Stev. 34.
v Ljubljani, g soboto, dne 11. februvarlja 1905.
Leto xxxm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ ,, 5'—
za cn mesec „
170
Za poSllj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Državnopravno stališče Slovencev in Hrvatov.
Ker so ogrski politični boji spravili na dnevni red državnopravna vprašanja, je čas, da se tudi mi ozremo na državnopravno stališče naših dežela. Trsatska skupščina in pri nji oddana izjava slovensko katoliške narodne stranke je vzbudila veliko zanimanja. Časopisi so se dolgo časa pečali s tem dogodkom. Najznamenitejša je pa bila zgodovinska razprava, ki jo je priobčila »Hrvatska domovina" i. 1899. Naš listje poglavitna zgodovinska dejstva, ki se nanje opira naše državnopravno stališče, zapisal že v članku »Hrvatsko državno pravo in Slovenci" dne 15. oktobra 1898.; dne 4.aprila 1899 je pa posnel omenjeno razpravo »Hrvatske domovine".
Neovržna zgodovinska dejstva dokazujejo, da so bile dežele Štajerska, Kranjska in Koroška parkrat zvezane s hrvaško državo. Tudi avstrijski vladarji so večkrat poudarjali celokupnost imenovanih slovenskih dežel s Hrvaško.
Najznamenitejše je to-le: Hrvatje so izvolili, potem ko je padel v mohaški bitvi hrvaški kralj, Ferdinanda I. za svojega vladarja. Pri tej priliki so zahtevali, naj spoji s Hrvaško avstrijsko-hrvaške zemlje; te so brez dvojbe Kranjska, Štajerska in Koroška. Vladar jim je odgovoril, da zavoljo važnih opravil ne utegne tega premišljati, da bo pa o priložnem času mislil na to. Ko so Hrvatje stopili pod Habsburžane, so torej mislili na zvezo z nami.
Ta misel je ostala živa pri njih. Leta 1712 se je pečal hrvaški sabor z vprašanjem, ali naj se tudi ženskam vladajoče rodbine priznava pravica do hrvaškega prestola. Soglasno se je to odobrilo, toda s pristavkom, da samo »tiste ženske presvitle avstrijske krvi" morejo vladati na Hrvaškem, ,ki imajo y posesti nele Avstrije, marveč tudi štajerske, koroške in kranjske pokrajine."
Tako slove saborski sklep. In ta sklep je Karol VI. popolnoma potrdil, torej tudi odobril idejo, ki je njegova podlaga. V svo-
jem dekretu pravi naravnost, da bodo ženske njegove rodbine naslednice na hrvaškem prestolu, če imajo hkrati v posesti Štajersko, Koroško in Kranjsko".
Kar se ni zgodilo za Ferdinanda, dasi se je takrat načeloma odobrilo, kar je kasneje potrdil Karol VI,, to je naše državnopravno stališče. Štajersko, Koroško in Kranjsko, a zraven tudi Primorsko teži po zvezi s Hrvati. Primorsko je bilo sploh svoj čas upravno zvezano s Kranjsko; zato se posebej niti ne omenja.
Zgodovina nam veleva našo pot. Še jasnejše pa govori politiška logika. Mi trdno zaupamo v obstoj avstrijske države. Za ravnovesje v Evropi je nujno potrebna. Njen propad bi pomenjal razpad evropske kuturne in politiške vodilne sile. Zato obsojamo najodločnejše vsa tista politiška stremljenja, katera se ne ozirajo na obstoj Avstrije, ki računajo z njenim razpadom, ali ki se celo bojujejo proti nji. Med njimi so izdiijavci, ki sploh ne merijo svojih programov po pravu in etiki ; so pa tudi politični omejenci, kratkovidneži, ki sodijo, da se Avstrija sploh ne da več rešiti, in zato ne vpoštevajo njenega obstoja v svojih načrtih. Ti zadnji prezirajo to, kar so prezrli hrvaški obzoraši in ogrski konservativci, da namreč ustava avstro ogrske države 1. 1867. ni nič stalnega. Ta ustava ni vzrastla organsko iz potreb in običajev, marveč sloni na liberalnih teorijah, kakor so se razvile abstraktno v nemških in mažarskih glavah.
Vsi politiški boji v naši državi imajo od 1. 1867. značaj reakcije proti prisilni jopi nove ustave. Izprva se to ni tako jasno videlo, kakor se vidi danes. Ustava je bila v obeh polovicah odkrito tendenciozna. Govorila je o svobodi, a imela je naravnost obrnjene osti proti katoličanstvu, proti ne-nemškim in nemažarskim narodnostim in proti ljudskim koristim. Protikatoliški, nemški, mažarski in kapitalistiški značaj ima. V naši državni polovici se je od nekdaj že bil boj proti temu. Tesnejša verska organizacija, vedno krepkejši boj proti nemški hegemoniji in vedno živejše demokratiško,
LISTEK.
To in ono iz Carigrada.
Carigrad; 5 febr.
Dasi ima Carigrad mnogo zanimivosti v notranjščini, vendar se človek kar oddahne, ko stopi nekoliko vun zlasti proti morski obali. Vse je v zelenju in cvetju, kakor pri vas v najlepši pomladi, vmes pa je posajena nepregledna vrsta vil in kopališč. Tu se pač košati bogastvo in razvija raz košno življenje, v tem ko imaš v mestu priliko opazovati vsekrižem tudi revščino najnižje vrste. V adventu sem večkrat videl, ko sem šel v bližnji samostan zjutraj zgodaj po opravkih, revne siromake, ki so skrbno brskali po kupih smetij, da bi našli kako malenkost, ki bi jim utegnila prav priti. — A tudi takemu bednemu življenju se sčasoma menda privadijo. Nekoč sem videl mlado deklino, ki je tudi prebrska vala smetišča, potem pa mirno potegnila iz žepa svalčico, jo prižgala pri bližnji žerjavici (ki jo postavljajo v velikih ponvah na ulico, da se siromaki grejejo), se lagodno naslonila na zid
in zadovoljno pušeč opazovala mimoidoče karavane ljudij in živali.
Večinoma tu vse prenesejo tovorne živali. Pogostokrat, zlasti ponoči in zjutraj zgodaj, se vleče cela vrsta tovorne živine, ki je privezana druga za drugo ter prenaša blago za prodajalnice, jestvila, potrebščine za zidanje, pesek, opeko, kamenje, deske i. t. d. Prva žival nosi zvonce, da opominja mimoidoče, naj se ognejo. — Kljub temu se pripeti dan na dan kaka nesreča. Pred nekaterimi dnevi sem bil v Galati sam priča, da je tramvaj povozil človeka na vogalu. Menite, da se je voz ustavil ? Kaj še! Drd-r?l je s štirimi konji naprej, povoženca pa so odnesli v bolnišnico. — Nekoliko vpitja, jeze, rotenja, kletve, — in stvar je bila končana. — Če se vrši kaka preiskava, mi ni znano.
Kmalu po novem letu je nek hišni gospodar vrgel 62 let starega Hrvata iz Kar-lovca, Jožefa Vrbana iz hiše s tako silo, da so ga nezavestnega prinesli v avstrijsko bolnišnico in poslali pome, da ga previdim s sv. zakramenti. Nemudoma tečem tja, a bil
po temeljiti socialni preosnovi koprneče gibanje — so pojavi tega boja.
Tudi glede na Mažarsko bi se motil, kdor bi vse uspehe opozicije prišteval samo ideji 1. 1848 o nezavisni Ogrski. Reakcija proti liberalni večini ima tudi drugod svoje močne korenine. Protiverski zakoni so vzbudili katoliško ljudsko stranko. Židovsko-kapitalistiški vladni značaj je dramil ljudstvo Absolutistiški terorizem, ki se je ž njim na Ogrskem še mnogo bolj vzdrževala na površju liberalna stranka, nego pri nas, je pa zvezal vse, ki jim je res na srcu politiška svoboda.
Nsšs teza, ki ž njo podajamo diagnozo avstrijskih politiških zmed, slove tako le: Avstrija ne razpada, marveč s e p r e r a j a. Pri tem morajo delovati vse politiške potence. Sveto dolžnost, da umevamo zgodovinsko resnost sedanjega časa, imamo zlasti Slovenci. Dolžni smo to sebi in državi, ki smo za njo glede na njen jug življenskega pomena. Nespametno je misliti, da bi avstrijski državniki našli pot iz zagate in pri tem nam prisodili pravo mesto. Na tem temelju se je d©Igo sukala naša politika nervoznega zabavljanja, nizkotnega beračenja in končno brezdelne apa-tije. Mi moramo misliti sami in delati sami. Self made!
Gledč na avstrijsko državo nam mora biti jasno to-le: Brez kulturnega in gospodarskega napredka Slovencev in istrskih ter dal ma-tinskih Hrvatov se ne more izrabiti Jadransko morje za državo. Ta napredek je pa nemogoč brez politiško zagotovljenega obstoja naše narodnosti. In obstoj je nemogoč brez politiško upravnega zedinjenja.
Dalje se ne more Avstrija kot v e 1 e v 1 a s t razvijati, če ne dobi na Balkanu večjega vpliva. Ta vpliv je mogoč edino le po j u ž n i h S 1 o v an i h. Oalabljenje južnih Slovanov pomenja oslab-Ijenje avstrijskega vpliva na Balkanu, okrep-ljenje južnih Slovanov pa utrjenje avstrijskega velevlastnega stališča Veliko, upravno zedinjeno južno slovensko ozemlje je v tem oziru
...
edino prava oblika. To pa namerava naša in hrvaška pravaška ideja,
Razmere nas danes silijo, da prihajamo s tem svojim načrtom konkretno na dan. Na Mažarskem je dejansko v večini m a -ž a r s k a (!!) stranka, ki zanikava ustavo 1. 1867.; in pri nas je večina Nemce v (!) nasprotnih ravno tej ustavi. Na videz neumljivo, a resnično! Za mažarsko nadvlado onstran Litve je prikrojena ustava, a ti je ne marajo. Nemcem pri nas je umerjena, toda ti je nečejo več.
Dne 2 1. in 2 2. maj a 1. 18 99. so zborovale nemške stranke v Lincu in tam sklenile skupni program. Tega programa se drže razen katoliške stranke vsi drugi Nemci. Znano je in že večkrat smo opozo rili na to, da hočejo upravno Nemci razkosati Avstrijo, Galiciji dati samostalnost, Dalmacijo priklopiti Hrvaški; druge dežele pa tesno zvezati z nemškim kitom. Nemški državni jezik je zanje prva zahteva. Za nas Slovence je važno, da nam priznavajo narodno ravnopravnost samo na Kranjskem; na Štajerskem in Koroškem taje sploh kako izključno slovensko ozemlje in hočejo tema deželama pritisniti v vseh »zirih izključno nemški značaj. To načelo nam izpodbija tla za vsako obrambo, ker taji bivanje naše narodnosti.
Najbolj nespametno je, če se jezimo nad tem načttom. Jeza in zabavljanje nam ne bosta prav nič pomagali. Edini razumni odgovor je odločne, krepko vsprejetje pra-vaške ideje.
Kdaj in kako se zvrši naš namen, ne vemo; to vprašanje je tudi domala nepotrebno. Delajmo in pripravljajmo! V zaupanju, da veljajo nravna načela tudi za narode, srkajmo vase potrebni idealizem. In ko se razvije ugodni čas, ko nastopi v preporodu naše Avstrije usodno trenotje, bomo pripravljeni!
Iz Dalmacije.
Z a d e r , 6. februarja.
Handlova zadeva je rešena. Šel je; ostavil je pa silno važno reč: zavest, da imajo vse dalmatinske politiške stranke skupen smoter koristiti svoji domovini. Kmalu se imajo zvršiti po vsi deželi občinske volitve. Splošno je zavladalo prepri-
je že mrtev. Ali ni to turško ? Nesrečnež je bil obduciran. Avstrijski konzul se je sicer pritožil pri turški porti in zahteval, da se ubijalec kaznuje Stvar se bo najbrž vlekla, na Zfdnje pa zaspala. Žalostna smrt v tujini, v mestu, kjer vlada brezsrčnost. Za pogrebom ni bilo niti enega Človeka.
Previdovat hodijo tukaj, kjer je mešanica toliko ver in narodnosti, poleg tega tako divji in kričeč promet, popolnoma skrivoma in nihče skoro ne ve, da greš z Bogom.
Med običaji tu in pri nas je marsikak razloček. Če staviš kako vprašanje pripro-stemu človeku, cmokne navadno z jezikom, glavo privzdigne in kvišku pogleda. Ta navada je tako splošna, da jo naletiš pogostokrat tudi med prostimi ljudmi In kaj pomeni to čudno obnašanje ? Nič drugega, kakor zanikanje; hoče odgovoriti: Ne vem, ne znam, ga ni, ne pride i. t. d.
Naj omenim, da imamo tudi v Carigradu pravo japonsko firmo »Naimakura & Co.", ki ima svojo prodajalnico v Peri, na najlepšem prostoru ter je pod posebnim pokrovi-
teljstvom japonske vlade, kar je označeno tudi na deski. Prodajalnico oskrbujejo štirje pristni Japonci, o katerih se splošno govori, da so japonski častn ki, ki imajo opazovati Bospor, tuje ladje in sploh razmere na turškem ozemlju. Večkrat sem že nalašč obstal pred razložnim oknom samo, da bi videl pristnega Japonca. Za Bospor se ne intere-sirajo le Japonci, tudi drugim prekrasna morska ožina silno dopada. Vsako uro dohaja iz carigrajskega pristanišča parnik, ki obišče tje grede po eni strani vse važnejše kraje in se po drugi strani vrne nazaj.
Večina ljudij razume in govori v Carigradu po štiri jezike. Jezik nižjega ljudstva je grški; bogataši in sploh olikanejši kramljajo francoski. V cerkvi in v trgovini prevladuje laščina. V najnovejšem času se zelo šopiri nemščina ; vendar pa bi pričakoval več uspehov z ozirom na razne nemške šole in ustave. V okolišču pa je mnogo slovanskega življa ; močno se čuje bolgarščina in hrvaščina. Prav veliko jih govori armensko in seveda turško, kakor so tudi povsod turški napisi, zlasti na uradih in
čanje, da je treba s skrbnim občinskim gospodarstvom preporoditi deželo, in da more biti edin« le krepka, zavedna občinska avtonomija podlaga daljnemu javnemu delu.
Zato se pa veselimo, da se obeta skupno, sporazumljeno delovanje pri občinskih volitvah. Te dni sta se posvetovala predsednik kluba narodne stranke dr. P. čingrija in načelnik pravašev dr. A. Trum-bič. Sestavila sta program za skupni nastop in ko bo mogoče državnim poslancem, se sestanejo poslanci obeh strank. Pričeli so se tudi dogovori s srbsko stranko. Celo Italijani so dnč 2. in 3. t. m. v Zadru sklenili, da so pripravljeni za sporazumno delovanje ako jim predložita hrvaška in srbska stranka konkretnih predlogov.
Zadnji »Narodni list" ima zanimiv članek »Slovenačka zadružna sveža i dalmatinske seoske blagajne. Pisatelj dokazuje, kako primerne je za dalmatinske zadruge, da se združijo v zadružni zvezi in pravi, da jih je nekaj, ki to na vsak način store, oziroma so že storile Zadružna zveza je predložila deželnemu odboru in vladi načrt svojega delovanja. Kakor je videti se pri obeh intrigira, da bi se zveza preprečila OJkod izvirajo te intrige, ni jasno. Zdi se, da je pri ti stvari ravnatelj hipotečne banke Eidlicher vodivna moč. Strankarski oziri na ljubljanske liberalce so pri tem vprašanju gotovo neumestni in kažejo, da manjka potrebne razsodnosti. Uredništvo »Narodnega lista" samo je bolj vneto za zvezo z Zagrebom ali za samostojno dalmatinsko zvezo. O tem se je seveda možno razgovarjati. Razgovor je le tam nemogoč, kjer gospoduje slepa strankarska strast. Misel velike zadružne organizacije na slovenskem jugu naše državne polovice ne izključuje potrebne pokrajinske samostojnosti, pa tudi ne zveze z Zagrebom, marveč jo še-le krepko pripravlja.
Med dnevniki ima v Dalmaciji zelo velik vpliv reški Novi list. Proda se ga mnogo po vseh dalmatinskih mestih. Njegova liberalna smer je znana, a ker prinaša zelo točna poročila o vseh politiških dogodkih, in ker ga najprej lahko dobimo v roke, se ne smemo čuditi njegovemu razši rje vanju. Zadnje volitve v ogrsko državno zbornico so pa odprle oči marsikomu. Novi list je dne 27. pr. m. prinesel hrvatski volivni oklic in v njem priporočal kandidata mažarske vladne stranke A. Ossoinacka. O Tiszu je znano, da je veliko izdal za podkupovanje listov. Ali je kaj prejel »Novi list" ?
Mussafia, profesor italijanščine na dunajskem vseučilišču, ki je te dni dovršil 70. leto in s tem stopil v pokoj, je Dalma-tinec, rodom iz Spljeta. Nekaj časa hoče preživeti v svoji domovini.
Akcijska družba za cement n a D o v j e m, ki ima svojo podružnico v Trstu, zgradi v kratkem v Bakru tvornico za cement in apno.
Zimo imamo, kakršne ne pomnijo naj -starejši ljudje. V Dubrovniku je dvakrat zapadel sneg. Vrh tega je po vseh dalmatinskih mestih strašna draginja. Eno jajce pe 5 kr., kilo krompirja po 12 kr., kilo črnega kruha po 12, belega pa po 18—20 kr., meso kilo 70 kr. Na selih vlada prava lakota. V imotskem okraju ljudje umiraju glada.
Tedenski pregled.
Državni poslanec dr. Žitnik jc v govoru, ki ga je imel v zbornici 30. jan. omenjal in našteval razna pogorišča na Kranjskem in dokazoval s števikami, koliko je dežela trpela vsled uim, toče in suše. Apeliral je na obljubljeno nepristranost c. kr. osrednje vlade, ki naj dovoli izdatno državno podporo pomanjkanje trpečim prebivalcem. — „Slo-vanska zveza" je izvolila zopet dosedanla predsednika dr. Šusteršič-a in Ivčevič-a. — V državnem
zboru je bila ta teden ra/.prava o vladni predlogi glede 103100 vojaških novincev, ki jih z»hteva vojna uprava. V četrtek je bilo na dnevnem redu prvo branje državnega proračuna. Oglasilo se je 31 govornikov. — Ogrskega ministrskega predsednika Andrassy-a in več ogrskih politikov je cesar sprejel v avdijenci. — Avstrijska mornarska uprava je naročila v Trstu 5 novih rušilcev terpedovk in 13 torpedovk Ladje morajo biti gotove v enem letu in bodo stale 15 milijonov kron. — Francoski senat je sklenil 6. t. m. vpeljati dveletno vojaško službo. — Djakovskemu biskupu Strossmayer-ju? ki je čil in vesel praznoval 90letnico, so poslali brzojavne častitke tudi srbski kralj Peter, češki klub in mestni svet praški. — Nemški cesar je odlikoval z visokimi redovi 7 n^jodličnejših poslancev nemškega kat. centra — 31. januarja so se odpeljali iz Carigrada 3 vlaki s 50 vozovi, ki so bili naloženi s strelivom in puškami, preko Soluna v Manastir. Turčija hoče oborožiti rezerviste II. razreda, ki bodo pozvani v službo, če bo v Makedoniji še nadalje trajala vstaja. —
V litijski predilnici je pretečeni torek izbruhnila splošna stavka. Z delavci se je postopalo surovo. Podjetništvo je odklonilo posredovanje okrajnega glavarja. Delavstvo zahteva zvišanje plače, da se odpusti paznik Siiger, ki je davil delavca Tomažiča, da se odslovljeni delavci zopet sprejmo in da se kazni omejijo. — Tudi učenci kmetijske šole na Grmu so štrajkali, ker so bili disciplinirani. Izročili so vodstvu pritožbo osobito zoper nelepe psovke, ki so jih ž njimi ometavali. Gojenci, ki po večini niso Kranjci, so zmagali s svojimi zahtevami in dobili za nameček še pravico, da smejo sami ob nedeljah v gostilno.
Občinski vsvet ljubljanski je kupil grad za 60.000 kron. Župan Hribar je razveljavil sklep obč. sveta, da se bivšemu policijskemu svetniku Fr. Podgoršek-u podeli začasna pokojnina, ker je bil sklep protizakonit in v škodo mestni občini. Sklepanje o tem je odloženo. — Na tovorniku južne železnice se je 5. t. m pri postaji Preserje vnel z gobami napolnjen voz, ki je pogorel. Ogenj, ki je nastal vsled razbeljene osi, so pogasili šele v Notranji Gorici. — V torek se je pri deželnem sodišču vršila razprava proti I6letnemu gimnazijcu Ivanu Tavčar-ju, ki je 13. novembra po nesreči ustrelil na jeseniškem lovu gonjača Resmana. Mladi lovec se je zagovarjal, da je bil popolnoma prepričan, da ima pred seboj divjo kozo, ko je slišal v goščavi šum. Zagovornik je dokazoval, da je obtoženec nekriv. Sodni dvor ga je oprostil. — Rusija. Zadnje dni ni bilo brati o posebnih nemirih. Ruski car je dobil v svojem stanovanju pretilno pismo, ki se v njem naznanja, da se je 12 anarhistov zarotilo, da ga umore. V Peterburgu skušajo to vest prikriti. — V Varšavi je še stavka, ker tovarnarji ne marajo ugoditi zahtevam. V mestu je 12.000 vojakov. Vrelo je pa silno v bližnjem mestecu Lodz-u, kjer so stavkujoči vdrli v tovarno nožev in razdrli stroje. Ubitih je bilo mnogo oseb — V Sebastopolu je vojno sodišče obsodilo 38 mornarjev radi upora na smrt. — Vojska. V četrtek je preteklo že eno leto, odkar se pretaka kri na bojišču. — General Grippenberg, ki se je boril v zadnji bitki med Hunhom in Šahom je umi-rovljen. Trdi se, da bi bil dosegel uspehe, če bi bil dobil ojačenje in bi ne bil Kuropatkin dal povelja, naj se umakne. Naslednik mu bo general Cerpickij — Kakor poroča maršal Ojama, je bil položaj Japoncev v zadnji bitki zelo kritičen; 30 ruskih topov je neprestano bruhalo ogenj na prodirajoče japonske čote, ki so imele ogromne izgube. Bili so se slednjič mož z možem. Rusko stališče se ni poslabšalo. &Tudi Kuropatkin je baje prosil. n«y ga car odpokliče. — Kuropatkin je dovolil ženskam in otrokom, ki beže iz Vladivostoka, prosto vožnjo do liajkala. Profesorji in dijaki so že zapustili mesto. — General Miščenko, ki je bil ranjen v zadnjem boju, se zdravi v Mukdenu. Mraza je še vedno 20 stopinj.
Socialne stvari.
soc. Zopet poraz italijanskih soc. demokratov. V volilnem okraju Reggio Emilia, kjer je od 1. 1895. bil vedno izvoljen za poslanca soc. demokrat, je bil 30. m. m. izvoljen katoliški grof Spal-1 o n z a n i.
soc. Zveze katoliških društev, za delavke na Nemškem. Do
sedaj je na Nemškem samo južno nemška zveza katoliških društev za delavke s sedežem v Monakovem. Nameravajo pa ustanoviti tako zvezo za zahodno Nemčijo s sedežem v Kolinu V zahodni Nemčiji je tudi več tisoč delavk v krščansko-strokovnih zvezah.
«oc. Krš6. strokovne zveze v Švici so sedaj pričeli ustanavljati. Krščansko misleče švicarsko delavstvo je stalo do sedaj na pravem stališču, da je le v brezstrankarskih strokov društvih mogoče izboljšati delavsko stanje. Soc demokratje so pa na zadnjem shodu švicarskih strokovnih društev izjavili, da mora biti vsak član strokovnih društer tudi obenem v soc. dem. stranki. Vsled tega sklepa je švicarsko kršč. misleče delavstvo prisiljeno ustanavljati lastna strokovna društva.
soc. Posredovalnico za služkinje bodo s pomočjo berolinske občine ustanovili v Berolinu. Upravo bosta oskrbovala odbora »Osrednjega društva za delavsko posredovanje" in pa »Odbor gospej". Posredovanje za posle bo brezplačno, kakor tudi za gospe, ki so članice navedenega društva. Gospodinje nečlanice bodo morale plačati za posredovanje 1 marko.
Idrijske novice.
i K. k. Werksvolksschule je
tudi v zadnjem »Naprej". Ponatisnjen je dobesedno članek iz »Učit. Tovariš-a", dasi urednik tega ne omenja. Pa tudi sedaj ne premenimo svojega prepričanja, da je imel Gangl edino le namen svetu oznaniti, da je v Idriji »jedro Slomškarije". Sicer bi bil p sal le tolike, kar je res.
i »Dobra kravica" naj naslovi Gangl uvodni članek prihodnje številke „Učit. Tovariša". Pusti naj rudn. ljudsko šolo ter naj raje opiše nekoliko zavod, na katerem sam deluje, ker mu je zato mnogo bližji. Zapoje naj — saj je Gangl tudi pesnik — pesem, popolnoma izvirna bo, o »dobri kravici", naši mestni občini namreč. Imamo tukaj na mestni realki ravnatelja, mladega, čvrstega moža, ki je celo doktor, — ne poučuje nobene ure na teden. Celo na velikih zavodih, kakor sta ljubljanski gimnaziji, poučuje ravnatelj nekaj ur na teden. A na dolgovih bogata Idrija plačuje posebnemu suplentu 2000 K na leto, da poučuje po 7, reci sedem ur na teden, ravnatelj pa nobene. Pravijo, da je pravi vzrok, ker bi baje župan rad oddal svejo svakinjo h kruhu. Ako je to res, naj pa župan plačuje suplentu 2000 K, ne pa uboga občina. Možje, pri seji le govorite! Zastonj se župan ne boji sklicati seje. Najbrže bi radi pod roko nastavili su-plenta, za kojega ni nobenega pokritja bilo predlaganega, ker suplenta sploh za sedaj ni treba. Spomnite, možje, liberalce, s čim so agitirali za ravnatelja, da so vas pridobili' Rekli so: Nastaviti moramo mladega moža, da ne bo predrag, ker ima še malo službenih let. Dalje so rekli: Ako vzamemo najstarejšega izmed prosilcev, dobimo na zavod moža, ki poučuje jezike, ko imamo za to potrebnega učitelja. Prosilec dr. B. pa je obljubil, da bo tudi kot ravnatelj poučeval prav toliko ur. In sedaj ? Ravnatelj ne poučuje nič, suplenta ima, kateremu občina plačuje, ne da bi bilo županstvo v proračunu kaj postavilo zanj. Ker dotični gospod suplira ravnatelja, naj ga pa ravnatelj plača iz svojega, sicer stane sedanji ravnatelj občino mnogo več, nego bi morala plačevati izpočetka določenemu starejšemu prosilcu, ako bi bil ravnatelj. 2000 K ne znašajo vse petletnice in kar je še čez. Priča vsega, kar pišemo o ravnatelju je lahko tudi Tinče, ki je najbolj poudarjal, kakšno kupčijo napravi občina, ako izbere sedanjega ravnatelja.
i Se nekaj prispevkov Ganglu za njegov uvodni članek: »Dobra kravica je itd." podajemo. Berejo naj pa tudi davkoplačevalci, ki jo redč. Pri naši mestni re-
alki imamo profesorja, ki je dostal svoje izpite iz risanja in geometrijskega risanja. Poučuje 16 ur na teden, dasi bi se mu lahko naložilo 24 ur. Imamo pa tudi profesorja. ki poučuje 24 ur na teden, a je zavezan poučevati k večjemu 20 ur. Nadure ima 4, ki bi jih lahko oddali preje imenovanemu profesorju ker je izprašan za predmet, — pa bi seveda bila izgubljena tudi remuneracija za nadure, zakaj ta bi moral učiti zastonj. To stvar ima v rokah g. ravnatelj realčni, naj torej le uredil
i Povračilo selitvenih stroškov je v letnem proračunu za leto 1904 posebna postavka pod zaglavjem »Mestna realka", ki pa je Idrijo stala 639 K 90 h. Kdo je neki dobil to precejšnjo vsoto? Pri vseh uradnikih je v navadi, da poravnavajo selitvene stroške sami, ako v svoji službi avanzirajo. Naša bogata mestna občina pa od daleč kje poišče moža, sprejme ga s profesorsko plačo, katere bi sicer še dolgo čakal, potem mu povrne pa še selitvene stroške ! Tudi gledč tega naj se govori v občinski seji!
i Zanimiv boj ima sedaj občina, oziroma Julče, z ravnateljem »Občn. kons. društva" Kristanom. Gre se zato, ali je Kristan virilist ali ne. Nas zanima posebno, koliko je naše županstvo znanja glede §§ pridobilo, odkar se uči iz naših reklamacij. Kar sedaj obrača na Kristana, oziroma kon-sum to smo mi že zdavnej ustmeno in pismeno sporočali županstvu gledč S. Kogeja, katerega pa je župan vkljub temu še vabil k sejam. Sedaj tako natančno ločuje predpisani in plačani davek, ko se je pa šlo za Kogeja, pa so vse prezrli, kar jim ni šlo v njih koš.
i Toni Tujčev. — Ko so pri demonstraciji vpili zasmehljivo živio liberalcem, je g. Lovrenc šaljivo rekel Tonetu: »Ali ne boste nič upili živio!" In ta je kot poroča »Narod", »Kako bom vpil, ko sem sam liberalec!" Čujte, Toni Tujčev je torej liberalec! Dosedaj nismo vedeli, kaj! je pravzaprav. Sicer je on bivši Sokol, bivši komi, sedaj včasih namestnik postreščka Nr. 1.. kadar ta nima časa, potem je agent in pomočnik svojega očma fotografa Š m a j -1 e r j a , pri katerem tudi duhovniki naročajo slike. Torej za vsako reč je poraben; pa od česa živi, le nismo vedeli. Sedaj vemo: liberalec je. Privoščimo ga jim.
i Narod11 se zaletuje v našega ka-pelana g. Lovrenca, a mi ga vprašamo: Zakaj pa je stal g. kapelan pred sodiščem? Ali veste, čigavi vajenci so hoteli izpočetka praktično onemogočiti pouk veronauka? Ali veste, kdo je ščuval »slabotnega® Kosmača, naj »toži farja, čene ne dobi več trinkgelda"? Ali vam je znano, da je nekdo delal tako nerodna izpričevala, da bi človek ne verjel, če bi jih ne videl sam? Prvo pravi: bila je podplutba pod desnim očesom in oteklina spodnje veje od jaremnice proti sencu, zdravje moteno dva do tri dni. Drugo je naredil isti (ne ) doktor in sicer čez poldrugo uro; v njem pove, da ni več nobenega sledu od poškodbe Ali hočete, da povemo enkrat še natančneje? Naj se potem prizadeti zahvalijo vam.
i Krščansko gospodarsko društvo je tudi v preteklem letu lepo napredovalo. Članov je imelo koncem leta 503, torej 46 več kot lani. Prometa je imela zadruga 220.397 K 79 h. Čistega dobička je bilo 8638 K 07 h. Člani dobč 5% na deleže ter 6% dividende v blagu. Rezervni zaklad se je pomnožil za 2095 K 96 h in znaša sedaj 7381 K 81 h, pač lep znesek. Občnega zbora se je udeležilo nad 150 čla-
Dalje v I. prilogi.
uradnih poslopjih. Poleg turških napisov so običajno tudi francoski, semtertje grški, laški, angleški, ruski in nemški.
Nekaj posebnega za tujca s« tudi razni prodajalci, ki ti kar na ulicah vsevprek kriče in ponujajo dobro in slabo, lepo in nelepo blago. Ceste so polne težko obloženih v6z, poleg tega ti drdra in zvoni neprestano konjska železnica, vmes švigajo številne kočije, na obeh straneh nepregledne vrste ljudij, ki se komaj izogibajo drug drugemu, na vse zadnje pa ti vsak korak zopet drug zevač in prodajalec na ušesa trobi in hvali svojo robo : vse to si živo predočuj, — pa imaš sličico pouličnega ca-rigrajskega življenja.
Nečedno je zlasti videti prodajalce mesa, ki je raznašajo, obešeno na dolgih drogovih in še krvavo po mestu. Pravih mesnic nimajo, zato razobešajo meso tu in tam kar vun na ulico; da, paziti moraš prav dobro, da si ne okrvaviš obleke. — Po ulicah povsod pa lenarijo svetovnoznani psi in sicer kar po trije, pet ali več skupaj. Te mrcine so tako »gosposke", da se ti nobena ne ogne, temveč ti moraš paziti, pa še skrbno paziti, da ji ne skriviš kake
dlake. Podnevi je ta živad še dosti mirna, ponoči pa lajajo, cvilijo in se koljejo, daje kar groza. Na vogalih, kjer se ceste križajo in ob tramvajevih križiščih so nastavljeni posebni uslužbenci tramvajske drnžbe, ki s trombo v ustih in z bičem v roki letajo pred vozovi, da opominjajo ljudi in pode nadležno pasjo zver.
Vozovi pri cestni železnici so v Galati dvonadstropni, a vendar tako napolnjeni, da komaj dobiš prostor.
Te dni nas je večja družba obiskala Sofijsko cerkev in druge znamenitosti v Stambulu. Ker je bilo slabo vreme, porabili smo podzemeljsko železnico, ki veže Pero in Galato ter^pride na dan v bližini novega galatskega mostu, ki pelje čez Zlati rog. Galatski most, dasi nova stavba, je lesen in prav enostaven, pač pa je dolg in širok, da malokje tako. Na obeh straneh je na čolnih polno pivnic in prodajalnic.' V sredini je posebna priprava, ki se ž njo most odpira, da morejo ladje v kanal. Toliko vrvenja in šumenja najde človek malokje, kot ga je tu. V bližini obrežja onkraj mostu je cesar Konstantin postavil sv. Modrosti prekrasno hišo božjo. Sedaj — vidiš
tukaj le ostanke nekdanje krasote, — pa znake turške malomarnosti in zanikrnosti. Tik sv. Sofije je prva palača sultanova »Serai". Ko je sultan še v njej prestol oval, je hodil v Hagijo Sofijo vsaki petek molit. Sedaj obišče to svetišče le vsako leto po enkrat in še takrat se ne ve, katero pot bo vbral. Večinoma se napove, da pojde skozi evropsko mesto, ko pa pride določen čas, pripelje se po morju, s Hagija Sofija je precej zapuščena mošeja ; na mnogih krajih od zunaj že odpada omet. Štirje tenki mi-nareti jo stražijo. Prva stvar je seveda, predno vstopimo, vstopnina in bakšiš za služabnika, ki nam je obul copatke vrh čevljev. Svetišča ne bom opisaval, ker so to storili že mnogi boljši popisovalci. Na misel mi je prišel, ko sem občudoval veličastno in mogočno stavbo, cesar Konštantin, ki je dal duška svoji notranji zadovoljnosti ob posvečenju te cerkve z vzklikom : »Prekosil sem te Salomon!"
Svetišče je sedaj seve zanemarjeno, krasne mozaike so pobeljene, marmornati tlak, ki je semintje že razpokan in izbočen, je pogrnjen z ne kaj prikupljivimi preprogami. Tu in tam čepi v kakem kotu .turški
duhovnik, opravljajoč svoje molitve, ali učeč se iz korana. Po notranjščini skrbe golobje »za snago in čednost". V bližini Hagije Sofije je polno umetnih studencev, kot sploh pri vsaki turški mošsji, kjer se mohamedani umivajo. Ko smo ogledali to starodavno, krščansko cerkev, krenili smo v carigrajski bazar, pravi labirint prodajalnic z neštevilnimi hodniki brez vsakega reda tako, da se prav lahko izgubiš in ne dobiš izhoda. Ni treba praviti, da ni varno tukaj kupovati, ker je vsakdo v nevarnosti, da ga neusmiljeno opeharijo. Tovarnar E. S. iz Prage mi je pripovedoval, da je ondi kupil več orijentalskih preprog. Imel pa je saboj vodnika, po rodu Čeha, ki se je stalno naselil v Carigradu. Trgovec je početkom zahteval za eno preprogo 150 frankov,; nazadnje jo je pa dal za 80 fr. Ko so preproge spravljali, pravi trgovec vodniku t turškem jeziku : »Zakaj si me tako privi-jal, sedaj ti ne morem dati nobene nagrade". Razvidno, da so vodniki in trgovci dostikrat zmenjeni med seboj na škodo tujca, ki kupuje.	P. A. Č.
bov. Zborovanje je bilo prav živahno, ker so bile na dnevnem redu volitve v razne odbore. Računski zaključek je bil soglasno odobren, pri razdelitvi dobička je bil razgovor, ali naj bi se ne vložilo manj v rezervni zaklad ter dalo 7% dividende. Z večino glasov je prodrl predlog načelstva, da se razdeli 6% dividende ter pomnoži rezervni zaklad, ki je vendar lastnina članov.
i Učenega župana ima Idrija, dasi je mož pravzaprav samouk. Vsaj šol ni študira), katere pa po privatnem študiju tako pozna, da lahko že učne načrte dela. Vsaj naša uradna »Laibacherica" pravi, da je pri občinski seji prodrl »od župana predloženi načrt" za višjo realko. Nekdaj so ravno liberalci zabavljali nad ljudmi z „ljudskošolsko* izobrazbo, sedaj imajo takega župana, ki pa še cel6 načrte za višje realčne razrede dela, kakor poroča uradni list. Naši možje so glasovali za predlog, pa prepričani, da je predlog sestavljen od naših profesorjev na realki, ne pa od Sepe-tavca. Pozvedeti bi torej bilo, ali je bil predlog, o katerem je aepetavec poročal, njegov, kakor pravi »Laibacherica", ali je bil predlog učiteljskega zbora naše mestne realke, kakor je bilo umeti iz Šepetavčevih besed. Aii učiteljski zbor, v kojem so sami Slovenci, res ni .sestavil načrta, ali ie bila vse zopet le »farbarija" ? Julče. pero v roke!
LoJke novice.
1 Ti nesrečni računij Ko bi le
teh ne bilo! Tako si misli v Ž a b n i c i naš »bosi d o h t a r " , ko je treba za društvo, katerega on zastopu, podati račune. Kaj ne pri zabavljanju čez klerikalce ni nobene kontrole, a tu se ti žuga z možem iz Ljubljane No končno, če tudi ne gre vse tako gladko skupaj preveč hudo pač ne bo, saj zasluge za žabniški liberalizem te tudi nekaj odvagajo!
I V Retečah so pokopali mlinarja in posestnika Janeza Krmelja, dobrega krščanskega moža, ki je bil zgled va-ščanom
1 Pri v sVi Duhu je umrl posestnik Janez Žontar, (Matiček) tudi pošten mož, v najlepših letih.
1 Sploh je influenca in ž njo
združena pljučnica v Loki in loški okolici to zimo nenavadno veliko žrtev zahtevala. Se sedaj je vse polno bolnikov in kdor se dovolj ne varuje, je takoj na robu groba. V Skofji Loki so imeli v enem dnevu štiri pogrebe, obhajila se pa tudi kar vrste. Upajmo, da bo kmalu bolje!
1 Katoliško izobraževalno društvo v Skofji Laki priredi to nedeljo 12. febr. predstavo: „Roza Jelodvor-s k a". Začetek ob pol 7. Upamo imeti vesel večer.
1 Reteški gospod profesor
je zadnji čas precej čmeren in nezadovoljen. Tse ga jezi. Sirajk na koru ni imel pričakovanega uspeha, ljudje so tako trdoglavi, da jim liberalizem kar v glavo ne gre in je vsaka beseda zastonj, še celo voda je nagajala, ker je brv odnesla da g profesor ni mogel delj časa čez hoditi tolažbe iskat. Torej same nagajivosti ali od klerikalcev ali pa od vode! Da še več! Se celo nekdanja liberalna kovačnica tam doli ob železnici, se je izneverila! Možem se je »Narod" le preveč umazan in lažnjiv zdel. zato so ga ven vrgli in rajše »Slovenca" naročili. Torej tudi tu — ploh!
1 Konjska kupčija. Do zdaj smo hodili mi na Ogrsko po konje, zdaj so jih pa Ogri od Budapešte tu kupovali in tudi precej dobro plačali. Po 600 K za enega konja je že lep denar! Par žrebcev so plažah vsakega po 1000 K. Kupili so na Suhi, Lipici, Dri sv. Duhu in drugod.
1 Našim čebelarjem ! V nedeljo, 19. febr. bode poučni shod naših čebelarjev v Loki v salonu g. Ane G u z e -love. Predavala bodeta gg. Frančišek R o j i n a , urednik »Slov. čebelarja" in društveni tajnik B u k o v i c. Koliko je v loški okolici in po bližnjih hribih čebelarjev, ki potrebujejo takega pouka! Zato, predragi čebelarji, pridite v obilnem številu na shod! — S čebelarskim pozdravom: Zum, zum!	M. V.
Jesenice novice.
j Liberalcu nobene vere. Nov
dokaz za to, da liberalcu ne smeš verjeti, dali so zopet liberalci sami. Vse govorjenje, ▼se obljube za časa, ko so hoteli liberalci »klerikalce" na Jesenicah pridobiti za kompromis, vse skupaj je bilo sama f a r -barija. Tako je zapisal »Slov. Narod" 7. februarja 1905.
j Sama farbarija. Liberalci so se pridušali, da obsojajo nemško-slovensko zvezo! Farbarija! Obsojali so dr. Tavčarjevo politiko. Farbarija! Rekli so, da dr. Tavčar ne bo več starosta »Sokola", Farbarija! Zgražali so se nad ostudnim pisar-jenjem »Naroda",Farbarija! Obetali so spravo
