5. številka.
.. S điBOlt'
Z aja »»krat aa dan. razun aeđalj \m r**ntkov. ob 4. uri xvećer.
Nar«£atna ittaDi :
ca celo leto ........	24 kros
za. pol leta.........33 „
za &trt leta................( B
zr en meneč ...............3 kroni
.»ročuino e plačevali aaprej. lds na-'■*'>€ hre* prUr.ftene naročnine k« aortvi ■e .»sira.	•
' i tobakarnah v Traiu »e prodajajo po-
Ms zae Številke po ti siotick (3 nvč.i; lir« Trata pa po 8 stmink {4 ave.)
Telefon fttv. Hlil.
Trst, v sredo 8. januvarija 1902
Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Tečaj XXVII
T edinosti je mož!
Offlaal
•• računajo po vrstah v petitu. Za »eč-ktstno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo urednlltvn Nefrankovam dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije lu ofclane sprejema ■prsvaifttvo. Naročnino in »glasa ja plačevati loco Trst.
(jrednlfttvo lu tiskarn* se ualiajata V ■lici Carin ti a Siv. VI. prnr uiltto, ln ■prejemanje Inseratov v ulici Molim piccoio fttv. 3, 11. iia«it*ii.
*Jajatelj in odgovorni arednik Pran Gbdn ik
Laatnik konaorcij lista Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Epilog
k -estavkom ..»varnost razdora na Slovenskem".
I.
Kdor le količkaj pazljivo zasleduje tok dogodkov, ki se zdaj vrše v veliki politiki, ta mora razvideti, da se pripravljajo veliki in važni dogodljaji. V makikateri prejšnjih doh se je v malo letih izvršilo toliko vojen in se bilo toliko bojev. Razun Avstralije so se nahajala v noveje čase bnjoa pozorišča v vseh ostalih delih sveta.
Stare sestavine se rušijo, nove Bi gladijo pot, hodisi da jim je nagon temu gibanju gmotna stran, ker je v starih mejah premalo ekzistenčnih sredstev, ali da jih goni kakov tudi nazovi-idejalni smoter. Popolnoma res- ; nične so hesede Frana Podgornika v zadnjem članku njegovih duhovitih in plemenito srce kazočih razmotri vanj : »Nacijonalizem v smislu imperijalizma v 1 a «1 a danes prek in prek; vse struje in stranke velikih narodov se podrejajo danes — nacijonal-nemu stremljenju itd. itd.« To se vidi že v obči svetovni politiki in to zapa-raino mi Slovenci tudi v drugih avstrijskih narodih, ker jim narekuje naraven čut, da se bližamo važnim dogodkom. Vsaki narod mora skrbeti za to, da je pripravljen na vse even-tuvalnosti, da ni obnrmogel v najvažnejših časih. Ni ga naroda v Cislajtaniji, ki bi bil v bolj nevarnem položaju, nego smo Slovenci. Ko na močne Cehe pritiska naval Germanije, nam Slovencem sedi na tilniku še poleg Nemcev tudi zviti Koman ! A vlada, v svoji kratkovidnosti, povs|>ešiije oba naša nasprotnika.
Nacijonalizem v obliki imperijalizma, kakor se širi v Evropi, pa je eminentna nevarnost ne parao za Avstrijo kakor cesarstvo, ampak tudi za posamične narode. To so med avstrijskimi Slovani izpoznali naj|>oprej < 'ehi, zato so tud; njihovi voditelji povzdignili glas |>o zjedinjenju ! Taka dejstva se j>onavljajo v zgodovini. Tacitus, opisujč stare Germane, navaja nad tJO imen germanskih rodov, ki so živeli neodvisno drug polesr druzega. Vedno dalje proti severu razprostirajoči se K;mljani so pa prisilili Germane, da so se začeli družiti v veče skupine, katerih so imeli pozneje štiri.
Tega se vsaki človek lahko uči iz zgodovine in zgodovina je učiteljica narodov. Kako velik je prepad v nazorih čeških pleraenita-šev in ooih socijalnih demokratov : na zunaj pa vendar nastopajo Cehi jednotno.
In Slovenci? Morda od 1*48. 1. sem n:
bilo tako kritične dobe! In vendar niso Slovenci v drž. zboru še nikoli delali tako slabega "tisa kakor ga delajo zdaj, ko so razkropljeni v tri skupine. Opetovano se je že povdarjalo, da velika načela, svobodomiselnost in konservativnost, se ne bodo reševala na Slovenskem : pa vendar sti ti načeli tako razpalili stranki, da se rodni bratje pobijajo kakor najhujši sovragi za to —fato morgano, ne zavedajoči se, da na ta način pripravljajo poti najhujšim sovragom !
Kvropska, ali bolje rečeno : berolinska diplomacija je balkanske narode v teku 25 let tako vpregla v gmotno zavisnost, da so blizo denarnega poloma in vendar imajo Bolgari in Srbi svoje parlamente in določujejo kolikor-toliko svojo usodo. Srce se krči rodoljubnemu Slovencu, ko vidi, kako v Slovencih zaslepljena strast deluje za ptujca !
Veliki rodoljub in veliki mislec Fran Podgornikje v 14 člankih z naslovom : »Nevarnost razdora na Slovenskem« objavil svoje misli ; ocenjeval je obe stranki zelo mirno in blagohotno, opisoval njijine slabe in dobre strani ter pokazal, kje je ta ali druga napravila usodne ]>ogreške ! Kdor je pazno zasledoval članke v Podgor-nikovem »Slovanskem Svetu« v poprejšnjih letih, se lahko spominja, da je on o pravem čaBii opozarjal na taktične hibe, ki so jih storili Mladočehi tu in tam, in da so seti opomini izkazali kakor opravičeni. Ne samo Podgornikov prirojeni mu bistri um kakor ga je kazal že v dijaških letih v Gorici ; ne samo globoke znanosti na polju slovanske zgodovine, ampak — kar je najvažnejše — njegovo mnogoletno občevanje z najvećim slovanskim politikom, kar jih je imela Avstrija, z Dobrjanskim, vsposoblja Podgornika, da moramo njegovim izvajanjem pripisovati največo važnost!
Politični pregled.
V Trstu. jan. 1902.
Deželni zbori. Jedini deželni zbor, ki je še zboroval, Niže-Avstrijski, je bil včeraj odložen, dovolivši Bkoraj soglasno mestu dunajskemu, da more najeti posojilo 285 milijonov kron.
Shod krščanskih socijalistov Dn naja in Niče Avstrije je bil dne 6.
jan uvarja na Dunaju. Med drugimi sta govorila tudi princ Liechtenstein in dunajski župan dr. Lueger. Prvi je trdil, daje sedaj
P O l> L I 8 T K K	3
Krošnjar.
Mika. — Priobčil D. Ivanov.
Krošnjar se je črez nekoliko casastresnil iz svoje zamišljenosti ter zopet prižgal smotko, ki mu je bila ugasnila med tem. Še dolgo časa ni spregovoril niti besedice, temveč je le nervozno in naglo kadil smotko, puhaje dim v goreči konec iste, da je pepel odleta-val po mizi ter ogorek jasno zažareval. ( elo se mil je o tem nagu bančilo še bolj, mali ustnici pa je tako stiskal, da sti zginjali -kora j popolnoma meti brkami io brado. Očesi sti mu čudno lesketali; sedaj ju je stiskal, kakor da gleda pred seboj grozne prizore. Nijedna mišica na obrazu mu ni mirovala; vsaka je igrala svojo posebno ulogo v tej čudni, nemi igri obraza, razora nega od starosti.
Slednjič je uprl va-me svoj ojstri, prodirajoči pogled.
»Dolžan sem vam še kone>? stavka — je dejal na-to — ne vem, čemu oem ga bil
zaprioel, ali, ker sem ga že pričel, naj ga tudi dovršim :
»Dohodki niso namreč nikoli zadostovali njej, moji ženi. To je: |>otem, ko so se povečali, so jej že zadostovali, ali potem jej je primanjkovalo družbe... Vidim, da me ne umete prav, ali, ako vas ne bo dolgočasilo, pojasnim vam nekoliko natančneje vso stvar«.
