St. 10. V Gorici, 5. marca 1886. Tedaj NSo«a" izhaja vgak pet.:!, in veljs po posti prejemann ali v Gorii na to in za volitve v mestu akrbi On, Ali nekaj druzega je, kar nam sree toil in nam no dA pokoja, o fcemer moramo javno izprogovotiti. Mnogi naSt aomeStani nimajo veliko ljubezni in epo-Stovanja do mestnega poglavaratva, do slavnega zu-panatva in ataresinatva, ker menijo, da vse neljube refii, kakor davki, naklade, globe, dolgovi, javnajdela ea mestni vrt, za pokopalisie, za ceste, za ulice,; za poalopja, za vodotoke, trim in pogcebni red itd. iz-virajo od tam. Vslcd te nozaupljivoeti in, skoro bi rekei, nezadjvoljaosti, ogibljejo se mestne hiae in zu-panstva, kolikor morejo, te* atopijo 6ez nje prag le takrat, kadar so siljeni. Ker ae vraijo volitve v meat-no atareaiaaivo v mestni hisi in ker ni postavljena ni- kaka neposrednja kazen za one, ki no pridejo volit, zato so vecma volilcov ne zmoni za prevaino svojo volilno pravico, oataja doraa, puati, da On vse ureja, in se potom hudujo, da gre v mestu vao po Htari poti, I Takih nemarneLev, ki znajo samo godrnjati, nezado-voljni bid, peat v zepu atiakati, mestne zadeve nopo-voljno preBojevnti, svojo na5rte ie sosodom preiveko-vati, pri tern pa Kjomu U od dalod se klapjati, pri-jazno uasmehovati se, roko atiakati, k vsemu priki-mati io — ce jim namigne — celo za nasvetovane kandidate glasovati, nabaja se mod nteSoaai vseh sfca-nov, vseh staroatij, vaoh ver, vseh narodnoatij, vseh politidoih strank. Praaamo: ali je to prav? ali se spodobi toliko kti^ati in upiti, potem pa nioesa ne Btoriti, kar bi sodaujo stanje premenilo, ali pa Se po-magati, da se vse pri starom okrani ? Kdor mazinca no gano, da bi se v meatu kaj premenilo, kdor nicesa ne atori, da bi so starefiinstvo pomladilo s ftliini, 6vratimi moLmi, kdor vedno tako ploSo, kakor nm drugi godejo, nima pravice to2iti o ntkaki meatui javni zadovi, ker sam sebo to2i in obsojuje, ko zupanstvo ali staresinntvo graja. Za aodanje stanje uasoga meata, naj bo sldbo ali dobro, so odino le tisti odgovorui, ki so voliii (naj so alabo ali dobro volili), in tisti, ki niso volili, ako bi bili lahko bolje izvolili. ^al, da mod tomi, ki se volitev ne udoloSujejo, ki se za mestne zadeve ne brigajo, ko je troba, ki > svojega upliva ne obracajo v prospoh javnih zadev, < ki znajo le toziti in javkati nad neznosnimi bromeni < in razmorami itd., je jako moono tastopana oua stran-; ka, ki aama sebe imonujo konservativno. Ona ni za-; (lovoljou, da rokodelci ob nedeljah in praznikih de-i laju, da otrooi pohajkujojo in po ulican igrajo, na-1 mesto da bi v solo hodili, da ae mladiaa zgublja v 1 uepostenih kratko5asih, da se meScanom nakiadajo te2ke butare; ali poguma nimajo, da bi avoje pre-pricanje javno izrekii, da bi pri volitvah se avojim glaaom dali izraz svojemu mieljenju. Co praaas takega konBervativnega mo2a, zakaj ne skuaa pripomoci, da bi se razmere v nadem mestu premenilo, odgovori ti ves klavern in pobit, da kon-servativci so presibki, njih napori brezu3peSni, pre-memba nemogoca. — dokler veleslavna vlada ne pa-more. Tak moi pricakuje pomcLi edino le od Boga, ki jo v nebeaih, in od veleslavne vlade v Tratu; a na avojo moi ne zida iisto nic. Zaupanje v Bogajehva- USTEK. POSBBM KBAJEVHI IMENIK ZA FRIHORJE. l (Konec). Kar se vkupnega Stevila prebivalcev v goriako-gradiScanskej grofiji tice, namrei 211.084 stalno na-soljenili, opazala ae je 2e vefikrat, da je to itevilo »renizko. 2e I. 1869 nalli so bili, da ima Gori-jko iez 204000 prebivalcev. Po izraiunanji Statiatika Czdrniga zr.aSa v'naSi grofiji vsakoletni priraSSaj pre-bivalstva 0.830,^, t deaetih letih torej 17.340 glav. X»o tern takem bi bili morali najti i. 1880 221.340 prebifftloev na GoriSkem. Tudi statistiina centralna SomiBija na Duaaji, katerej porocajo duhovne oblasti vaako ietrt leta stevilo umrlih in novorojenih, prera-ianila je bila na tej podlagi Le za 1. 