128. številka. Izdanje za četrtek 24. oktobra 1895. (▼ Trsta, v Četrtek ijatr^j dne 24 oktobra 1895.) Tečaj XX. V ■Tr „EDINOST« iihaja po trikrat na teden v testih ii-danjih ob torkih, 6«trtkih in aebOMh. Zjutranje iidanje izhaja ob K. uri zjutraj, večerno p» oh T. uri večer. — Obojno iertanje *tnue : ia Mennifti-Pc . f. —.tH>, jrvnn Avstn> f. ].«. Ei tri mnseu. . . 'J.Kn . , , 4,— ta pol leta , . » S,— „ « » *.— la vse leto . . , 10,— . „ ]«._ Na narečbe brez priložen« ■•rečni ne te ne jemlje oilr. Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnlcah tobaka v J rutu po a nvč., izven Trata po S nvč. Sobotno večerno udanje v Iretu « nč.. izven Trsta B nč. EDINOST U Glasilo alcvenvketfa potltidnetfa društva asa Primo Častiti m gg. naročnikom! IVosimo čč. gg. naročnike, ki še tega ni*o \ storili, da prej ko mogoče ponoči naročnino za * zadnje četrtletje. One ČČ gg. naročnike, ki so na dolgu še za prejšnjo dobo, prosimo, da ' poravnajo dolg najkasneje do konca tega meseca, ker boderno drugače prisiljeni ustaviti jim list, pridrhyč si iztirjati zaostalo naročnino drugim potem. Vsem smo poslali tirjalnice, iz katerih vsaki razvidi svoj dolg. Upravniitvo Program love vlade. Zavesa je torej padla: včeraj je grof Badeni prijavil zbornici svoj program. Ustrezajoči svoji časnikarski dolžnosti priobčujemo tu izjavo grofa Badenija po nje glavni vsebini in brez pripombe. Najprvo je izjavil grof Badeni, da nikakor noče razvijati obsežnega programa, ampak povedati hoče le toliko, kolikor je potrebno za orientiranje. Nova vlada noče puščati v nejasnem gledć na smćr, kojo hoče nastopiti, kojih krivih potov se hoče izogibati in kakih sredstev se hoče posluževati, da pride do cilja. Prva in glavna naloga bode vladi, da preskrbi pogoje za nekaljeno, redno in pravočasno delovanje stroja državne u-prave. Ker pa je to mogoče le tedaj, ako žive med seboj v m i m, v jedno celoto združeni narodi Avstrije, bode vlada nastopala proti pojavom, ki bi utegnili biti nevarni temu miru ter bode skušala privesti do takega miru toliko odločnim kolikor dobrohotnim postopanjem. Vlada bode odločnimi čini povspese-vala državno korist, avstrijsko tradicijo in avstrijski duh. Vlada je nverjena, da bodo narodi avstrijski sledili tej zastavi svojega cilja zavedajoče se, dobrohotne in odločne vlade. Pri tem sta merodavni dve vodilni načeli za parlament in za vlado. Opravičene, z vsakodobnim stanjem razvoja soglasujoče, v mejah državnopravnih financ in gospodarske mogočnosti gibajoče se zahteve poštevale se bodo pravično in dobrohotno; to pa se sme in naj se zgodi le na ta način, da se bodeta poštevala po zaslugi na zgodovinskem momentu sloneče tradicionalno stališče in mnogoletna kultura nemik6Qa naroda, ki sveti vsem avstrijskim narodom. Ta bodoči razvoj ni nikakor v nasprotstvu z minulostjo, temveč hočemo, zvesti zgodovinski minolosti, zadoščati zahtevani bodočnosti. Govor6 o češkem vprašanju je zatrdil grof Badeni, da vlada zaupa narodu češkemu, ona se je odpovedala vsaki rekriminaciji, in je, zaupajoča sijajno dokazeneinu potrijotizmu naroda češkega, podala prvi dokaz svojega zaupanja. Odprava izjemnega stanja ni ni-kaka koncesija, ampak podlaga za ustvarjenje normalnih odnošajev; vlada se nadeja v tem pogledu sodelovanja naroda češkega in njega zastopnikov. Nasproti strankam v zbornici je vlada povsem svobodna in hoče tudi ostati svobodna. Tega pa ni smeti razumeti tako, kakor da PODLISTEK. Klarica iz farovža. al (Dalje). Vse okolo nje je vrelo v ognjenem žaru; glava ji je gorela, udje so se ji tresli. Položila je čelo v dlani in vzdihnila. Tiho bilo je v sobi kakor v grobu, v katerem so po-kopaui mir, zadovoljnost in sreča. Samo zi-beljka, v kateri sta spala ta dva otroka kakor angeljca, gibala se je sem in tja, kakor teiko majalce pri uri. Klarica je dvignila glavo. „Ali res ni povedal, kam pojde ?