»Prosim, zelo me bo veselilo«, sem mu odgovoril na to.
»Torej čujte! Se nikdar me ni nikdo vpraševal o moji minolosti in še nikomur nisem ničesar pripovedal o tem. Čemu tudi ? Saj nisem imel nikakega povoda, da bi druge mučil s pripovedovanjem stvari, ki ne brigajo nikogar, kakor pa nimam tudi nikakega vzroka, da ne bi jih povedal vam, ako vam to ni ravno nevšečno.
»Ko sem se bil jKiročil, bil sem v službi pri neki veči trgovinski tvrditi. Dobival sem dovolj plače, da bi bila se soprogo lahko živela, če tudi kolikor toliko skromno, a veudar srečno. Ali ona ni znala ceniti domače zadovoljnosti in sreče. Moji dohodki so jej bili premajhni, da bi zadovoljevala svojim
veljavna ustava omajena in da so dnevi parlamenta šteti.
Poslanec Lueger pa je izvajal, govorč o vnanji politiki, jako jako pametno: da mi smo navezani na Orijent, na Balkonu da so tržišča za našo industrijo in dolžnost da je torej vsaki misleči stranki in zdravi a v-B t r i j k i politiki, da si tam zagotovi taka tržišča ! Ali to ne gre tako, da se kje snidemo le s kakim kraljem ali knezom. Na balkanskem poluotoku bivajo mnogi narodi in pri narodih treba začeti in zasnovati blagonosno politiko!
On je iskren pristaš zveze z Nemčijo, ali želel bi nujno, da se nemške države ne bi utikale v avstrijske notranje stvari. To daje mednaroden škandal, kakor v Nemčiji podpirajo gibanje »Proč od Rima« v Avstrji. »Gospodje nemški bratje naj pometajo pred lastnimi vratmi, nas pa naj dobrohotno puščajo pri miru !« — tako je zaključil govornik.
Bravo ! Izborno ! — g. dr. Luegcr. To je bilo enkrat pametno in pošteno. Samo tega si sedaj ne moremo tolmačiti, kako so mogli krščanski socijalisti vztrajati, in kake d.* so še danes z jedno nogo in morda celim srcem v tisti parlamentarni kombinaciji, ki se je nazivala nemška gemeinbiirgschaft, kateri so na čelu ljudje, ki nočejo pa nočejo dopustiti take vnanje politike, ki bi na Balkanu po-števale narode, to je: njihovo čutstvovanje, njihove krvne, narodne in zgodovinske tradicije, marveč hočejo ravno, da naša vnanja politika bodi oprta le na dve očesi kaKega Milana ali Stambulova nemilega spomina! In ki nočejo pa nočejo dopustiti take notranje politike, ki bi vzbujala zaupanje in simpatije med onimi narodi na Balkanu, kjer naj si naša industrija išče tržišča. — Lepo je in z avstrijskega patrijotičnega stališča hvalevredno je, ako dr. Lueger kliče nemškim bratom : držite roke doma ! Ali potem ne bi bil on smel ni za en trenotek ostajati v gemeinbiirgschaft, v hiši, kjer niso le radi videli, da se Nemčija vmešava v notranje avstrijske stvari, ampak so celo v zvezah z isto Nemčijo v očitni in neskrivani namen, da se umešuje in da zastruplja politično življenje v Avstriji!
G. Luegerju 'te manjka torej druzega, nego da tudi svoje postopanje spravi v soglasje se svojimi besedami! !
Poljaki V Nemčiji. Izredne odredbe niso obrnene samo proti kmečkemu prebivalstvu. Ali še bolj nego nemška država je privatna hakatistična struja tista, ki dela na to, da poljsko obrt oširomaši. Lastniki obrti
opuščajo isto, ker niso v stanu, da bi žnjo ohranili in preživljali svojo rodbino. Skoro vsa državna politika je taka, da se niti ue misli na povzdiganje srednjega stanu v obče — kljubu novim »blagotvornim zakonom« —, vsaj zadostno ne. Ali hakatizem je našel tudi orožje, katero bi bilo morda Poljakom, ako bi rezalo na dve strani, popolnoma neškodljivo, namreč b o vco 11. Kes je, Poljaki so prvi izdali parolo za bovcottiranje Nemcev ; ali da so bovcott začeli izvajati v podrobnostih, to je zasluga hakatizma.
Zadruga hakatizma je prava b^vcottmaf-fija, a njeno polje je najhvaležneje, ker svojim členom polni žepe. Najhuje je, da se tiskovine hakatističnih poslovnic pošiljajo med Nemce v zaprtih omotih. Te tiskovine poživljajo Nemce v ime patrijotizma, radi poljskega bovcotta in radi nevarnosti za siromašno in tlačen,* Nemštvo, naj kupujejo samo v priporočenih nemških trgovinah !
En korak dalje delajo denuncijacije, in tu pa tam tudi javne grožnje tistim Nemcem, ki so se morda tako daleč spozabili, da so v poljskih trgovinah kupili kar si bodi; potem tisti pozivi v novinah, zahtevanja na oblasti, da se uknjižijo samo nemški obrtniki — a to se dogaja danes povsodi brez izjeme —, in poleg tega dobivajo oni na skrivnem sredstev od države, da v tistih mestih, kjer Poljaki nimajo konkurencije, podprejo nemške zdravnike, razne obrtnike itd., ki prihajajo iz zapadnih krajev in se napotujejo tudi na razne denarne zavode itd. Vsakako se človek prepričuje o n^ posebno častnem dejstvu, da ti mnogi individui iz »naroda umnikovc manje pazijo na patrijotizem, nego na svoj že;>. Tisoči in tisoči so se že potratili tako, ne da bi bilo v čemer si bodi kaj pomagano »bednemu Nemštvu«.
Prihod kitajskega dvora v Peking. Kitajski dvor se je torej — po dolgem presledku — povrnil zopet v Peking. Dne 6. t. m. je bil slavnostni uhod kitajskega dvora v Peking. Poseben vlak, ki je pripeljal cesarja, cesarico-mater, mlado cesarico, princa Cuna, pričakovalo je na kolodvoru mnogo kitajskih najviših dostojanstvenikov. Ob cesti od kolodvora do cesarske palače je delalo vojaštvo špalir. Slovesni uhod v tako imenovani prepovedani del mesta se je vršil ob poldrugi uri popoludne. Cesar in drugi, zgorajomenjeni členi cesarske hiše so sedeli v nosi I niča h, spremljanih po mnogoštevilnih vojaških četah. Pred nosilnico. v kateri je sedel cesar, korakale so čete Juanšikaj. Cesar in cesarica Bta vstopila v tempelj, kjer sta zažgala kadilo. Ob izhodu iz templja se je cesarica-mati
željam po oblekah, lepih stanovanjih, izletih itd. Vedno me je nadlegovala, naj si poiščem boljše službe ! Vedno je bil prepir med nama. Da bi jo videl slednjič zadovoljno, da bi jej donašal domov več denarja, v to sem delal > noč in dan. Doma sem samo spal, bil sem vedno okoli po različnih pisarnah.
»Ker sem imel med veletržci veliko znanja in ker so mi zaupali, poznavajoči mojo vestnost in spretnost, se mi je slednjič posrečilo, da sem odprl lastno trgovino. Od ranega jutra do pozne noči sem bil v svoji pisarni, včasih sem zapuščal delo še le o po-lunoči. Trgovina mi je šla izborno; služil sem mnogo in zadovoljen sem bil, da sem mogel ženi donašati mnogo denarja, če tudi nisem imel na dan niti ure počitka.
» Necega dne je prišel v mojo pisarno obiskat me star prijatelj, ki je bil v službi v nekem drugem mestu.
Pravil mi je, da me je že ves teden iskal po mestu Videla se. nisva že mnogo časa in sicer kakih šest let, t. j. od časa, predno sem se poročil in ko sem bil še v službi pri oni trgov ski tvrdki. Njemu ni bilo ničesar znano,
da sem se bil pred petimi leti — od onega dne namreč, ko me je obiskal — poročil in da sem pred tremi leti pričel trgovino na lastno roko.