1878 gorisko prebivaletvo na 219.215 glav. Proti teinu pa je iteviljenje nailo znatno manj-5i broj in sicer bi so bilo prebivalstvo na GoriSkera t letih 1869—1880 manje pomno2ilo, kakor v kate-rikoli Rvstrijski pokrajini, t j. le za 0.29%, torej Se manje nea& v Istri 1.50/Q, v Solnogradu 0.860/0 in v Bnkovini 0.990/0. Prasad moramo: Kaj je teinu uz-rokP — Kuzno boiezni, vojake, slabe letine morejo eapre(5iti razvitek in napredek iloveStva. Ali v tern obziru nc biio v posiednjih ieUh nii slabSe nego v •oaodDJih deielah, naKranjakem in ˇ Istri, kjer se je jpefetalatro kijaim ienm rfidaviio jtomgoSUo, Dr^i uzrok zmanjSanju prebivalstva more biti i z s e 1 j e-v a n j o. Zaaoo je, da so goriiki Furlani kaj radi v A m e r i k o sele. Ali to se ne gaja v poaebno veli-kem stevilu, tako da bi mogel naraecuj - Ijndstva a tern posebno mnogo ekode trpeti. Tudi zacasno se-Ijeoje mladih (zlasti Lenskih) moiij v vocja mesta zunaj dozelo (v TrBt in v Alekaandrijo) nikakor ni to-likoanje, da bi nam moglo pojasniti tako nezaaten pomnoiaj goriakega domaiega prebivalstva. Saj se iz drugih deiel (zlasti iz latre) ljndstvo tudi soli a ven-dar le znatno narafica dotidno prebivaiatvo. Prisiljeni smo torej zakljuiiti, da poslednje fite-viljenje se ni izvedlo p o v a e m natanino, zlasti tam ne, kjer se prebivalstvo ne le skoro niL ali iiato ni5 ni pomnoiilo, ampak io celo s k v 5 i I o. Zaupanja vredna oseba pripovedovala je piacu teh vrstic, da v dahovniji Nemskirut—Grand 1. 1880 niso Steli prebivalcev nekih oddaljeuth his in tako se je Stevilo duS v tej duhovniji akr<5ilo od 466 na 422. Kar se je tu zgodilo, moglo se je zgoditi tudi drugodi po Tolmin-skem, kjer je premnogo razstresenih, od vsake poti oddaljenih hil OzWmo bo pa sedaj na B o 1 s k o. L. 1S69 stel je ta okraj 6554 prebivalcev, a 2. 1880 le 5947, torej za skoraj 10% manje I Po vaeh vaaeb tega okraja, razenv Trenti in na SUraci, torej v najviSe loieiih in najsiromaSnejsih krajih, zmaoj-Salo Be je Stevilo duS od 1. 1869 do 1880! Najveia je razlika pri S r p e n i o i (I. 1869: 608; 1. 1880; 491) in pri Bolei 1. 1869: 1463; 1. 1880: 1379). Ta velikanska razlika ima avoj uzrok. Znano je, J d* ao Bpleani in drpeajtoni pieki^eyajci c plataoa levredno in pokorSfiina do avetne obi'-jti v njenom podrooji dolinost; ali tudi svojo mo6 mora vsakdo poznati in rabiti. „Poraagaj si sam, in Bog ti bo po-magal", pravi pregovor. Viioko vlado je treba ipo-Stovati in pokoriiino tekazovati jej v izvrSevanji nje* nega poetavnega pOBla; a kedarse utika ˇ stvari, ki y prvi vrrtfci le driavljane zadevajo, takrat ne ukazuje in ne izdaje javnih pisem, timvei le tajno po oviu-kih napeljuje in nasvetuje, k"j naj bi meioani atorili: takrat ho6e vlada Ie pomagati dobri itvari. Lahko je umeti, da vladin svet je vreden pomisleka in da njen upliv je znaton, 6o tudi no vedno potreben; ali to ae no more zahtevati, da naj bi vlada z odprtima roka-ina priSla gorifikim konaervativoem na pomoo, Po svojem notranjem preprioanji so bo vsuka vlada toliko bolj blizaln konsorvativni stranki, kolikor bolj bo spo-znavala, da liberalizen, kakorSen ae opeva v zidov-skill plaianih lifltih, sluzi le zepotn tistin, ki molzojo, v Skodo dolavnim dr?z polnofii. Vsi spodnji pio.stoii biii so polni in mar-sikdo je moral oditi, ker niti v kubinji ni bilo vefi prostora, Pri kozarci vina all piva so si dru$tvcniki pripovedovali, kako inoino jim je beseda dopadla, ter zahvaljevali se navzofiemu podpredsedaiku za prire-jeuo vesclico. Pevci oslali so zdruzeni ter so jib de mnogo zapeli; posebno so ustrezali se nSanjami,a katere so morali na splo§oo zeijo dvakrat zapeti. Vse je bilo veselo in dobre volje in pri tem ni bilo niti najmanjega ner.da; naSi ljudje vedii so se kot moza-ki, tako da tudi Neslovenci sploSno priznavajo in hva-lijo njih lepo vedenje. Naj bi ta beseda ne ostala edtna, ampak o daut priliki naj bi odbor, oziroma veseiifiui od^ek, zopet napravil tako besedo, ki oziv-Ija moLi ter krepi Ijubezen in spoStovanje do priljub-ljenega drustva. Beseda donesla je dru§tvu tudi