klerikalcem. Farbarija! Ustanovili so'»Jeseniško stražo", rekoč, da bo delala za slogo med Slovenci na Jesenicah. Farbarija! Ustanovili so »Sokola", rekoč, da bo vzbujal narodno zavest na Jesenicah. Farbarija! Kar liberalci obetajo, je — sama farbarija.
j Zakaj farbajo? Da bi lože širili framasonski liberalizem ali pa da bi lože dosegli svoje sebične namene. Radovedni smo, koliko mož pojde še sedaj na Jesenicah za liberalci, ki imajo vse za norce Radovedni smo, koliko Jeseničanov bo še bralo »Jeseniško sjražo", za katero se je farbalo Jeseničane in agitiralo s tem, češ, da so tudi duhovniki vneti zanjo in da župan tako želi, da se vsi naroče nanjo. Radovedni smo, koliko značajnih mladeničev bo hotelo še biti pri »Sokolih", katere vodijo taki farbarji za nos. Radovedni smo sploh, kdo bo liberalcu še kaj verjel.
j Koga farbajo liberalci! Naj raje »klerikalce", pa tudi med seboj se farbajo. Najlepše so nafarbali dr. Tavčarja.
V	»Slov. Nar." 15 novembra 1904 namreč se je dr. Tavčar pritoževal čezChama: »Ta v zadnjem času v družbi z g. Trevnom z Jesenic prepotuje Gorenjsko ter vabi na na-ročbo Jeseniške straže". To vabljenje vsiljuje s tem, da v vsaki gostilni skupno z gospodom Trevnom neusmiljeno zabavlja na dr. Tavčarja." Koj 17. novembra 1904 je poslal Cham popravek: »Ni res, da prepotujem z g. Trevnom z Jesenic Gorenjsko in s tem, da neusmiljeno zabavljava na gosp. dr. Tavčarja, usil;ujeva omenjeni list ljudem v naročbo". Dr. Tavčar se je pustil n a f a r b a t i in se je patolažil. Sobotni »Slovenec" je objavil, kako so liberalni prvaki obsodili dr. Tavčarja, da bi se sklenil kompromis na Jesenicah. Brž so se dr. Tavčarju opravičili, da so klerikalce hoteli s tem samo far bati. In dr. Tavčar verjame f a r b a r i j i! Bodi mu izrečeno iskreno naše sožalje, da ni zmožen spoznati takih f a r b a r i j. Saj bi moral vendar vedeti, da kadar hoče liberalec kaj doseči, farba na v se strani, klerikalce in liberalce. Ce je razkrinkan, pa besni, kakor sedaj v jeseniški kompromisni aferi.
i Cebuljeve planke veliko vedo povedati. Sedaj leže na tleh. Pa bodo enkrat vstale in p a d I i b o d o , ki sedaj p o konci hodijo.
j Naskok na klerikalce nameravajo liberalci na občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda 12. t. m. Kar leze in gre liberalnega, privrelo bo na občni zbor, da pomandrajo črnega zmaja. Tako »Sokoli" pripovedujejo.
j Kaj tako jezi liberalce? To
liberalce jezi, ker je na božičnici Peter Rozman govoril o božjem detetu in o krščanskem duhu. Očitajo mu, da je s tem naredil razdor. Seveda, seveda. Otroci naj bi se v vrtcu učili samo vpiti: Na zda ar! Vzgojevali naj bi se samo v »narodnem", ne tudi v verskem duhu.
j Sokolska maškerada v nedeljo, 12. t. m., bo imenitna. »Sokoli" pripovedujejo, da bo najimenitneji boj sedmerih Svabov, ki bodo predstavljali ravnatelja Luckmanna, dr. Wolffa itd. Hudomušneži pa vedo še veliko več povedati. Pravijo, da bode ob steni viselo polno grabelj kot trofeje, ki jih je priboril prvi starosta .Sokolov" v narodnem boju. Ako pride klerikalni zmaj na to veselico, zgrabili bodo Sokoli grablje in planili čez zmaja ter ga razklestili na drobne kosce. Urne-besni »na zdar" bo grmel po dvorani. Kosce bodo pobrali, nataknili na zobe grabelj, nosili jih zmagoslavno po dvorani in ponujali na prodaj po dražbi. Vsi se bodo trgali za te trofeje, vsak bo hotel imeti vsaj en spomin na uničenega klerikalnega zmaja in tako bodo „Sokoli" nabrali impozantno vsoto za svoj dom.
j Delavske pijavke. Neki Ga-latic na Hrušici, mal podjetnik, kakršnih je vse polno, je grozno odiral delavce. Kdor je hotel biti sprejet na delo, moral je Gala-tidu plačati prej 4 do 10 kron »napitnine"-Da je več »zaslužil«, odpuščal je delavce po kratki dobi in nove sprejemal pod istimi pogoji. Ta „kšeft" mu je nesel. Glavno podjetništvo je izvedelo za to kovarstvo in Galatic je sedaj pod ključem.
j Zabaven večer z burko »Krčmar pri zvitem rogu", s šaljivim prizorom »Pi-skrovezec", tamburanjem in petjem priredi »Katol. delavsko društvo" v nedeljo, 12. tek. mes., v društvenih prostorih pri Markotu na Savi. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina : sedeži 60 vin., stojišče 30 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor.
j Na Hrušici pri Krivcu je bila v petek godba in ples. Pri tem so ukradli pol prešiča, poldrugi hleb kruha in eno rjuho.
V	soboto zjutraj so našli vse skup zavezano, na kar so bili tako veseli, da so še v ponedeljek plesali.
j Revizija se je izvršila pretekli teden v hranilnici in posojilnici na Jesenicah
in v I. delavskem konsumnem društvu na Savi.
j Občni zbor hranilnice in posojilnice se začne v nedeljo, 12. t. m. točno ob 3. uri popoldne, na kar še enkrat opozarjamo vse člane te zadruge in jih vabimo, naj pridejo v polnem številu. Na dnevnem redu tega občnega zbora je poročilo načelstva in nadzorstva, potrjenje računskega zaključka za 1. 1904, volitev novega načelstva in nadzorstva in poročilo o izvršeni reviziji, katero bo podal revizor g Pele iz Ljubljane.
j Nesramen napad je priobčil »Narod" preteklo soboto na predsednika »Strokovnega društva" g. Glaviča in g. Gostinčarja ml. Nesramni pisec na migava, kakor bi se kaj okoristila s štrajk-ovskim denarjem Poizvedovali smo natančno in izvedeli, da so vsi dohodki in stroški natančno vpisani Računi so na razpolago delavcem. Pii tej stavki se je jasno pokazalo, da se ravno oni, katere „Narod" napada, resno trudijo za delavce. Tako s i G o -s t i n č a r ni vracunil niti vožnje in tudi ko se mu je ponujal denar za stroške, je odklonil, dočim si razni social-nodemokraški agitatorji ob takih prilikah zaračunajo bogate dijete. Poglejte Vevče, Litijo in Nabrežino. Iz Kamne gorice je bilo 25. aprila poslanih v Ljubljano 24 K 40 vinar., ta svota je pa bila odposlana na Javornik z drugimi skupnimi svotami. Toliko v stvaren odgovor.
Novice iz Kranja.
Druga predstava Lumpacija Vagabunda je zopet napolnila dvorano na »Novi pošti" v nedeljo zvečer do zadnjega kotička. Igralci so tokrat igrali deloma še boljše, kot prvič. Splošno se je pa izražala med občinstvom želja, da bi društvo priredilo zopet kmalu kaj takega.
,Kranjske godbe' ne mara naše gasilno društvo. Godbin odbor, v katerem sedi tudi več odkritih Pirčevih pristašev, se trudi, da je vedno nepristranski; to pri znavajo vsi. Vkljub temu pa je gasilno društvo — menda po Pirčevem navodilu — najelo za svojo veselico vojaško godbo iz Ljubljane. Naša domača godba na lok svira sedaj jako dobro. Tako podpirajo to-raj tisti, ki vedno kričč, da delajo za Kranj, t u j » podjetja.
Člani kranjske podružnice S. P. D. poprašujeio, ali bo občni zbor riše podružnice še pred 15. febr, kakor to želi osrednji odbor.
O pretepu med Baudekom in Križ-manom, urednikoma „Slov. Štajerca", ki se tiska v Lampretovi tiskarni, krožijo po Kranju zanimive govorice. O izidu sodne preiskave bomo natančnejše poročali. Za danes pa lahko rečemo: »Gliha vkup štriha" !
Znamenje sv. Janeza Nep. pri kranjskem mostu je nujno potrebno poprave. Kaj si neki mislijo tujci, kako skrbi občinski odbor za olepšavo mesta! Ciril Pire, ki se čuti za inšpektorja naših cerkvenih razmer, naj se še zato pobriga tam, kjer on brezpogojno vlada.
Električna mizerija v pravem pomenu besede vlada že od novega leta v Kranju. G. Kreuzberger sicer obljubuje v zadnjem »Gorenjcu", da bo napravil za rezervo akumulatorje, Vendar pa naj nam oprosti, če o tem malo dvomimo. V redu tudi ni, da se je sploh odualo veliko preveč elektrike, tako da žarnice nikdar ne gorč s celo svetlobo.
Osebne vesti: Poročil se je v četrtek, dne 9. t. m. g. H i n k o Rebolj, asistent drž. železnice z gdč. M. S i m n i -čevo. — Umrla je dne 9. t. m. gospa Marija Sušnik. soproga tukajšnjega posestnika in gostiničarja Rajmunda Suš-nika.
Nov advokat v Kranju. Kakor čujemo, se naseli v Kranju advokat dr. Ku-š a r iz Ljubljane. Potem pa kmalu Kranj ne bo več črn, tudi po noči ne.
Državni zbor.
Dunaj, 10. febr.
Proračunska razprava.
Za prvo branje proračuna so načelniki strank določili 35 govornikov. Večje stranke so dobile po tri, oziroma dva govornika, manjše po enega. Vsi govorniki se bavijo le z načelnimi vprašanji, ki so s proračunom v jako ohlapni ali pa v nobeni zvezi. Star parlamentarni običaj pa je, da v tej razpravi posamezne stranke izražajo vladi razne svoje želje in zahteve. Ker je bilo zadnja leta kdove koliko enacih razprav, je nasavno, da sedaj posamezni govorniki le v glavnih obrisih rišejo svojih strank stališče nasproti novi vladi. Doslej je govorilo že 13 govornikov in prihodnji teden utegne biti končana splošna razprava pri prvem branju. Proračunski odsek bode potem ve-jal in precejal posamezne postavke prora
čuna, kar utegne trajati najmanj dva me-sesa.
Prvi današnji govornik je bil poslanec dr. S c h e i c h e r, ki je naglašal, da je včeraj poslanec Skene vrgel prvo bombo v zbornico proti železničnemu ministru Wit-teku. Sicer je umestno, da zbornica zahteva od železnične uprave pojasnilo, zakaj je prekoračila proračun za razne železnice, v prvi vrsti za bohinjsko za dobrib 90 milijonov; čudno pa je, pravi govornik, da sta to »mrhovino" najpreje izvohala dva krivo-nosa orla v odseku Ti »orli" izkopavajo mrhovino na sosedovem dvorišču, a na svojem je ne vidijo. Karteli tovarnarjev za železo, premogovnih baronov itd. so pač še grše mrhovine, katere bi bilo treba izžgati in zatreti. Govornik govori nadalje o dogodkih na Ogrskem in o uravnavi kongrue.
Bukovinski poslanec P o p o v i č i je izrazil željo, naj je vlada pravična vsem narodom v Avstriji ter ne pozabi zanemarjene Bukovine. Baron a c h w e g e 1 je v imenu ustavovernega veleposestva prečital izjavo, da hoče pospeševati premirje med narodi ter delavnost zbornice. Za Lindner-jem bi moral govoriti dr. S u s t e r š i č , ki pa je imel važno obravnavo pri kasa-cijskem dvoru. Zato je v imenu »Slovanske zveze" mesto njega govoril podpredsednik kluba dr. P 1 o j. V kratkih, a jedernatih besedah je označil stališče Hrvatov in Slovencev nasproti vladi in državi. Ta dva naroda sta kot politična skupina za državo velikega pomena, ker imata zgodovinsko nalogo ob Adriji. Državna uprava pa zanemarja oba naroda v kulturnem, gospodarskem in narodnem oziru, kar ni le njima v škodo, marveč tudi državi. Imenovanja uradnikov osobito na Štajerskem in Koroškem pač kažejo, da vlada gledč Jugoslovanov ne pozna ravnoprav-nosti, ki jo zahtevata zakon in praktično življenje. Dalmacija, po naravi bogata dežela, je zanemarjena, kakor da bi ne pripadala k državi. V Trstu Slovenci že nad 20 let prosijo za slovensko ljudsko šolo, brez uspeha. To so pač nezdrave in žalostne razmere. Glede dogodkov na Ogrskem, pravi govornik, Jugoslovani računajo trezno in hladno. Vlade in drugih krogov dolžnost je, da o pravem času ustavijo skalo, ki jo je sprožila nagodba 1. 1867. (Živahna pohvala.)
Nato je dr. Tavčar govoril o sod. razmerah v slovenskih pokrajinah. Ostro je prijemal justično upravo, osobito predsednika graškega nadsodišča, grofa Gleis-pacha. Med drugim je navajal: Nemški ptujski župan in dež. poslanec O r n i g toži dr. Tavčarja kot odgovornega »Narodovega" urednika in dr. B r u m e n a zaradi razžaljenja časti. Ornigu pa se je posrečilo, da je graško nadsodišče za to kazensko obravnavo delegiralo nemško porotno sodišče v Mariboru, kjer bi bila oba obtoženca brez dvomaob-sojena. Ta slučaj pač kaže, pravi govornik, kolik vpliv ima nemška ljudska stranka pri vladi, oziroma pri graškem nad-sodišču.
Govorila sta še grof D z i e d u -szycki in Choc, ki je ostro napadal, seveda v češkem jeziku, mladočeške poslance, ki pa ga niso poslušali.
Kongrua.
Tekom zasedanja je bilo v zbornici vloženih nad 2000 peticij, naj se kongrua za katoliško duhovščino času primerno uravna. In značilno je, da je te peticije do-poslalo na stotine občin, n. pr. s Koroškega nad 100, s Češkega in Moravskega nad 400. V dogovoru z vlado in vsemi strankami v zbornici so danes poslanci dr. S t o j a n , T r e u i n f e 1 s , dr Schei-cher, Pastor, Sylva-Tarouca, p r i nc Schwarz enberg, baron Pražak, Delugan in Žitnik vložili naslednji nujni predlog :
Visoka zbornica sk'eni:
C. kr. vlada se poživlja, da čimpreje, gotovo pa še v tem zasedanju predloži načrt zakona glede uravnave kongrue za katoliško duhovščino v pastirski službi. Ta načrt naj se naslanja na naslednja načela :
1.	Najmanjši dohodek samostojnih dušnih pastirjev in kaplanov naj se določi stanu primerno, kakor to zahtevajo današnje življenske razmere in vrednost denarja. Ozira naj se tudi na one duhovnike, kot ekspozite, korne vikarje, kolegiatne kanonike, beneficiate itd., ki morajo po ustanovi ali stari navadi imeti svojo hrano, kakor tudt na duhovnike v kaznilnicah in javnih dobrodelnih zavodih.
2.	Določijo naj se starostne in aktivi-tetne doklade. V tem oziru naj se jemljejo v poštev mnoge peticije, ki so te dni došle visoki zbornici.
3.	Kongrua naj se ne obremeni z ustanovnimi obvezami (ustanovnimi in dotacij-skimi mašami), ali s troški za namestnike v službi.
4.	Pri zemljiščih velja za fasijo kata-stralni čisti dohodek (hišni vrt naj se iz-
pusti iz fasije, kakor je bila navada do leta 1885.). Štolnina, ki je v mnogih župnijah le na popirju in vobče le prostovoljen dar, naj se izloči iz fasije, kakor tudi intencije za sv. maše.
5. Pokojnine naj so vsaj tolike, kolikor je znašala zadnja plača, seveda brez aktivi-tetnih doklad. Za pokojnine naj prispeva le verski zaklad.
Ta predlog je podpisalo 228 poslancev, torej večina zbornice. D r. S t o j a n je ta predlog danes koncem seje kratko utemeljili ter predlagal, naj se izroči proračunskemu odseku, kar se je zgodilo.
Načeloma je ugovarjal predlogu edini H a n n i h v imenu soc. demokratov. Naglašal je, da sicer niso proti uravnavi kon-grue za nižjo duhovščino, a to naj store cerkveni dostojanstveniki. Cerkev bodi neodvisna od države in naj sama skrbi za svoje potrebe.
Dobro, odgovarjamo mi. Cerkev bodi prosta z edinim pogojem, da država vrne katoliški cerkvi to, kar ji je konfiskovala za časa cesarja Jožefa II.
PosL Romanczuk je izrazil željo naj se pri tem vlada ozira tudi na grško-katoliško duhovščino.
Zbornica je malone soglasno odobrila nujnost predloga. Celo Vsenemci so glasovali za nujnost, le nekaj soc. demokratov je obsedelo.
Min. predsednik in naučni minister sta zasebno obljubila, da se bode v kratkem mešana komisija naučnega in finančnega ministrstva bavila s tem vprašanjem ter proračunskemu odseku predložila primerne predloge.
Prihodnja seja v torek.
Poljsko pismo.
Krakov, 8 febr.
Delavske demonstracije na Ruskem-Poljskem se bližajo koncu. Politiških uspehov nimajo dozdaj še nič pokazati, pač pa so v gospodarskem oziru marsikaj pridobili.
V	prvi vrsti pride tu v poštev Lodz. Delavci so tam zahtevali osemurni delavnik namestu dosedanjega enajsturnega in po 20 kopejk plače za uro. Po nekaterih podjetjih so bile zahteve še radikalnejše. V tvornici Žida Abela so zahtevali delavci ves dobiček zase; lastniku so pa zajamčili 6% vloženega kapitala. Tega seveda niso dosegli; pač pa so domala po vseh tovarnah dosegli deset odstotkov večjo plačo in deseturni delavnik.
Tovarnarji so večinoma Nemci in židje vsi brez izjeme servilno udani ruski vladi.
V	Lodzu izhaja „Neue Lodzer Zeitung", ki se slini vladi na vse mogoče načine. Ti tuji kapitalisti so vzrok, da je toliko vojaštva došlo v Lodz. Niso se čutili varne. Ruski vojaki, zlasti pa častniki, se imajo zelo dobro pri njih. Tvorničarji jim strežejo in jih pogoščujejo kar se da.
Tudi v Varšavi bodo delavci gotovo dosegli znatno zboljšanje. Zahtevali so za 30% večjo plačo, osemurni delavnik in plačilo za čas štrajka. Delavci so se izvrstno držali. Poročila po listih, ki pripovedujejo o roparskih napadih na razna podjetja so neresnična. Res je sicer, da se je v splošnem šumu hotela okoristiti brezdelna, lopovska tolpa, ki je ima več ali manj vsako večje mesto. Toda treba je povedati svetu, da so poljski delavci sami z vso odločnostjo nastopili proti tem lopovom in s svojim telesom branili tvornice in prodajalnice nasilju.	....
Te dni je izšla za slovansko gibanje med Poljaki zelo važna mesečna revija Swiat siowiariski Naročnina znaša za 1. 10 kron. Naroča se v knjigarni Gebethnera i s p o t k i. Po vplivu plemenitega učenjaka prof. Zdiechowakega deluje v Kra-kovem že tri leta slovanski klub. Iz idej, ki so se gojile v tem klubu, je vzrastel imenovani mesečnik. Ureja ga dr. Feliks Koneczny. Želeti bi bilo, da bi se razširil med vsemi slovanskimi rodovi.*)
Rusko - japonska vojsko.
Ob Sahu in Hunhu.
Reuterjev urad poroča 8. t. m. iz glavnega stana japonske armade, da so Japonci v noči na 7. t. m. nadaljevali obstrelja vanje v smeri proti Šahu ter se utrdili na fronti Ljučenpao in Hajkontaj.
Reuterjev urad poroča iz Tokia 10. t. m: Rusi so v sredo nadaljevali obstreljevanje centra in levega Ojamovega krila; v četrtek so obstreljavali desno japonsko krilo. Manjši oddelki ruske pehote so napadli v sredo zvečer Japonce, a so bili odbiti. Položaj je neizpremenjen.
Kuropatkin poroča 9. t. m.: Sinoči ob 11 uri so Japonci zopet pričeli z ofenzivo proti našemu levemu krilu in naši fronti v dolžini dveh vrst; a so bili odbiti. Zopetni napad ob petih zjutraj se je ponesrečil isto-tako. Na naši strani je ranjenih 5 mož. —
»Tod ured. Prvo številko smo prejeli na ogled in priobčimo o nji obširnejše poročilo.
Vkljub hudemu mrazu le malo mož oboli na ozeblini.
General Gromezevskij o vojski.
Iz Reke poročajo 9. t. m.: General Gro mezevskij, poveljnik kazaške divizije, ki se je borila ob reki Jalu, je pravil med vožnjo od Jakina do Reke nekemu sopotniku, da je bil tudi sam večkrat ranjen ter se je šel v Italijo zdravit, kjer so se mu rane zacelile. V torek se je odpeljal iz Reke preko Budimpešte v Peterburg, da carju naznani svoje ozdravljenje ter prejme nadaljnih povelj, ker se hoče na vsak način vrniti na bojišče Gromezevskij je dejal, da bodo Japonci slednjič vkljub vsem svojim dosedanjim uspehom vendarle podlegli, ker mora vojska trajati nekaj let in bo Rusija vse storila, da premaga Japonce.
Kuroki živ ali mrtev?
Iz Japonske v London došla poročila trde, da so vesti o Kurokijevi smrti docela neresnične. Bil je sicer zelo bolan, a je ozdravel, da mu bo zopet možno oditi k armadi. Angleški general Homilton, ki se je pravkar vrnil na Angleško, trdi, da je bil s Kurokijem skupaj.
Baltiško brodovje.
Iz Peterburga poročajo: Sedem ladij, ki so bile v Argentiniji kupljene za Rusijo, so na potu v Mozamb'que, da se združijo z ladjevjem admirala Roždestvenskega.
Blokada Vladivostoka.
Reuterjev urad poroča iz Tokia 9. t. m.: V Vladivostok je mogoče priti od morske strani po dveh cestah; vse druge pomorske ceste so zamrznjene. Da pa Japonci še otežkočijo dohod v luko, so ugasnili svetilnik v cesti Cungari. Japonci natančno stražijo cungarsko in cušimsko ožino. Križanci „Gromoboj" in „Rusija" sta popravljeni, a najbrže ne bodeta zapustili luke.
Tretje brodovje,
ki se nahaja še v Libavi, vsak dan zapušča luko, da odplove na vaje. Ladje morejo iz luke le s pomočjo ledolomcev. Ledolomec Jermak je došel v Libavo 9. t. m.
Tretje brodovje bodo spremljevale delavne in transportne ladje. Dar japonske cesarske dvojice armadi in mornarici.
Japonski cesar in cesarica sta darovala armadi in mornarici 10.000 jenov, da si kupita za nje 11. februarja vina in delikates.
Princ Friderik Leopold.
Nemški princ Friderik Leopold odpotuje na bojišče začetkom drugega tedna. Spremljala ga bodeta major pl. Hof-mann in major baron pl. T e 11 a u od generalnega štaba. V Peterburgu bo princa sprejel car, nakar bo princ skupno z velikim knezom Nikolajem nastopil pot v Mandžurijo Obletnica vojske — in rusko časopisje.
Peterburg, 9. februarja. Ruski listi priobčujejo letni pregled o vojski. „Novoje Vremja" je izračunilo, da je vojska stala Rusijo že 200 000 mož mrtvih, ranjenih, bolnih in ujetih ter vsaj eno miljardo rubljev. Članek na koncu izraža zaupanje v Kuropatkina „Rusj" govori o vojski in o njeni zvezi z notranjo politiko ter izjavlja, da bo vprašanje, koliko časa naj se vojska nadaljuje in kakšni bodo uspehi, jasno še le, ko se bo pričelo na Ruskem novo življenje. „Naša Žtinj" je zoper vojsko ter pravi, da naj se vojska nadaljuje le v tem slučaju, ako bodo Japonci stavili pretrde mirovne pogoje Toda tedaj bo vojsko nadaljevalo ljudstvo in ne uradniki. .Naši Dni" objavljajo odprto pismo na državnega tajnika Bezobrazova, od katerega zahtevajo, naj pojasni temne okoliščine, ki so povzročile vojsko.
Četrto japonsko posojilo.
Japonska namerava najeti četrto posojilo.
Steselj v Carigradu.
Carigrad, 10. febr. Steslja bo v Carigradu samo na ladji pozdravilo rusko poslaništvo, ne bo pa izstopil.
Zdravstveno stanje v ruski mandžurski armadi je po uradnih poročilih primeroma jako ugodno. V vseh treh armadah je bilo vsega skupaj 1500 bolnikov. Bilo je nekaj slučajev legarja, ki so pa ostali popolnoma osamljeni, ko so bolnike ločili od drugih.
Peti shod avstrijskih katoličanov.
V četrtek so se posvetovali na Dunaju zastopniki vseh avstrijskih škofij. Sklenilo se je sklicati za 10.-14. november peti splošni shod vseh avstrijskih katoličanov. Na shodu se bo obravnavala cela vrsta važnih praktiških vprašanj.
Položaj na Ogrskem
Dne 9. t. m. je govoril grof Tisza na večeru liberalne stranke. Rekel je: „V hudem in velikem boju smo bili poraženi.
Tudi misel, izpremeniti položaj v zbornici, je bila poražena. Stranka, a pred vsem sem bil poražen jaz ker sem hotel ali zmagati ali pa podleči. Nemožato bi bilo, če bi tega ne priznal in zato se bom odtegnil javnosti. Nastopil bom zopet, če bi to zahteval izpremenjen položaj. Zmagujoča opozicija bo morala sedaj rešiti nalogo, ka tero ji je poverilo ljudstvo. Njena stvar je, da ne bo zahtevala skrajno izvršitev svojih načel.
Grof Andrassy je Košuta oficielno obvestil o tem. da ga želi zaslišati vladar. Glasilo Košutove stranke izjavlja, da se vladar ne bo protivil stremljenjem neodvisne stranke. Zaslišanje Košuta pri kralju Franc Jožefu na Dunaju je zgodovinski dogodek. Nekateri listi že priobčujejo imena novega ministrstva, a vse take objave nimajo vrednosti, ker dokler ne zasliši Košuta vladar, toliko časa je brezmiselno vsako ugibanje o prihodnjem ogrskem ministrstvu. Dunajski politični krogi so mnenja, da se sedanji po ložaj med obema državnima polovicama ne bo vzdržal trajno.
Pri ožjih volitvah je bil v volilnem okraju Mali Becskerek Košutovec Steiner soglasno izvoljen, v Szent Endre je pa bil izvoljen liberalec Laszlovsky.
Najnovejše iz Rusije.
Ruskega poročnika kneza Aadrovnika so našli v nekem obmejnem kraju zakla nega. Oblasti trde, da je izvršil samoumor, a z vso gotovostjo se trdi, da so kneza zaklali vstaši. Dne 10. t. m. so stavkujoči delavci napadli pred neko tovarno v Varšavi delavce, ki so delali. Delavci so se stepli med seboj in je bilo več oseb ranjenih. V neko prodajalno streliva je vdrlo več oseb ki so se polastile 20 revolverjev. V Lodzu delavci še štrajkajo. Včeraj so biliv Lodzu zopet resni nemiri. Stavkujoči so prišli pred tovarne in zahtevali obračuna, kar so pa tovarnarji odklonili Došlo je vojaštvo. Pričel se je boj. Pri tovarni Cheisler so bili ubiti štirje delavci, 68 ranjen h, pri tovarni Marka Kohna je bilo ubitih 7 oseb, 40 ranjenih. „Nova reforma" poroča, da so se v varšavskem predmestju Vola spopadli stavkujoči in vojaki. Vojaki so ubili 300, ranili 800 in zaprli 2000 delavcev. (?) Tudi v Ssartzjenu je streljalo na delavstvo vojaštvo in ubilo 24, ranilo pa 44 delavcev. Stavkujoči so se zato maščevali in ubili okrajnega načelnika, kapitana Z a -b i e 1 e w a. V Sosnovicah so 9. t. m. poizkusili delavci v neki tovarni ugasniti plavže. Vojaštvo je streljalo na delavce in ubilo 15 delavcev ter 35 delavcev ranilo Generalni guverner je vplival, da se je vršilo posvetovanje tovarnarjev, na katerem so se posvetovali o delavskih zahtevah.
V Kijevu je bil baje boj med rezervisti in kazaki. 18 rezervistov je bilo mrtvih, več ranjenih. V Lublinu, Plocku, Kielcah in Ka-lišu je stavka končana. Tudi v Varšavi že delajo v mncgih tovarnah. Na zborovanju zdravnikov moskovskega okrožja je bila sprejeta resolucija na korist stavkujočih. Resolucija tudi zahteva, da se z vojsko v Aziji takoj preneha. V Libavi četi ti del de lavcev še ni pričel delati. Vluki je živahno. 16 ladij je s tovori odplulo. Na Kavkaškem traja stavka dalje. Stavkajo tudi pomočniki lekarnarjev in pomočniki v klavnicah Tudi železničarji stavkajo in zahtevajo zvišanje plače. V Batumu in na drugih železniških postajah morajo stražiti vojaki.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Vtemeljevanju zakonskega načrta o ločitvi cerkve od države na Francoskem je tudi odstavek, ki naglaša, da se hoče zagotoviti raznim verskim izpovedanjem prosta izvršitev bogoslužja v okvirju zakonitih določb. Načrt meri na to, da ne bi bilo prehodno stanje prerazburljivo. Zbornična le vica je seveda jako zadovoljna z novim načrtom. Poslanec M a r 1 o t je v včerajšnji seji francoske zbornice utemeljeval svojo interpelacijo o francoski cerkveni politiki. Rekel je, da je nepopolna zakonodaja kriva, ker n so zasedene vse škofije. Go vernik je za odpoved konkordata. — Poslanec Gauthier de Ulagny pravi, da za konski načrt o ločitvi cerkve od države ne bo resen v tekočem zasedanju Boljše bi bilo, da bi zbornica preje rešila zakonski načrt o starostni preskrbi, kakor pa za konski načrt o ločitvi cerkve od države. Edino pametno bi bilo, da bi se vlada spra vila z Vatikanom in izvrševala konkordat. Končno izjavi, da bo glasoval za načrt le, ako se zajamči popolna verska svoboda. Naučni ministr Bienvenu - Martin je izjavil, da ostanejo zasedene škofije, izvzemši one v Dijonu, izpraznjene. Edina rešilna pot iz tega nenaravnega stanja je ločitev cerkve od države. Vlada bo vplivala na to, da bo zakonski načrt prej ko mogoče rešen in potem bo predložila zbornici zakon o delavski starostni preskrbi.
Stavka rudarjev.
P 1 z e n, 10. febr. V miškem okraju v Avstrijskem rovu so pričeli stavkati v sredo
rudarji. Dne 8. t m. jih je med 385 stavkalo 316; 9. t m. med 705 652 in 10. t m. med 320 308 mož.
Stavka ob Ruhri.
E s s e n ob Ruhri, 10. febr. Na shodih v Gelsenkirchnu, Harneju in Schal-keju ter v drugih krajih dortmundskega okrožja so rudarji sklenili pričeti delati.
E s s e n obRuhri, 10. febr. V IS rudnikih dortmundskega okrožja je danes pričelo delati 75 663 delavcev. Manjka jih pa še 169.923, v četrtek jih je pa manjkalo 193.876.
E s s e n ob Ruhri, 10 febr. Na progi Alten Essen-Katernberg se je ponesrečil napad na vlak. Premikalnica je bila založena z železom na kamenjem. Na čuvaja se je streljalo, a ni bil zadet in je dal takoj znamenje vlaku, ki se je ustavil.
Dusseldorf, 10. febr. V rudnik« Prosper sta pričela delati le dva moža. Stavkujoči so napadli orožništvo, ki je stra-žilo rudnik, s kamni. Na orožništvo so delavci streljali iz pušk in revolverjev. Eden orožnik je bil ranjen, eden delavec ubit Boje se nadaljnjih izgredov.
Stavka delavcev v pariški elektrarni.
Stavkarski odbor delavcev v pariški elektrarni je sklenil včeraj predlagati shod* delavskih zastopnikov, naj se proglasi splošna stavka.
Organizacija katoličanov na Nizozemskem
vrlo napreduje in uspešno deluje na socialnem polju. Novo ustanovljeno društvo „Sociale Katholicke Actie" po uzorcu .Katoliškega ljudskega društva na Nemškem" ima že v mnogih občinah podružnice in razpolaga z znatnim kapitalom. V nedoločenih obrokih bo izhajal list „De Regee-ringsvlag", ki ima namen bojevati se proti socialni demokraciji. Enkrat je že izšel v 100000 izvodih.
Volitev ameriškega predsednika.
V senatu je bil 8. t. m. škrutinij o vo-litvi predsednika in podpredsednika Zedi-njenih držav. Roosevelt in Fairbank sta dobila 336, Parker in Daviš pa 140 glasov
Književnost In umetnost
* Nekaj zvezdoslovja. (Nekoliko stvarnih popravkov k podlistku .Slovenca" št 29 o zvezdoslovju) Dodatno k svoječasnemu popravku omenjam, da beseda ,B otes" izvira iz starogrške mitologije in pomenja: goveji pastir, (Potkr)?). — Tudi kroženje našega osolnčnja okoli Sirija je še nedokazano. Pisatelj je posnel podatke iz knjižice P. M. Gander „Die Erde" pag. 8, kjer je tudi „Prometheus" naveden. V dotični št. omenja „Prometheus" pisatelja Delaunay, ki izkuša dokazati, da se naše solnce z najbližjimi stalnimi zvezdami suče okrog „Sirija". — Po njegovem (Delaunay) mnenji ima „Sirij" 314.000krat večjo vsebino, kakor solnce. Tudi ekscentriko mu določi na 0 43. — Pred 125 000 leti je šlo solnce baje skozi periastrum. „Prometh'USK citira „Comptesrendus" iz 1.1897. za zgoraj navedene podatke. Vsi ti podatki so pa zelo dvomljivi. Da se Sirij sam premika, je dokazano s spektroskopom na podlagi Doppler-jevega principa, in sicer se premika tangentialno z nami 17 km. na sekundo, ob enem pa se nam približuje 16 km. na sek. Resultanta obeh potov je približno za polovico pravokota v stran nagnjena, in prava hitrica bi mu bila = 23 kilom. (pr. Plassmann).
Te številke pa veljajo le za slučaj, d» solnce stoji. — Ker se pa brez dvoma tudi solnce premika, bi se moralo to premikanje upoštevati.
Tudi glede vsebine je gornje število (314 000) daleč pretirano Gylden Siriju na podlagi prvotne paralaxe (= 0 193") pripisuje 14kratno solnčno vsebino Gtll in Elkin pa sta 1. 1898 določila paralaio na 0 38 sekund, in vsled tega njegovo vsebino le dvakrat večjo, kot solnčno in vsebino njegovega spremljevalca enako solncu. Ta vsebina pa ne zadostuje, da bi solnce krožilo krog nje, k večjemu sta zvezdi krog skupnega težišča, kar je pa z ozirom na veliko daljavo malo verjetno.
Moja .kritika" Valjavčevega spisa je bilo čisto osebno pismo do „Obzornikovega' urednika in sploh ni bilo za javnost nune-njeno. Hotel sem le g. urednika opozoriti na nekatere nedostatke in številke, ki so bile pomanjkljive ali pa čisto napačne.
Ako je g. urednik spoznal potrebno moje pismo objaviti, mu tega seveda nikakor nisem mogel braniti. Da za zasebno pismo nisem iskal daleč okrog podatkov, je umevno. Najnovejši astronomični koledar za leto 1905 tedaj še ni bil izšel, torej sem segel po bližnjem starejšem letniku (1903), ki mt je bil ravno pri roki. (Letnik 1904 sem bil drugam posodil). Ko je novi letnik došel, sem tudi sam takoj opazil, da so podatki
Daije v il. prilogi.
nekoliko drugačni na podlagi na novo določene solnčne parala xe 8 80 sek, pa se mi ni umestno zdelo vso zadevo spravljati še enkrat v javnost, zlasti, ker je že drugim potom preskrbljeno, da se pomanjkljivosti v »Obzorniku" popravijo. I S u š n i k.
* Praktisches Lehrbuch der sloveniscen Sprache fiir den Selbstunterricht. Von dr. C a r 1 P e č n i k. Dritte Auflage (Bibliothek der Sprachenkunde 31.) A. Hartlebens Verlag. Wien. — Ta slovnica je pisana za prak tično uporabo. Naše slovenske slovnice so namenjene večinoma za srednješolce, ta pa namerava razširiti praktično znanje slovenskega jezika med Nemci. Zato je sestavljena s čisto drugačnega stališča. Hartlebnove slovnice so jako priljubljene ravno zato, ker podajejo le neobhodno potrebne in praktične stvari brez učenih primesi, katere so pač zanimive za jezikoslovce, a v življenju ne koristijo mnogo. Da je Tečnikova slovnica dosegla že tretjo izdajo, nam dokazuje, ne le da je slovnica svojemu namenu primerna, ampak da tudi Nemci vedno bolj čutijo potrebo, učiti se slovenskega jezika. Cena vezani knjigi je 2 K 20 h.
Dnevne novice.
Kdo zastopa koristi kranjske dežele, se je zopet prav jasno pokazalo na Dunaju. D r. Ž i t n i k je v iz-bornem govoru, katerega je priobčil »Slovenec", pokazal na škodo, ki jo je trpela kranjska dežela lansko leto in brezobzirno grajal vladno poročilo, po katerem bi bila Kranjska izvzeta iz državnih podpor. In kaj je storila liberalna stranka ? V »Narodu" namiguje vladi, najnikarneusliši zahtev d r. Ž i t n i k o v i h , češ da je treba »klerikalce" kaznovati za obstrukcijo. To so »ljudski" zastopniki, da se jih Bog usmili!
Sodne razmere na Slovenskem in dr. Tavčar. Dr. Tavčar je včeraj govoril v državnem zboru o naših sodnih razmerah. Povedal je marsikaj dobrega in je imel tudi povod k temu ; kajti pripetilo se mu je nekaj nepričakovanega. Ptujski Ornig toži dr. Tavčarja kot urednika »Narodovega" zaradi razžaljenja časti. Tožba bi morala priti pred ljubljanske porotnike. Tem pa Ornig ne zaupa in je dosegel delegacijo mariborskega porotnega sodišča, kjer se bo dr. Tavčarju brez dvoma godilo čisto drugače, kakor v Ljubljani. Proti temu pač dr. Tavčar opravičeno protestira. Koliko krat smo mi prosili delegacije, kadar je bil tožen »Slovenec", pa se nam nikdar ugodilo; zdaj pa je z lahkoto dosegel ptujski nemškutar, da izroče dr. Tavčarja nemško-nacionalnim porotnikom. Ker nam danes manjka prostora, bomo govorili o tem obširneje v pondeljek, a danes izjavljamo že to: V tem slučaju pozabimo vse, kar je nam dr. Tavčar žalega storil pred sodiščem, in pričakujemo od svojih poslancev, da v državnem zboru glasujejo zoper izročitev dr. Tavčarja !
Stavka v Litiji je končana — s porazom stavkujočih! To je žalostna novica, ki naj odpre litijskim delavcem oči in jih nauči, da je nujna potreba za njihovo zboljšanje strokovna organizacija, katera pa ne sme biti v rokah soc. demokratov, ki so zopet to pot delavstvo izdali in zapustili. Dne 9. febr. ob 5. uri popoldne je bil shod, na katerega je prišlo toliko ljudi, da so bili prostori kar nabiti. Vedelo se je, da bo Cobal predlagal, naj gredo na delo, in so bili radovedni le na pogoje. Saj je bil Čobal prej delavce rotil, da mora stavka trajati, dokler ne bo Schwarz »mehak kakor hruška" in ne sprejme vseh pogojev, če bi bilo treba stavkati tudi 16 do 20 tednov! Saj — tako so soc. demokratje govorili — stavkujoči dobe velike podpore od njih organizacije, naj le pogumno stavkajo! In na shodu je kar naenkrat Čobal strmečim poslušavcem izjavil, da je nadaljevanje stavke brezuspešno, in naj gredo na delo !Kjeso podpore? Kje so tiste vsote, ki so jih oblju-bovali socialni demokratje stavkujočim? Govorili so pač in obljubovali, a ko bi bilo treba dejansko pomagati, so se umaknili in zapustili prevarjeno delavstvo. Zaradi enega so se
