temelje za močno stanovsko falango vsega jugoslovanskega trgovstva. Trdna vera in neomajno prepričanje, ki je vodillo viteške sinove južnosrbske zemlje do čudovitih zmag, ki so ohranile to krasno zemljo naši širši domovini, naj nam služita za svetel primer in v izpodbu-do ob velikem našem delu.
Čutim prav prisrčno dolžnost, da se v imenu slovenske delegacije najtopleje zahvalim za prisrčen in bratski sprejem, ki bo ostal vsem nam v neizbrisnem spominu.
Misel, katero smo nosili mi Slovenci že dolgo v svojem srcu in duši, se je uresničila. Stopila je v življenje brez velikih priprav, narekovala jo je nujna potreba, uresničila jo je neodoljiva sila. Zato stopi naša centrala v svet od vseh nestrpno pričakovana, od vseh prisrčno pozdravljena. — Ideja enotnosti in solidarnosti jugoslovanskega trgovstva je dobila z današnjim dnem svoj trdni temel(j. Na tem temelju naj se zgradi mogočna stavba stanovske organizacije vsega jugoslovanskega trgovstva. Ta temelj naj bo mejnik v zgodovini naših pokretov, ta temelj naj pomeni začetek nove dobe, svetlejše in srečnejše.
Delovni program, ki čaka našo centralno organizacijo, je velik in obširen. Od svoje centralne organizacije pričakujemo obrambe in zaščite. Ona naj opredeli in usmeri delovanje naših edinic, oplodi naj jih z novimi iniciativami in idejami, da bodo mogle uspešno vršiti svoje naloge tudi v najtežjih razmerah.
Nočemo privilegijev, nočemo nobenih
predpravic pred drugimi stanovi, zahtevati pa moramo od administracije in zakonodaje vse garancije, da bo moglo trgovstvo neovirano vršiti odlične funkcije, ki so mu namenjene v gospodarskem življenju vsakega naroda, funkcije, ki jih mora vršiti trgovstvo ne samo v svojem interesu, ampak tudi v interesu naroda, v interesu prospeha vseh državljanov, v interesu ohrane gospodarske samostojnosti in neodvisnosti naše Jugoslavije.
Po stanju trgovstva se povsod sodi tudi gospodarsko stanje države in zgodovina nas uči, da je bilo blagostanje doma samo v onih državah, kjer je dobro uspevala in cvetela trgovina. Tej historični resnici moramo pomagati do uveljavljenja tudi pri nas.
Zavedamo se, da s pozitivnim in ustvarjajočim našim gospodarskim delom vršimo tudi eminentno državotvorno in patriotsko delo. Ponavljam ponovno, da ne zahtevamo za to delo nikakili privilegijev, najenergjčneje pa se moramo zavarovati proti temu, da se na račun in škodo trgovskega stanu dajejo privilegiji in prednosti drugim staležem. V administraciji in zakonodaji moramo pomagati do polnega uveljavljenja načela, da so funkcije, ki jih vrši trgovstvo, za celoten državni organizem življenjske važnosti in da kdor zavira naše delo, ta ne škoduje samo našemu stanu, ampak škoduje celotnemu državnemu organizmu in državi sami.
Do preorientacije javnega mnenja v tem smislu, do preorientacije mentallitete odločujočih faktorjev in vse naše gospodarske politike, naj nam pomaga naša nova centralna organizacija.
V	ponosnem carskem Skoplju smo položili pečat k naši novi močni falangi. Današnje navdušenje, nepokolebljiva enotnost in zvesto pobratimstvo naj nas spremljajo pri vseh naših bodočih delih. V teh faktorjih vidim tudi najjačje poroštvo za to, da bo naše delo kljub težkim današnjim razmeram rodilo najboljše uspehe. In v to nam — Bog pomozi!
Izcedna skupščina tc$ovcw za scez J^uMjana-oUotica
V	četrtek dne 24. maja t. 1. se je vršila ob 9. uri zjutraj v Trgovskem domu toliko pričakovana izredna skupščina okoliškega trgovstva. Številna udeležba je pokazala, da med okoliškim trgovstvom vlada močna stanovska zavednost, ki prihaja posebno do izraza, kadar se odloča o vodstvu organizacij. Volitve ao se vršile po odredbi Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je prejšnje volitve na pritožbo g. Zehala in Pevca zaradi gotovih pomanjkljivosti razveljavila.
Skupščino je otvoril zaslužni in dolgoletni predsednik g. Josip Sponi iz Ježice, ki je uvodoma ugotovil, da ob 8. uri ni bilo v smislu pravil zadostno število nav-zočnih. Zato je skupščina po preteku ene ure sklepčna ob vsakršni udeležbi. Pozdravil je zastopnika Zbornice TOI gospoda Žagarja kot zastopnika nadzorstvene oblasti, nadalje g. Pavla Fabianija, trgovca iz Ljubljane kot zastopnika Zveze trgovskih združenj, posebno pa je pozdira-vil zastopnike dnevnega časopisja in določil končno tajnika g. Šmuca za zapisnikarja.
Ker so bile na dnevnem redu samo volitve uprave, se je takoj prešlo na volitev ter je g. Šporn pozval navzočne, da se izjavijo, ali naj se vrše z vzklikom ali po listkih in ali naj se v tem primeru olajša volilno postopanje s kandidatnimi listami. Skupščina se je odločila za kandidatne liste in se je oglasil k besedi najprej g. Viktor Jeločnik, trgovec iz Rožne doline, ki je preČital listo svojih tovarišev, ki so predlagali za nosilca liste g. Josipa Sporna. G. Zebal, ki je še v zadnjem trenotku priporočal z ozirom na različna mišljenja med članstvom kompromisno listo, s čimer pa večina ni bila sporazumna, pa še ni imel sestavljene .liste. Skupščina mu je za predložitev liste z glasovanjem dovolila
10	minutni rok.