nekaj 972 It., 2 N., 29 brezn.; v Zagraji 84 81., 1127 It, 19 N., 69 brezn.; t Foljantt 6 81., 1269 It, 7 N., 53 brezn.; v Ronkah 7 81., 2732 It, 7 N., 1 drugi, 99 brezn.; t S t. P e t r u pri Soci: 2 SI., 1073 It, 3 NM 33 brezn.; t "triifii 46 SI., 4313 It, 10 N., 158 brezn., in zadnjic v Devinu 678 SI., 62 It., 2 N., 1 drugi in 36 brezn. Ako sestejemo vat „breznarodnjake" po cisto slovenakih in mesanih italijansko-slovenskih obdinab, tedaj najdemo lepo itevilo 2490. Koga ne obide ta misel, da so to morda samo utajeni, ali iz sramozlji-vosti zamolSani Slovenci? Ako je to res, potem je samo na Goriskem vec* nego za jeden odstotek Slo* vencev zamolcanih. Ker so po zadnjem steviljenji na-8!i, da je, vseh Slovencev (v Avstriji in OgerBki) 1,226.741 in ker je gotovo, da so po drugih dezelah ie vec Slovencev zamolcali, tedaj lahko izracunamo, da iteje nai narod (brez Benecaaov) najmanje 1,240.000—1,250.000 glav. Zadnje Steviljenje nailo je pa tudi po Purlaniji nekaj Blovencev naseljenih in sicer t okraji g r a d i-Scanskem 213, a v cervinjanskem 38, skup-no 251. Najvec jih je bilo v obcini GradiiSc 79, potem v Parri 50, t Versi 16, v ChiopriBn 14, v Akvileji ali Ogleji in v Monaster)! po 12,yCeryinjann, MuSkolu,Terzu InViSku poTsodi po 5; po drngodi pa so biii Ie posamezni. To so naJTainejii podatki iz krajevnega imenika. . Priporocamo jga slavnim uradoin in tudi obcHnBtrune ; le t porabo, nego tudi v kontrolo, da ae njegove po* matifymti pri pribodtji ii^ji JUbko ^opri^ CJstega dohodka, ki pride v IruStveOff blagajnico. Ta post namerava odbor, kakor smo poizvedeli, napraviti nekaj doinaftih veferov s pedavanji o nekaterih po-ducnih in komtnih stvart-h. Bog daj sreco. V Ljllbljani, 3. suSca. Pomenljiv je bil obeni zbor druStva sUa"odne tiskarne* 25. januarja. Kdor je opazoval zadojih pet mesecev glaailo tega druStva BSlov. Narod*, ni raogel piezreti, da je vcasih pihoi-la druga sapa iz predalov tega lista. He pred dr-zavnozborsko volitvijo na DolenJBkem so trdili v bolj ali menj poduceoih krogih, da nNarodova" stranka je sklenila nekako pogodbo z vladino, da Sukljeve kandidature no bo ni priporocala ni pobijala, kakor prvikrat. In res, priobden je bil v tern Hstu samo en clanek akademicne (—nobono) vrednosti o tej za-devi in potem je vse utihnilo, kakor da je volitev na Kitajskem nekje. Med zborovanjem dezelnih poalan-cev culi so se zopet glasovi o spravi in zdruzeoji vsek treh delov narodne strankej' ta govoiica je dobila potrdito t tern, da nobon naroden list ni vec" piaal o glasoviiih 600 gl. za ponemSevauje slovenskih dedkov oziroma — da smo nepristranski—poslovenj«nje mla-dib KocevarSkov. Celo ves narodni klub se je trudil pray posteno, da bi si prisluzil zadovoljnost vlade, ter dosledno masil si uSesa, da ne bi sliSal pritozeb s dezele o vailjevanji nemScme po vladiaik orgaaih, Ta gioljiva jedinost raed narodno stranko in vlado je dobila evoj pecat tudi v tern, da jeprenehal nLju-bljanski List", 6es, ker njegovo izdajanje Skodujena-rodnemu casopiBJu, kar, se v6 da, pred niso vedeli merodajui krogi. Ako ni morda zalozniku Skodoval P Hudobrti ljudje — takih je povsod mnogo — so ho-teii vedeti, da se je sklenila pogodba, da po novcm letu bo zastopal „Slov. Narod" iste ideje; zarad ka-terih je bil nstanovljen umrli „Lj. List0. Bojazni, da bi narodno casopisje so dalo vprefii v vladin jarem, dajali so hrano nekateri neosnovani in deloma osobni napadi. S fcakimi pogodbami bi bila pa zopet nemo-goLa jedinost med narodno stranko. Kako misli Ijud-stvo o takih pogajanjih, obeutil je dobro najpred BNarod" sam, ker je izgubil mnogo narocaikov. Da govorice niso bile kar izmiSljene, dokazuje ravno zad-nji obcni zbor delnicarjev „Narodue tiskarne*, kjor «e je sklenilo, da ,Narodu oatane tudi v prihodujo nezavisen list. V politicno-vodlteHni odsek so bili iz-voljeni: gg. dr. Zarnik, dr. Tavear, in Hribar, g. dr. VoSnjak pa je izstopil iz odbora. AH bo aedaj vlada zopet zacela izdajati svoj list ali