Med drugimi stvarmi mi je pripovedoval tudi o zanimivi dogodbi, ki ga je doletela jeden dan prej, predno me je obiskal. V mestnem parku je bil srečal krasno, elegantno damo. Ugajala sta eden drugemu ; on se jej je približal in kmalu sta bila v najintimnejših pogovorih. Povedala mu je, daje ves popoludne svobodna; on jej je predložil, da napravita izlet v bližnjo okolico in kmalu za tem Bta se vozila v zaprti kočiji v neko prijazno vas.
Ves v ognju je bil, ko mi je pripovedoval, da je bila ona vožnja najlepši dogodek njegovega življenja. Opisoval mi je natančno, njeni obraz, stas, obleko in sploh vse, in ko je zaključil s pripovedovanjem, divjal je v meni že grozen sum, da : skoraj popolno prepričanje, da ona dama je bila — moja soproga. Kekel mu pa seveda nisem ničesar o tem.	(Pride še.)
priklmti a tujim {»oslanikom. Sprevod je na to nadaljeval svojo pot proti cesarski palači, kamor je dospel ob '2. uri popoludne. Slovesnosti ni motila nobena neprilika.
Vojna v južni Afriki Iz Lourenzo Marijueza brzojavljajo, da je tam* šnji portugalski jreneralri' konzul razkril neko augležko organizacijo, ki je bila v zvezi z Buri in jim utihotapljala živila, orožje, streljivo iu druge potrebščine za vojno. Vsi členi te organizacije, sami Angleži, bili so izgnani.
Buri so zopet napadli neki angležki oddelek, ki je korakal iz Krug-pruita v Brouk-horstspruit, ter so 13 Angležev ranili in 1» ubili, Kitka je trajala Kaki dve uri.
Iz < ievelanda poročajo, <la je imel bivši demokratski kandidat za mesto predsednika Združenih držav, Brvan, na nekem zborovanju Uur fiiov govor, v katerem je proslavljal junaštvo in vse druge lepe lastnosti burskih bojevnikov ter t?e zgražal na postopanju Zjedinjenh držav, ki dosedaj niso še
organizirale nikake inan festacije, izražajoče — - če nam drugače ne morejo do živega —
namenom, da se odpravijo, ne pa — kakor so storile »Novice« — tla se nedostatki izkoriščajo na način, da &e našemu narodu mora omrziti zavezništvo z narodom hrvatskim, nota bene: zavezništvo, ki nima svojega opravičenja samo v sorodstvu krvi, ampak tudi v zemljepisnem položenju, v skup-nosi i sovražnika in torej v identiteti kulturnih, narodnih in političnih interesov.
Torej še enkrat: mi nismo nastopili proti »Novicam« zato, ker so grajale,ampak radi *onat v katerem so to storile.
V tem zmislu smo bili mi zavrnili »Novice«. Na našo zavrnitev pa smo dobili — kakor že rečeno — v predzadnji številki tega glasila odgovor, na kateri zopet ne moremo molčati.
Kdor zasleduje naše polemike se slovenskimi listi, ie moral opaziti, da je Čisto vse jedno, ali polemizujemo s »Slov. Narodom«, ali s »Slovencem«, ali s »Sočo«, ali »Primorskim listom« : na desni in levi si konečuo
Burom simpatije.
I/. Brtiselja javljajo, da je angležka viada zo:»et skušala postranskim potom izvedeti. kake* misli predsednik Kniger o mirovnih pogajanjih. Kniger da se je izjavil pripravljenim za sklep miru, ali le poti že znanimi pogoji, t. i-, ako se pripozna popolna neodvisnost južnoafričanskih republik.
pomagajo tako, da nam očitajo — nevednost! Tega sredstva so so poslužile tudi »Novice« v ! svojem zadnjem članku, ki pa ni nič druzega, i nego ponavljanje prejšnjih očitanj, oprto pa j na bolj detalj i rane podatke !
Tudi kitice v »Novicah« za vršu jejo z refrenom: »Edinost tega ne ve, »Edinost« onega ne ve, »Kdinost« hoče dajati drugim
Lord Kitciiener poroča zopet o novih pouke, a je sama najbolj potrebna pouka, bitkah ter našteva, koliko Burov je bilo »p]dinost» naj se gre še le učit med gimna-ubitih, ranjenih, oziroma ujetih, ne pri pove- zijce itd. itd.
duje pa, ne kje, ne v katerih bitkah, taka poročila morejo verjeti seveda le
Na očitanje nevednosti seveda ne mo-ODI* remo reagirati. Nočemo, v prvo, ker sodba o sebi ne pristoja nain samim, v drugo, ker taka očitanja na adreso drugih niso še nikak dokaz o — lastni vrednosti. Nikdar nismo govorili, da vse vemo. Mi kvitiramo cel<5 hvaležno, kar na pr. ljubljansko glasilo pripoveduje o nedostatkih na fakultetah zagreb-j:a vseučilišča.
Tržaške vesti,
»Novicam«. Nekoliko pozno prihajamo. Prišlo je !'ilo to ono in vmes, da smo mo-
katerim so namenjena, namreč Angleži : drugi pa že vedo, kako malo je verjeti tem poročilom o Kitchenerjevih zmagah na drobno.
Pač pa je verjetno poročilo, da so Angleži v bitkah, ki so se te dni vršile med četami Kristijana Bothe in angležkega generala
Plumerja, izgubili 18 mrtvih in ranjenih, gkega vseučilišča. Jedino, kar bi si — ob med katerimi je bilo tudi :> častnikov. A V8ej ncVeduosti svoji — usodili pripomniti, bi bržkone je to Kitchenerjevo poročilo, kakor. j(ii0f se še no|)eno novo vseučilišče ni kar navadno, tudi sedaj precej ublaženo.	z jednim sunkom povspelo na višino in do
popolnosti starih vseučilišč. Zagrebško vseučilišče p a j e še mlado...! A če bi nedostatki na kakem mladem vseučilišču res opravičevali tako pisavo, kakoršnja se zljubi »Novicam« nasproti zagrebškemu rali odlašati z odgovorom na uvodni čla- vseučilišču, in če bi po takih nedostatkih nek. ki so	»Novice« prinesle svoji n'2. sme,i že	° kvalitetah kakega naroda,
številki ili. 1. na našo adreso. No, mi se na- potem pa so »Novice« izrekle že sodbo dejan... za trdno, da nam ljubeznjivi gospodje, obsodbo 11» Uodocein VSeuMHŠCll V ki pišejo V staro častitljivo glasilo pokojnega Ljubljani in nad kvalitetami narodu slo očeta naroda slovenskega, ne bodo šteli v venskega. Kajti to je gotovo, da se bo tudi z!o tetra zakasnenja.	vseučilišče v Ljubljani moralo (ker je to v
< ilatelji naši se gotovo spominjajo še naravi 9tvari) boriti v prvih letih s težavami vzroka kontroverzi, ki je bila navstala med ,n nedoatotki in morda še večimi, nego ono v nami in »Novicami«. Zato smemo rekapitu- Zagrebu.
Hrati či-to na kratko. »Novice« so bile pri-	Ali bodi temu kakor hoče: mise nismo
občile v zaničljivem tonu pisan članek, na- uprli grajanju nedostatkov, ampak tOllU, v perjen proti postopanju hrvatskih poslancev katerem je bila graja pisana. Ali je bil temu in javnega menenja na Hrvatskem povodom namen ali ne: efekt takemu roga nju pa more vaeučilskega vprašanja. Graji sami nismoopore- biti jedini ta, da se med dvema plemenoma, ki kali in nismo mogli oporekati, v prvo zato potrebujeta eden drugega kakor riba vode in ne, ker postopanje hrvatskih poslancev — človek zraka, seje mržnja, nezaupanje, od-; on'h iz Dalmacije — res ni vsikdar tako, da tujenje. Ni smeti namreč prezreti važne okolne bi zaslužili grajo: v drugo pa zato ne, nosti, da javni listi ne pišejo samo za poker delovanje vsacega poslanca je in mora slance, za izvežbane politike, in da torej
biti izpostavljeno javni kritiki.