Po ugotovitvi točnosti predloženih dveh kandidatnih list se je prešlo na volitve po listkih' Ko sta skrutinatorja g. Majaron in g. Zebal preštela glasovnice, se je pokazalo, da je dobila lista g. Sporna 61, g. Zeba-la pa 35 glasov. Glasovalo je 96 navzočnih.
S	tem je večina trgovstva ljubljanske okolice izrekla zaupanje dosedanjemu in preizkušenemu predsedniku, ki bo brez dvoma tudi v bodoče gledal na to, da bo okoliško trgovstvo po svojem številu upoštevano povsod, kjer se bo razpravljalo o perečih gospodarskih vprašanjih, ki tarejo našega podeželskega trgovca.
Skupščino je g. predsednik Šporn po razglasitvi volilnega izida zaključil, ter se je v prav toplih besedah zahvalil vsem zborovalcem za zaupanje.
Ruska razstava na Ljubljanskem velesejmu. Društvo ruskih duševnih in ročnih delavcev priredi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija razstavo del svojih članov, ki žive kot emigranti v Jugoslaviji. Razstavili pa bodo svoja dela in izdelke tudi ruski emigranti iz inozemstva in sicer iz Bolgarije, Finske in Danske, število udeležencev razstave bo precejšnje. S to razstavo žele naši severni bratje pokazati v svojih delih vso svojo duševnost in delavnost v slikah in ročnih delih, in nuditi naši javnosti najširši in najgloblji vpogled v svoje ustvarjanje izven svoje domovine. Razstavili! bodo slike v olju in akvarele, umetniška ročna dela iz lesa, žgano slikarstvo, ikone, preproge, igrače in raznovrstne druge tvorbe. Razstava bo prirejena v paviljonu >K«.
Avstrijski drž. trozdovi. deficitni
Po proračunu predvideni primanjkljaj gozdov v višini 11-78 milijonov šilingov je bilo mogoče znižati na 10-76 milijonov. Bilančna izguba pa znaša le 10-4 milijone šilingov. Velike izgube so nastale vsled ogromnih servitutov, ki bremene avstrijske drž. gozdove ter velikih davkov, ki jih morajo ti plačevati. Poleg tega so bile 7A>-pet povečane socialne dajatve. Cene so dosegle le 40 odstotkov višine v prejšnjem letu. Izvoz v Francijo je nad vse nazadoval in padel 21.445 vagonov v letu 1932. na 7151 vagonov v letu 1933. Vsled novih pogodb s Firancijo in Italijo pa se bo položaj v novem letu zboljšal.
Zaposlenost delavstva v marcu
Po podatkih SUZ0R-a.-
V	mesecu marcu je bilo v vsej državi pri vseh organih SUZOR-a zavarovanih 523.070 delavcev in nameščencev, to je za 28.019 več ko v februarju 1934 in za 26.504 več ko v marcu 1933..
Največji prirastek zavarovanega delavstva izkazujejo okrožni uradi v Zagrebu (+ 3937), v Banja Luki (+ 3647), v Ljubljani (+ 3312), v Tuzli (+ 3166) in v Osijeku ( + 2843). Relativno največji prirastek pa je bil pri uradih v: Tuzlli (+ 31-75 0/0), v Banja Luki (+• 24-94»/«), v Sušaku (+ 17-990/o) in v Somboru (+ 17-23o/0).
Od zasebnih bolniških blagajn izkazuje zasebna bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu zopet padec in sicer za 607 članov, dočim izkazuje tako Trgovačka Omladina v Beogradu ko Trg. bolniško in podporno društvo v Ljubljani prirastek. Napredek članstva Trg. omladine je celo zelo znaten ter znaša 797 članov alli 23-01 %.
Še nadalje pa je padla višina delavskih mezd. S stalnim zaslužkom do 8 Din dnevno je bilo 67.598 (vajencev), z zaslužkom od 8 do 24 Din 239.167, z zaslužkom od
24	do 34 Din 86.020, z zaslužkom od 34 do 48 Din 59.613 in z zaslužkom nad 48 dinarjev 70.672 zavarovancev. Več ko polovica zavarovancev ne zasluži torej več ko 24 Din na dan. Povprečna zavarovana mezda pa znaša celo samo 22-37 Din, to je za 0-97 Din inanj ko liani. Vsled tega je ostala kljub znatno povečanemu številu zavarovanega delavstva skupna zavarovana vsota skoraj neizpremenjena ter je znašala 292,5 milijonov Din napram 289,7 milijonom v marcu 1933.
Tudi Vi
obiščite
XIV. iubljanski velesejem
Železniška Izkaznica za polovilno vos« nino se dobi pri blagajnah vseh železniških posta) in velja
Pin 5--
Permanentne velesejemske legitimacije se dobe pri Putnlku, denarnih zavodih in občinskih uradih.
40.000 mJ obsega sejmišče. Vsakovrstno blago. Specljalne razstave: Kartografska, gospodinjska, reklamno-pro-' pagandna, ruska.
Priključeno velikomestno zabavišče. Združite koristno z ugodnimi
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 26. maja t. 1. objavlja uredbo o izpre-membi zakona o likvidaciji agrarne reforme, razpis o prijavi radijskih naročnikov, izpremembe pravilnika o uniformi starešinstva Gasilske zveze, o tujih državljanih v gasilskih edinicah, pojasnilo o cestni obveznosti oseb z 9 ali več otroki, odločbo o trošarini na predmete iz cementa, razglas o proračunu mestne občine ljubljanske, predpise o prijavljanju odpuščenih delavcev, objave banske uprave o občinskih trošarinah v 1. 1934., izpr. v uslužbenskem staležu in razne objave; priloga vsebuje razglase banske uprave in sodišč, dražbe-ne in stečajne objave, razglase raznih uradov in licitacije ter razne objave.