■ „Ni besedice ni rekel". .Pojdeni turaj sama pogledat k služabnikom'4. Pestunja je začudena pogledala tia-njo. To besedo slišala je od nje danes prvokrat, kar je na posestvu. bi se hotela vlada prilagoditi sedaj tej sedaj oni strankarski smšri, ampak te besede zna-čijo, da hočemo mi voditi, ter da ne mislimo na to, da bi nas vodili drugi. V tem ne tiči nikaka prevzetost, ampak teoretično in praktično pravilno načelo. V veri, da se brezpogojno vzdrži to načelo, prevzel je s tovariši to nalogo. Vlada je odgovorna za zakon in red, zato pa jej je pravica in dolžnost da vodi. Nam je cilj mogočna, patrijotiška, vzajemno postopajoča Avstrija! Vlada se obrača do strank, ustanovljenih na etični podlagi in ki so /.možne stremiti po idejalnih ciljih, četudi s praktično podlago. Vlada si pa pridržuje, da uredi svoje razmerje do strank ne le po njih ciljih, ampak po njih sredstvih in potih, ker vsaka resna, poštena vlada ne sme nastopiti potov, odvračajočih od civilizacije iin navajajočih do uničenja človeške družbe, ampak se mota truditi, da tudi drugim kolikor mogoče prepreči pristop na taka pota. Vlada se zaveda svoje dolžnosti, da zabrani prevrat ali uničenje družbenega veda. Nadalje je minlsterski predsednik v svoji izjavi naglašal važnost vere v državnem življenju in gojenja verskih čutstev in n ra v nove r s k e vzgoje, posebno pri mladini. Napačno pa bi bilo misliti, da to stremljenje izvira iz reakcijonarnih namenov. Vlada bode vedno obračala svojo skrb gospodarskim vprašanjem, sosebno v onih deželah na severu in na jugu, ki so šibkiša v gospodarskem pogledu. Navedši glavne vodilne misli svojega programa jel je grof Badeni konkretno naštevati glavne naloge, ki čakajo nove vlade. Najprvo treba rešiti proračun, potem bode glavna naloga obnovljenje pogodbe z O g e r s k o, pri čemer prosi vlada vse stranke patrijotiškega sodelovanja. Zbornici se predloži tudi načrt za volilno p re-osno vo; ta načrt je brez tesnosrčnosti in se priporoči zbornici, da ga vsprejme v celoti. Vlada bode skušala, da po možnosti zboljša socijalno p o l o ž e n j e nižih slojev. Davčna preosnova se bode nadaljevala, in se pri tem po možnosti porabijo dosedanja dela. Slednjič je obljubil minister-ski predsednik, da predloži vlada zakonske načrte za uvedenje novega civilnega procesa. Zaključuj^ je ministerski predsednik izrekel nado, da se njegove besede ne bodo tolmačile krivo in da mu osta.ie odprta pot do zaupanja strank. Vlada prosi zbornico za podporo ; ista ne bode proti nobeni stranki izvajala načela d i vi de e t i m p e r a, ampak jej bode vsikdar glavno načelo — pravičnost. Brez prevzetnosti, toda v trdnem zaupanju pravi si vlada: In hoc signes vinces! »K služabnikom ? Saj sva tukaj samo jaz in stari orač Jožef; jaz sem tu v sobi, a Jožef šel je pred večerom domov*. Klarica se je zamislila. „Pojdein vsaj okolo poslopij. Ako bi se Zemecki vrnil, reci mu, da se kmalu vrnem". Ustala je, oblekla se, ter ogrnila veliki ogrtač okolo sebe in sklonivša se nad zi-beljko, poljubila jednega otroka za drugim, toda tiho, da bi ju ne izbudila. In odšla je. Noč je bila že črna; tam na zahodu je bliskalo in veter je začel mikastiti glave spa-vajočih dreves. Klarica je šla skozi vrata, nekoliko po epsti, polagamo skozi vas ; in ker je pot vodila dalje, šla je Klarica po njej, počasi, toliko da je noge prestavljala, ali šla je vendar — od Toužetina proti Kamenici. Njene misli begale so predaleč, da bi se Politiške vesti. V Trstu, Hne 23. oktobra 1895. Program grofa Badenija priobčujemo na uvodnem mesni. Izjava Badenijeva dela poklone na vse strani — samemu sebi tudi. Na jedni strani j« kadil nemški k 11 I-t u r i, n a drugi strani je p r o s 1 a v-I j a I patrijotizem naroda češkega Najznamenitiša je bila vsakako izjava, da bode vodil in da se ne bode dal voditi. Marsikaj je v tej izjavi tacega kar nam je simpatično, a mnogo je zopet tacega, kar nas spominja na staie tradicije protislovanskih zisteinov. Pridržuje si, da pozneje spregovorimo {podrobneje o Badenijevi izjavi, menimo, da