ne, ne sliii se nio. Na narodno 5asopisje se labko zanala brez tajoih pogojev, ono jo bo radovoljno podpiralo, dokler bo v s^Iasji z misljenjem naroda in izvoljenih zastopi-kov, da bi pa iroralo na viiji ukaz narodno miSlje-nje paciti, zato imamo dnevnega slovstva in ditateljev vandar Se pre male ________ St. Politi6ni razgled, Delo v drzavnem zboru Ieze se vedno po-fasno uaprej. Vsak teden dve seji in §e te dve polnijo navadno levidarjt se svojimi govori, ki z vecine nemajo druzega namena, nego zavirati koristno delovanje, a potem bodo kriLali, dadrz. zbor nema kaj pokazati in da je vse njegovo delovanje jalovo. Odsek za drzavni proraiun konia menda svoje delo te dui in v zbornici za6ne razprava o njem Se le okoli 20 t. m. in ko jo dovr§i, pojde na velikonoCne po6itnice, tako da ni misliti, da bi razen prora5una pred Veliko nocjo pri§la se kaka druga vazna stvar v razpravo. V seji 26. pr. m. bila je na dnev-nem redu razprava o viadinem prediogu, da se poranozi vozoi materijal na drzavnih zeleznicah in da se v to ime dovoli vladi vzeti na posodo 3,400.000 gld., ki bi se odplaLali v petih letih. Levi6arji so pa hoteli vso vsoto pisati na radun letoSnjega leta, to pa samo zato, da bi bil le-tosnji deficit tern yecji. Ve6ina je pa vzprijela vladin predlog. Za tern je pri§lo na vrsto prvo branje Tiirk-ovega predloga glede znizanja zemljiske-ga davka in da bi sez nova pregledal zemljiski kataster. 0 tem se je vnel zivahen, sem ter tja celo razkaCen razgovor. Nemski liberalci somo-rali pozirati nekoliko prav grenkih, ki so jim drobili jib. semski demokrati in protisemitje. KoneLno se je v seji 2. t m. vzprijela Turko-vega predloga prva polovica ter se je stvar iz-roLiia v pretres davkovskemu odseku; druga polovica se je odklonila. Istega dne je tudi prisel v prvo branje istega Tiirka predlog o borznem davku, ki pa se bode razpravljal in se dokonCa se le v dana§nji seji. Za ta davek govorila bodeta b r e z a. [Zbor si potem dovoli teden dni pust-nih po5itnic. Vojni odsek vzprijel je soglasno predlog o 6rni vojski za podlago nadrobni razpravi. Vojni odsek ogerskega drzavnega zbo'ra ga je pa ze konedno odobril. Govori se, da misli vojni minister v dele-gacijah zahtevati nekaj milijonov za nove pu§ke repetirke, kaker§ne ze imajo Francozje. Sedanje puSke pa bi se oddale 6rni vojski. Kam pridemo po taki poti ?! Dva trzaska in ve6 primorskih poslancev prosili so vlado, da bi v Trstu napravila obrtno solo. V Zagrebu je najvisje sodigfie obsodilo dr. Davida Starfievica in Gr^aniCa lia petmesefini zapor, a tako, da se jima uSteje dosedanji pre-iskovaini zapor. Sedela bodeta tedaj fie do 18. maja, vender jo prejSnja obsodb'a na toliko o-mcb6ana, da StarLevi6 ne izgubi doktorata in odvetniStva. Po dolgem zatezani? Jn zvijanji se je S r-bija vender uyognila ti;>isk- v^levlasti in je sklenila mir z Bolgar:jo. V sredo 3. t, in. so ga podpisali pooblaScenci in v 14. dneh, ako mogofie pa §e prej, potrdf (ratifikuje) se koneL-no v BukureStu. Pa ta mir bode brztas, kakor smo ze zadnjic omenili, piSkav, ker Srbija ga je podpisala s kislim obrazom in bi bila vsa pogaja-nja menda najrajSa vrgla pod klop, ako bi v ozadji ne stale velevlasti se stisneno pestj6. Toliko jej je vender obveljalo, da se v mirovni pogodbi govorf le o tem, da je mej obema dr-zavama sklenen mir, ne da bi se ob jednem tudi obnovile prijateljsko razmere, kakor je to navadno v takih pismih. Navzlic miru je torej stanjc So vedno napeto, in do zadujoga dne Srbija ni popolnoma popustila misli na vojno in delala za njo priprave. Zdaj pa se poroca, da je kralj izdal ukaz, s katerim se razpu§6a vsa aktivna vojska in prvi zbor narodne vojske. Tur&ija je privolila v vse premembe tur-sko-bolgarskega dogovora, katere jc zahtevala KuRija, ki pa ima, kakor pi§ejo ruski lisfi, 3c nekaj pomislokov, zlasti jej ni po volji, da bi knez odstopil Turciji dvajset vasij proti doloC-bam Berolinske pogodbe. Sicer se pa skoro snide konfereuca velevlasti v Carigradu, ki bode raz-pravljala o tem dogovoru. 