podali v stavko, in zdaj je devet žrtev: 4 odpuščeni in 5 toženih! Seveda je završalo med delavstvom, ko so to slišali, oobal pa je rekel, da take žrtve ne pridejo v poštev, in ko je potem dal predlog na glasovanje, ni nihče zanj roke vzdignil, ampak dvorana je grmela od burnih pre- i trt sij vih klicev: Vsi ali pa nobeden! Prej je Čobal učil ljudi: Vsi ali pa nobeden! ZJaj je pa preobrnil svoj nauk, izjavil, da je vse zastonj, in delavci so mu grozeče klicali njegovo geslo: Vsi ali pa nobeden! Čobal zaključi shod, a nihče se ne gane z mesta. Socialni demokratje so prej obljubovali podporo tudi onim, ki niso v »Zvezi". Zdaj se je pa Čobal izgovarjal, da »Zveza" ne more podpirati onih, ki niso še njeni člani. „Ni dovolj pulfra", je dejal Čobal, „da bi se branili". Med stavko se je vpisalo kakih 200 članov v „Zvezo-; kaj bodo imeli od tega, si lahko upajo, saj delavske groše porablja centralna organizacija za judovske voditelje in za časopisje, od delavcev pa le zahtevajo strankarski davek, kadar bi jim bilo treba pomagati, pa pravijo, da jim pulfra manjka! Za jude je pa vedno pulfra dovolj! — Dne 10. febr. je šlo skoro vse z malo izjemo na delo. — Kako vse drugače je kr-ščansko-socialna ali čisto strokovna organizacija vodila stavke! Pomislimo na stavke v tovarni vžigalic, v Vevčah, na Savi, na dogodke v tobačni tovarni i. t d. Nikdar nismo mi delavstvu obljubovali stvari, o katerih smo vedeli, da jih izpolniti ne moremo. In ko je bilo delavstvo v stiskah, so se naši zanje žrtvovali in mu pomagali. Zato pa po tej žalostni izkušnji priporočamo litijskim delavcem, da slede zgledu drugih slovenskih delavcev po raznih krajih, da naj pokažejo vrata socialnim demokratom, ki jih love v svoje mreže le za to, da bijim plačevali strankarski davek, in si naj osnujejo predilniško strokovno društvo, kateremu morajo pristopiti vsi predilniški delavci in delavke!
Liberalci in delavstvo. Vkljub temu, da litijski liberalci tako slastno požirajo »Slov. Narod" in imajo tega neumnega lista tudi toliko naročenega, se ni glasilo slovensko nemške liberalne zveze po polnoma nič zmenilo za litijske delavce in je vsej stavki posvetilo komaj nekaj suhih vrstic, posnetih iz »Slovenca". Zapomnite si to, litijski delavci!
,Skupno gospodarsko delo'. »Narodni list" v Zadru jako toplo priporoča dalmatinskim posojilnicam, naj pristo pijo »Zadružni zvezi" v Ljubljani, kateri priznava, da zasluži popolno zaupanje in je zmožna povzdigniti gospodarski položaj južnih Slovanov. Ljubljanski liberalci so pa zanesli protiagitacijo v Dalmacijo iz umazane strankarske zavisti. Poznamo Mefista, ki tiči zadaj, in mu to prijaznost ob priliki povrnemo ! Izd^jske nature liberalne res nimajo nobenega, smisla več.
Obrekovavci »Učiteljskega Tovariša" so vtndar enkrat dobili po prstih. — »Slovenčevo" drezanje je toliko izdalo, da je mcral „Uč. Tov." na prvem mestu prinesti uradni popravek c. kr. okrajnega šolskega sveta v Postojni, ki brani od .Učit. Tov." po krivici napadeni krajni šolski svet v Vremah. »Šolo v svinjaku", hinavščino, sirovost, vse mu je očital ta nečedni listič. Zdaj se je pa pokazalo, da je pravi svinjak edino le — »Učit. Tovariš".
Vero v Odrešenika imenuje včerajšnji .Narod" »kristjansko mito" in jo postavlja na isto stopinjo s poganskim baje-slovjem. To so ljudje, ki včasih gorč tudi za uniatstvo ali pravoslavje. Seveda nam bo ob priliki »Narod" odgovoril, da še nikdar ni nič napisal proti krščanski veri. Sleparji!
— Sp. Šiška. Včeraj vršila se je občinska seja in sicer mirno, brez vsake obstrukcije. Odobril se je proračun za tekoče leto, ter določila občinska doklada v znesku 17%. Za pregledanje računov iz leta 1905, bila sta izvoljena občinska svetovalca Kosler in Pogačnik. L e o Pogačnik prosil je koncesije za kavarno toda prošnja bila je odklonjena. V občinsko zvezo Sp. Šiško je bilo vsled dokazanega lOletnega prebivanja v
tej občini sprejeto več rodbin med njimi tudi rodbina Viktor B o 1 a f i j a , vinskega trgovca.
—	Ov napadu na urednika ,,Slov. Štajerca" smo iz Kranja po-lzvedeli : Za časa šoštanjskih volitev se je preselil »SI. Štajerc" iz Kamnika v Kranj v Lampretovo tiskarno Urejeval in stavil ga je Križman, pri ekspediciji mu je pomagal Baudek. Tičala sta vedno skup in živela sama zase; v meščanske kroge nista mnogo zašla in sta bila zato le malo poznana. Stanovala sta v skupni sobi. V noči od nedelje na ponedeljek je pa B. zažgal posteljo, na kateri je spal K. Ker se je K. prebudil in začel vpiti, je B. skočil nanj in ga davil za vrat. Začelo se je ruvanje in vpitje, katero je slišal v pritličju gostilničar Jezeršek. Toda ta ni slutil nič hudega Šele sin pismonoše Gostl-a, ki je slučajno bil v bližini, je postal pozoren na nenavadni šum ter je tekel po svojega očeta, ki stanuje v sosedni hiši. Skupno sta vdrla v stanovanje K. in B. Soba je bila polna dima, na postelji je ležal K. in na njem je kltčal B. ter ga tiščal za vrat. Spravili so jih narazen, Baudeka so pa povrh poslali v luknjo. K pripoveduje, da je že prej enkrat poizkušal B. zažgati mu posteljo, da pa je on mislil, da se je zgodilo le po nesreči. Za sedaj se B. izgovarja s tem, da je bila vse le šala. K. pa trdi, da ga je hotel zadušiti, ker se je potem upal polastititi lista »Slov. Štajerec" in njegovih dohodkov. K. hodi okrog z obvezanim vratom.
—	,,Družba sv. Cirila in Metoda" je zopet sprejela od založnika družbenih vžigalic, tvrdke f. Perdan v Ljubljani, znaten prispevek 1000 K.
—	Družbi prihaja torej od prodaje vžigalic trajen dohodek in zato poživljamo slovensko občinstvo in posebno slovenske trgovce, da kupujejo samo vžigalice »Družbe sv Cirila in Metoda".
—	Sklep prvega semestra na gimnaziji v Kranju je bil danes Dijakov je bito 353 in 5 privatistov. 43 dijakov in en privatist imajo odliko, 239 dijakov in 3 privatisti prvi red, 54 drugi red, 16 dijakov in en privatist tretji red.
—	Dalmatinski državni poslanci so izročili ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri zahtevajo, da bodi za ces. namestnika v Dalmaciji imenovan Dalmatinec. Posebno hvalijo v jezikovnem ozru delovanie predsednika apelacijskega sodišča, dr. Gertscherja.
—	Mesarji v Gorici se počasi udajajo. Svojim dobrim strankam popuščajo namreč na ceni po 4 do 8 vinarjev ali še več pri kili, da jih tako obdrže, ter jim dajejo dobro meso. Mestna mesnica deluje dobro. Baje postavijo še eno na Starem trgu.
—	V Zagorju ob Savi se je dne
29. jan. pri sestanku »Delavskega bralnega društva" obravnavalo vprašanje, kdaj je štrajk opravičen? Gosp. kaplan J. Petrič je razvil zgodovino štrajkov, govoril o vzrokih in posledicah ter podal nekaj nasvetov, kako bi si mogli delavci pomagati brez štrajkov. Predavanju je sledil ži»ahen razgovor, ki so se ga z zanimanjem udeleževali skoro vsi navzoči.
—	Prihodnje predavanje bo v n e d e 1 j o, 12. t. m. ob 4. popoldne v hiši gospe Drnovškove in sicer: Ali je cerkev za zboljšanje delavskih plač ali proti temu? Povabljeni so s tem vsi udje in prijatelji društva! — Brez vst-h drugih vabil. Odbor.
—	Laški protest. Trst, 10. fe bruarja. Tržaška trgovska zbornica protestira proti predlogu industrijskega sveta trgovskega ministrstva, da se naj sedež »Lloy-da" iz Trsta premesti na Dunaj.
—	Jeleni in medvedi na prodaj. Knez Wmdischgraetz bo prodal spomladi v haasberškem zverinjaku zaprte jelene in medvede. On ni prijatelj takega dragega športa in tudi ni tako strasten lovec, kakor je bil njegov pokojni oče.
—	V vojaške šole sprejetih bo v šolskem letu 1905/1906 okrog 415 gojencev, in sicer večina (255) v vojaške nižje realke, ostali v vojaški akademiji in druge zavode. Pogoji za vsprejem in druga določila poizvedo se lahko v vseh vojaških pisarnah. Prošnje morajo biti zadostno opremljene in se morajo od privatnih strank vlagati najkasneje do 15 maja pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu tistega okoliša, kjer kdo biva.
—	Družbe sv. Cirila in Metoda vodstvena seja bode v sredo, 2 2. t. m., ne pa, kakor je napačno poro-čano bilo, v sredo, 15. t. m.
—	Razpisani sta učiteljski službi v Premu in v Podkraju.
—	„Naš List". Piše se nam : Naši ljudje v Kamniku in v okolici pravijo z ozirom na »Naš List" : Vi, g. urednik, pa g. založnik, pa g. tiskar, pravite, da je to Vaš list, torej ga kar za se tudi obdržite !
—	S Krke. Pol leta imamo posojilnico. Nekaj liberalnih otročajev je sicer namazalo nekaj papirja, ki so ga potem porabili pri »Narodu", pa brez škode. Zadružna misel se je vnela tudi v našem v tem oziru doslej zaspanem kraju V nedeljo smo imeli občni zbor. Prometa je bilo prvih šest mesecev 89.000. Letos bo najmanj trikrat toliko. Pri občnem zboru je govoril dr Krek in nas vzbudil, da si v kratkem osnujemo mlekarno.
—	Kaj je s konsumom v Cerknici ? Iz Cerknice se nam piše: Pred kratkim je prinesel »Narod" novico, da je cerkniški konsum propadel, da je »bankeroten." Seveda on to ve »iz zanesljivega vira." A naj bolj zanesljivi vir je »Zadružna zveza", ki je na zahtevo g Lavrenčiča uvedla natančno revizijo vseh zadrug v Cerknici in dognala, da konsum nima nikake izgube. A vkljub temu se na občnem zboru, dne 19 t. m. namerava razdružiti iz več razlogov, zlasti ker mu mnogi udje niso zvesti in ker je treba zadružno hišo predelati v stanovanja, da se prostor plodonosneje porabi. Le pridite tedaj omenjeni dan vsi, ki imate vplačane deleže, dobite jih nazaj z obrestmi vred. Najboljši dokaz slavnoznane lažnjivosti »Narodove" tudi v tem oziru je dejstvo, da želijo celo prodajavci »Naroda", cerkniški trgovci, kon-sumno zalogo kupiti, To pa vemo res iz zanesljivega vira. To dejstvo dokazuje dvoje: da konsum nima i?gube in da se liberalni trgovci boje kakega novega konkurenta, ki je pripravljen trgovino voditi naprej na svojo firmo, in kateremu bo ljudstvo brez dvoma konsum prepustilo, ker je zagotovljeno, da je bo dotični varoval pred samovoljnimi cenami liberalnih trgovcev. To je r e s n i c a o cerkniškem konsumu ! Zato pazite obrekovavci konsuma, da vam vaši dolgi jeziki ne bodo povzročili neprijetnih posledic pred sodnijo!
—	Borovce so kradli. Posestniki Andrej Dežman, Franc Šusteršič in Ja-ntz Dolničar, vsi trije iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani, so opazili, da je nekdo v zadnjem času v njihovih gozdih posekal več borovcev v skupni vrednosti nad 60 kron. Dne 27. januarja t. I. so omenjeni trije posestniki izsledili v snegu sled, ki je peljala do Bizovika, in sicer do zidarja Tomaža Slabajna, čevljarja Franceta Lampiča, kaj-žarja Franceta Klopčarja, gostačevega sina Franceta Brezovarja in do tesarja Franceta Klopčarja Z orožniki so posestniki pri tatinski petorici izvršili hišno preiskavo in res našli pri Slabajnu nekaj borovega lesa. Oba Klopčarja, Slabajna in Lampič so priznali, da so sekali borovce in jih na svoj dom vlačili, edini Brezovar pa pravi, da je le suhe veje nabiral.
—	Zabavni večer Marijanske kongregacije v Novem mestu dne 1. in 2. svečana v Rokodelskem domu obnesel se je vsestransko sijajno. Petje pod vodstvom g. Ig. Hladnika bilo je dovršeno dobro. Govor č g. Fr. Sal. Watrl a bil je posebno hvaležno sprejet, ker nam je z jasnimi besedami razložil vsebino in pomen igre »Vestalka" V duhu nas je vpeljal v čase preganjanja kristjanov po cesarju Ne-ronu 1. 64 po Kristusu. — Dramatična igra »Vestalka" uspela je v vsakem oziru izvrstno. Od prve do zadnje rešila je vsaka igralka svojo vlogo mojstrsko. Nekateri nastopi so bili naravnost izborni. Stveda je občinstvo po vsakem djanju igralke burno pozdravljalo in jim ploskalo. Ta igra je sicer jako težka v uprizoritvi, tembolj hvali pa svoje prireditelje, kar se tiče lepe prestave in gladkega jezika, zares krasnih prizorov ter jako ugodno pogojenih kostumov. Priporočamo to igro tudi drugim društvom. Marijanska kongregacija v Novem mestu jo rada izposodi s kostumi vred, seveda proti primerni odškodnini, ker nabava vsega potrebnega za predstavo takšne nenavadne igre stane pač veliko denarja. — S takšnimi zabavnimi večeri napravija nam Marijanska kongregacija ne samo dokaj veselja in zabave, ampak nudi nam tudi mnogo vzpodbudnih naukov. Dal Bog, da bi nekatera sovražna nasprotovanja ne škodovala ugledu in časti naše kongregacije, temveč da bi si privabila tudi nadalje med občinstvom vedno več simpatije in naklonjenosti.
—	Vodna kalamiteta. Iz Senožeč se nam poroča: S posebnim zanimanjem zasledujemo po časopisih izdatni gospodarski napredek sosednega trga Postojna. »Slovenec" od 6. t. m. je zopet omenil najobsežnejše gospodarske naprave postojinske občine, obsežni vodovod, kar nas dremajoče benožečane toliko bolj zanimlje, ker je pri nas v najhujši zimi nastala tako huda vodna kalamiteta, da take ne pomnimo, koja pa še vedno traja. Vodovod, ki polni tudi glavno živinsko napajališče, je odpovedal. A baš v tistem času so tudi vsi trije v »Slovencu" že opisani vodnjaki v sosedni vasi G a b r č e odpovedali, tudi tisti, katerega sta zadnjo jesen popravljala dva podjetnika in rekogno-scirala v družbi našega župana dva inženirja. iesalka pri tem vodnjaku je odpove-
dala in ljudje so vodo, kolikor jo je vodnjak hotel držati, s škafi na vrvi skozi veliko odprtino vlekli vun z veliko nevarnostjo za svoje življenje. Pripoveduje se, da se je pri tem delu nekdo na čuden način rešil. Vodna kalamiteta v Se nožečah je tem večja, ker se na starem vodnjaku, ki tudi že hira, kar gnjete ljudi in živali in ns manjka kletev na tistega, pod katerega komando je bil narejen vodovod. Pa kakšen? Tak, da so cevi v hudi zimi popokale, in to se je zdaj zgodilo že tretjo zimo. Cevi so namreč kar primitivne narave iz tanke železne plehovine brez lotanja stisnjene skupaj, zamazane s kovaško smolo in preplitvo zakopane v zemljo. Ljudje so že pri stavljenju takih cevi z glavami zmajali, češ, to ne bo veljalo, a odpravil jih je lakoničen odgovor našega župana: „To je moja skrb." Vodna kalamiteta v Senožečah je res silna, zato prosimo one faktorje, ki imajo našo vodovodno zadevo v rokah, da nam isto v dosego zaželjenega vodovoda pospešijo. Pri-lično se nam zdi tudi potrebno, da se obrnemo na načelnika naše kmetijske podružnice z vprašanjem, kdaj bo imela ta podružnica po preteku osmih let običajno sejo s pred logo osem let starih računov? Ali ne pozna načelnik teh le predpisov c. kr. kmetijske družbe: § 30. Volitev prvo-mestnika velja za tri leta. § 31 (6 odst.): Vsaka podružnica mora zborovati vsaj dvakrat na leto, namreč enkrat pred in enkrat po občnem zboru. § 32 (2 odstavek): Rešiti predloženi računski sklep za preteklo leto ter istega priobčiti glavnemu odboru.
—	Tovarno kruha s kapitalom 300.000 kron namerava ustanoviti v Trstu neki dunajski konsorcij.
—	Uboj. Dne 2. decembra 1904 se je zbralo več fantov v gostilni Frančiške Mrak v Vojskem pri Idriji. Naročili so si žganja in se skupno zabavali. Naenkrat pa skoči 261etni Franc Fele pokonci, vzame iz žepa nož in ga zasadi Gašperju Mraku, s katerim se je bil nekaj sporekel, v hrbet s tako močjo, da se poslednji takoj zgrudi na tla. Franc Fele je nato zbežal iz gostilne. — Zabodeni Mrak je vsled velike izgube krvi in ker mu je nož načel pljuča umrl.
—	Opozarjamo cenj. naročnike na današnje „Poslano" emeritskega društva katoliške duhovščine na Dunaju. (3—1)
Štajerske noulce.
š Delavci, pozor! »Celjska Domovina" piše: Leto je tega, kar se je ustanovila v celjski okolici pod Jožefovim hribom tovarna za opeko. Mnogo delavcev je bilo tam v službi, a zdaj so se razmere tako na slabo obrnile, da jim ni več ostati. Ne dajo se več trpinčiti, odprle so se jim oči, in drug za drugim zapušča tovarno. Lastnik Roth in poslovodja Hendel odbijata ljudi od sebe; zadnje tedne so delali delavci na prostem, in je bil tak mraz, da so jim zmrzovali udje, in se jim delal led na rokah. Zatorej, delavci, premislite dobro, predno greste v to tovarno na delo ! Za 80 krajcarjev na dan bi morali delati, pa tako trdo kot v sužnjosti.
š Umrl je v graški bolnici tehnik g. Fran Cvetko.
š Društvo zmernosti v Konjicah vrlo napreduje, kajti šteje že nad 100 udov.
š „Naš List" zelo vsiljujejo na Štajerskem. Na neko bralno društvo je že prišel tretjikrat, pa vsakokrat se je zapisalo „Nazaj" na ovitek. Taki brezobzirni listine bodo uspevali dandanes, ko se bije ljut boj med dvema svetovnima naziranjama.
Ljubljanske nouice.
lj Vojaki v Ljubljani. „Sloven-čeva" vest, da se tukajšnja posadka znatno pomnoži se potrjuje. Meseca marca dobimo v Ljubljano dve gorski bateriji, govori se pa, da pride tudi konjeništvo, sploh nameravajo napraviti Ljubljano za nekako vojaško središče. Gotovo je, da pri sedanjem položaju nima glavno poveljništvo v Gradcu nič pomena. Prav bi bilo, da bi občin, svet storil v tem oziru primerne korake in v zvezi z državo preskrbel vojaštvu primernih prostorov.
lj »Krščanska ženska zveza'1 je imela včeraj ob 3. uri predavanje, ki je bilo povoljno obiskano Najprej je predavala gdč. Alešovec o modernem ženstvu in njegovih vzorih in kakšen bodi vzor krščanske žene. — Za njo je predaval g. stolni vikar }. Potokar v „marijanskih krajih v Sv. deželi", katere omenja sv. pismo in ustno izročilo. — Pri hodnje predavanje bo 24. februarja.
lj Vojaštvo in izobrazba. Tukajšnji deželno brambovski polk št. 27 osnoval je knjižnico, ki je namenjena podčastnikom, ki služijo čez postavno dobo. — Osnovala se je knjižnica 1 julija 1904. — S knjigami prispeval je oziroma podpira napravo p. n. častniški zbor. — To je gotovo koristna uredba, ki zasluži, da bi jo posnemali tudi vojaški oddelki ostale ljubljanske
garnizije. — Vojaki pešpolka 17 pa imajo že drugo leto obstoječ pevski zbor, broječ nad 30 pevcev. — Zbor popeva pri vojaških mašah v cerkvi sv. Petra in je vzbudil po Ljubljani splošno zanimanje. — Goji le slovensko pesem; zaslužil bi pač nele moralne, ampak tudi m a t e r i j a 1 n e podpore, kakor knjižnica omenjenega domobranskega polka.
lj O Rusiji je predaval v »Slov. kršč. soc. zvezi dr. E. Lampe. Popisoval je strogi absolutizem Nikolaja 1., ljudo-mile reforme Aleksandra II., in reakcijo pod Aleksandrom III. in Nikolajem II. Posebno pozornost je obrnil na razmerje carske av-tokracije do samoupravne naredbe: Plemiške zbore, zemstva in občine. Manjka jim pa državnega zbora in policijska oblast je preveč mogočna in nasilna, kar provzroča največ nezadovoljnosti. Celi Rusiji dati ustavo, je zdaj še neizvedljivo, pač pa bo treba polagoma reformirati vso upravo v posameznih krajih. — Po Ljubljani so prilepljeni rdeči lepaki, ki vabijo v „Kat. dom" k predavanju o Rusiji. Predaval bo socialni demokrat, česar pa lepak ne pove. Značilno je, da morajo socialni demokratje že s katoliškim imenom dobiti ljudi, da bi jih prišli poslušat!
lj Iz odbora društ. godbe se
nam poroča: Neimenovani daroval je društveni godbi mesto venca na krsto umrlega gospoda Finza K 20.—, ki naj se porabijo za zimske suknje moštvu društ. godbe. Iskreno zahvalo za to velikodušnost. Da bi prijatelj godbe našel obilo posnemalcev. — Ker je g. O. T e r g 1 o v , ki je do sedaj sprejemal naročila za oddajo godbe, obolel in zajedno tudi odpotoval, prevzel je posle istega g. Fran Knific, knjigovodja „GIavne slovenske hranilnice in posojilnice", Kongresni trg, na kar se p. t. občinstvo uljudno opozarja.
lj Bob v Trnovem ali za veliko maskarado pevskega društva .Ljubljana" pričela so se razpošiljati vabila. Prihodnji teden prične se s predprodajo vstopnic, kar so iz prijaznosti prevzele tvrdke Fran Čuden, Dr*g Hribar in Ivan Gotthard.
lj Šolski sklep. Srednje in ljudske šole v Ljubljani so sklenile 1. tečaj šolskega leta dnč 11. februarja. Na c. kr. I. državni gimnaziji je bilo v 16 oddelkih 570 javnih učencev in 2 privatista. Prvi red z odliko jih je dobilo 71, prvi red 404, drugi red 76, tretji red 20, neizprašan je ostali. — Na učiteljišču je bil na ženskem oddelku pri 164 gojenkah dober vspeh, pri 4 nepovoljen, na moškem pri 99 gojencih povoljen vspSh, pri 48 nepovoljen. — Na c. k r. višji realki v Ljubljani je bilo v prvem semestru klasificiranih 575 učencev; odliko jih je imelo 30, prvi red 336, drugi red 189, tretji 20.
lj Nova proga v Ameriko. Koncesijo za prevažanje potnikov črta Holand-sko-Amerika (Roterdam-New York) je dobil g. E. K r i s t a n v Ljubljani, kateri bode odprl svojo pisarno 1. marca v Kolodvorskih ulicah št 41.
lj Plesni venček prirede podčastniki tukajšnjega topniškega polka št. 7 dne 21. t. m. v sokolski dvorani v „Narodnem domu". Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Pevski zbor tukajšnjih oddelkov domačega pešpolka pa priredi zabavni večer dne 25 t. m. v „Puntigamski pivnici". Spored priobčimo kasneje.
lj Slovensko gledališče. Naša opera se lahko kosa z marsikako tudi na večjih provincijalnih odrih. Ce se včasih pokažejo pri vprizoritvi te ali one opere ne-dostatki, temu niso krivi pevci, niti kapel nik, kojemu je treba železne vztrajnosti, da obvlada svoj posel. Krivo je gotovo le to, da mora le opera mašiti vrzeli, ker ne pride drama naprej, in zato ni mogoče toliko orkestralnih izkušenj, kakor bi bilo potreba To smo videli pri vprizoritvi G Bizet-ove opere .Karmen', ki zahteva prav mnogo od osobja in orkestra. Sicer je dosegla opera prav časten vspeh. Naslovna uloga je bila v rokah gdč. S t o 1 z o v e. Veseli nas, da smo v prijetnem položaju, izreči jej naše odkritosrčno priznanje. .Karmen" je zelo težka partija, ker zahteva veliko v pevskem in igralskem oziru in le rutinirana pevka in igralka obenem more biti kos svoji nalogi. Toliko bolj moramo torej pohvaliti gdčno. S t o 1 z o v o, ki je dokazala, da je lep talent in ima pred seboj še lepo gledališke bodočnost. Njen alt je mehkodoneč, a tudi močan posebno v nižjih legah V petju je bila povsem sigurna, pokazala je zopet veliko glasbeno izobraženost. Igrala pa je naravnost izborno, temperamentno. Dosegla je popoln efekt. Želeli bi, da bi ta umetnica bila še nadalje ohranjena slovenskemu gledališču. Poleg nje gre vse priznanje našemu dičnemu prvemu tenoristu gospodu O r ž e 1 s k e m u , kar se razume samoobsebi, ravno tako tudi gg. Oufed-n i k u in P e r š 1 u. Vlogo Micaele pela je gdč. Klemensova. Imenovana je sicer ljubka prikazen na odru, tudi lepo poje, in njen .glasek" pride res tudi do veljave v mezzosopranskih partijah v kaki lahki
lirični operi ali v opereti. Ali kot Mieaela v veliki dramatični operi „Karmen" ni mo-glt doseči povoljnega uspeha, baš ker je njen organ prešibek. Da bi v nasprotnem slučaju dosegla popoln uspeh, je brez-dvomno, vendar je pa za svoj trud, posebno v tretjem dejanju, zaslužila izraženo jej priznanje. Pohvalo zaslužijo tudi ostali solisti za spretno rešitev manjših vlog. — Zborove partije niso kmalu v kaki operi tako težke, kot pri tej, ter bi bilo potrebno več izkušenj, kar pa pri gori opisanih razmerah skoro ni mogoče. — Obisk gledališča je bil precej dober, pa bi bil za tako opero vendar lahko boljši.
lj Repertoar sloven. gledališča. Jutri, v nedeljo sta dve predstavi: Popoldne ob 3. izven abonementa ob znižanih cenah ljudska predstava izvirne narodne igre: „ M a r t i n Krpan". Zvečer uprizori se prvič na slovenskem odru nova velika burka: „Rusom na pomoč!* Češki spisala K. Foft in Č. Hrašek. Poslovenil in našim razmeram priredil I. Kušter. Glavno ulogo Krakevčana Načeta Jame, ki se poda na rusko-japonsko bojišče, igra g. Verovšek. Nove kostume, ruske in japonske uniforme i. t. d izdelal je gledališki garderober g. Š'/are, novo dekoracijo ognjenika Fuzijame je pa naslikal gledališki mojster g Waldstein. — V torek, dne 14. t. m. gostuje prvi tenor bivše zagrebške opere g. E r n e s t o vitez Camarotta prvič v ulogi Manrica v Verdijevej operi „ T r u-b a d u r " , v četrtek, dne 16. t. mes. pa v drugič v vlogi Don Josea v Bizetovej operi »Karmen".
lj Tatvini. Posestnica Katarina Ster-gar iz Sela pri Rudniku je prišla danes zjutraj v neko tukajšnjo prodajalno in si kupila 29 m platna in nekaj pa vole Ko je bila že plačala in zavitek spravila v torbo, ki jo je imela s sabo, ji je prišlo na misel, da mora še nekaj kupiti. Ko je bila s tem gotova, je zapazila, da ji je nekdo ta čas ukradel zavitek iz torbe. Skočili so takoj vsi navzoči na ulico, toda tat je bil že brez sledu izginil. — Sinoči je pa neki neznan tat odnesel Feliksu Nolli-ju iz veže v Studentovskih ulicah slikarsko lestvico, vredno 12 K.
lj Hud črevljar. Včeraj popoldne se ga je bil črevljar J. S. malo preveč navlekel in se doma tako razburil, da je začel svojo ženo pretepavati. Ko mu je potem ona ušla, se je znesel nad hišno opravo. Razbil je s sekiro dve postelji, dva stola in mizo.
Iz brzojavk.
Dunaj, 11. februarja. Gosposka zbornica je včeraj sprejela točko 10 postave o nedeljskem počitku. Sklenilo se je, da v krajih, ki imajo manj nego 6000 prebivalcev,, se dovoli v nedeljah šesturno delo.
Trst, 11. februarja. Tu so aretirali nevarnega anarhista, 371etnega črevljarja Karola F a 1 c o n i e r i j a , ki se je iz An-cone pripeljal sem.
Dunaj, 11. februarja. Deputacija tr žaških zasebnih uradnikov je bila včeraj pod vodstvom poslanca Hortisa in Mazzo-rana pri naučnem ministru, katerega je prosila, naj se v Trstu ustanovi višja trgovska šola v zvezi iz Inomosia premeščeno pravoslovno fakulteto. Minister je dejal, da vlada to stvar že dolgo časa proučuje.
Carigrad, 10. februarja. Kontrakti novih avstrijsko-ogrskih orožniških častnikov so bili včeraj podpisani.
Razne stvari.
Najnovejše.
Premogovo žilo so našli v bližini Dovra. Izkopali so takoj 12 ton premoga. Odkrita premogovna žila se razteza jako daleč. — Proti framasonstvu je katoliško društvo »Action liberale popu-laire" dalo nabiti lepake, v katerih se obsoja vohunstvo framasonov in trdi: Velikega mojstra Laffereja, ki je branil vohune, je zavrnila zbornica, desna roka lože, general Andrč je odstavljen, Brisson je moral odstopiti kot predsednik, red častne legije črta s studom framasone iz svojih vrst, brat Combes je moral odstopiti zaradi splošnega zaničevanja in ne zaradi neugodnega položaja v zbornici. Sramota je, da 25.000 framasonov nalaga Francozom suženjski jarem. Upanje je, da bodo francoski katoličani pričeli z delom. — 4 4 k r a t oženjen Iz New Yorka poročajo, da je preiskava dognala, da je morilec H o c h umoril 9 svo jih žen in bil 44krat oženjen. — M a f i a na Ogrskem. Iz Erdeljskega poroča neki ogrski list, da obstoji ondi organizo-vana skrivna zveza, pod imenom „Hunska zveza", ki deluje podobno ko znana laška , m a f i a ". Člani te zveze se med seboj ne poznajo; navodila dobivajo od neznanega načelnika. V Klausenburgu je 50-60 vplivnih oseb pri tej zvezi. Načelnik je baje neki bivši poslanec, ki po svojem političnem prepričanju pripada Banfijevi stranki. Vedno lepše je na Ogrskem! —Stavka v pa-
riških elektrarnah se širi.
—	Prihodnji k o n z i s t © r i j kardinalov bo sredi marca. Imenovanih bo več novih kardinalov — Sladkorna tovarna- je pogorela v Celehovicah (okraj Prosnica) na Moravskem. Le stanovanja so ostala nepoškodovana. S"<oda znaša okrog en milijon kron, hi pa bo pokrita z zavarovalnino. — Tovarne za o 1 j e v Vratislavi gore. Velikanskega požara ni mogoče gasiti. Skoda je ogromna.
—	Rodbinska drama. Veletrgovec z železom, Franc Horvat je pred&inočnjim poizkusil usmrtiti celo svojo družino, obstoječo iz žene in treh otrok. Na ženo je ustrelil 3krat ter jo nevarno poškodoval. Svojih otrok ni zadel. Nato je usmrtil sebe.
—	Pravljica o cesarjevi ču Rudolfu Neki amerikanski časopis prinaša spis, v katerem se trdi, da so tri osebe prisegle, da so v Bostonu videle avstrijskega cesarjeviča Rudolfa, pomota, da ni mogoča, ker so ga dobro poznale. Žalibog, niso bile te osebe tako zvite, da bi to osebo nagovorile ali pa šle zanjo v stanovanje. — O grofici Montignozo, ločeni soprogi saškega kralja, se je te dni poročalo, da je v Florenci imela novo ljubavno razmerje z grofom Gincciardinijem. Oba sedaj izjavljata, da je vse le obrekovanje. Grof pravi, da je vedno varoval dostojnost. Za grofico je imel le tiho sočutje. Drugi pa zopet pravijo drugače. — Od peter-burške dvorne opere se mora posloviti slavna pevka gdč K u s a , katero so obdolžili, da je revolucijonarka. — Čevljarje iščejo. Rusko vojno ministrstvo je sklenilo najeti 1200 čevljarjev, katere odpošlje na bojišče k posamez^ nim oddelkom. Čevljarji dobe po 100 rubljev na mesec in prosto podčastniško hrano.
Sam si je pel nagrobnicot.? Korku na Irskem je umrl neki trgovec, ki si je sam pel nagrobnico. Na krovu njegove krste je bil postavljen fonograf, ki je po končanih molitvah pričel peti in pogrebci so zaslišali krasni bariton dragega pokojnika. Pokojnikovi prijatelji so bili silno ginjeni ter so sklenili shraniti fonograf v spomin na rajnega prijatelja, da ob obletnici smrti , zopet slišijo njegov glas.
Novi milijonar. Pariška policija je te dni aretirala posebnega postopača. Dobila ga je med vagabundi, ki nimajo stanovanja. Imel je raztrgano obleko in z zmršeno glavo in brado je izgledal kot pravi vaga-bund. Pri policiji se je končno dognalo, da je to petkratni milijonar Henri Bruns. Milijonar je izjavil, da ga je samo želja po izrednih dogodkih gnala, da se je nekaj časa dejanski udeleževal življenja vagabundov.
Ljubezen v vojski. Iz Tokia poročajo o mični ljubezenski idili. Ruska bolniška strežnica Bogdanova, ki je kot vojna ujetnica prišla na Japonsko v moški obleki, pripoveduje ondi o motivih, ki so jo dovedli do te čudne obleke. Stanovala je v Harbinu in bila zaročena z nekim zagovornikom, ki je bil odpoklican v Port Artur. Šla je tja prostovoljno kot bolniška strežnica ter prestala celo oblege Po predaji trdnjave je hotela spremljati svojega ženina v vojno ujetništvo na Japonsko. V ta namen si je odrezala lase, oblekla vojaško uniformo ter odkorakala s kvantunskim topništvom v Daljni, kjer se je polk vkrcal na parnik in bil prepeljan na Japonsko. T kvarantenski postaji v Ujini so jo pa spoznali kot žensko in potem jim je pripovedovala to zgodbo ter prosila, da sme ostati pri svojem ranjenem zaročencu, akoravno je to proti ondotnim določilom. Francoski konzulat v Kubi se sedaj peča s to zadevo.
Pesništvo na Francoskem. Po statistiki nekega angleškega časopisa, izhaja na Francoskem vsak dan po 20 raznih zbirk pesmi.
Telefonska in brzojavna porotna.
Trst, 11. februarja. „Piccolo" se silno jezi nad včerajšnjim Plojevim govorom, ki je označil tržaške šolske razmere glede na Slovence za sramotne. Dolži govornika nevednosti in izkuša dokazati, da je Trst Slovanom pravičen. Pravi, da je dal Trst deset šol Slovencem v svojem ozemlju". „Piccolovo" dokazovanje je pa prazno, ker je Ploj govoril o Trstu samem, kjer Italijani Slovencem ničesa ne dajo.
Dunaj, 11. febr. V gosposki zbornici je danes soc. dem. poslanec Rieger priredil demonstracijo. Ko je hotel član gosposke zbornice Lamasch referirati o pre-membi poslovnika drž. zbora, je za klical Rieger v zbornico: „Protestiram proti temu, da bi se gosposka zbornica vmešavala v pravice drž. zbora." Člani gosposke zbornice so osupli gledali na galerijo in klicali: „Mir!" Knez Lobkovic: .Motilca miru vr-žiten ven!" Rieger: Jaz ne motim mir, ampak i samo protestiram proti umešavanju gosposke ; zbornice. Predsednik knez Aaersperg
groii, da bo dal Riegerja odstraniti z galerije. Rieger: „Protest ste slišali!" — Predsednik odloči naj sluge iztirajo Riegerja in prekine sejo. — Rieger slugam: Povejte knezu, da mi zadošča izročeni protest in da bom odslej miren! Rieger se je skliceval nato, da ima kot poslanec pravico sedeti v loži za poslance in da se ne da učiti takta od predsednika. Predsednik odloči, da mora Rieger z galerije Sekcijski svetnik Marenzzi spremi Riegerja v pisarno, kjer ga vpraša če hoče še dalje motiti zborovanje. Rieger pravi, da ne, nakar sme zopet na galerijo. Nato je bil Rieger na galeriji miren.
Dunaj, 11. febr. Po zopetni otvoritvi seje gosposke zbornice je govoril zadnji Chlumeckj. nakar je bil predlog o spremembi poslovnika v tretjem branju soglasno sprejet.
Belgrad, 11. februarja. Neki častnik je streljal na finančno stražo ter ubil enega stražnika. Vzrok streljanja ni znan. — Knez Aleksejev, brat kraljev je došel v Belgrag. — Vesti o bližnji vojskimej Turki in Bolgari se vedno bolj širijo. Od obeh strani se dovaža orožja in streliva.
Pariz, 11. febr. Vladna predloga o ločitvi cerkve od države je bila sprejeta s 378 glasovi zoper 115. Sklenilo se je, da se še v tem zasedanju sklepa o starostnem zavarovanju.
Peterburg, U. februarja. (Peter-burški brzojavni urad.) Okrog 5000 delavcev Putilovih tovarn je hodilo včeraj po ulicah ter zahtevalo, da tudi delavci pe drugih tovarnah ustavijo delo. Na Zabal-kanskem prospektu so pa zadeli na vojaštvo ter se razkrdpili. Nekatere gruče so hotele vdreti v tovarne, kar se jim pa ni posrečilo. Storile so se odredbe za varstvo dela.
Pariz, 11. februarja. General Steselj je prišel v A d e n. Steselj je izjavil, da mu je general japonskega generalnega štaba izjavil, da so Japonci pri naskokih na Port Artur izgubili 100000 mož. Pri predaji je imel še 6000 krogelj za topove in 3 milijone patron. S tem ni mogoče braniti 25 kilometrov dolge fronte. Mesto je bilo vse okuženo. Vojaki so jedli konjsko meso s starim oljem od strojev. Predal je trdnjavo sam. Car bo sodil, ali je storil prav, ali pa naj bi bil trdnjavo pognal v zrak. Raje je kapituliral, nego bi imel 30 000 ljudi na vesti. Neki Stesljev spremljevalec se je izrazil, da je umirajoči general Kondratenko dejal: Ne umiramo samo kot premaganci, ampak tudi kot žrtve domišljavih dvornikev.
Dunaj, 11. febr. Morilka Klein se je hotela v ječi usmrtiti. Poizkušala je samoumor trikrat. Hotela si je prerezati žile z deli svojega modrca. Tudi je pila neko mile, vsled česar ji je pa postalo le slabo. Prepeljali so jo v kaznenjsko bolnišnico.
^flVeteorologlčno poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Zavarovalne vesti. •
100 miljonov kron prekoračeno!
Sijajen uspeh avstrijske družbe.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioui Generali v Trstu je v minolem letu izgo-tovila 14696 novih polic na življenje za 102 307 613 kron zavarovane glavnice. Ta ogromna svota je največja, katero je sploh kaka evropska zavarovalnica v enem letu dosegla ter dokazuje, koliko zaupanje uživa ta družba vsled svoje kulantnosti in nizkih premij. Z zadovoljstvom bodi naglašeno, da ima ta uspeh avstrijska družba pred vsemi drugimi mnogoštevilnimi evropskimi zavodi kot prva izkazati. Glavni zastop v Ljubljani, Gradišče št. 4.	209 3-2
Zahvala.
Podpisana Alojzija Pečnik, se-stričina pokojnega gosp. dr. Matije Prelesnika, ki je bil pri nižje -avstrijski deželni zavarovalnici na Dunaju zavarovan za 2000 K, se žahvaljujem gori omenjeni zavarovalnici za točno in kulantno izplačilo zavarovalne svote, ter vsled tega zavarovalnico vsakomur najtopleje priporočam.	237 1-1
Ljubljana, 6. febr. 1905.
Alojzija Pečnik.
10
11
Čas opazovanja
Stanje »•fcnt
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
744-5
741-0 737-8
Tempe-ratnru
po Celzija
Vetrovi
Neb.
-31
-10-0 +4'2
sr. jvzh.
sl. svzh. p.m jjzah
jasno
! g B
s
0 0
Srednja včerajšnja temp. —2 30, norm. -0 T.
Tržna poročila
ed dne 10. svečana 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 1978 do 19-80; rž za april 15-42 do 15 44; oveszaaoril 14-10 do 1416; koruza za maj 1492 do 14 94.
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, trdno. Prodaja 12.000 met. stotov za 10 stotink višje. Druga žita trdno. Vreme: lepo.
Prevzetje restavracije.
Podpisani si usoja p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da je prevzel v lastno režijo nekdanjo
Hafnerjevo pivovarno ^ testn "
in bo isto nadalje vodi) pod imenom
sag; ®$ko pivovarna. m®
Podpisani je bil večletni nadnatakar v hotelu „pri slonu" kakor tudi v Lorberjevem hotelu, na južnem kolodvoru in prvi marker v Stupanovi kavarni „Valvasor" ter se bo potrudil, da bo postregeUvojim častitim gostom z najbolje znanim Goškim marčnim pivom, naravnimi vini, izborno kuhinjo kakor tudi abonementi z zmernimi cenami.
259 3- 1 Številnega obiska prosi najvdaneje ^jjjj plOrjOHC.