popolnoma zadovoljna ni bila nobena stranka, rasun, seveda — Poljakov. In res so bili med gra-tulanti le Poljaki, nekoliko konservativcev in — grof Hohenwart. Stranke odgovore na izjavo nove vlade v četrtek ; v imenu levice bosta govorila Kuenburg in Rus, za Mladočehe dr. Herold in dr. Stransky. Isto izjavo je podal grof Badeni tudi v gospodski zbornici, kjer so mu seveda pritrjevali veliko živahtieje nego v posl. zbornici. Italijanski klub jc torej splaval po vodi; motili so se torej gospoda, ko so mislili, da jiui bode knez Hohenlohe delal čudeže. Ne, mož je pohlevno pristopil prejšnjemu Coroninijevemu klubu, kojega vodstvo je prevzel — nemški grof Dubsky. Gg. Rizzi in Rartoli sta seveda sedaj v zadregi: s Ti-rolci, o kojlh pravita Burgstaller in Stalitz, da glasujejo vedno se Slovani, jim ne kaže, istotako jima doslednost brani vstopiti v prejšnji Coroninijevi klub, o katerem so trdili gospoda, da je bil začetek in konec vse nesreče Italijanov. Naj ostaneta »divjaka- P Taka šibka Indijca si vendar ne more upati sama na širno morje! In tako se utegne res zgoditi, kar sluti „II Piccolo- kislim obrazom, da tudi gg. Rizzi in Bartoli pristopita — ,nemškemu klubu". Takov bode torej konec lepi komediji o italijanskem klubu 1 Grof Fran Coronini, kje si?! Siiiiptoniučiio /.a sedanje vrvenje v Avstriji je vsekako, da je odličnjak med češkimi plemenitaši, princ Kari 8 e h w a r z e n-b e r g, odložil svoj državnozborski mandat. Pi ino Schwarzenberg je bil med onimi v konservativnem plemstvu, ki so se najb dj potezali za kompromis med liberalnim in konservativnim plemstvom. Njegov odstop bi značl)|torej, da si večina konservativnega plemstva vendar le ne npa definitivno obrniti hrbet narodu češkemu. To bi bilo dobro znamenje. Demonstracije v Zagrebu. Včeraj se je tudi poslanska zbornica v Budimpešti bavila z demonstracijami v Zagrebu. Seveda so se gospoda kazali jako razjarjene, zlasti srditeža Košut in Ugron. Poslednji n1 zahteval nič manje, nego da je razobesiti madjar-sko zastavo v Zagrebu na onem mestu, kjer je bila razžaljena in da morajo potem deli- mogla spomniti na vrnitev na dom. Svetloba bliskov svetila ji je po poti, burja je hrumela nad Ročevskiini lesovi — a Klarica ni opazila ničesar. Se-le ko ii je blisk zažvižgal uprav nad glavo in razsvetlil vso oklico, ko mu jo takoj za petami zaropotal grom, zbirati so se jele raztrešene Klaričine misli kakor kokoši pod podstrešjem. Klarica se je začela bati, začela premišljevati: kje da je ? Še eden blisk. — Klarica je zagledala sivkasto cerkev — pokopališčni zid in na pokopališču je bilo črnili in belih kri že v. Mraz jo je stresel, .le to mogoče ? Saj je šile trenutek, odkar je odšla z doma, a sedaj stoji ž« pred Kameniško cerkvijo! Je-li to le omama? Počakaj, da zopet zabliskne — sedaj! Zopet ravno to! Ni dvomiti več, Klarica je v Kamenici. Bodisi, da je prišla sem Oiflaii se račuue po tarifu v petitu; sa naslov-- z debi>limt črkami so plačuje prostor, kolikor obspga navadnih vrstic. 1'o'lann o-mrtuieo in j*vnu*abv>tl>i, do« •tlači o^liiti itd. se računajo pu pogodbi. V»i inpi-i nuj so pošiljajo iredniMvu iliru C ijenu . it. 13. Vsako i--iiii u.irA iin t'rmih'ivami, k glase sprejema mtravnlitvo ulio* Molino pc* colo h*t. Ji, II. nadat. Odprte r«kli%inniiji< •o proste poštnine. V ulinomU Je mor". lovati pred isto vojaki in oblasti. — Tako daleč sega torej madjarska domišljavost. A mi moramo vprašati 4o gospodo, ki je toli razjarjena radi razžaljenja ogerske zastave in ki zahteva takega načina zadoščenja, kateremu posledice so nepreračun-Ijive, ali so liili tudi lako razjarjeni, ko je madjarska druhal onečeščel a celo c e-s a r s k o z a s t a v o in z n a k e s k u p n e v o j s k e V ! Ali so takrat morda zahtevali, »Ia naj pred razžaljeno cesarsko zastavo dn-filujejo vojska, ogerske oblasti in morda tudi njih slavni honvedi iz leta 1848.?! Mar cesarska zastava ni toliko čestitljiva, kakor njih