0 grskem uprasanji se ne bode razgovarjala. Bolgarski knez je izdal ve6 naredb, ki na-meravajo obe bolgarski drzavi tesneje zvezati, mej ostalimi tudi glede denarne veljave in ca-rinske (colne) meje. Zadnje pa neki ne ugaja trgovinskim koristim nekaterih zapadnih drzav, zlasti se bode temu upirala Francoska. Na Gr&keni vlada se vedno bojeviti duh, in vedno se se posiljajo novi vojaki na mejo. Vlada je prisiljena v jedno mer delati dolgove in Le to stauje traja se kaj 6asa, bode nboga dezela finanfino uniCena. ________ Domade in razne vesti Gorifika ditalnica napravi svoj letoioji v e-1 i k i pies jutro v aoboto 6. t. m. t svoji lepo okraieni dvorani. Svirala bo vojaska godba tukajSnje-ga c. k. peipolka it. 62.; zaietek bo ob 9. uri zve-ler. Kakor zoamenja kaiejo, bo ta pies jako dobro obiskan in iivahen, kajti zanimanje zaoj je ie daije 6asa uenavadno veliko. Tudi plesna zabava 27. t. m. katero so bili priredili 6italni§ki fantje, bila je lepa in polna dobre volje, ter so se mnogoitevilni de-lezaiki pray dobro imeli. Slovenska dekli§ka Sola v Gorici sldene prihodnjo aoboto 6. t. m. prvi semester. Ker je bila zacela iola v jeseni par daij pozneje, poda^Sal set je ta semester nekoliko. Ustanovitelji in podpiratelji pcepotrebne dekliske .Sole sinejo, kakor upamo, za-dovoljci in ponosni biti na uspeh dosedanjega podu-Cevanja. Naj bi tijihova po»ftovaiaost se daijo trpeia ter naj bi so ta Sola vedno lepse razevitala. Dru^ba sv. Vincenca Pavlanskega v Gorici izdala je tudi letos zaietkom februarja obsirno poro-Cilo o svojem delovanji v preteklem letu 1685. Upamo, da prihodnjiC nam bo "mogoce priaesti kak po-snetek iz njega, da naSi ditatelji spoznajo, kako tiho pa plodovito dela kerSanska ljubczen oa vse strani v J jfmotop in duinp i>odporp tr^ejCe^a flpyefcke^ rrtn, iateljgv Veteransko drugtvo gorisko ima, kakor smo poroCah o drugi priliki, novega predsednika maforja-avditorja Han beck a, ker prejSnji predsednik major vitez Gatinelli ni hotel ve6 prevzeti predsedniStva, dasi mu je bilo enoglasno ponujeno pri zadnjem ob-inem zhorn. Novi predsednik in odbor so trdno pre-pricam o vdikih zaslugah, katere ima vitez Catine 11 i za veteranBko druStvo, o sijajnih uspehih»'ka-terc jis dosegel v tem bziru, o biagodejnem uplivu, ki mn Se. vedno ostane na sreeen razvoj druStva Zato so mu napravili lepo adreso, pisano na Dunajij v ka-ten nafitovajo ujegove velike zaslnge pri natanovljenji ni Sestletnora vodstvu tega druStva v kateri se'mu zahvaljujejo zu njegov mnoguletni trud ter ga prosiio, uaj bi ostal tudi naprej tak podpornik drufitvu. ka-kcrten je bil do zdaj. V nedeljo 21. februarja prebral ni urofid je novi predsednik ˇ dru^tveni pisarnici gosp. vitezu Catinelliju krasoo adreso ter je imel pri ton lep primeren nagovor, Vitez Gatinelli je odgovo-nl, da ga veselijo dosedanji drastveni uapolii, da rau je 2aJ, da m mogel ostati vec na prejsnjem mestu. da je prepricau, da bo druStvo tudi dalje lepo napre-dovalo, in da bo vedno pripravljen v druitvenih za. devah pomagati, kjer koli bo mogoce. Vsa slovssnoBt bila je jako gingiva in je pricala, da v vetera^skoai drustvu OBtane uepremeujen tisti domoljubnl av;«trij-ski dob, v katerem je b'lo drufitvo uetanovljeno. Po torn duhu se drustvo obdrzi in bo krepko uaprertovalo, Prtenanje dobil je od viiokega o, k. finanfino-ga mmisterstva g. Rajko Sin ok, zdaj davkair vLo-smji, da je z volikim trndom in poirtovalnostjo so-stavil v slovenskem jeziku dolo&be, ki veljajo pri od-merjanji in tirjanji neposrednih davkov, ter objavil jihvknjigi „Neposredni davki*, ki jo bila ze naznanjo in priporooena v naSom Hstu. Kdor ioli poduka v tej sadevi, naj kupi knjigo, ki stano 1 gld.; gotovo ae ne bo keaal. Prodaja jo piw Lofiinji in kujigar Wokulat v Gorloi. Sladko tolaibo daljeHstkar dunajske fresco" dr. Noe goriskemu wCorrioru« zagotavljajofi, da v svojem sestavku nZgodovinske alike,** v katorom jo rokel, da uekatore gorisko ulioe