»Novice« v tem slučaju niso govorile le
Ali »Novice« se nis>. bile omejile na to, onim, o katerih sodijo, da se ne vedejo ko- i v da so grajale postopanje voditeljev Hrvatov, rektno nasproti nam Slovencem in ki so ampak so — o Čemer se m »rejo Čitatelji pre- morda odgovorni za nedostatke v javnem pričati iz 1M.M>. številke »Ivlinosti« od dne 19. življenju naroda hrvatskega, ampak so pisale decembra, kjer je ponatisnen dotični odsta- tudi za javnost, za narod, tudi za sloje, pri vek iz »Novic« — pisale dalje tako, kakor j katerih ni smeti pričakovati toliko finega da jim ie namen ta, da vržejo senco med kriterija, ki bi znal tudi v porogljivi besedi oba naroda sama!! In v podkreplje- . iskati dober in pravi namen. Zato treba,tkanje svojega naskoka je glasilo nepozabnega j dar grajamo onega, s katerim hočemo vendar Blei\veisa šlo po argumente naravnost v arze- ostati v dobrih odnošajili, posebne previdno-
nal glar- >vitega, tradicionalnega slavotobskega zistema državnikov in diplomatov avstrijskih.
sti, da se javnost ne bega. Gospoda na Kranjskem ne čutijo tega, verjamemo. Oni so tam
Teniil smo se uprli, kajti mi bi bili imeli beati pos-iidentes iu jim ne treba iskati rao-občutek, da smo zanemarili svojo dolžnost i Talne opore v veri v boljšo bodočnost. Pač kakor narodno glasilo slovenskega naroda, pa vemo to mi v naših razmerah. Nočemo ako bi se ne bili uprli. Izlasti pa še zato, i govoriti dalje o dejstvu, da je vse zastopstvo ker je članek v »Novicih« izzvenel v poziv : naroda našega v ruševinah, niti nočemo go-
»naj slovenski poslanci ne delajo vee tlke takim »prijateljem !<
To ie vendar jasno! Taki pisavi vendar ne more biti dru<; namen, nego — razdvo-jati oba naroda. Za narodno-politično razmerje med dvema sorodnima si plemenoma ni tako početje nič druzega nego je na pr. zastrupljanje vodnjaka, iz katerega zajemajo sosedje ' ! Da je v narodu hrvatskem — v tej in oni polovici — na kulturnem, političnem, socijaluem in gospodarskem snovanju mnogo nedostatkov — kdo oporeka temu ? ! Tudi temu se ne oporeka, ako se taki nedostatki beležijo in grajajo. Ali grajati se morajo z
voriti o vzrokih temu. Ampak konstatujemo le, tla na polju političnih borb mora to ljudstvo naše gledati »koro same nevspehe, mora gledati sovražnike vse na okolo! Ali ni tu skrajna nevarnost, da to ljudstvo naše začne obupavati in da klone duhom ? ! V takih kritičnih dobah je neizmerne važnosti, da voditelji iščejo sredstev, ki siromašni narod vzdržujejo v dobrem moralnem razpoloženju, v veri v boljšo bodočnost. Velik del skrbi voditeljev odlomkov naroda ob periferijah mora biti torej obrnen v to prevažno potrebo momenta. Tej skrbi se tudi v Trstu ne od-tezamo, ne mene se za to, da nam v plačilo
prihajajo s Kranjskega le roganja, kakor da smo najivneži, tepci, ali pa — osli ! ! Ne od-tezamo se temu; in, hvala Bogu, naše delo ni brez vspeha. Ob vsem prekernem, skoro obupnem položaju je naše ljudstvo v vsaj relativno dobrem moralnem razpoloženju ! ! In ohranili smo je v tem razpoloženju ravno s tem, da mu govorimo, da tudi mi imamo prijateljev in zaveznikov, ki pripomorejo naši pravični stvari do zmage prej ali slej ! Izlasti je našemu narodu v Primorju zavezništvo s Hrvati postalo evangelje, vir nade v bodočnost, v naj boljo moralno oporo. Ako pa sedaj začnemo s pisavo, kakoršnjo so zljubile »Novice«, ki mora ubijati vero v tega zavezuika, edinega na jugu, ubijemo narodu vero v bodočnost, porušimo mu moralno oporo. Ako ubijamo ljudstvu tako vero, katere se je tesno oklenilo, je to kakor da je morilna slana pala na nežno cvetje. Zato smo se uprli takemu roganju, zato je obsojamo, pa če so tudi stokrat resnični vs: tisti nedostatki, o katerih govore »Novice«. Će pa »Novice« nimajo zmisla za to, ker žive v varnem središču, to še ne more biti razlog nam, da ne bi storili svoje dolžnosti po svojem poštenem prepri- ! čanju in vestnem spoznavanju. Iz tega je razvidno, da so nas vodili premišljeni, dobri, rodoljubni nameni, ko smo se roganjem »No-j vic« na adreso Hrvatov postavili po robu. j In če si »Novice« ne dajo jemati pravice do graje tudi nad Hrvati, še manje morejo zahtevati od nas, da bi se mi odrekli pravici do graje nad svojimi lastnimi rojaki, ako vidimo, da rušijo, kar drugi zidajo z veliko muko !
I)a nadaljujemo ! Ako smo že tako strogi, ko gledamo na sosednji hrvatski prag, pa nam je v tem večo dolžnost, da ne preziramo svojega. Da, tako je, gospoda : ako bi tudi našega slovenskega naroda zavezniško vre-1 nost ali nevrednost hoteli soditi le po nedostatkih, na katerih trpi sedaj naše narodno, politično, socijalno, gospodarsko, strankarsko in tudi literarno življenje in snovanje naše, potem, o gospoda, ne dobi naš narod zaveznika ni sedaj, ni za vse večne čase!! In če bi naš narod smeli obsojati iu proklinjati radi grehov mnogokaterega njega voditeljev in politikov, potem ta narod jednostavno ni vreden, da živi !
Ali temu ni tako. Razmere, nedostatke in politiko se more grajati tudi pri onih, katerih potrebujemo ; ali z grajo ne smemo kopati propada med nami in njimi ! Kavno na tem mestu, toli zaničevanem iz Ljubljane doli, v »Edinosti«, je jeden nje Člankarjev že opetovano osvetlil vse fundamentalne grehe Staro- in Mladočehov, Poljakov in Srbov, Hrvatov in Slovencev — ali njegove kon-kluzije niso nikdar izzvenevale v omalovaževanje in smešenje teh plemen samih, tako, da bi moralo navstajati menenje, da teh zaveznikov ne potrebujemo, ali da nam je zavezništvo žnjimi cel<S na škodo. »Novice« naj nam izvoli odgovoriti ! Če bi namreč slovenski poslanci — in po njih seveda tudi slovenski narod sam — slušali njihov nasvet in bi se ravnali po njem nasproti Hrvatom : kje bodo »Novice« tu n a j u g u iskale nadomestila za te dosedanje zaveznike naše?! Če avktor članka »Novicah« ni frivolen ali lahkomišljen, ampak soliden in realen politik, mora imeti ta odgovor pripravljen! Mi pričakujemo torej.
Kouečno naj pri bijemo tu zares grdo sredstvo, katerega so se poslužile »Novice«, da bi sumničile vedenje naše ob vseučiliškem vprašanju. Pišejo uamreč tako, kakor da mi nekako konspiriramo z reškim »Novim liscom« in da je bil urednik rečenega lista, gospod Supilo, nalašč v Trstu v ta namen ! Mi seveda ne moremo vedeti, če in kedaj prihaja ta gospod v Trst. Ali to vemo, da smo tega gospoda v življenju videli samo dvakrat. Prvokrat v našem uredništvu (to je bilo tedaj, ko so na Reki snovali tiskarno in je gosp. Supilo prišel v Trst po informacije radi tiskarne), v drugič pa sta ga prof. Mandic in naš urednik našla v železniškem vagonu hrpeljske železnice, in sicer tistega dne. ko je bil vladika Drohobecki v Ricmanjih ! !