madjarska ? ! Ne, razžaljivo bi bilo, ako bi sploh hoteli vsporejati madjarske demonstracije proti cesarski zastavi in znakom ukupne vojske z zadnjo demonstracijo v Zagrebu proti madjarski zastavi. Mi smo že naglašali v članku večernega izdanja od minolega torka, da demonstracija v Zagrebu ni bila nič dru-zega nego nepremišljen odgovor vroče mla ditie na neprestana in drzna izzivanja in da ta demonstracija ni v nikaki zvezi z čutstvo-vanjem Hrvatov do dinastije in države, dočiru so imele opetovane madjarske demonstracije očitno protidinastiški značaj. In uprav ozimni na nrav in postanek zagrebške demonstracije smo obžalovali in obžalujemo, da je mestni zastoji zagrebški tali ponižno in poslušno nastopil pot v Canosso. V današnjih listih čitamo namreč, da je deputacija zagrebškega zastopa že prišla v Budimpešto delat nepotrebne poklone Prav je imel gospod lianm Baijffy, ako j« škodoželjno in posmehom na ustnicah irl na ljudi, ki se mu klanjajo — brez potrebe. Ali o tem je zagrebško gospodo mogla poučili že včerajšnja seja poslansko zbornice ogerske, da osebni ambiciji gospoda ministra-predsednika ogerskega sicer morda dobro dene diploma častnega občana zagrebškega, da pa ta diploma ni najmanje jih ublaži sovraštva ogerskih srd i teže v do naroda hrvatskega. Narobe: mi menimo, tla popustljivost, mestnega zastopa zagrebškega razvname še bolj madjarski šovinizem in da bode konečni efekt ravno nasproten temu, kar so hoteli doseči. Na naše stališče se j« postavil tudi govornik opozicije v mestnem zastopa zagrebškem, K ran Folnegovid rekši, da je mladina sežgala ogersko zastavo v trenutku razburjenja, ista mladina pa se bode rada bojevala za ogerske znake, ko bode razmerje, ki spaja Hrvatsko z Ogersko, zares bratovsko, ko bosta hrvatski in madjarski narod živela skupno kol jednakopravna in svobodna naroda. To je bila pametna moška beseda. Ne z imenovanji častnih občanov ob neumestnih trenol-kih, ne z zapori morejo dovesti gospoda do zares bratskega razmerja med obema narodoma, ampak s tem, da moškim postopanjem privedejo do tega, da bode narod hrvatski živel poleg Madjarov kot jednakopravan in svoboden narod. nevedoma, ali pak so letele sem njene misli, in ona za njimi ? Urno se je obrnila in hitela nazaj. Ali daleč ni prišla; velike deževne kaplje začele so padati na listju dreves; bliski so se križali, kakor bi nebo gorelo, gromelo je, kakor bi se vršila v oblakih krvava bitka, zemlja se je tresla in donela, da so kar sipe brenke-tale po cerkvenih oknih. Na vrnitev na dom ni bi'o več misliti. Klarica se je zopet obrnila in kakor proganjana od nočnih strahov, hitela prek vasi k farovžu. V oknih nikjer ni bilo luči. Bilo je |o od Cerkve le nekoliko pota, toda predao je prišla Klarica k farovžkim vratom, bila je že vsa premočena. Tam tudi niso več svetili. (Daljo pri h.) »s* Različne vesti. Osebna vest. Lloydov predsednik baron Kalchberg odpotoval je na Dunaj, da se pokloni novim ministrom. Imenovanje. Pravni vežbenik pri deželnem sodišču tržaškem dr. Jakob F r a n g i-pani (Frankopan ?) imenovan je brezplačnim avskultantom pri istem sodišču. Dvojezični napisi v Istri. Minoli torek minolo je leto dnij, odkar je bila vlada poslala četo vojakov v Piran, da znano, postavno, toda ponesrečeno naredbo bivšega pravosodnega ministra grofa Schonborna o dvojezičnih napisih podprć — z bajoneti nasproti upornemu Piranu. Kaj se je takrat godilo v Piranu, o tem smo lani o tej dobi poročali stvarno in obširno. Konec vseh ho-matij je bil ta, da je Pirančanom ostal dvojezični napis na sodnijsken« poslopju, par zapeljanih in najetih kričačev pa je bilo obsojenih pred tržaSkim sodiščem. Minolo je torej leto dnij, od kar so vojaki pokazali upornikom v Piranu, da v slučaju potrebe čuva c. in kr. vojska izvršitev zakonov. Toda naredba grofa Schonborna ostala je v kili, dasi se oslanja na državne temeljne zakone, v jednetn ietu se izvršitev iste ni razvila toliko, da bi inogli reči: Det« je še v povojih, toda razvija se krepko ter obeča postati cel možak ! — Jedina k&l kojo je pognala utemeljena in pravična naredba je — napis v Piranu. In ta kal gotovo ne obeča, da se razvije v košato drevo jednakopravnosti, v katere senci se bodo mogli oddahniti za svoja prava boreči se ister^ki Slovani. Koalicijska vlada te k&li ni negovala, poslovno minister-stvo se za isto niti brigalo ni, počakajmo torej, da-li bode morda nova vlada toli pogumna, da reši kompromitovani ugled države in da izvede naredbo o dvojezičnih napisih. Deielni zakonik in ukaznik. Kakor znano, je bivši predsednik na Kranjskem, g. baron Winkler nastavil posebnega urednika za deželni zakonik in ukaznik, in od tedaj se rabi v deželnem zakoniku kranjskem dosledna terminologija in lep jezik. Pri nas na Primorskem vlada pa v deželnem zakoniku glerić jezika in doslednosti v terminologiji prava kolobocija. Za danes opozarjamo samo na jedno stran, drugikiat čemo pa o tem več govoriti. V prejšnjih letnikih deželnega zakonika rabilo se je za nemško besedo: „Gesetz*, kakor je komu v glavo padlo, je-denkrat „postavo", drugikiat »zakon". Zadnji čas bilo je v tein obziru bolje; rabila se je dosledno beseda: „zakon", kar je jedino pravilno in odgovarja tudi naslovu .zakonik*. Te dnij izdani številki 18 iu 21 deželnega zakonika imata pa že zopet besedo: .postava" namesto „zakon". — .Postava" je nemčizem za .Gesetz". Ako bi bila prav, potem bi se moralo namesto „zakonik". — reči „postavnik", kar živ krst ue govori Izraz: .zakon" se rabi dosledno tudi v državnem zakoniku; ne razumemo torej, čemu ta razloček ined državnimi zakoni in deželnimi zakoni na Primorskem. Prvo druitvo vojaikih veteranov v Trotu. Predsedništvo tega društva vabi svoje ude na izredni občni zbor, ki bode dne 27. t. m. ob 3. uri pop. v dvorani drušva .Avstria* (Corso, hit. 45). Dnevni red: 1.) Razpravljanje iu sklepanje o tem, da se društvo pridruži osrednji zvezi vseli vojaških veteranov, oduosno da se osnuje primorska zveza veteranov. — 2.) Imenovanja častnih članov. — 3,) Morebitni predlogi. — Ker je to zborovanje bistvene važnosti, zato naj se istega udeležć osebno vsi člani. Nov poitni urad. Dne 1. novembra 1.1. odpre se na K a m n e m na Primorskem, v okraju Tolminskem, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko iu vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno liranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Tolminu po vsakdanji pešpošii. Napredovanje slovenske šole v Št. Jakobu. „Miru* se poroča iz Št. Jakoba v Rožti : Naša slovenska šola prav lepo napreduje ; letos prestopila sta iz nje že dva fanta na slovenski gimnazij v Kranju. Pred kratkim jo je obiskal novi okrajni glavar iz Beljaka in je strmel nad napredkom pouka v vseh štirih razredih. Vpričo župnika, župana in drugih mož se je izrazil, da je to najboljša šola kar jih je doslej inspiciral v beljaškem glavarstvu in poprej v Št. Mohorju. Dodal je še, da je uspešen pouk samo s pomočjo nia- terne besede mogoč, čegar se je tu prepričal. — In mož je Nemec in političen uradnik na Koroškem! Starosto „Ljubijanskega Sokola* je bil izvoljen pri izrednem občnem zboru dne 19. t. m. g. dr. Ivan Tavčar, ker se je tej časti odpovedal dosedanji mnogletni starosta, g. Ivan Hribar. Nam niso znami vzroki, ki so gospoda Ivana Hribarja doveli do tega koraka, ali ne moremo si kaj, tla ne bi izrekli svojega iskrenega obžalovanja, da je to važno društvo izgubilo toli odličnega voditelja. Gosp. Hribarja zasluge za slovensko sokolstvo so neprecenljive, saj ga pa tudi ni moža med Slovenci, ki bi tako dobro pojmil važnost sokolske ideje za razvoj naroda v vsem nje obsegu, kakor jo ravno pojmi — Ivan Hribar. Obrni tega moža kakor hočeš, sodi ga od te ali one strani, povsod i se uveriš, d a j e in o ž ž i v e 1 m e d Ćeli i, iu da podrobno pozna vse činitelje in okolnosti, ki so pripomogli, d a s e j e narod češki po v spel na sedanjo stopinjo gmotnega