Uporaba mila v raznih državah
Po podatkih londonskega »Econoinista« se je porabilo v letu 1932 na glavo prebiralca mila v: U. S. A. 11-5 kg, Nizozemski
11-1, Danski 10, Angliji 9, Kanadi 6-8, Švedski 6'6, Nemčiji 6'4, Norveški 5*4, Italiji 4-1, Španiji 4, Rusiji 2-5, Poljski, Jugoslaviji, Romuniji in Bolgarski 2 in manj kilograma. Produkcija mila pa je znašala v U. S. A 1,420.000, v Nemčiji 435.000, Angliji 446.000, Franciji 400.000, Rusiji 405 tisoč, Italiji 170.000 in Nizozemski 85.000 ton. Če je statistika »Eocinoimista1« tudi čisto natančna, je drugo vprašanje.
Od/tla, pzašekfi 60ČJ&
Dr. T. G. Masaryk je bil z ogromno večino dne 24. t. m. tretjič izvoljen za predsednika Češkoslovaške republike.
Minister Jevtič je odpotoval v Ženevo, kjer se bo udeleževal sestankov razoro-žitvene konference.
Kmetijski minister je izda! uredbo o kmetijskem posvetovalnem odboru, ki mu bo naloga skrb za pospeševanje in zboljšanje kmetijstva. Odbor sestoji iz 15 članov; devetih poljedelcev iz posameznih banovin ter po enega profesorja obeh gozdarskih fakultet, veterinarske zagrebške fakultete, enega člana uprave trgovskih zbornic, enega člana centrale industrijskih korporacij ter enega člana iz uprave zveze kmetijskih zadrug. Vse člane imenuje ministet za dobo dveh ilet.
Na ustanovni skupščini vseslovanske zveze mest v Pragi bo zastopala Jugoslavijo delegacija pod vodstvom zagrebškega župana dr. Krbeka.
Posebna zagrebška deputacija poseti Nj. Vel. kralja, da mu izroči adreso, naj dobi mesto Zagreb po zakonu o mestih izjemen položaj.
Češkoslovaški dnevniki so pričeli živahno kampanjo za poset Jugoslavije in udeležbo na sokolskih zletih v Sarajevu in Zagrebu.
Amnestije ob izvolitvi predsednika je bil deležen tudi dr. Tuka, prej zaradi špi-onaže obsojen na 14 let.
Bolgarsko< zunanje ministrstvo je prevzel pariški poslanik Balatov, izrazit frankofil.
Papež je sprejel v avdienci tržaškega škofa dr. Fogarja. Škof mu je obrazložil svoj položaj in stališče glede fašističnih napadov. Fašistična kampanja očita škofu, da je tržaške bogoslovce jioučeval slovenščino. Škofijsko poslopje v Trstu je strogo zastraženo.
Barthou je izjavil, da je sodeloval pri zbližanju med Poljsko in Rusijo. Smatra, da bi pristop Rusije k Društvu narodov pomenil važen dogodek za evropski mir. Tudi radi tega se je že pogajal, vendar je odločilni nastop Francije v vprašanju za stalno mesto Rusije še diskretnost.
Proti vstopu Sovj. Rusije v Društvo narodov je pričel nastopati »Journal de Ge-neve«, češ, da bi bil to samo ruski manever za obkrožitev Nemčije.
Ruski zastopnik na razorožitveni konferenci bo imel Velik govor, v katerem bo napovedal vstop Rusije v Društvo narodov.
0 saarskem vprašanju je izjavil Barthou, da to vprašanje moti odnose med Francijo in Nemčijo in vobče evropsko politiko.
Finančni položaj Nemčije presojajo v Švici skrajno skeptično in ugotavljajo, da je jKistal že katastrofalen. Kritje marke znaša samo še 4-8 odstotka.
Iz zapora izpuščeni vodja avstrijskih narodnih socialistov Frauenfeld je pobegnil v Monakovo in pričel tam novo akcijo kot namestnik znanega Habichta, ki je med tem baje izgubil Hitlerjevo naklonjenost.
Estonski zunanji minister Seljam je obiskal Varšavo, kjer ga je poljska vlada sprejela z velikimi častmi.
Japonska vlada odstopi čim se doseže sporazum z vojaškimi krogi za sestavo novega kabineta, ker jo je, kakor izjavlja min. predsednik Sato, finančni minister Sakahazi zelo kompromitiral. Listi imenujejo ta škandal japonsko afero Staviskega.
Japonska izigrava Londonski sporazum na ta način, da naroča brodovje za Mandžurijo.
Nepričakovana odločitev Roosevelta za
delno, 25%no uvedbo srebrne valute more po angleški sodbi uspeti le, ako se izvrši sporazumno z drugimi vladami.
Delavski nemiri v Ameriki zavzemajo čedalje večji obseg. Ponekod so morali poklicati na pomoč vojaštvo, ker je bila policija prešibka proti demonstrantom.
Število brezposelnih v U. S. A. ceni National Industry Recovery (odbor za ind. obnovo) v aprilu na 9,907.000, to je za 114.000 manj ko v marcu. V zadnjem letu je število padlo torej za 5,296:000 ali 41%.
Domačini v Portugalski Gvineji so pobi-
li	naselbino belcev.
Znana pariška finančnica Marta Hannau je bila znova obsojena na tri mesece ječe, in sicer zato, ker je objavila neki tajni akt in žalila sodnike.