Koliko se da konspirirati v kakih 15 minutah (in na nepričkkovanem sestanku), kolikor je trajala vožnja, o tem naj sodi sleherni razsodni človek! »Novice« so torej ve-doma govorile neresnico. Ali to naj bi že bilo, ako bi ne bile pridejalc tej neresnici drugo — perfidnost! Govori, tla je »Edi-nootc kouspirirala z reškim »Novim listom« povodom volitev na Kranjskem, pridodajajo
hitro, kako da je »Novi list« neprijazno pisal o vseučilišču v Zagrebu in da mu »Edinost« ni odgovarjala ! Tendencija temu je jasna : tudi »Edinost« je proti vseučilišču v Ljubljani! Ali je tako postopanje lojalno po tem, kakor se je naš list vedel in se vede o vseučiliškem vprašanju?! Tako postopanje je naravnost zlobno, ako pomislimo, da iste »Novice« same priznavajo, da tudi drugi »slovenski listi so se kritike o postopanju Hrvatov pri tej priliki vzdržali!« »Edinost« je torej storila, kar so storili drugi, ali g'-ešnica je vendar-le ona satna !
Signatura slovenskih razmer pa je vsa-kako, ako se celo list. ki se more ponašati s takim roditeljem in tako velečastno mino-lostjo, kakor se morejo ponašati »Novice«, poslužuje takih sredstev, ko je prišel s kom v navskrižje !
Kdo bo tržaški >kof.'! »Slovenec« je izvedel — kakor zatrja — od kompetentne sirani, da je po reški škof Klapp izjavil, da nikakor ne vsprejme tržaške stolice, razun, če bi mu bilo naravnost zapovedano. Istotako da se brani tudi kanonik Kordae.
Zborovanje laških soeijalistov v Trstu. Laški socijalisti iz Primorja in Dalmacije so imeli v nedeljo in ponedeljek zborovanje v našem mestu. Predsedoval je sodrug Pittoni. Socijaliste iz Italije je zastopal italijanski državni poslanec Ca brini, centralno vodstvo avstrijskih socijalistov posl. dr. Ellenbogeu, trentiske socijaliste dr. Col mano. Sklenili so reorganizirati laško delavstvo jadranskih pokrajin tako, da bo v soglasju s sklepi zadnjega socialističnega zborovanja na- Dunaju ; izvrševalni odbor laške socialistične stranke za te pokrajine bo v Trstu. Sklenili so dalje, da ni smatrati strankinimi členi vseh onih, ki ne plačujejo določenih prinosov. Kdor ne bo plačeval teh prinosov, ne bo smatran torej členom stranke in nima nikake pravice mikati te v strankino organizacijo. Stranka se bo v soglasju s sklepi dunajskega shoda odslej imenovala: »Delavska socijalist ična stranka v Avstriji« z dodatkom »laški jadranski oddelek«.
Sklenili so nadalje, da — v soglasju z jugoslovanskimi socijalisti — zaprično z organizacijo kmetijskega delavstva in malih delavcev-lastnik«.v. Istotako so sklenili zapriČeti z organizacijo pomorščakov.
Kar se tiče strankine taktike, so sklenili tudi nadalje bojevati se z dosedanjo brezobzirnostjo. (Naši laški socijalisti, za brezobzirnost ! Kdo se ne bi smejal ? ! Op. ur.> V politični borbi se bodo še nadalje borili za razširjenje volilne pravice ter bodo o administrativnih volitvah postavljali po možnosti lastne kandidate ter eveutuelno podpi rali radikaluejše sloje, ako bo to dovoljeval strankin ucled. Členi strankinega izvrševal-nega odbora so bili izvoljeti: Karol I cekar, Ivau Oliva, Valentin Pittoni, Eeij Chiusai, Anton Cech, Hugo Austerlitz in Ferdinand Dobauschek.
Lahonska predrznost, Pišejo nam : Mi-noli teden sem se vozil po železnici iz St. Petra v Trst. V vozu, kjer sem jaz eedel, je bila tudi trojica Lahov, dva tržaška in eden iz blažene Italije. Poleg teh se je vozil tudi neki domači kmečki človek, ki je govoril (povsem naravno l) le slovenski. Tržaškima Lahoma menda ni ugajali ta naša govorica, toda kazala sta se mirna in nista niti z besedico izjavila kako mržnjo proti slovenskemu jeziku. Laški polentar pa, ki živi stalno na Dunaju, je bil tako prevzet od strani, da je naravnost povedal, da je ves n e r v o -z e n, ko mora poslušati ta jezik!!
Ker mi ni navada, da bi se prepiral, nisem mogel storiti druzega. nego započeti razgovor z gori omenjenim kmetom, kar je bil« Lahonu, kakor da sem mu spustil curek mrzle vode na glavo! Ker so Lahi obmolknili — zaključujem tudi jaz to le svoje skromno poročilce.	Popotnik.
Iz-pre<l naših sodišč. Včeraj zjutraj vršile so se pred tukajšnjim deželnim sodiščem sledeče razprave: ls-letui Gregorič Leonard z Goriškega obtožen je bil radi zločina tatvine; bil je obsojen na tri tedne težke ječe, poostrene z enim postom.
Na z ttožni klopi sta sedela IS-letni [tek •Josip Cebokin iz Trsta in kotlar Ivan Mitri tudi iz Trsta, obtoženi zločina tatvine; prvi je bil obsojen na 6 tednov, drugi pa je dobil 4 tedne težke ječe, poostrene z enim postom.
Italijan Ivan Botista Toldo iz sv. Flo-rijana (Italija) sedel je na zatožni klopi in je moral odgovarjati radi zločina razžaljenja Njega Veličanstva; obsojea je bil na dva
meseca težke jeee, po »štrene z dvema pustoma : jm» prestani kazni pa bo moral zapustiti Avstrijo.
Drobile vesti. Dobro je začel! Sladčičar Anton Pavlin, lastnik prodajalnice .-ladčic v ulici Canale, je ovadil na inspektoratu v ulici Ti gor, da je svojega uslužbenca. l')-l. Oskarja L. , zalotil, ravno ko je poslednji kradel jajca in sladkor. Neki drngi uslužbenec je povedal gosp. Pavlinu, da je L. že dolgo.'"asa vsaki večer kradel jajca, sladkor in drugo.
K ti o pogreša deklico? Redar na sprehajališču Campo Marzio je našel včeraj popoludne neko malo deklico, ki na vprašanje redarjevo ni znala odgovoriti, čegava je! Deklico je r«dar odvel na inspektorat v ulico Ti gor.
Kdor trka, temu odpirajo včasih t u d i vrata — v ulici T i g o r. Minolo noč ob 1. uri sta delavca Anton »n l>lf—• P. in Anton E. čutila potrebo, da bi šla skupno na čašo dobrega vinca. Podala sta se torej v ulico Torrente in sta hotela tu vstopiti v neko gostilno. Ali o smola, pol u noč je
X Pevsko in bralno društvo »Sla vec« v Ri«*manjih vabi svoje člene na redni občni zbor, ki bo due 12. t. m. ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih z nastopnim dnevnim redom : nagovor predsednika, poročili tajnika in blagajnika, razni nasveti', volitev novega odbora.
X Zahvala. Toliko v imenu otrok, ki so delovali na »Božičnici«, kolikor v imenu onih ubožnih, ki so bili obdarovani, se podpisano zahvaljuje preblagorodni gospej dr. Bilekovi in gospici Mariji Mavričevi, kakor tudi vsem onim, ki so denarno ali sicer pripomogli k temu.
Vodstvo narodne šole v Podgradu: Bogateč.