blagostanja, omike in političke zrelosti. Zato ravno obžalujemo, da je ta mož odstopil od vodst va pri društvu, katerega važvost za razvoj naroda, žal, še sedaj ne pojmi — da ne govorim o priprostem narodu — veliki del razumuištva. Kakor rečeno že gori: mi ne poznamo neposrednih vzrokov, ki so napotili g. Ivana Hribarja do tega koraka, ali zelo se nam dozdeva, da obe strankina Kranjskem ne razumeti ali pa n očeti razumeti tega malone jedinega Slovana med Slovenci in da sta mu storili jedna in druga že marsikako — krivico. Uverjeni pa smo, da bode tudi novemu starosti glavna in neprestana skrb za povzdigo ne le ljubljanskega, ampak vsega slovenskega sokolstva. Tudi v tem pogledu nam morajo Ljubljančani prednjačiti z dobrim vzgledom Tej svoji dolžnosti bode ustrezalo društvo tem lože, ker se skoro preseli v krasne prostore „Narodnega doma". Na zdar! „Narodna čitalnica ljubljanska" se je že preselila v „Narodni dom". Vsi prostori čitalnice bode razsvetljeni električno. Kot posebna novost nveile najfineje opravljena bralna soba za dnme. Iz LJubljane nam pišejo dne 21. oktobra : V noči od petka na soboto so neznani zlikovci namazali steno kue/.oskotijšk« palače v ozadji s črnilom ter s čopičem napisali gori besedi : „Mox pereai!" — Policija krivce pridno zasleduje. Take čine obsojamo brezpogojno. — Državnoželezniški svet bode imel letos dne fi. novembra svoje jesensko zborovanje, na čegar dnevnem redu bode med drugim predloga načrta nove tarife za blago na drž. železnicah in predl og člena Karola Luckmana zaradi uvedetija novega lokalnega vlaka na progi Ljubljana-Jesenice in retonr za poletno sezono. (Kakor znano se za tak vlak potegujejo vsled obile potrebe toliko Notranjci kolikor Gorenjci). — Volilna agitacija na de-želi je že precej živahna, kar priča, da bo volilni boj prihodnji mesec zelo — ljut in — dragi .... Pevsko društvo „Ljubljana", katero je bilo v .Edinosti* po zlobnih jezikih napadeno, tlečim ga braniti po moželi niste hoteli, — hoče se raziti. — V Ljubljani živimo v krasnih narodno društvenih razmerah ! (Saj, kolikor je bilo stvarnega v dotičnem odgovoru, smo vsprejeli drage volje, o drugih osebnih napadih na ženstvo smo pa bili uverjeni, da bi z objavljenjem istih več škodovali nego koristili, ker bi utegnili zanesti prepir tudi v družbo Cirila in Metoda, kjer razdvojeni Slovenci jedino še živimo v vsaj relativnem miru. Take odgovornosti nismo mogli vzeti nase. Op. ur.) X. S Kontovolja nam pišejo: Po deljčasnem prestanku zbrali so se v nedeljo, dne 20. t. m. pevci pevskega društva „Danica" ter zapeli nekaj zborov. Dolgemu molčanju pa je bila kriva neka nesrečna nesloga, ki je pri našem društvu že večkrat napravila mnogo razdora ter uničila inarsikako nado. Da, niti v priprosti vasi ne morejo se ljudje toliko sporazumeti, da bi mogli v lepi slogi delovali za svoj napredek. Kaj je treba n. pr., da imamo pri nas dvojnih pevcev : jedne za cerkveno, druge za narodne petje Ali ne bi bilo bolje, ko bi jedili iu isti pevci izvajali cerkveno in narodno petje ? Ali ne bi bilo bolje, ako bi sedaj .rastreseni" pevci pristopili k društvu ter bi potem društvo pelo v cerkvi in gojilo narodno petje ? S tem bi bilo možno odstraniti prepir in le to bi bil edini pripomoček do sprave in sloge Krivo je tudi, da se nekateri člani društva radi prepirajo radi nifievnih malenkosti ter vlečejo s tem na svojo krivo stran. Iz kakih vzrokov ? Za danes jih nočem naštevati. Če pa sploh misli kilo, da se mora prepirati v društvu ter s tem podirati, kar drugi dozida vajo, ta bi storil najbolje, da se popolnoma odslovi od društva in to v lastnem in drugih interesu ! Kar bode pa naše društvo obdržavalo prihodnjo nedeljo svojo sejo, upati je, da odbor ukrene potrebno v pomirjenje duhov. Čas je, da se opuste otročarije ter začnć možko postopati po reku sv. Pavla, ki pravi: „Dokler sem bil otrok, ravnal sem po otročje, zdaj ko sem mož, pa ravnam po možko". Toliko v