Za izsušenjc Popovega polja je že odobren kredit 8 milijonov dinarjev in se dela takoj prično.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek Q Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
D&tacrtt/a
Stanje Narodne banke
Poročilo z dne 15. inaja izkazuje v primeri s prejšnjim tednom zvišanje podloge za 6,797.983 Din, devize, ki niso v podlogi pa so padle za 28 tisoč Din, kovani novec je narasel za 34 in K milijona na 289 milijonov, a posojila so padla za 6,375.027-81. Vrednostni papirji so ostali v istem znesku. Prejšnji predjemi državi so narasli za 177 tisoč 488 Din, vrednosti rezervnega fonda za 356.523-70, dočim so ostali fondi neznatno padli za 12.620 in enako nepremičnine neznatno narasle za 65.671*21. Razna aktiva so se povečala za 3,019.401-49 na 117,709.016-20.
Rezervni fond pasiva je neznatno narasel (75), ostali fondi za 6.420, bankovci v obtoku iso padli za 43,432.100 na 4.093,057.135. Obveze na pokaz so se dvignile za 62,907.063-28 na 1.172,966.037-76; obveze z rokom padle za 6,315.000. Razna pasiva so se povečala za 25 milijonov na 222 milijonov.
Obtok in obveze znašajo 5.266,023.172-76. Celotno kritje neizpr. 35-55%, samo zlato padlo za 0-12% na 33-48%. Obrestna mera je ostala neizpremenjena.
*
Šricarsko-jugaslovanski kliring je v mesecu aprilu povečal svoj saldo v korist »vice od 566 na 599 tisoč frankov. Skupno je 'kliring znašal do 7. maja za Švico 15-5 milijonov šv. fr.
Za ža^a Giimbosove vlade so se povečali madjarski dolgovi za 4 milijarde.
2iiHCUtia tcfroi/iHa
Oficialna razstava Grške na letošnjem velesejmu od 30. maja do 10. junija.
Prvič, odkar obstoji Ljubljanski velesejem (v 14 letih), se udeleži Grčija ofi-cialno te naše gospodarske prireditve z vzorci izdelkov grške industrije. Uprava Ljubljanskega velesejma je odstopila Grški precejšen del paviljona »G«, kjer bodo Grki priredili svojo zanimivo in za vsakogar poučno razstavo.
Grški narod nam je simpatičen že od nekdaj. Vežejo ga prijateljske in politične vezi s Srbijo še izza balkanske vojne. Zato je prav, da se tem vezem priključijo še ekonomske in želeti je, da bi Ljubljanski velesejem s svojo grško razstavo znatno pripomogel k gospodarskemu zbližanju obeh narodov.
Razstavo organizira v imenu grške vlade uprava velesejma v Solunu. Naše ministrstvo za trgovino pa je dodelilo organizatorjem svojega eksperta, g. Mandiča, ki je istočasno tudi tajnik grško-jugoslovanskega komiteta.
V	Beogradu se ustanavlja posebna trgovinska agencija, ki naj bi na komercialni bazi pospeševala zamenjavo industrijskih in agrarnih dobrin med Jugoslavijo in Grčijo.
Razstava obsega grške proizvode, ki so predvsem namenjeni za izvoz: terpentin, kolofonija, svilene tkanine, južno sadje, Posušeno grozdje, grška vina itd. in pa produkte grške industrije. Vseh grških razstavljalcev je 89.
Iskreno želimo, da bi naši trgovci s to razstavo mnogo pridobili in spoznali produkcijsko moč Grčije. Trgovinska politika naše države pa je prav posebno zainteresirana na dobrih gospodarskih odmošaiih t- Grčijo.
Tftjpwpaicy
Devizno tržišče Tendenca mlačna; promet Din 2,926.195-22.
V primeri s predzadnjim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 3.236 tisoč dinarjev, izkazuje minuli borzni teden nazadovanje za 310 tisoč dinarjev. Padec deviznega prometa je povzročila zmanjšana potreba v devizah Dunaj, London, Pariz in Praga ter deloma Amsterdam, katerih je bilo nabavljenih skupaj za 798 tisoč dinarjev manj ko v predzadnjem tednu, dočim je bil v tem razdobju promet v dinarski devizi, Curihu in New-yorku za 406 tisoč dinarjev večji, razvidno iz naslednje primerjave (številke v oklepajih za promet predzadnjega tedna; vse v tisočih dinarjev): Dunaj (privatni kliring) 1.336 (1.520), London 537 (675), Pariz 158 (442), Praga 3 (195), Amsterdam 0 (66), Varšava 0 (3), Stockholm 0 (1), Curih 344 (82), Newyork 148 (43), Berlin 14 (11), Din-deviza (avstr. priv. kliring) 372 (195) in slednjič Trst 14 (5).
Dnevni deviz, promet se je gibal takole:
14. maja 1934. Din 602.322-26 London—Din
15. maja 1934. Din 865.<>08-25 London—Curih 10. maja 1934. Din 197.790-34 Dunaj
17. maja 1934. Din 134.708-45 Curih
18. maja 1934. Din 1,125.75992 Dunaj
Narodna banka je intervenirala kakor običajno v višini Din 40.000— dnevno, iz-vzemši v petek. Skupno je dala za 160.000 Din deviz na razpolago in sicer Pariza za 120 tisoč dinarjev, Curiha pa za 40 tisoč dinarjev.
V bonih grške Narodne banke ni bilo prometa niti notic.