X Pevsko in bralno društvo »Ve-
Tretj-i izkaz daril podpornemu društvu /a slovenske visokošolee na Dunaju
za I. 19O0/I90L (Zvršetek.) Gg. : Svetič I*'ran izgoj. Hauenstein (Cesko), Dolenc Karel, c. kr. prist., Pečuik Fran, lek. prov., Baho-vec I. žel. urad., dr. Ant. Povšič c. k. sod. taj., v justičnem ministerstvu, vsi na Dunaju, g. Lisec Terezija, c. k. pošt. Borovnica, Schvveiger K. dež. urad. Lubljana, g. Mencinger Fanica, Boh. Bistrica, Sajovic Ferdo, hotel. Kranj, Kolar V. prov. Reka pri sv. Pavlu po 6 kron; gg.: dr. Horvat Fr. c. k. notar Idrija, Peterlin Ant. c. k. prof. Kranj, Mursa Jos. velepos. Krapje pri Ljutomeru, Hajšek Ant. dek. Slov. Bistrica, Svetina | ♦♦ Ant. c. k. notar Pliberk, Hutter Jan. kateh. Celovec, Flis Ant. knjigovodja Vrhnika, dr.
Proračunski odsek.
DUNAJ <S. (B.1! Proračunski odsek je zopet zapričel svoje delovanje in je sklenil po nasvetu načelnika dr. Kithreina, kateremu je pritrdil finančni minister Bohm-B tvverk, da bo s proračunom za leto 1901 istotako postopal, kakor z nerešenimi proračuni prejšnjih o let.
Potem so vsprejeli po referatu poslanca dra. Rizzija naslov »vzdrževanje poslopja svetovne razstave v c. kr. praterju in z.ivodov za poskušnje za ročna orožja na ogenj«. Na to je posl. Rizzi poročal o naslovu »ina-rosodstvo«.
nee« v Kozini v Kozini priredi, kakorj Rybdf Otok., odv. Trst, Mervec Jan. žup. vsako leto, svojo veselico dne 2. svečana. : Rupert, Fischer Marija, Kamnik po 5
Na vsporedu bodo: petje, igra, deklamacija
Vesti iz Kranjske.
* Zaslužena lekcija. Slovenska občina
že minola in gostilna je bila zaprta. To pa ] Spodnja Šiška pri Ljubljani je pisala se nagima znancema ni zdela nepremagljiva "emu uradu v Smichovu pri Pragi,
me3t-
ovira. Začela sta marveč trkati,
kron: gg.: dr. Schegula Jak., odv. Novo-mesto, M. Primožič c. k. sod. Tolmin, Svoboda Kar. c. k. rud. nadz. Idrija, Marenčič Marija pos. Kranj, Pfeifer Jurij, c. k, lin. nadkom. Novomesto. Kottriauer Tona, c. k. viš. pravd, soproga Laški trg, Fischer Fran hotel. Kamnik, Krkoč Štef. župk. Lokavec torej (Prim.), Troha Iv. Kamnik, Šuman Jos. c. z začetka čisto češki občini, pismo v nemškem jeziku ! ^ dvor. svet. Ljubljana, Kunej Alojzija po«'asi, pozneje bolj močno. Vidč, da tudi to Občina Smichov pa je odgovorila — v če- posest. in Pirnat Milka učit. Konjice, Korone pomaga, začela sta kar nabijati z nogama ščini in slovenščini! To je res zaslu- šfik jak kapi. gv. Duh v Ločah, Florian K. po vratih. V tem pa sta došla redaija, usmi- žena lekcija, katero pa naj bi vzele ad no- knjigar Kranj, Oblak Valent. trg Rudolfovo, Ijena moža, ki sta žejnima tovarišema res tam tudi razne druge občine po Slovenskem, Angerer Henr. dek. Celovec, Berl«»t Ant.
ne onih gostilne v ulici Be kaj ra(le »m-išijo Pre<l ostalim slovan- župk. Vogersko pri Gorici, dr. Perne c. k.
v ulici	svetom se svojim nemškim urad«- pro£ Kranj, Svetlin Adr. Podboršt pri Ko-
vanjem.	"meadi, Bezenšek Jurij župk., konz. svet.
* To 80 dobrotniki llbozih ! Ravna- Ćadram, Cvetnič Leop. c. k. pošt. kontr. telj nemškega gledališča v Ljubljani ima na- l)unaj po 4 krone; gg.: Škrem Aleks. c. k. v ado, da vsako leto o svetem dnevu priredi gardni ritm. in Stergar Val. c. k. voj. viš.
elikanska rastavu pohištva in * tapecarij. Tzvenredno ugodne J K KU cene. M U J
VILJEM DALLA. TOKRE J
v Trstu, trg Giovanni 5. ■ Palača Piana.) ♦ Moje pohištvo donesesrečo. " m +
Pozor na ta uži g na zamašku
T H
odprla vrata, ali lorrente, ampak ona gostilne Tigor!
Naveličala > e je živeti. Hočem se ubiti, hočem si končati življenje, vtopim -e, vtopim .... je kričala minolo noč ob 12.
uri neka mlada žena, ki je s citrami v roki predstavo mestnim ubogim na korist. Tako	svet. dr. Lenoch Jan, dv. in sod. odvet.
tudi letos in je g. ravnatelj doposlal meft- na Dunaju, Koblar Ant. dek. Kranj, Dein-neniu ubožnemu zakladu celih — 20 K, a gar Fran trg. Ćešnjica pri Železnikih po ?
hitela proti pomolu sv. Karla. — Naveličala sem sem se, vtopim se ... . — Redar, ki je
patruliial blizu morja, je slišal to upitje žene : še to svoto je, kakor se govori, plačal na krone: gg.: Berlec Fr. c. k. žand. strsžm. podal se je torej na lice mesta in je prepre- blagajni — mestni g. župan ! Gorjč ljubljan- Rudolfovo, Primšar Jos. žpk. Podraelec, čil, da se žena ni šla res hladit v mrzlo vodo. ®kira ubožcem, ako bi dobivali milodarov le Lužnar Fr, nadučit. Primskovo, Mašera Al.
— Hočem se v top i ti, pustite me____ — je cd nemškega gledališča !
kričala kakor besna. No, ko pa je redar videl, da je žena — pijana kakor kakov Anglež, jo je odvel na inspektorat, kjer so pogodili, da je pijana žena identična s o7-letno
c. k. sod. prist. Kanal, dr. Hrašovec Silv. e. k. sod. prist. Maribor, Kadunc Fr. župk. Krašnja, Šubic Alb. c. k. prof. Koper, To-mauič Jan. župk. sv. Urban pri Ptuju, Ple-
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte ve«Ino
Prendinijeve paštiije
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vaeh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skitljica stan? 60 stotink.
Vesti iz Štajerske.
— Izborili vzirojevatelji tleče so uči- vani Ivan župk. Soteska, \\ urzer Mat. župk. igralko na citre, Rafaelo G., stanujočo v ulici telj i po onih šulverenskih šolali, ki stoje na Ruše, Markošek Ivan st. vikar Maribor,
Prelasar.
i'ražbe premičnin. V četrtek dne 9. ja-
nuvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredite tuk. c. tr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražoe premičom :
ulica delle Beccherie -S, hišna oprava ; ulica Scuole nuove 18, oprema v zalogi ; ulica
slovenskih tleii in ki so namenjene sloven-	Polak Ferdo trg. Kranj, po2 g. Sedmak Jos.
skim otrokom! Tip takih učiteljev je gospod	Ljubljana 1 krono.
Tomič (kdor nam dokaže, da to ni panger-	Vsem blagim darovalkam in darovalcem
mansko ime, mu plačamo groš) na šulferein-	iMMjj najiskrenejša zahvala za toliko blagih
ski šoli v Sevnici na Spodnjem Štajerskem,	darov. Meseca novembra prosilo je 74., me-
Ta mož je na božičnici, torej pred nežnimi	seea decembra 70 revnih velikošolcev pod-
otročiči, ki so poverjeni njemu ne le v po-	p(>re ! Darove bode tudi nadalje hvaležno
Iffi&fflSSfSfSfStStS)® §
iMsanfler Levi M i n z i
Prva in največja tovarna pohištva vaeh vrst.