povdarek. Upam, da te vrstice ne padejo na skalnata tla! Na svidenje v nedeljo! Konečno mi je dostaviti, da se je nabral v družbi pevskega društva „Danica" za bedno družino pok. Hrabroslava Volariča znesek od 14 kron 28 stot., katere so darovali na-slednji g g. : Jak. Cijak in Jak. Stoka po 2 kroni, Mat. Stoka, Jak. Stoka, Vek. Guštin, Lud. Sirca, Vek. Salvadori, Anton Bizjak po 1 krono, Miha Cijak 60 stot., Miha Stoka 60 stot., Peter Danev, Anton Stare, Jernej Stare, Magd. liegent po 40 stot., Jos. Gulič 39 stot., Iv. Pertot 30 stot., Blaž Regent 30 stot., Zlobec Josip, Andrej Regent, Ivan Danev po 20 stot., Ivan Bizjak 8 stot. K tej svoti prišteti je še drugo zbirko : Anton Vodopiveo, Miklavec Ant. Sv. M. M. spodnja po 1 krono, N. N. 20 stot,, Josip Stoka, A. Sos:č, Fran Zelen, Jurij Pižon po 50 stot., pokojnika sorojak 40 stot. Skupno torej 18 K. 88 stot. Hvala! Ni bil roparsk napad! Preiskava pri re-darstvenem ravnateljstvu je dognala, da na Miramarski cesti ni napadla četa .tolovajev" zakonska Frana iu Marijo Filippi (reete : Fi-lipič), ampak da je navstal med dvema, menda nekoliko vinjenima družbama pretep, n katerem je Marija Filipič izgubila svoj uhan. Toliko v pomirjenje duhov ; ne moremo si pa kaj, da ne bi pri tej priliki izrekli svojo grajo omenjeni zakonski dvojici, ker je svojo pretirano prijavo speljala na led časnikarstvo in pa redarstvo. Pravila za življenje. Sloveči francoski pisatelj Aleksander Dumas, sin, veli: Hodi vsaki dan po dve uri; spi vsako noč po sedem ur; leži k počitku, kadar si zaspan; ustani, čim se probudiš; jej le tedaj, kedar si lačen in pij le tedaj, kadar si žejen, a oboje vedno le polahko. — Govori le, kader je treba; ne piSi ničesar, kar ne bi mogel podpisati in ne stori ničesar, kar nebi smel povedati v javnosti. Ne zabi nikdar, da se bodo drugi zanašali na te, a tebi ni nikdar treba zanašati se na druge. — Ne ceni denarja ne več ne manj nego je vreden: denar je dober Blužabnik, toda slab gospodar. OdpuSčaj vsakemu v naprej, ne preziraj ljudi, ne sovraži jih i ne poamehuj se jim. Trudi se, da bodeš v vsem jednostaven, da postaneš koristen, da ostaneš svoboden. Kadar mnogo trpiš, poglej svojemu trpljenju naravnost v lice, ono te bede vsikdar mnogo naučilo. Stroj za mollo. Nek angleški mehanik izumil je nov stroj za molžo krav. S tem strojem prav lahko jedna sama oseba po-molze v 10 minutah deset krav. Na vimena pričvrstijo se cevi iz kavčuka, ki so v zvezi s sesalnim strojem. Vsako kravo je lahko pnmolzti v 3—5 minutah, toda more se h krati molzti več krav. Mleko se odteka v drug stroj, kjer se more — ako kmetovalec to hoče — pretvoriti takoj v strjeno surovo moslo. Zasačen ponarojalec denarja. Predsinoč-nem prijel je nadzornik policijskih agentov g. Nučič 60letnega Frana Semrajca iz Ljub« Ijane, čevljarja iu vrataija hiše št. 6 v ulici Molino piccolo. Semraje je ponarejal novi drobiž ter so o hišni preiskavi našli na stanovanju tega čevljarja-vratarja-kovača razne priprave za ponarejanje deuarja in pa pri-ličen kup komadov po 20 in po 10 stotejk, Sodnijsko. 241etni Viktor Pesaro iz Tu-oina je do nedavno služil kot pomočnik pri tvrdki Henrik Veneziani v Trstu V tej svoji službi je oškodoval finančni erar za 24 gld. in za 40 gld. 25 nvČ. v zlatu, in poleg tega je ukradel svojemu gospodarju nekoliko malih svot denarja. Veneziani je tatinskega pomočnika spodil iz službe, le-ta pa se je hotel maščevati s tem, da je po krivem ovadil bivšega svojega gospodarja, češ, da je isti osleparil finančni erar. Gospodarju seveda ni bilo težko dokazati svoje nekrivnje, a zajedno mu je pošlo potrpljenje in dal je zapreti Pesara zavoljo omenjenih tatvin. Pesaro se je v preiskavi branil s tem, da ga je zapeljal k sleparstvn njegov pri Venezianiju službujoči tovariš Henrik Soček iz Labinja in vsled tega prišel je tudi ta pod obtožbo. Predvčerajšnjem vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava o tej stvari. Pokazalo se je, da