ie imenujejo po prvih toskanikih peimkih, ni uameraval drugoga nog*) pnudariti, da Gorioa jo omikana, olikana in Ttalijnn-ska, mod torn ko je goiiki kmot Sloveneo in eurov, da torej ni hotel grajati, da so so zbrala ona imena, in da JDorr.M je v tem njegove bosede slabo ratu-mol. BOorr.,tt ki to stvar pripovedtije, doitavlja, da je s torn odgovorom popolnoma zadovoljon, in da je tako: toliko bolje! Nam pa ni nid dostaviti nego za-pomuiti si toliko besede dunajske ^Presse*** kolikor popravek goriikega BCorrioiu.u 0 svojem ouu prido tudi to prav ter pojasni neke razmere. Snaga je lepa re6, zato skrmjo za njo povsod, kamor hoeejo zapreci vhod kuiljivim boleznim. Iz tega namena uajbrie napravljajo odtok vodi, ki se zgublja pri novem vodotoku na oglu kapuoioskoga vrta ob triaaki cesti. Ali nekje drugod bila bi tak* poprava Le veliko potrebnejsa, namreS na dvoriS6i Bizjakove hiie v Vogelnovih ulicah b. st. 3, kjer je za kakih 5 seSnjev odprta poto6na, ki prihaja skoz Lanthieryev vrfc s Trga sv. Antona ter odteka po nji voda s csste in gnojnica iz raznih strani§6. Ne vemp, kako je mo-go5e ljudem v Bizjakovi in V bliinjih hieah bivati, kajti ob solninih in deievnih dnevih prihaja it onega odprtega kanala tak smrad, da je neprenesljiv. Dokler je kolera se pri Veroni, treba je za snago skrbeti; ko pride blize, bi bilo lahko 2e prepozno. Nadejamo se, da g. iupan ne proalifii to proSnje, ko ima ze zi-darje, ki mu delajo pri kapucinih. — Pri tej priliki naj omenimo tudi ozko sotesko v EabatiSdi, ko se ima priti na Trg sv* Antona. Ako se gre a tukaj z vozom skoz, treba je navadno eskati, in sevarnost je vselej velika za vozaika in za peSoe. Ali bi se ne mogla predreti pot iz RabatiSca pred veliko oerkev, kakor se je io nekdaj govorilof Za vse dobro vneta grofioa Coroninijeva bi gotovo rada odstopila svot, ki se potrebuje v javno porabo; mesto naj bi pa po-trebno delo izvrSilo. S tem bi se BabatiS^e tudi pri tleh bolj prezrafiilo, kar bi bilo velike vrednosti. Iz Rend. Ipava je po zadnjem dezji prav hitro in tako velikansko narasla, da se je razlila po polji in v Prvacuii pri moatu tudi crez ceato, katero je nekoliko poskodovaU, most pa, do katerega je segala, ostal je nepoSkodovan. V Renfah bilo je bujej til se je imela pripetiti po tej povodnji velika nesrefia ki so hoteli itt v Gorico. in ko je bii mlinarjev voz s konji skpro uie gore, zasliSi ae na enkrat silovit pok in lom, in komaj je ljudstvo nekaj na'eno, nekaj na drugo stran mosta odslo, :ize jo odnesla voda oeli novi del moBta. Ljudatvo je bilo vse preatraSono, ker se je nevarnosti reiilo, in mnogi moral: so iti 6ez Vrto2e in skozi Miren v Gorico. ,Slovenskega je^a" droitveniki so vabljeni k izvanrednemu obSnemu zboru, ki bo dne 8. t. m. ob 3 urah popoldne v Biljani. Po zboru se pri- redi skupna v eocrj* z gc v o*i, p etjen in % tpmJ» 9} %|ft *«»&&9» i«» *P M mk» *tfl*> pri vecerji en gold. a. v. K zabavni veoejji so vab-fjeni tadi nedroitveniki * enaWmi pogoji, kakor drn-gWki. „Slov.jeza«odbor. Seianska ditalnica priredi puotno nedeljo rfne 7. marc* 1886. v dvorani hotela: „Tri krone veseKco z naslednjitu aporcdoro: ^.V01*™^81*' tenca dom", maM zbor. 2. „Damoklejev me*-,burka ˇ 1 dejami, 3. A. Hajdrich: .Mladini*, moski zbor. 4. .Sam oe ve, kaj hote% burka v I io >/8 dejanja. 5. .KrojaC in cevjjar*, saljiv dvospev. 6. Saljiva gorf-ba. 7. Pies. Mej posameznim; toSkami, kakor tudi pri plera bo sviral izvrsteu kvintefc Peinelt-ov. Zace-tek tocno ob 7. art zvefier. Uatopniaa 50 novcev za Vebelifai odbor. Delalako podporao droit? o ˇ Trrta (*ea-•ki oddelek) bo imelo v nedeljo 7. marca twoIico • pletom po natlednjem eporado: 1. 0»f. J™***1**" prej% wjaaW orkeater. 2, A. F6r*l*r: .Sokolska", poje draitVeai abor. 8. S. GregorSHh ,YeUkono«na% deklamoja gown Polic-Muha. I. "V, Liaweki: „Mor-nanka- poje audi abor. 5. I. F. Uralaoi: „Koncert-n* fantaa§»« •» eitre, svira g. Fraojb Hoatnik. h. S. GregoroiS: ,Draiba% dekiamuje goapica M. Ver-deQaka. 