Malenkosten je bil promet s funti v privatnem kliringu, španska peseta je belle-žila ves teden 6-45 v povpraševanju, edino na ponedeljkovem borznem sestanku Din 6-50 tudi v povpraševanju. Avstrijski šilingi so notirali v priv. kliringu Din 9-35 do Din 9-45 dne 14. t. m., Din 9-38 do Din
9-48 dne 15. t. m., od srede 16. t. m. dalje pa Din 9-40 do Din 9-50.
14. maja 1934.	18. maja 1934.
Devize	najnižji	naj višji	najnižji	najvišji
Din Din Din Din Amsterdam	231540	232670	2311-51	2322-87
Berlin	1347-91	1358-71	1344-58	1355-38
Bruselj	798 02	801-90	796 33	800-29
Curih	1108-35	1113-85	110835	1113-85
London	174-08	175-68	173-25	174-85
Newyork	338328	341154	336939	339765
Pariz	225-52	226 64	224-88	226-
Praga	142-23	143 09	142-12	142-98
Trst v 289-79	292-19	28935	29175
Avstrijski šiling v privatnem kliringu
9 35	9-45	9 40	9-50
Španska peseta v priv. kliringu, povpraševanje 6-50	—6-45	—
Tečajno so popustile vse na tukajšnji borzi beležene devize, razen Curiha. V poenih znaša padec pri Amsterdamu 3-89, Berlinu 3-33, Bruslju 1-69, pri Londonu 0-83, pri Newyorku 13-89, Parizu 0-64, Pragi 0'11 in pri Trstu 0-44. Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili, notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca neizpremenjeno stalna
Industrijski in bančni papirji niso notirali, razen delnic Kranjske industrijske družbe, ki so bile stalno nudene na dosedanji bazi Din 250-—.
Državni efekti so beležili večji del ob neizpremenjenih tečajih, izvzemši Vojne škode, ki je v razdobju popustila za dve točki v povpraševanju in za eno točko v ponudbi, ter agrarnih obveznic, ki so nasprotno v tem času okrepile svoj denarni in blagovni tečaj za eno točko.
Zaključkov ni bilo.
Žitno tržišče
Tendenca še nadalje izredno čvrsta
Zaradi še trajajoče suše so se ponovno dvignile cene in sicer pri koruzi za 10 par, pri pšenici za 20 par in moki celo za
25	par pri kilogramu.
Dirkcija drž. rudnika Breza sprejema do 31. maja ponudbe o dobavi 100 m pletenega transportnega traku za premog in pocinkane žice.
Komanda pomorskega vazduhoplovstva v Divuljah sprejema do 5. junija ponudbe o dobavi avionskega platna.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 2. julija ponudbe glede diobave hrastovega jamskega lesa.
Dne 30. maja se oddata pri Komandi 6. vazduhoplovnega polka v Zemunu oficirski dom in pristaniška restavracija v zakup.
Pri Komandi mesta Slovenska Bistrica bo dne 30. maja licitacija za dobavo drv za garnizon Slov. Bistrica.
Dne 4. junija bo ofertalna licitacija za nabavo 450.000 kg portland cementa v pisarni režijske komisije Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 4. junija ponudbe o dobavi 180 kg lanenega firneža i-n 100 kg minija; do 11. juuija pa o dobavi 1 ročne 'kabelske dvigalne naprave.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Občni zbori
Posojilnica v Logatcu ima občni zbor dne 3. junija ob 14. uri v pos. pisarni.
Mariborska tiskarna bo imela občni zbor 6. junija ob 10. dop. v ravn. pisarni.
Konkurzi in poravnave
Razglašen je konkurz Športnega kluba na Bledu: sodnik dr. Štular, upravnik dr. Dobravec, odv. v Radovljici, prvi zbor upnikov 1. junija ob 10. uri, ogl. rok 15. junija, ugotovitveni narok dne 2. julija ob 10. pri sodišču v Radovljici;
konkurz o imovini »Korotan« lesne ind., d- dl v Prevaljah, sodnik dr. Reichman, upravnik notar dr. Senčar v Prevaljah. Zbor upnikov bo dne 9. junija ob 9. uri, oglasitve do 20. julija, ugotovitveni narok 13. avgusta pri sireskem sodišču na Prevaljah.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Sirca Ljudevita, trg. v Kranju, Sodnik Gregorc Jurij, upravnik dr. Kimovec, odv. v Kranju. Narok za sklepanje poravnave dne 2. julija ob 9. Roik za oglasi-tev do 26. maja.
Odpravljena sta konkurza: Marinčič Vinko na Viču ter Praprotnik Jerice v Maren-bergu.
Končano je poravnalno postopanje Sif-panz Gizele za firmo Vincenc Kuhar v Mariboru.
Mariborsko tržno poročilo. Prignanih je bilo 18 konji, 16 bikov, 157 volov, 410 krav in 25 telet, skupaj 626 glav. Povprečne cene za razllične živalske vrste na sejmu z dne 22. maja 1934. so bile naslednje: debeli volli 1 kg žive teže od Din 3—4, poldebeli voli 2—2-50, plemenski voli 2 do 3-25, biki za klanje 2-75—3-25, klavne krave debele 2*75—3-25, plemenske krave 1-75 do 2-25, krave za klobasarje 1-75—2, molzne krave 2-25—2-50, breje krave 2-25 do 2-50, mlada živina 3-25—3-75, teleta 4-50 do 5-—. Prodanih je billo 313 glav.
Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 5—6, telečje meso I. vrste 8 do 12, II. vrste 6—10, svinjsko meso sveže
12-15.