253 1—1
A
43/5
HlN
katoliške duhovščine registrovana pom. blagajna na Dunaju.
Premnogokrat je čitati v katoliških časnikih poročila o obolelih, starih duhovnikih, nahajajočih se v veliki denarni stiski, ker so državne pokojnine teh ubogih invalidov, ki so večji del svojega življenja posvetili ljudskemu blagru, tako majhne, da duhovniki ne morejo ž njimi živeti svojemu stanu primerno.
Da se temu zlu potom samopomoči odpomore vsaj deloma, ustanovilo je pred 9 leti več duhovnikov dunajske in št. hipolitske škofije emeritsko društvo katoliške duhovščine,"registrovana pomožna blagajna na Dunaju. To društvo ima namen, da zavaruje v avstrijskem cesarstvu delujoče duhovnike rimskokatoliškega in grškokatoliškega obreda proti zmernim premijam za rente za slučaj starosti in onemoglosti.
Emeritsko društvo zavaruje za: 1. rastočo rento za slučaj onemoglosti (tarif I. a); 2) stalno rento za slučaj onemoglosti (tarif II. a); 3) starostno rento (tarif III. a); 4.) starostno rento v zvezi z rastočo rento za onemoglost (tarif IV. a); 5) starostno rento v zvezi s stalno rento za onemoglost (tarif V. a). Ti načini zavarovanja so najpopolnejši na polju zavarovalne tehnike, . in vsak duhovnik bo dobil med njimi vrsto rentnega zavarovanja, ki ustreza njegovim željam.
Če se n. pr. 30 let star duhovnik zavaruje za letno rento 1400 kron po tarifu V a do svojega 55. leta, dobiva, ko doseže 55. leto svojega življenja, od društva vsako leto 1400 kron, brez ozira na to, če je onemogel ali ne. Če postane med 40. in 55. letom onemogel, dobiva ravno tako vsako leto polni znesek zavarovanih 1400 kron med vsem časom svoje invalidnosti. Če pa postane onemogel pred svojim 40. letom, povrnejo se mu vse dotedaj vplačane čiste premije s 3% obrostnimi obrestmi. Za tako rento zavarovanje plačuje zavarovani duhovnik premije le do časa, ko postane onemogel, oziroma najdalje do svojega 55. leta v celoletnih, polletnih, četrtletnih ali mesečnih obrokih.
Emeritsko društvo upravljajo duhovniki in ga vodi v zavarovalni tehniki izurjen ravnatelj. Pri tem društvu je bilo glasom računskega poročila za 1. 1903 zavarovanih že 1598 duhovnikov z 869.000 kronami letnih rent. Iz vsake škofije je bil po en zavarovan duhovnik voljen kot zastopnik v odpo-slanski zbor, tako da morejo zavarovani duhovniki vsake škofije vplivati na društvo.
Emeritsko društvo stoji na zavarovalno-tehnični podlagi, v smislu zakona o pomožnih blagajnah se vsako leto oblastveno natančno revidira, ima svoje premoženje naloženo v vrednostnih papirjih pupi-larne varnosti, ki so deponirani pri c. kr. priv. kreditnem zavodu za trgovino in obrt na Dunaju in nudi na ta način največjo varnost. Tudi taki duhovniki, ki so že zavarovaei pri kakem duhovnij-škem škofijskem društvu, morejo se zavarovati pri emeritskem društvu. Vsprejemajo se duhovniki vsake starosti.
7. ozirom na majhne državne pokojnine naj bi noben aktiven katoliški duhovnik ne zamudil, zavarovati se pri emeritskem društvu za rento, ki naj mu služi kot dodatna renta k državni pokojnini, do katere bo imel pravico. Čim mlajši je duhovnik, tem manjša je premija, ki jo ima plačevati za rento.
Pravila in prospekte razpošilja na željo gratis ravnateljstvo emeritskega društva katoliške duhovščine na Dunaju. (Emeriten-Verein des katholisehen Klerus in Wien, I., Wipplingerstras.se 30.)
Prostovoljna prodaja premičnin na Raki pri Krškem.
V župnišču na Raki se bode dnč 16. svečana 1905 in če treba naslednje dni vselej od 10. ure naprej prodajalo na javni prostovoljni dražbi iz zapuščine umrlega
župnika gosp. Janeza Dolinar-ja
razno blago in sicer: par konj, par volov, 3 pare juncev, 4 krave, 1 tele, več svinj, žitne skrinje, razno žito, mrva, slama, vozovi, kočija, koleselj, sani, 2 pluga, 3 brane, približno 60 veder dobrega vina, 20 veder hrušovca, 11 velikih sodov, 5 malih sodov, 6 kadi, 2 mlina za sadje in razno pohištvo.
Premičnine se bodo oddale za ali nad cenilno vrednostjo in se morajo takoj plačati in odpeljati. Za kakovost se ne jamči.
C. kr. okrajno sodišče v Krškem
9. svečana 1905.