je Pesaro iz zgolj zlobnosti vpletel svojega bivšega tovariša v to umazano stvar. Sodišče je Sočka rešilo obtožbe. Pesara pa obsodilo na 14 mesecev težke ječe. Umevno je, da bode Šoček tožil Pesara zaradi obrekovanja. — 64letni zidar Ivan Vremec iz Sv. Ivana dobil je 3 mesece ječe, ker si je prisvojil prstan, vreden 223 gld., katerega je bil izgubil podvzetnik Hadži Hajdinija dne 29. junija t. 1. na stavbišču pri sv. Ivanu, kjer si zida hišo. Vremec je bil zastavil ta prstan pri žganjarju Castro v ulici Jel Pes«-e in dobil nanj v raznih obrokih 27 gld. dasi je znal, da je pravi lastnik prstana obljubil lepo nagrado onemu, kateri najde izgubljeno dragocenost. Policijsko. 35letni slikar Alojzij Dagli Osti prijavil se je policiji, češ, da nima od česa živeti. Pridržali so ga v zaporu, dokler ga ne odpošljejo do meje. — V novem pristanišču so prijeli tri težake, ki so si prisvajali kavo. Isti so : 171etni Anton Regent, 191etni Josip Crevatin (Hrovatin ?) in 14 I. Andrej Grželj, vsi iz Trsta. — 21letno služabnico Terezo Marušič iz Gorice so zaprli, ker je ukradla svoji gospodinji razna oblačila, vredna 37 gld. — Nepoznan tat se je vtihotapil v stanovanje krojača Josipa Maryja, bivajočega pri Sv. Mariji M. Gornji lišt. 209, premetal vse križem in ukradel iz omare 57 gl. Okradeni prijavil je tatvino policiji. Koledar. Danes (24.): Rafael, arhangelj ; Everget, škof. — Jutri (25.) : Krišpin, mu-čenec; Bonifacij papež. — Prvi krajec. — Sobice izide ob 6. uri 32 min., zatoni ob 4. 55 min, — Toplota včeraj: ob 7. uri zjut raj 10 stopinj, ob 2 pop. 16.5 stop. C. Najnovejše vesti. Dunaj 23. DržAvno sodišče je razprav« Ijalo danes o pritožbi mestnega zastopa tržaškega radi prepovedi o znani aferi razobe-šenja spominske plošče, češ, da se je s to prepovedjo kršila pravica do svobodnega iz-javljenja svojega menenja. Pritožbo je zastopal dr. Millanich, ministerstvo pa dr. baron Pascottini. Razsodba se proglasi v petek. Dunaj 23. Vsi listi govore o programu grofa Badenija, posebno pa o onem odstavku, ki se bavi z razmerjem vlade do strank. Oficijozni listi hvalijo ta program brezpogojno, dočiiu pravi glavno glasilo nemških liberalcev, da treba počakati kako se bode izvajal ta program. Praga 23. .Bohemia" piše, da treba jasnosti, kako misli Badeni o pravicah iu va-žnostij pailamenta. Gradec 23. .Grazer Tagespost" pravi, da program Badenijev kaže veliko samozavest, Budimpeftta 13. Večina listov sodi ugodno o Badenijevem programu. 'S'*>*Č«» V i *'y.'))livlif) Ctta:CF«it6. Pienlcu je ua «1.66 0.68 Pie. ioh /. i H | iomlad 1S00 u.76 do 6 77. 0*et za jetten 5 76—4.78 lil za leaon 6 08 0.13 Koruza za oktober 6.— 6,05 maj-juni 1896 4.56-4.57. FAi-iii™ tuivm o,I kil. t. 6 65 —"75' i»1 79 lil, f. rt-70 6.75.. o.l nO kil. 1, 6.75-6-9.1 od 81. kil. f. 6'85 6 90, o.l h2 kil. I\,r. 6.70-6.75. od 80 •iKriiuMi 5*60 8 5; prusi. 5 80—« «0 rinova «•—6.20. Pšenicu: Srodno ponudbo, živahno povpraie-vanjo. Prodaja 250 met. st. Vromo : cblafno.. Pr&ga. Nerafinirani nUdkor ah november f. 13.37V, novu letina 13 45. broz carine. Praga. Centrifugu! novi, postavljen. v Tr»l in carino vred odpoSiijalev precej f, 3020. Con ci»hhivri Sniitoa ifoel uvera^« oktober 92.25 an februvar 90.50. Hamburg, rtante« gond avorage oktober 75 — december 74.50 inarc 72.50 mirno. Dunujch« bona 33. oktobra ~ iaea včeraj danes Državni dolg v papirju .... 100.30 100.15 B „ v srebru . . . 100.85 100.115 AvHlrijnka renta v zlatu . . . 12130 121.30 v krtinah . . . 101 — 100.95 Kreditno akcijo.......398.50 398.— London 10 I.nr........120 25 120 25 Napoleoni......... 9.54 9-51 20 murk ........11.75 11.75 100 italj. lir........46.20 4540 Josip Pimrello mehanik izvrlnjo \sakoiMne popravo šivalnih utrojev in dvo-kolos. Prodaja nove in rabljene šivulne stroje in dvokole»a. Via Madonna del mare štev. 4, uhoci via Fontanone, vSfric h&t. 12. Lastnik politično društvo,Edinosti". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.