Gd/ticu piciA&htfC' SoČjic/
Program ljubljanske radio postaje
Nedelja, dne 27. maja: 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko). — 9.00: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 9.15:	Prenos cerkvene glasbe iz franči-
škanske cerkve. — 9.45: Plošče. 10.00: Trbovlje (L. Mrzel). 10.30: Radijski orkester, vmes koncert pevskega zbora »Sava«. — 12.00: Čas, plošče. 16.00: O ovčjereji (ing. Jelačin Ivo). — 16.30:	Turgenjev:	Tuji
kruh, izvaja skupina ge. Danilove. 17.30: Pevski zbor realne gimnazije iz Celja. — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. — V odmoru čas in poročila.
Ponedeljek, dne 28. maja: 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 18.00: Gospodinjska ura: Priprava zelenjave (ga. Zemljanova). 18.30: Westfalija (Rudolf Kresal). 19.00: Radijski orkester. — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.00: Prenos opere iz Zagreba. V odmoru čas in poročila.
Torek, dne 29. maja: 11.00: Šolska ura: Naše čebele (Josip Kobal). — 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. — 18.00: Otroški kotiček: Gornikove lutke igrajo. 18.30: Plošče. 19.00: Iz sokolskega življenja (Veri Schweiger). 19.30: Binkošt-ni običaji pri slovanskih narodih (R. Do-stal). 20.00: 0 razvoju mladinske glasbe (prof. Emil Adamič). 20.30: Duetni večer ge. Thierry-Kavčnikove in g. Marčeca. — 21.15: Radijski orkester. — 22.10: Čas, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Že v 24 erah 52 ££&£
klobuke itd. Skrolif in »reti.Hka srajce, ovratnike in manlet«. Pere, suši, monga In lika domaCe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—4. Selebnrgova ni. 5. Telefon St 22-72
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama
Sobota, dne 26. maja: Beograd nekdaj in sedaj. C.
Nedelja, 27. (na Kongresnem trgu) ob 20-30: Slehernik. Znižane cene. V prir meru dježja bo ob 21. v drami Družba. Ponedeljek, 28.: Mojster Hit. Red A. " Onera
Sobota, 26. maja: Kata Kabanova. Premiera. A.
Nedelja, 27. ob 15. uri pred hotelom Tivoli: Pri belem konjičku. Ob slabem vremenu isto v operi ob 20.
Ponedeljek zaprto.
rceva
kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Yaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
RAZGLAS
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredibe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14.402/1II., o legitimiranju trgovcev, in-dustrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročala in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev in sicer od 1. januarja 1934 do 31. marca 1994 naslednje nove legitima-
cije:
(Konec).
63. Bednar Karl, Ljubljana, Pipan & Cie, trgovina s kemikalijami, maščobami, raznimi olji in surovinami za industrijo, Ljubljana.
94. Grenko Matevž, Orla vas — Ježek K. &
R., tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor.
95. Strassberger Mirko, Varaždin — Rosner
Marko, trgovina z manufakturo, Maribor.
96. Marovič Eduard, Zagreb — Kunc Josip &
Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana.
97. Zaje Anton, Ljubljana — Mahkota Martin,
pletilna industrija in modna trgovina, Ljubljana.
98. Golubev Pavel, Vič pri Ljubljani — Tičar
M., družba z o. z., veletrgovina papirja, pisarniških, tehniških in šolskih potrebščin, Ljubljana.
99. Vobnik Friderik, Maribor — Oset Miloš,
trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom ter deželnimi pridelki na debelo in drobno, Maribor.
100. Jankovič Milijc R., Leskovac — Jovanovič
Svetozar N., industrija perila, Klanec pri Kranju.
101. Milojkovič Vojislav S., Bela Crkva — Sav-
nik Anton, mehanična industrija pletenin, trgovina z mešanim in modnim blagom, Škofja Loka.
102. Vrabec Rudolf, Struževo — »Triglav« to-
varna hranil d. d., Šmarca pri Kamniku.
103. Bakarčič Marcel, Sušak — Fock Ignac, pa-
rotovarna za milo, surovi margarin in kristalno sodo, Kranj.
104. Svilarov Jovan, Beograd — Savnik Ivan,
tvornica rokavic, trikotaže, naramnic in kravat, trgovina z mešanim blagom, Kranj.
105. Kolenc Alojzij, Selo — Brata Naglič, in-
dustrija in eksport čevljev in škornjev, Žiri.
106. Sckler Arnold, Maribor — Mariborska ti-
skarna d. d., Maribor.
107. Jerman Janez, Ljubljana — Jerman & Co.,
družba z o, z., trgovina z motornimi vozili in njih posameznimi deli in vsemi drugimi avtopotrebščdnami, Ljubljana.
108. Poljanec Bogomil, Ljubljana — Krisper
Ant., tvornica čevljev, trgovina z galanterijskim, norimberškim, drobnim in mešanim blagom, Ljubljana.
109. Glanc Josip, Studenci pri Mariboru —
»Mina« Leban Franjo, posredovanje po-večavanja slik-fotografij, Pobrežje pri Mariboru.
110. Peternelj Franc, Žiri — Tiskarna »Kolek-
tor« Albin Pogačnik, Stražišče pri Kranju.
111. Mirgorodski Aleksander, Ljubljana — »Na-
tis« Isajevič Natalija, izdelovanje kozmetičnih sredstev, kreme, zobne paste, barvila, lakov za nohte itd., Ljubljana.
112. Ivo Rudolf, Maribor — »Mirim« Zalokar
Karl, tovarna hranil, Maribor.
113. Beer Adolf, Tuzla — Tovarna dežnikov
d. d., Dolnja Lendava.
114. Šušteršič Miro, Krčevina pri Mariboru —
Ruška tekstilna industrija F. Vlach, Maribor.
115. Alkovič Marijan, Selo Bukovje — Ruška
testilna industrija F. Vlach, Maribor.