Prostovoljna prodaja zemljišča
se bode vsled sodnega sklepa vršila
dne 20. februarja 1905 dop. ob 10. uri
v pisarni dr. Frana Vok-a, c. kr. notarja v Ljubljani kot sodnega komisarja. Prodalo se bode dražbenim potom zemljišče vložno št. 42 kat. občine Gradišče hiša št. 19 na Rimski cesti v Ljubljani, gospodarsko poslopje in vrt. Dražbeni pogoji so pri sodnem komisarju dr. Vok-u v pogled.
248 3-1
358 3—1
Nnčelništvo.
Na dražbo!
Dne 13. februarja od 9. ure dalje in v naslednjih dneh se bodo v „Škofiji" v Kranju na prostovoljni dražbi prodajale reči iz	243 2-2
Mfidmarjeve zapuščine
kakor: hišna oprava, podobe, porcelan in steklo.
Dr. Fran Vok
c. kr. notar kot sodni komisar.

„Sporobanka"
Telefon 3081.
Ustiedni banka sporltelen
(Centralno banka čeških hranilnic)
v Pragi, Ovocna ulice štev. 15.
ustanovljena r ozirom na potrebe denarnih zavodov, katerim prinaša v
kupčijski zvezi obilo koristi.

Sprejema in obrestuje denarne
vloge na hranilne knjižice, blagajniške nakaznice in v tekoči račun, kar najugodneje ;
Eskontuje menice, brez razločka ska-dence in višine appointov, pod ugodno mero vladajočih denarnih razmer. Leta 1904. je banka eskontovala za približno 51,000.000 K menic.
Transagira vrednostne papirje, ki uživajo v Cislajtaniji pupilarno varnost, 'glede na njih nakup, prodaj, lombard, inkassa in dr.
Dovoljuje posojila okrajem, mestom, občinam in drugim korpora-cijam, ki uživajo. po javnem pravu pravico pobirati doklade in sicer posojuje proti amortizaciji v dobi 6. do 50. let s samo 4 % obrestmi in pod najugodnejšimi nadaljnimi pogoji. Leta 19u4 je banka preskrbela K 9,286.000 sličnega posojila.)
138 1—1
Intervenira pri stavbah dri. poslopij in stavbah javnih korporacij tako, da tozadevna letna splačila zanesljivo kapitalizira, in da celo pristojno vsoto izplača takoj, ko sprejme dotični plačilni nalog. Transakcije te vrste izvršuje na podlagi svoje emisne pravice, in njeni ugodni oferti omogočijo tudi najugodnejši proračun nameravane stavbe.
Izdaja 4°/0 bančne zadolžnice, cen tralne banke čeških hranilnic, s kuponi 1. majnika in 1. listopada vsacega leta, v svotah K 20.000, to.OoO, lOoo, 20o in 100, kateri titri so prosti rent nega davka ter vseh druzih pristojbin in uživajo v Cislajtaniji pupilarno varnost.
lianka dopisuje s strankami v jeziku