Irenev 2, mobilije; uiica del Ronco 6, ko-	ampak tudi v vzgojo src a, ščuval sprejemal društveni I. blagajnik, gospod dr.
vaška oprema: ulica della Fabbrica, mizarska	v svojem govoru proti »Niedertracht unserer Klem. Seskun, dvorni in sodni odvetnik na
oprema; Kjadin 794, hišna oprava; ulica	„^tionalen Feindec — to je: proti Sloven- Dunaju, 1. Singerstr. 7.
Madonna del Mare 6, mizarske klopi: ulica	cem !! Ali se ne pravi to, v mlada srca
Tiziano 4 A, hišna oprava: Korzo 2. oprema	kapljati — »trapa ? ! Seveda, da je le nem-!
v zalogi, rokovice, pihaljke in razno (ob 11. §ko. je vse dovoljeuo! sdnoludnel: uliza Rossetti I(). hišna	-
uri predpol oprava {o poludne).
Vremenski vcMnik Včeraj: topion e i ob 7. uri zjutraj t?0.4 ob 2. uri popobtoi.* |
Podporno društvo za slovenske visokošolee
na Dunaju. J a k. P u k 1,	Dr. F r. Vidi c,
predsednik.	tajnik.
rs m
TRST

Avstrijski diplomat v Berolinu —ranjen.
9.9 C." — TlaKomer ob 7. uri sjtitraj Tijs.2 Sinoči se je dogodil v gledališču »Metropole« — Danes piima ob —.— pre«ip. in ob —.— v Berolinu velik škandal. Znani bankir dr. pop.; oseka ob—.— predpoludne in ob —.— James Bleichioder seje spri se svojim sose-popoludne.
Pevsko društvo Adrija« v Barkov-
!jah priredi dne 9. februvarja tek. I. (na pustno nedeljo) svojo veselico z zanimivim vsporedom. — Toliko na znanje drugim si. bratskim društvom.
Vesti iz ostale Primorske.
X 'z Sežane. Voditelj tukajšnjega okrajnega glavarstva, c. kr. namestništveni tajnik Anton R e b e k, je imenovan c. kr. okrajnim glavarjem. Uverjeni smo, da ves okraj z zadoščenjem pozdravi to imenovanje. (Ta vest je bila prirejena že za včerajšnjo številko, a je izostala po neljubi pomoti. Op. ured.)
X Iz narodnega Avberja nam pišejo: Tu smo ustanovili pevsko - bralno društvo z imenom »Kraški vrh«. Namestni-štvo je pravila potrdilo, na kar je predsednik ustanovnega odbora sklical prvi občni zbor, na katerem jc bil izvoljen stalni odbor in so bili določeni časopisi, katere zi društvo naroči. Predsedništvo stalnega odbora je sestavljeno tako-le: predseduik Jakob Pegan iz Avberja, podpredsedoik in tajnik Maks l kmar, Fran Zlobec iz Ponikve denar-ničar.
Dal Bog družtvu pravega napredka v povzdig-o naroda našega !
Razne vesti.
Brzojavna poročila.
Itudniki pri sv. Ani na (gorenjskem.
DUNAJ H. (B.) Nasproti vestem, da so dom v bližnji loži. Prepir je postal v krat- rudniki pri sv. Ani na Gorenjskem zausta-kem tako glasen, da je vzbudil pozornost v vili obrat, javlja »Fremdenblatt« od pokli-vsem gledališču ter je občinstvo glasno pro- cane strani, da se bodo na izrednem občnem testiralo. Nasprotnika sta se slednjič začela zboru dne 1.). januvarija sicer res posveto-pretepati. Člen avstro ogerskega poslaništva, vaii o morebitni likvidaciji. Ali likvidacija grof Ervin Schonborn, ki je bil v Bleichro- še ni sklenjena stvar. Za ec lai je obrat le j derjevi loži in je posredoval v kouHiktu, je omejen, ker glavni delničarji niso dovolili zahteval od njemu neznanega gospoda v so- potrebnega veČega kedita za nadaljnjo grad-sednji loži vizitko. Ta pa mu je mesto vsa- njo rovov. Ravnateljstvo pozdravi z veseljem cega odgovora dal tako močen udarecs pestjo r vsaki predlog v zavarovanje primernega ka-
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2
vogal I fžolsko poslopje) Via Limitanea In Via Riborgo št. 21 --MOM---
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Ir-vrŠuje naroćbe tnal po posebnih načrtih.
Cene bre* konkurence.
1L03THOVAIJ CEHI 2AST011J II FR1U0	g>
Predmeti postavi se na na Obroč?	^
ge	aii železnico rn ^ o	^^

S5 Sf s3
Ž5J
m
SJ
af &
m m
x
X X X X X
X X X X X
nevarno ranil oko. Oko je brez dvoma zgub- j bi zaustavljenje obrata ono samo najbolj
po očesu, da mu je razbil naočnik ter mu pitala in za nadaljevanje gradnje rovov, ker Jg v Trstu, Via Piazza vecchia
Jf	(Rosario) št. 1.
4n:t desni strani cerkve sv. Petra). J* Konkurenoa nemogoča, ker Je blago iz prve roke.
Ijeno. Slednjič je posredovalo redarstvo.
Malokateri list se je v malo časa tako povspel kakor »Sport A: Salone, ilustrovan ! nemški list za izobraženi svet. Dvorna in družbinska poročila iz vseh glavnih mest ci-vilizovanega s vela, poročila o vojski in mornarici, kakor najznamenitejša naznanila o aportu, umetnosti, godbi, gledališču, zabaviščih, zdraviliščih in potovanjih, se nahajajo v listu, ki je najbolj razširjen v vseh visokih krogih in po javnih lokalih tu- in inozemstva. Vsa poročila o družinskih dogodkih, g družbinskib, umetniških in športnih do-oodkih priobčuje »Sport	Salone brez-
plačno in je mejnaroden list v pravem zmislu besede.
40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne 16. januvarja 1902.
! obžalovalo.
Turčija taji.
CARIGRAD 7. (Bi Kakor javlja »Agence de Constantinople« na podlagi informacij iz uradnega turškega vira, so neosnovane vse vesti o namišljenem izsiljevanju od strani Albancev proti krščanskemu prebivalstvu v Janini, nadalje o demisiji generalnega guvernerja, kakor tudi o usta j i, provzročeni baje od vodje Albancev Ma-lik Beja. Istotako so popolnoma neresnične vesti o mnogih aretovanjih, izvršenih baje v Diarbekiru. Konečno je povsem brez podlage vest, da je v Sttk-el-Djemt (vija let Tripolis, v Afriki) počila resna ustaja. V vsem vilajetu da vlada trajen in neka-Ijen mir.
Pruski deželni zbor.
BEROLIN 8. (B.) Pruski deželni zbor je bil otvorjen s prestolnim govorom, preči-tanim od ministerskega predsednik Bulo\va.
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI H
z omejenim jamstvom	^^
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
x
X X X X X X X X X X X
nr?G slov. zalop pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
katera se nahaja
xxxxxxxxxxxxxxxx
Hvan Angeli
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopiče v vseh vrst in ščetk, nahajajoč se 11a tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur.
VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, aeprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domaČega izdelka vse po jako znižanih ceuab.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjil-c-nah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za be»e<k>: za večkratno inaercijo pa cena primerno niža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden sunejo po gld. ter »e plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodeili in buteljkah.
Perhauc Jakob
▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
»prejrorljhe mrežice.
f\ v Tinn. F*771- joifrrti fi W I lOfc 1J m priporoča slavnemu občinam »voje nepregorljive mrežice irettine) ..Meteor" in vsf druge priprave za plinom luč „Aaer."4
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarr ► Commercio« in »Tedesco« ki Hti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Os: I je in drva.
M u h h J os i d v uliei ,lel Torro 12
Jvvip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
izdelovalni £ in za loga zaznovrstnega
Prva slovenska
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v metrtu in na deže'i v .-m i slu gesla „svoji k svojim."' Andrej Jug v Trstu ulica S. Lueia 12 zadej c- kr. deželne sodnije.)
Jak. Perhauc
Ulica Stadion it. 20. pe kama in sladčičarna. svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna.
Pekarne in sladčidarne.
HQi;l; I Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso •	ima veliko pekarno in sladčičarno.