116. Salihefendič Redžep, Gračanica — Filip
Bumiller D. Lobi, nasl. Slavko Tomlje-novič, tvornica palic in bičevnikov, Celje—Zagrad.
117. Lenardič Hinko, Ljubljana — E. Jeras in
drug, veležganjama, izdelovanje brezalkoholnih pijač in sokov, Ljubljana.
118. Bogič Mladen, Ljubljana VII. — »Etiketa«
Drag.. V. Samardžič, trgovska agentura. Ljubljana.
119. Nešič Dimitrije, Beograd — Jakša & Co.,
kartonažna tovarna in kovinska industrija, Ljubljana.
120. Modern Mira, Zagreb — Gostiša Amalija,
strojno pletenje, Ljubljana.
121. Molan Ivan, Ljubljana — Černe Anton,
graver, emajler in izdelovanje štampiljk in pečatov, Ljubljana.
122. Wirth Josip, Celje — Tvornice Zlatorog,
preje C. Bros, tovarna mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
123. Pajk Anton, Gaberje pri Celju — Pajk Ka-
rel, tovarna perila, Gaberje pri Celju.
124. Weber Carlo, Ljubljana — Angelo Peter,
družba z o. z., trgovina s stroji za obdelovanje lesa in njih deli, prodaja furnirjev in vezanih plošč, Ljubljana.
125. Mikačič Rade, Ljubljana — »Pekatete«
družba z o. z., tovarna testenin, Ljub-ljona-Vič.
126. Jamšek Rudolf, Trbovlje — Koren Miha,
zlatarstvo, srebrarstvo in obdelovanje dragega kamenja, Trbovlje.
127. Front Ivan, Polzela — Derča Vinko, tkal-
stvo, Parižlje, občina Braslovče.
128. Peras Avguštin, Rožna dolina pri Ljub-
ljani — Cotič Rudolf, izdelovanje kozmetičnih sredstev, Ljubljana.
129. Grčar Andrej, Sevnica ob Savi — Vok
Ign., veletrgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana.
130. Bravničar Hinko, Kočevje — Jugopražar-
na in tovarna hranil, družba z o. z., Ljubljana.
131. Hercog Peter, Zg. šiška pri Ljubljani —
Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom in nestrupenimi sredstvi za po-končavanje mrčesa, Ljubljana.
132. ftehor Ladislav, Zagreb — »Metka« druž-
ba z o. z., mehanična tkalnica, Celje.
133. Male Tomo, Ljubljana — Tvornica Zlato-
rog, preje C. Bros, tvornica mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
134. Gcršanovič Salomon, Ptuj — W. Blanke,
tiskarna, knjigoveznica in zaloga tiskovin, knjigarna in trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, Ptuj.
135. Valant Robert, Ljubljana — E. Jeras in
drug, veležganjama, izdelovanje alko-
holnih in brezalkoholnih pijač, tvornica vinskega kisa, Ljubljana.
136. Likar Ivan, Ljubljana — čekada Andrej,
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Ljubljana.
137. Jereb Rudolf, Ljubljana — Josip Otorepec,
družba z o. z., izdelovanje pločevinastih in kovinastih izdelkov, Ljubljana.
138. Tiševski Vječeslav, Beograd — »Artos«
Diamant Viljem, trgovina z vsem v prostem prometu dovoljenim blagom in radioaparati, Sp. Hudinja pri Celju.
139. Trautmann Hinko, Murska Sobota — Šiftar
Ludovdk, tvornica perila, Murska Sobota.
140. Kister Samuel, Buljkes Bačka, Tegischer
Štefan, tovarna slamnikov in slamnatih torbic, Domžale.
141. Štrkalj Krsto, Šibenik — Škrjanc Peter,
čevljarna, Sp. Duplje.
142. Spudič Rudolf, Maribor — Rosner Marko,
trgovina z manufakturo, Maribor.
143. Kurent Filip, Maribor — Zorko Anton,
trgovska agentura in komisija, Maribor.
144. Sotošek Albin, Podsreda — Prešern Ivan,
tvornica čevljev, Kranj.
145. Adamič Avgust, Rožna dolina pri Ljublja-
ni — »Pekatete« družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
146. Dabič Milan, Komogovina — L. Slanovec
»Jugospecial« družba z o. z., trgovska agentura in komisijska trgovina, Ljubljana.
147. Klavžar Martin, Ljubljana VII. — L. Sla-
novec »Jugospecial«, družba z o. z., trgovska agentura in komisijska trgovina, Ljubljana.
148. Markovič Ilija, čuntič — L. Slanovec »Ju-
gospecial« družba z o. z., trgovska agentura in komisijska trgovina, Ljubljana.
149. Markovič Peter, Jabukovac — L. Slanovec
»Jugospecial« družba z o. z., trgovska agentura in komisijska trgovina, Ljubljana.
150. Munih Engelbert, Breg pri Celju — Ant.
Krisper Coloniale, lastnik Josip Verlič, veletrgovina kolonialne in špecerijske robe, velepražarna kave, mlin za dišave, Ljubljana.
151. Bihorac Ibrahim, Zenica — Tovarna mot-
voza in vrvarna d. d., Grosuplje
152. Potočnik Marko, Maribor — Lešnik Franc
Ks., trgovina z mešanim blagom na debelo zlasti z Maggijevimi izdelki, Maribor.
153. Verčon Josip, Moste pri Ljubljani — Me-
dič-Zankl, družba z o. z., tvornica olja, fimeža, lakov in barv, Ljubljana.
154. Mihelič Edvard, Zagreb — D. Rakusch, ve-
letrgovina z železnino, Celje.