stranke.
Ravnateljstvo.
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
-jevo
preizkušeno dobro in odlikovano
juhno zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus.	909
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h da\je.)
Razpis službe.
Kreditno društvo v Kranju
razpisuje službo 2is 3-3
tajnika.
Službo nastopiti je takoj in se bode plača določila po dogovoru. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje kreditnemu društvu" v Kranju, katerim naj prileže izpričevala o zmožnosti in dosedanjih službah.
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-19
^ V Rim!
Romarski vlak preko Padove, Loreto, Asisi. Odhod z Dunaja dne 22. marca. Vstopi se na postajah: Dunaj, Amstet-ten, Selzthal, St. Michael, Beljak, Pon-tafelj. Cene z Dunaja, vst. hrano: I. razred 420, II, razr. 286, III. razr. 184 kron. Priglasila le do 19. februarja.
Natančne načrte poillja na »hteio odbor za romanje t, Rim bratovščin« Mihaela, JtunaJ, I., Singeratranae 18. 260 1—1
20 stanovanj
srednjih in velikih, opremljenih z vsem kom fortom, največjim luksusom, električno razsvetljavo, kopalnimi sobami itd.
l|Qr* SOtT se odda v najem.
Poizve se v zalogi I. kranjske odlikovane tovarne glasovirjev, Ljubljana, Dunajska cesta št. n, ali pa Šelenbur-gove ulice št. 6, vrata št. 6.	265 1
Naprodaj je hiša
f z malim posestvom in velikim
i vrtom na Dolenjskem, dve uri
f od Ljubljane, blizu kolodvora.
Več se poizve na Glincah pri Ljubljani št. 141._ 241 3-1
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
Franc Čuden
urar in eksportna tvrdka, zaloga srebrnine in zlatnine, delničar ,.Družbe prvih tov. ur ,,Union" _v Genovi, Glashiitte in Bielu,
priporoča svojo bogato zalogo
ženinom in nevestam.
Vsakdo n«j zahteva najnovejši cemlnik zastonj in poštnine prosto. 256 52-1
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooo
' m :
Najcenejša pot za zdaj!! §
„RED=STAR=LINE"!
v Ameriko
O preko Antwerpna v New* Fork, PMladelphla.
SST Gld. 100— za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzopamikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
-Rdeče zvezde"
mt
U il; • i
o o
O O O
O
o o o
Za zastopstvo „Rdeče zvezde": O
Ivan Nep. Resman. §
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v A da pieslouite pravočasno
Klet aii skladišče
odda se v najem s 1. majem 1905. v Spod. Šiški štev. 21. prostorna in suha klet. pripravna za kakega vinskega trgovca ali tudi za kakega drugega obr • tnika. Klet ni nič v tleh, je brez stopnic , in je pozimi topla in poleti hladna. | Več se poizve pri
Valentinu Gregorec
158 3—3	v Mengšu.
O O
OOOOOOOOOOOOOOOOO
O	35 51 Q Pn nas Prvo iu zadnje.	Red Star. Q
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
torek dopoldne H
na barko v soboto zjutraj. NaSt parniki —	O
Finlaud Kronlaud, Vaderland, Zeeland vozijo	Q
d>> New Yorka osem dni. To je prii.ito. Uljud-	3?
nost, snaga in zdrava hrana je na njih	Q
Pasti
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanskt sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26 - 22
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Knjigarna
J. Krajec nasl
v Rudolfovcm
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida,
i. n. m.
IV.
v.
VI.
VII.
vin.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
zvezek: Ljudevit Hrastar. - Golobček, Posl. P. Hugoiin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugoiin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jagnje — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
Pirhi. - Ivan, turški s6ženj. Krščanska obltelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščlna. — Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-— žemo v primerno obliko.	—
mir Pijte
Klauerjev
»Triglav
oajzdravejši vseh likerjev.
5441 50-140