7. L PnrgareH: .Naaaj t planinaki raj", sa-mospcv, poje gotpica A. Pianova. 8.1, pi. Zajo: „Zi-vil* Hrvataka", poje drusiveoi abor. Po izvrtenem programu aacne pies. Pri pletu bo godel vojaiki orkeater peipolk* ear Alekaander HI. Liatniea nrednistva. Nekaterim goapo-dom dopkaikom: Radi pomaojkanja proatora |morati amo odfoiiti. _ Poslano. Presetjevaje se iz Lokve (Corguale) v Avber (P. St. Daniel), proaim vse one gospode, ki mi do-pisujejo, da mi pisma tja poSiljati blagovole. Ob jed-mm klrtem prijateljero in znancem odsiceu: „Na zdravje1* JANKO LEBAN, ucitelj. V Lokvi, 27. feb, 1886.__________________ Javna zahvala. Vsem onim clovekoljubim osebam, ki so spre-roile do bladnega gruba nasega nepozabnega drazega . soproga in milega oceta. JOSLPA KATNIKA, posebno oastiti dnhovicini; domacl Dornberski iu a GradiSca, kakor tudi domacim pevcem in godcem, Goriskira Slovencem za krasni venec, in vsem onim, ki so priSli od blizn in od dalec skazat nepozabljivemu nam ranjkemn zadnjo fast, izreka s tern najprisre-nejSo zahvalo Prvaeina, 25. febrnarja 1886. 2altjjo6a RODBINA. Zahvala. Ginjenim srcem izrekam najtoplejso zahvalo vsem sorodoikoia, prijateljem in znancem, ki bo bla-govolili ekazafci zadojo cast mojej nepozabljirej soprogi b tem, da so se ndeleMi v obilnem Steviln njenega pogreba. Se posebej me ve2e dolznost, zahvaliti se I. g. 2upniku za neprecenljtve tolaibe celej mojej druzmi, poirtovalnosti 6. g. kapacinskega predstojnika iz Sv. Eriza in g. uciteijn, ki je blagovoiil adeiejiiti se s Solsko mladino pogreba. Bog plaSi vsem stotero! V Imarijab, 26. febrnarja 1886. FBANJO GRUNTAR, _____ _________ OBtali soprog._____ Franca^^ ¦ hitro in gotovo." iun w JO Z 6 f 3> ne U2rokiye ni^akili tezav pirns pi Bamberger na finaaji Grenki" ,dela bolj uspefino, ko ... - drnge grenke vode," V releC Mm Uidesdorf m PnaajL Zahteva naj se \edno in razlodno: FRANCA J02EFA QRENKI VRELEC. Zaloge povsod. Y Gorici: lekar gosp. Cristofoletti, Giroucoli, Pontoui in A. Seppenhofer. Raz-po^ilja se iz BndapeSte. HAZHAH1L0. Podpisani nazuanjam slavnemu obdiasUn, da sem prevzel a 1. februarjem 1.1. dobro znano gosliiuu «Pri BlateM kri*l» (all pri l^lsl) t ««rlei. Pripotocaui se pri tej priliki slavnemu ooSinstvu, naj me blagovoli pj&ibttti z mnogoStevilnim obiskova-njem. Piizadevati se boLeint da ustrezem svojina obi-skovalcem, kakor do zdaj, a bitto in nalantno po-stre^bo, z dobtimi in razno?rstninii jedini in pijacami, s ceduimi prenodiiii, z varniini shrambami za \oze in zivali, in vae to po prav ntzkib, spodobnik cenah. Uljudno udaoi V Goiici, 26. frbunrja 18&6.________________^^ i^ Nove Smarnice ~m so 2e v tiskn; npamc, da bodo do srede marca dovrSeue in bodeino potem nataniueje porocali. To naj sinzl za odgovor na vec vpra&aoj zarad „Smarnie.M „Kato!iska Bukvarnatt v Ljubljani, Stolnl trg St. 6. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priproato in naravno zdraTilo jo prava dobrodejna pomoL in ni t?eba mno-gih bcscdi, da so dokaXe njibora Cudovita mot. 6o bo le rabijo nekoliko dni, olaj&ajo in prcfceiwjo prav hmaia najtrdovratniSo 2e-todfilte bolesti. Prav iz-rrstno vulrezajo zo-per Iiemorojde, proti boleznim na Jetrifc in na vranici, proti firevenniro boleznim inproti ____ giistam, pri ionskib mcHeCnih nadJe?,r*ost»h, roper belt tok, boja«t, zoper bitje srcfttor distijo pokrarjeno kri. One no preginjajo samo oraonjonih bolozni, ampak noa obtarujejo tudi prod T8ako boleznijo. Prodajejo ae r vioh glavnib lekaroicali na BTeta; t uarocbo in poSiliatve pa odino t lokar-nici Oristolbletti v Gorioi, v Tratu t lcUami C. Zanetti in G. B. Rovis in t lekarni AUa Ma-donna t Kormiun. Ena Bteklenica stane 30 no-rce*. AntirrheiiDlOn, najboljSo zdrarilo proti preblaje-nju in Ca bolijo kosti, proti hromoti delavnib cutnie, boleCinam v krizi in v praib, prehtadnim boloiinam v glavi in v zoboh. Steklenica 40 kr. Pastile santoninske; (koiesca zoper giisto. iz. kaSono zdravilo zoper gliste, skatljica 10 kr.T 100 ko-gcekov 