Vedna zaloga vsako rrstnih tort, krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za j»oroket birme, kiste in druge slavnostne prilike. VsakovrMen, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh f-e razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dem in trgovr< m v razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni.
Stroji in tehnični predmeti
•\srke vrste iz najboljših tovarn fc v dobivajo po to \arn»ki cetd v jalovi tvrdke >cbivitz & Coni p.. inžee nirja Živica v Tr>tu ulica Gbega 10 nasproti kavarn Fabris.
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2
trgovec z jedilnim blagom v Trstu,
Salarini.
Predzadnji
teden.
Loterija za ogrevalne sobe
vrednosti.
Srečke po 1 krono.
priporočajo :
Josip Bolaffio, Jlandl & C.o. Mcreiirio Triestiiio. lir. »umaim, Henrik Seliiff-Di a mi. Josip Zoldan.
Tehnični urad.
Ustanovljeno 1877.
Zalosa strojev in železja.
SCHNABL k Co. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
-Glavni za stop železja in tovarniških strojev. -
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Inštalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
J/^T Materijal za stavbiSče.
Stroji vseli vrst. Vodne sesal k t1 vseli sestavov. Odri za stroje in kotle.
v	_
Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti.
In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrilka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav,
med
12	žajr za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotihkarn.
13	mehaničnih delavni**.
31	podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti
mrčesom in drog. IG naprav za kurjenje z gorko vodo in parom.
12 sludčičarn, pekarn, tovarn za biskot in konfete.
32	napeljav električne luči.
kojimi:
Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. I Perilnice, ) Predilnice,
? Tovarne za parafin in eerezin, (	>	sardine,
išh Mline,
^ Podjetja za napravijanje soli, } Tovarne za delati zamaške, / Stiskalnice olja, f Naprave za vodno sdo, Tovarne za šumeče vode, Dist lerije,
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
7 ta Mieii je lilo rost&vljei'ib: 151 motorjev na plin iii petrolej in 65 jarnili stroje?
Konrad Jacopich
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolonija];;. navadnega in najtinej~eg:a olja, najfinejše testenine. nadalje moke, otrobov, žito. ov«a itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
J Ponte della Fabbra št. '1. vogal ul-Torrente. Podružnica „Alta citta di
Londra" z najtinej-imi izdelki v ulici Poste nu-.ve 3. Biucerjeva hiša . Zaloga izgotovljenih oblek za nu.*ke in dečke. Velik izbor oblek za mo*ke od g. »jJ">o do "J4. ?a dečke o«l gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. .'i. do * zimske močne in podšiie jope z ovratnikom od astraitana od gld 5 — 14. ra\no t?ke podšite s kož uho vino po gbl Y2. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32 Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2 f>0 — 4.50, linejše od gld. "> — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld 2.i O — 10. Haveloki za moške in dečke po naj"ižiih cenah. Hlače od mole~kina izlodjeva koža za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
t rtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročite na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Peste nuove -e zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo -t 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refo-k črn po tU novi'-.. l>ela rebnla iz Brd po 28 t novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v 1 naprej zahvaljuje.
Vss k zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena vdobi 10<» gld. nagrade.
I
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
-•I iz le kane E. Fragner-ja t Pragi
je ze več ktkor oU let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani
Velika sleklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč- več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdi a vilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hlad'.
V pusicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zrsnen stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
lita B. Fiaper-ja c. in kr. bincft zalaplelja „pri črnei orln"
■i
Praga. Malastran 203, v< gal Ker udove uliee.
Vsakdanje poštno razpošiljanje, /alrga v hkainah A>.-tro-<'ge rske, v Trstu v Lekarnah: i!. Liiciani. K. Leitenburir, P. Prendiiii, S. Serravallo. A. ^^lt1 Iiia. C. Zanelti. A. Prasmarcr.	<m
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniša krojač M. Poveraj, trgovec v Gorici, na Travniku M.ev. 22 L nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suknen ega blaga, gotovih oblek, perila vsake vTSte in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
Za Izolo se išče
14 —l > letna deklica. ki je vešča slovenskega in italijanskega jezika. Ista bi pri nekemu j..»~cstniku in trgovcu pomagala izvrševati domača opravila, ter bi žnjo ravnali kot z udom družine. Ponudile pod -Deklica- na upravo ^Edinosti"
Anton Breščak
v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;sberi pohištvo vseh Blogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in šipe. ogledala, žime dzaatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok.
Zahtevajte v vseh javnih lokalih:
^tlftrf Si ^alftfl nnjeletrantne.jši, najboga-wpui I 6 ^dlUU teiši na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški druž-biu-ki list. ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in -portna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto.
Naročiti se more z vsako številko
in stane na leto:
navadna izdaja K. 24-24 Mk. posamezno »O st. 50 Pf. luksna .. _ 40-40 Mk. „ 1 K 1 Mk. krasna	100-100 Mk. .. 2 K 2 Mk.
Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava : Dunaj. IV., Pliisslgasse 1.
Skladišče vina
ulica Accjuedotto št 23. Prodaja vina v s^dih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na Idebelo in drobno, franko na dom po najugodnej-ih in i konkurenčnih cenah.
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem.
Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11.
za posrebrnjevanje ogledal
Via Farneto stv. 10 (ohol Via Gelsi).
Telefon fttv. 941
Tovarna za ogledalne sipe
vseli velikosti, popravljanje po-
fevarjenili ogledal ter zboljšanje
po zelo ugodnih cenah.
Prodajatnica izgotovljenih oblek
= „Alla citta iti Trieste" =
tvrdke
■■ EDVARD KALASCH mm
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia"
s krojačnico, kjer se i/viMtjejo obleke po meri in naju^CKlnejših cenah. V pro-dajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredim nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
PRVA TOVARNA
za čopiče in ščetke
(l Al 11
TRST. - Via S. Antonio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta čopiče v za zidna dela nepresežne trpežnosti. l».»gat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metel j, metlic, ščetk od perja^,
palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov,, listnic, novčark. mošnjičkov itd.
UC Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje Sri prosi blagohoten obisk.
Odlikovan z dvemi zlatimi in hro» iiastlmi kolajnami
FRAN HLAVATY
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala po angležkent in francoskem-vzorcu izdeluje po meri cenj. damam iti gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala.
j Vezovnik Vekoslav
mesar
v ,,Slovenskem domu" — 11a trgu sv. Jakoba stev.
]»riporoča cenj. slovenskemu obrinstvu svojo mesnico. Cene zmerne. Postrežba točna.
Svoji k svojim!
Razglas!
Podpisana najuljudneje naznanja preč. duhovščini in slavnemu občinstu. <la je otvorila v uliei ('anale <x. 7 (ob strani cerkve sv. Antona novega
VELIKO TRGOVINO
cerkvenih in pobožnih predmetov.
Edina zaloga pristnih čebelnovošćenih sveč.
Zaloga vseh vrst ma-nih pla-čev, pluvijalov <tol sraj<-, svetilk, svečnikov, saliijev. križev itd.
Izbor kipov vseh vrst iti velikostij, palm. cerkvenih vencev itd.
Zaloga litureičnih knjig misal, ritualov, brevirjev I itd. mašnih knjig vseh vrst in vezenj, rožnih vencev in svetih kolajn.
Zadnja novost: <vete in alegorične razgeMnice
Cene zmerne, poiroji dobri. Sprejema naročtu* z:i vse vrst te stroke ter jamči za pristnost in točnost Spoštovanjem udana
A. Luvrenčič.
„Edinost"
se prodaja zraven že v znanih taba-
karnah tudi J. Kramar v Kojanu iu Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajalnice Sinolars.)
f^f^^^SfSfSfSfSfSfSfS^
Varstvena znamka: SIDRO.
P
€ §
§
1 S
S %
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripdznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva pe po 9tot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupov&nju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj ae pazi edino le na originalne steklenice v za*ilki z na>o var-atveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdeTek.
jS Rlobterleva lekarna-pri zlatem len ? Pragi
rtffi	Ellzabctino ulice 5.	'