155. Zuhnria ing. Bruno, Maribor — Motoroil,
družba z o. z., trgovina z mineralnimi olji in proizvodi ter specialnimi avto predmeti, Maribor.
156. Perkovič Avguštin, Sv. Andraž v Slov. gor.
—	Šileč Franc, trgovina z živino in mesarijo, Sv. Andraž v Slov. goricah.
157. Boroš Bela, Subotica — Schiinmel & Co.,
trgovina z eteričnimi olji, dišečimi tvarinami, eteričnimi esencami, ekstrakti, barvami in farm. izdelki, Celje.
158. Woli Mihajlo. Veliki'BečkeTek — Siegel &
drug, družba z p. z., industrija platnenega, konophenega ih bombažnega blaga, Ljubljana.
159. Kreačič Ivan, Moste pri Ljubljani — La-
pajne Ivan (»Jadran«), kemični proizvodi, Moste pri Ljubljani.
160. Jurkovič Alojz, Maribor — Lipovšek Gu-
stav, trgovska agentura in komisija, Maribor.
161. Horvat Štefan, Žiri — Maček Jožef, čev-
ljarstvo, Žiri.
162. Jug Franc, Celje — Celjska tekstilna to-
varna Bergmann in drug, Celje.
163. Stojan Franc, Celje — Lukas F. S., izde-
lovanje likerjev in trgovina z mešanim blagom, Celje.
164. Porekar Anton, Maribor — Jelačin Ivan,
veletrgovina z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom, Ljubljana.
165. Popadič Slavko, Foča (Bosna) — Ahačič
Kajetan, tovarna kos, srpov ter vsakovrstnega drugega poljedelskega orodja, Tržič.
166. Kolar Josip, Ljubljana — »Persal« družba
z o. z., industrija kemičnih izdelkov za pranje in čiščenje, Celje.
167. Dular Alojzij, Ljubljana — Industrija plat-
nenih izdelkov, družba z o. z., Jarše.
168. Černak Maks, Ljubljana — »Produkta«
družba z o. z., tovarna kisa, Ježica pri Ljubljani.
169. Borič Aleksander, Maribor — Mariborska
mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug, Maribor.
170. Borič Aleksander, Maribor — J. Hutter in
drug, tvornica klotov, silkov in hlačevi-ne, Maribor.
171. Fischer Josip, Osijek - Vidic Joško, to-
varna pletenin, Radovljica.
172. Rihtar Stane, Domžale — A. Jančigaj
nasl. M. Ravnikar, tovarna slamnikov, Domžale.
173. Watzck Aleksander, Maribor ■ Richter
Josip (skladišče Berndorf), trgovina s kovinskimi in steklenimi izdelki ter gospodarskimi potrebščinami, Maribor.
174. Karakaševič Djuro, Zagreb — Kastelic in
drug, trgovina s papirjem na veliko, Ljubljana.
175. Hrovat Josip, Maribor — Hrovat Adela,
trgovina z mešanim blagom, Maribor.
176. Žura Marjan. Kandija — Medic Ivan, in-
dustrija perila, Novomesto.
177. Štembergcr Drago, Ljubljana — »Čeho-
jug« družba z o. z., agencija, komisija in zastopstvo	čehoslovaške	industrije,
Ljubljana.
178. Koražija Anton. Ljubljana — Lavrič Josip,
trgovina z usnjem in kožami, Ljubljana.
179. Maier Julij, Maribor — Baumanu Josip, .	'	veležganjama,	izdelovalnica	ruma, ko-
„■ njaka, likerjev in sadnih sokov, Št. Ilj
pri Mariboru.
180. Verdcrber Albin, Zavodna — Celjska ope-
karna Edm. Unger Ullmann, Celje.
181. Baldič Mladen I)., Niš — Milama & Sve-
čama d. d., Ljubljana.
182. Isopp Josip, Ljubljana — Commerce d. d.,
trgovina z manufakturo, Ljubljana.
183.	Breznik Franjo, Ljubljana —	»Adria« L.
&	M. Krebelj, družba z o.	z., tovarna
hranil in pražarna, Glince pri Ljubljani.
184. Jost Karl, Celje — D. Rakusch, veletrgo-
vina z železnino, Celje.
Ljubljana, dne 16. maja 1934.
Predsednik:
f)>	j:; ] >U1(I fn
Ivan Jelačin 1. r.
Tajnik:
Dr. I. Pless 1. r.
Higienske instalacije
Telefon 33.53
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jalto b tUgl
Ejubljana
Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5
Parketne dešfice, trstje za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak
in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najcenje pri tvrdki
JOS. PUH, Ljubljana saftiM
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode-
ločna in solidna postrežbaI — Zahtevajte ceniki
.KUVERTA
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 tfožarskl pot 1
TVORNICA KDVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
*Grgovd in industrija I
Tvgovsbi
list
m priporoča ta
tnmmrtr anf e I
Kastelic in deug
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
tiuttiana	c°*a.9
Cjlavno- zastopstva za Stavčni[a .
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d, z o, z., Sladki vrh
HOTELA
Objava Zelo ugoden nakup moderno urejenega
Potom sodne dražbe se bode prodajal dne 28. maja 1934 ob Vz 10. uri pri sodišču v Radovljici soba štev. 26 hotel »OLVMPIC« na Bledu. Hotel je na novo zidan s 16 sobami, 3 lokali, 2 kuhinji, kopalnica, v sobah vodovod z mrzlo in toplo vodo, ter elektriko. Hotel stoji na najprometnejši točki ob jezeru, ter je krasen razgled z velikega balkona na jezero.
Pojasnila daje iz prijaznosti
,.hranilnica kmečkih občin«
V	LJUBLJANI, poštni predal 297.
Uraja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.