ffljfraHifairni kiaUaa
M VMHVw Tin TI TH»ni<»I»II>W.W
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseb boleznih
II
ari protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstne za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Itvireb: Giesshubl SauerbruniL
2*lez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih vari.: Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vach lekarnah veSjlk - umeriiekib prodajalnicah in trgovinah t jestvinatni is ooin
Zaloga pri Mihael Kaetner-ju in Pete' Lastnik-« v lioljani	32 52-5
f
Sprejmejo se takoj
dva pomočnika
vajena trgovine mešanega blaga, 344 3—3
ena prodajalka
katera naj bi bila tudi zmožna v kontoar-skih delih. Solidni imajo prednost. Vstop takoj eventuelno tudi v šestih tednih.
Rudolf Zore Jesenice (Gorenjsko.)
A. Kraczmer
IJubljaii«, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in sa- stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno ln taraiunavajo najcenejše. 1517 52—2 2
-f mi
■ 7
Zgodnji krompir,
beli amerikanec in rožnik, tudi kislo zelje, repo in čebulo, kupuje po najviši ceni
Jožef Leuz 242 3-2
v Ljubljani pri novem Fran Jozefovem mostu.
Priporočam se slavnemu občinstvu v izvrševanje	122 8—2
kleparskih, galanterijskih in stavbinskih del 000
122	kakor tudi	8-6
strehe na zvonikih in strelovode 000
000 po najnižji ceni.os)e»
Karol Heuman, SScVVor

pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno	§<
petje v cerkvi, šoli in doma	|j
je in obsega na 200 straneh do	fc
80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke	gj
mašne molitve in trojne litanije.	g
© e n a i	S
mehko vezana 60 vin., lično v platno	gj
z rudečo obrezo 1 K, šagrin-platno z	£
zlato obrezo 1 K 40 vin. - Po pošti	£
10 vin-več- (S^^^^S)	S
Izšlo je tudi „Spremlje*ai»je k	j.
ljudski pesmarici". Dobi se samo	<
vezano in stane 4 K.. — Po pošti 30 v. več.	£
Naroča se v prodajalni „K<itoli3bei?a	£
tiskovnega druStva" v LJUBLJANI.	j.
»Ljudska pesmarica" naj bi našla pot	g.
-S v vsako krepostno družbo, v vsako	g
55 SbJs^OkčSSS družino! g^sgoS^®	p
»Ljudska pesmarica" je odobrena in	£
■-♦•i priporočena od petih knezoškofijskih	g
ordinarijatov.	g
\
Proda se lepo
vinogradno
posestvo
v najboljšem stanju, 15 min. od Celja, katero meri 24 oralov in sicer 2l/, orala rigolanega, z žlahtnimi ameriškimi trtami zasajenega vinograda, 7''s oralov dobro zagnojenega sadnega vrta in 14 oralov dorastenega gozda. Redi se lahko 4-5 glav živine. Cena 9000 gld. Polovica lahko ostane vknjižena. Ponudbe pod »H 15" poste restante Celje.
159 3-3
| Kamnosek |
IGNACIJ ČAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 52—35 _

i i
m
1
m
m
Kapljice sv. Marka.
S///S///S/S,

Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za O notranje in zunanje bolezni. O

Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike m male gliste
ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radite«a manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši Dobiva se samo: fl\estna leKama, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg it. 36, DOleg cerkve su. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4— K. L 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8'— K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11-— K. 1
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčic, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustan^UenaTTIŽo: MeStllll MPO, ZiM	1,13607
191 20—2
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.