50 kr.T 1000 koacekov 4 gld., 20> 0 koscekor 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju, naj. boljii pripomoLek proti darici (difteritis), pljuCnim, prsnim in Tratnim boleCinam, zoper kaSelj in bripavost; Skatljica 20 kr. ZeliidRi prsni Sirop. Ta iz zdrarilnib zelisc izdelani airop we rabi z aajboljSira uspehom proti vaem prsniin in pljncnim boleznim, zaslizenju, kaaljn, hripa-TOsti, dasljiremu kaslja ltd, Odraideni naj vzamejo b do 4 zlica vaak dan, otroci pa toliko zli^ic Steklenica 36 kr. Tn navedena, kakor vaa drnga zdravila se zmiraj aveia dob6 v lekarni BPri Angelu" v Ljubljani, na Dunajski conti, J^er se naro&to tahojpo posti proH povzetju izvrhtjejo. EHOIISFA in najnovejia KROJAdNICA rA k vsakovrstnega sukna ter gotove obleke ?a gospode vsakega atanu pri MARTINU POVERAJI v Grorici na Travniku poleg kosarne. Naroibe se bitro in liino izvrSujejc po najnovejSem kroji in poSteni ceni. m«v>= t^vj^^^^r^wr'1^^ Na dezelni kmetijski Soli, slov. oddelka, se dobe slededa sadna dreresa za goriske dezelane po slede-cih ceaah: ceSnje, ce§plje; ringioti, breskve po 15-20 kr. komad, a jablane, ker jib. imamo Se en par tisoc za oddati, 10-15 kr. komad. Jabolka bt posebno nasim gorskim obcinam pri* porofoli! FR. ^EPlO priatav in ZH&isni vodja. 86, 51 o. L s. _______________ Stavbena drazba bode dne 18. marca 1886 od 11. do 12. ure dopol-dne pri c. kr. okrajnom glavarctvu Seiianskom za od-dajo etavbe novega iolskega poslopja v Vojsciei. Klicna cena je 2442 gold. 15 kr.; drazbeni vadium in stavbena varscma pa 150 gold. Pismeue po-nudbe se ne bprejmejo. Naris, proraeun stroikov in stavbeni pogoji so I>ri c. kr. okiajnem glavarstvu pa pri zupanstvu v Vojacici v pregled razpolo^eni. C. K. OKRAJNI §OLSKI STET v Sezani. 1. marca 1886. prav lepo vzrastla io najboljih vrat, kakor tudi eno — in dvoletne gartfroze • pra- I v© korenlko in najlepdih baz, prodaja po | prav nizkih cenah ; lastnik drevosnico v Caprivi pri Konninu (Cormons). dr jr cuiot ZA PUSTSl CAS nahaja se pri podpisanem velika izbira koti-iijonskih redov io §em vsake vrsfe, papirna-fih, platncnih, svilenih, 6rnih in barvanih. Opozarja tudi spostovaoe kmetovalce, da je douii mnogo vrtnih semen, zagotovljo-nih glede dobrote. Ima tudi zalogo igra5 in malib recij vsake vrste, katere prodaja na debelo in na drobno po jako nizkih cenali. JoLef Culot v RaStelji, St. 2—25. •T «»:*«* 4~ C;-wl JL€*t? 1 po dr. Mai idi je odlocno najboljio zdrarilo zoper pPotill ter raTmatizera, trganje po udih, bolefine V kriii ter ilvcib, oteklino, otrpnele nde in kite itd., malo Lasa Le se rabi, pa mine po polaem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zabteta naj se samo *cvet zoper trganje po dr. Malitt* t zraven stojeiim znamenjeia; 1 steklenica 50 kr« __ JMfc. Zahvala. "VI i«rf<» Gospodu pi. Trnkdczy-ju, lekarjn t Ljabljani. Moja mati so na protinskej boleznl na noai silno trpeli in razna domaca zdrarila brezrspeano rabili. Ko je pa bol iezen iedalje bnjsa prihajala in uze vee dnij niso mogli stcpiti na nogo, spomnira ae na Tel dr. MaliLev protiatkl cvet po 50 kr. ter ai ga nemudoma narooim. In res imftl je endoTit vspeh, ga rsa-kenut bnlnikn r jednakei bolezni priporocam, Vaaej blago-rodnosti pa izrekam najprisrinejso zahvalo r Tsem spoito-ˇanjem udaai Franc Jog, posestnik t dmarji pri Caiji. MT" Flaninski zeli^cni sirnp kranjski, "^H izboren zoper kaielj, bripavost, rratobol, praae in pb'ucno boleeine; 1 steklenica 56 kr. Kor'atnejgi nego tm t trgorinib se nahajajoCi soki in siropi. WtT Kri cistilne kroglice, c. kr. priv., "^^1 ne smele bi so t nijednem gospodiajstvu pogreiati in so se oie tisnfkrat sijajno osredocilB pri zabaaanji Sloreakega teles a, glavcboln, otrpnenih adih, akaienem ieiodci, jetrnib in obistnj? boleznih, t akatuljab A 21 kr.? jedon zavoj s 6 Skatuljami 1 gold. 5 kr. Manje od enega zaroia Re 8 pogto ne razpoaila. Xarocila se izvr§^: najhitvcje s pogtnini povzetjem in Adresa je: Worn TBKS0C27-ji u Mm trgu t Ljobljiai-