I
M
H
f.
i
i
m f
I
MlMMIl
Zaščitna znamka: „Sldro"
Liniment, Capsici comp,
Nadomestek za
paiii-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo 5 cena 80 v., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, nsy se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko »Sicro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
, RICHTERJEVA LEKARNA rpr^j k „iiatem levu" v Pragi	V/
Elizabethgasse štev. 5 nova. D n«biu raipoiltjanf' •

rSsrt"///''/""""*
m
Odlikovan
z {lato kolajno In častno diplomo
v Parizu.
479 95
4NT0N PRE8KER
za rezanje stekla
Nad 10.000 komadov O v zalogi. O
Vsak komad je zajamčen.
Razpošiljatev tudi posameznih ko= madov po povzetju.
krojač v LJubljani
Sv. Petra cest« 4t. K
»c priporoča preč. duhov*č>» v iidelovanje vsakovrsts«
duhonnUKt oblafc*.
Iz trpsžaeoa I« »olldnes« bl*t>i p« alzkih oenah
Opozarja na velike svoj. zalogo
= Ugotovljene obluk»
posebno na havelok« v n»| večji izberi po najnižjih cenil
po K 1*80, 240, 3-, 4 -, 5"-. 6-, 8.-, 10-, 15'- 20-- 30-— ANGELO CASAGRANDE v Trstu, Portici di Cbiozza l.Telef.994.
Originalne tovarniške cene.
221 52—2
naznanilo in priporočilo.
Oblastveno koncesijonirani vodnjaški mojster Jakob Janež
naznanja slav. občinstvu, da se je preselil z Dolenjske ceste 27 v Radeckega vas št. 12 ter se priporoča v obila naročila.	214 3—2
226 3-3
rgouskegn pomočnika
0 špecerijske stroke 0
sprejme A. Sarabon v Ljubljani. b 0
Ernest Hammerschmidte nasledniki
Madile, Wutscher & Ki
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6.
Velika zaloga EK^Eft
1122 10U-65

Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z ve* ko K00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga n godbenih reči
Hanns Konrad
toT&rna ta ure Id lifoina trgovini Most St. 955, Ceiko
etiifltelj aulformadtrilUiga draštn ielmigkfii uraom h S ' Pri nakupovanju S
IS == suknenega =
*	in manufakturnega jg ===== blaga =====
JU se opozarja na tvrdko
*	H LIGO IHL
jg	v Ijubljani
H Špitalske ulice štev. 4. ft
£	250 52—1
jjg Velika zaloga »
$ suknenih ostankov.
Iščem za župnišče na deželi izurjeno in pošteno	236 3—2
kuharico -m
katera bode imela tudi primerna dela opravljati. — Mesečna plača po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti uprav. »Slovenca'.
Dr. Ivan Orožen, zdravnik u Ljubljani
daje na znanje, da je otvoril na Turjaškem trgu št. 4 v prvem nadstropju svoj lastni
ortopedično - zdravilni zavod,
v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, nejednake rame, skrivljene, ploske in čokaste noge, nejednaka ledja i. t. d.	185 4—3
Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabranijo taka pohabljenja. (Proste vaje in vaje na aparatih.)
Masaža za odrasle. Vse to se bode izvrševalo pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. dop. in od 2.-3. pop. v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadstropje.
PrM* -ni. 1. -Ik. remoatoir • or» ■ 8 t m .»onftopf patent t trpetnem is ]«1fbotf£» moja ■ eleR. Terlllco U* 1» priveskom, komftd —
'fu't?Mu' or|H OTA sCŽS-Č^C
o li alk- S1"' £ JU' i

[Franc Jožefov grenki vrelec
,pravi reprezentant kislih voda".
1049 15—12 V. medc. oddelek splošne bolnišnice na Dunaju.
1
Važno! z« Važno!
gospodinje, tvorce ia žiTinorejce.
Naiboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezi I a vsake vrste, sredstva za desinfekcjjo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—30
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija jlnfon Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poitnlne prosfo
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino,optišklmi stvarmi, godbenimi avtomati itd.9»2 52-40
Dietingerjev nasl.
Teodor Fehrenbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl, rem. ura od 1-80 gld., srebrna rem-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. hvrsajajo 39 tadl vsa v ta stroko spadajoča popravila natančno, vestno ln jako osno.
:
Optični zavod
Fr. P: Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—30
Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
^hližŽžfldbždbliiSSilli^i
Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G.Auerjevih dedičev
0 pri ..belem konjičku" 0
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-Q O lidno ceno. O o
J. Spunt, gostilničar.
155 52—3
o ♦
!
„ . I
fc IScKutzmarke -3 A ^
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =
1012 Patentirana v 30 državah. 52—36 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrsto strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cementnln, Gline« pri Ljubljani.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nucina
[zak. zajamčeno) 1098 52-34 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri F'. Vite K U a 0>mp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja. ■P——illlUi IIIHIIH
Pivovarna d. PER LE S
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno marčno pivo
———— v sodčkih in steklenicah. —-—
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let)
Fr.$
1009 52- 36
apevc
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno - voščene svete
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škaiib v poljubni veli
kosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno lo pošteno postreči.
IiJUSliJAfl A,
Prešernove (Slonove) ulice it. 7.	Perlesova hlia
1600 64—21
Valentin Golob
(pr. Andr. DruskovlčJ Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnino -- priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega = izdelka.
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. m
Postrežba točnal Cene zmerne!
Založnik zveze avstrijskih o. kir. dtržavnlh upadnlkov
oooooooooooooooo
O D ,	OO
g Prva domača = oo slovenska pivovarna §P
G.Auerjevih dedičev
§ Ljubljana, Wolfove ulice 12 §1
priporoča slav. občinstvu in spošt. go- Q( stilničarjem svoje izborno marino In Q| na bavarski način	qi
= varjeno pivo = Q(
Odlikovana na razstavi živil v Parizu ©( z najvišjim odlikovanjem grand prlx in q 1008 zlato kolajno. 52—36
g Ustanovljena leta 1854.
sCtouGO
oooooooo
NERB*Bfly-Jev
podfosfornokisli
apneni* železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
mr prsni sirup
je slez odstranjujoče ln kašelj pomirjajoče sredfttvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavmije in posprftuje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as mlllranl obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje ko»tl, ker ima v sebi fosforovo apnrno sol.
Cena eni steklenici Herbabiij jevegu apneuega železnega sirupa K 2-fiO, po poŠti 40 h več za zavijanje.	2017D 14—4
Svarilo!
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-
--— redbe našega že 35 let
obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „IIerbabiiyje» npneuoželeznl strup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje In glavna razposlljatev: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzigkelt"
Wlen, VII« Kaiserstrasse 73—75. Zaloga skoro v vseh lekarnah. -Sji^
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, 1. Mavr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; Beljak: L. Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. Elsiisser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schtvarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst: Volšperk: I. Huth. 1968 18-8
ff
priporofia nmiovt»?.ci>
vi^i t m i e
iir« ank) "»ul
OQL*SI
MEW-Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski c» lini ter je velika tovarna srebrnirv prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moč? Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pr. šiljam torej vsakomur sledeče predmet-le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nes
ŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic h
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni* žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavni; žile;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal niča za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal niča za mleko;
6 kom. ang. Vlkforla čašlč za po<f klado;
2	kom. efektnih namiznih SVeČnlkor i kom. cedilnik za čaj; i kom. naj fin. slpalnlce za sladko*
42 komadov skupaj samo ji d. 6'6£
Vseh teh 42 predmetov je popre stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni gld. 6'60. Am» ričansko pat. srebro je znano, je skoa in skozi bela kovina, ki obdrži boji srebra 24 let, za kar se garantuje. * najboljši dokaz, da leta inserat ne tis melji na nikakršni slepariji, zavesi jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi biiU blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krascs garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitofanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 37
A. HIRSCHBERG-<|
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag
na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znesek naprej vpošlje. ' * Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).	> Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jak tadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolks S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljoi
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jakt koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški idiavnii,
S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zadovoljen — Mih&el Kov j ff-vitf, ravnat p imo n uradoi p,ež pri v adi v Sarajevu. — Sarajevu 22 oit 19j4

l Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana.
6 mesecev na polzkušnjol
3 mesece krediti Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja sveto vnozn&ni, tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20--19
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno aeo-rlkansko, antlmagnetlško, sistem
Samo
fI.2-25
Roskopf=patent=rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
v črnem imit. jeklen. ali ni-kelnastom okrovu, pat. email. kazališče, $6 or idciiSo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futeraln iz jelenine, z nikeln. verižico ' , ; in privesk m 'za ceno gl. 2*26, "J 3 komadov gl. B-50, U kom. -i u (?1 12*60. let, ni-H ■/. dvojnim !4>. pokrovom gl. 8 50. Cene «1-"lic »''ra ^Hoskepf - ur«, brej S^,"^/. plombe, kakorine prodajajo . mali orarjl In trgovci, ko-^ ' ' —d Rl. 1 76-
■ m'.-"	Denar nazaj! ali
zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti pov/etju ali e se denar pošlje naprej.
Prva tovarna nr
v Mostu (Briix) St. w 1099, (OeSko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec.
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in sre brnlmi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki t. nad 600 slikami se mi 7». htevo pošljejo grutis ln franko.
^ /K »K/K ^K ^
s AVGUST REFK ^
^	M«»«a a-» a-
Sj^	LJUBLJANA (v Trnovem)
W izdeluje, prodaja in popravlja vsako- ^^ — vrstne —
/K	m o » :bs
po najnižjih oenah.	^
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode.
»n »n /ZVTVTVn	/n «n /n -n ^ ^
Tisoče zahfal

nih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thlerry -Ja bal-zamu ln oentifol. mazilu kot neuadomestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobč knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. : 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 15.— franko z zabojem lončka centifolj. mazila franko z zabojem K 3 60. Prosim nasloviti na
lekarnar A. THI ERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—15
vred itd. 2
'/--A .V>
m trn mm mm tm mm mm
mm m
m
----A
LLKantz-a
v Ljubljani
priporoča: pristni rienl, pae-niinl in mlečni kruh, pecivo h kavi, brloohe, orehove ln makove roilike, vanlllskl ln fried-rlchadorfaki snhor i. dr.
1051 52 - 37 Na dan Štirikrat sveže pe-olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne
7—■
'/!> S/
km im
Dedno najnovejši
gramofoni
kakor tudi plo$če v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
1059 100 - 69
Rudolfu Weber,
urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda tfribarja.
Prodaja s• na obrok*. — Star« ploH» s* 3omenjajo.

Cepljene ameriške trte
lepo zaraščene in dobro vkoreninjene in sicer: Laški rizling, mali rizling, traminec, silvanec, bela in rdeča žlahtnina, portugizer, moslavec, muškatelec in Wildbacher
priporoča po nizkih cenah: fran|0 Thaler, vinogradnik pri Št. Ilju v Slov. goricah. (Št^j.) Naročila sprejemam že zdaj.	2140 16—6
P. n.
Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem otvorila
prodajo pristnih vin
belo, liter po.....
Delo 11. vrste, liter po. . črno, liter po .... muškatelec, liter po . .
Za mnogobrojni obisk se priporoča
v steklenicah in sicer:
28 kr.
H
M
M
146 3—S
Marija Hlrschmaaa murnom ume na grad a s.

v,
HAMBURG4MERIKA
Iz Ijubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-23
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
trtrei irtog*
Izvrstna sigurna vožnja zbrzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
mn■
m ^ C — « 3 ^ tiff
I ^ilfl
II
■n 279
1
C N§ S. rn 3
5 O3 > *
I - > ~
k Ea U) PC
I :y: o
I	00 m <
II	I
; ^ 2. _ S.&3S * ^
o
i S«
ere » c
pnT
3 -.»» >
—	3 ** rrr/ n.3-» 0
B O &	«	t
Cui.1-
K- o E.S ra q ^ N " cr
° S« a =•	* S.1'
»	o E - -O iS
3 N O" o —• • tj ^ i. o. M. 3
—	3 ' Oi-a" IfiROjo ioJS. U fi)
oSa3 « 5 K-3-S P m 3 (O
•	3	o n C	w p
|B i
IgH* li^f 81 S
?tr»o BS.I B ".S- 3
f
Iz IjuMjaiie v Iew lork
Brzoparniki: „Kalser Vfllhelm II.", ..Kronprlnz VMIhelm", »Kalser Wllhelm der Crosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
1361 27
Kduard Tavčar, Kolodvorske ulice 5f. 35
nasproti stari , jljlerjevl gostilni.
POZOR! Gasilna društva POZOR!
Za nabavo potrebščin za gasilna društva
kol službene obleke, čepice, znake, cevi nahaja se tvrdka 174 6—3
I. S. Benedikt
ne več na Staremu trgu temveč v Prešernovih ulicah v novi zgradbi „Mestne hranilnice" v Ljubljani.
Znliunla in priporočilo. ^
Ob priliki svoje preselitve v novo gostilno v hiši gospoda Franceta Čudna v Sodnijskih ulicah št. 6,
katero otvorim na Svečnico t. I., zahvaljujem se stem vsem svojim dosedanjim gostom, osobito stalnim, za iskazano zaupanje ter jih ob enem najvludneje vabim, naj mi ohranijo to zaupanje tudi v novih lokalih.
Posebej se pa priporočam gospodom sodnim uradnikom, odvetnikom in vsem onim, kateri imajo posla na tukajšnjem sodišču ter jih opozarjam na svojo priznano kuhinjo, v kateri se bodo dobivala redno sveža gorka in mrzla jedila, na vedno sveže najboljše marčno pivo in na lina štajerska, dolenjska in istrijanska vina iz najboljših goric.
Z odličnim spoštovanjem fl^ UjJjg^ gostilničar.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prež. duhovščini za
izdelovanje cerRveniR
para-mentov.
239 26—
i T
kdehije oele ornate kazale v vseh liturgifinih barvah, pluvljale, obha-Jllne borze, itole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor ae glasi naročilo, v svilnatem in zlatem reze nju. — Izdeluje tudi bandera ia baldahtne ter izvrSuje vsakovrstno ee r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudijado-voljno prevzame.
:...............................••••■................... Preje- Gradišče št 1
\ Stanje vlog 30. nov. 1904: i ,V Kontrresn! t' ' ! Dcnarni Promot 30-nov- I
j čJ 10 milijonov kron. j	£Tn7d"tr | 11904: čez 42	j
Najboljša in najsiguFnejša ppilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
4'fc
0
brez kakega odbitka, tako, a sprejme vložnik od vsacih vloženih U 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. novem. 1904: K 10,986.128-71. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,900.883"08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poitnohranilnifne položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. januvarja 1904.
Dr. Ivnn SusterSlč,	J»«lp SUka, kneioSkoli|skl kanceiar, 2—14
predsednik.	podpredsednik.
2047 20	O 'l b o r n i k i t
Josip Jarc,	Anton Belec,
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, pod|etnik In trgovec v St. Vidu nad Ljuhl|ano.
Dr. Andrej Knrlln, Karol Kausche«,	Matija Ko I ar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v L|ubi|ani. iupnik pri D M. v Pol|u
Frančišek Leskovlc	i\«rui r muh.,
zasebnik In blag. Lj. pos. tovarn, in pos. v L|ubl|ani.
Knrol Pollak,
Greg. Slibnr,
župnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. trg. in obrt. ib. v L|ubl|anl.
Dr. Aleš USenlinlk.
profesor bogoslovja v Ljubljani.
Ustanovljeno /. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna fn prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brafa Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52—>3
4S9-* 11 11' " «3XEMB I III 11
f Gospodične 1
g katere se žele izobraziti v šivanju g D in krojnem risanju sprejema u
\ Frnnla Jeslli, Ljubljana \
Stari trg ftev. 28. io-?«
«dBr
1055 52—35
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
'kVCOff
bStODKS«
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
itvoholes m šiualnili stroieu
rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
1 Lastna delavnica za poprave.

60 52—5
Ivan Jax in sin
trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
JOSIP WEIBIi
J. Spreitzep-ja naslednik Ljubljana, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: il8no omneije na st*o], obhajllne miz«, o^caje na mivodvonu, obmejno omveije, važna upata, balkoni, vevande, stolpna kulže, štedilnik«, strelovode, železna okna, železne stveine stole itd.
Specijaliteta: vaijism zastovi in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
Zaradi popolne opustitve modne trgovine A. Primožič, Ljubljana, Mestni trs 25
prične se prodaja zimskega blaga v soboto 4. februarja do 1. marca 1905.	1010 52-49
K prostovoljni prodaji pride:
modno volneno blago za dame, barvani in beli pike bar-hanti, svileno blago za bluze in obleke, šerpe, en del francoskih batistov, sukno za salonske obleke, kovtri svileni in volnati, razno perilo, preproge (tudi za oltare velike) in postelne garniture, plašče za dame (Brunnenmantel), površne jopice, ena partija lodna 115 cm široko po 39 kr. meter, enako ilanele po 14 kr. meter in še druge reči. — Ogled ——— prost. ———
208b 12-4	12. januarja 1905.
Gospodu
le kar ju Piccoli
Ljubljana,
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaših izbornih salmijakovih pasti!.
Velespošto vanjem
Julija Milischka, Dunaj XIV.U, Ooldschlagstr. I.
Vsak dan sveže
pustne krofe
Slaščičarna
Jak. Založnik
Stari trs Zl. Mestni tri 6. Sv. Petro cesta 27.
33 14
rodpitana ima v <»lcf?i nairaznovrstcejSe rp<žno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvna plašče, kasule, phiviale, dalmatike, ve-lume, albe, koreteljo, prte itd
ffciofc vse, kar se rabi v cerkvi pri službi bcžj,. — Prevzeiu.i radi teženje, pienovljenje sture obleke in via popravila, - Izdeluje ročno in poSteno po najnižji een? 'tmndera In vso drupo obleko.
Free&Rtite gospodo prosim, aa h blagovoli; pri naiotiilil; oiitati na domačo tvrdko tet ne uvaiujejo tujih tvrdk, dr»-nte\ w potujočih .».gfnrov.
ikgoiavljaje hitro in >saj| oitenejic pe*'>režbo 1/. najnižje osne, zatajuje, da boce .hvale; n& tudi za cajmanjši naročilo. Sajodlič te i b ■)< tovinjam s^ p iporco 1565 J6 9
Ana Bofbsuer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, urtdja n posode
v IJnblJani. Wo lfo ve cJice 4,
pr Novosti
^ modnega ^ svilenega blaga
1647 19
m
največja izbera
pri
&¥4
Alojziju Persche
Pred Škofijo st. 21. I<j ubljan a.
Zahtevajte prn nakupu
671 60-4 •
V4
chieht-ovo štedilno milo

Ono je

zajamčeno čisto	Kdor ho6e dobiti zares jamčeno pristno,
in brez vsake škodljive primesi.	Perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da
~ ^	^	bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in var-
izvrstno.	stveno znamko jELEN«
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
■»M«	.trtfb. V*'>
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod