dovi našega dela. Zaradi 1 ga pregleda in jasnejšega razuma in marljivih rok. Ako ne bi razumeli svojih lastnih zahtev in potreb ne bi n. pr. gradili Strojne tovarne v Trbovljah, ne bi olajšali in zboljšali delo v rudniku Zagorje z najboljšimi stroji, ne bi skrbeli za viden napredek steklarske, kemične, papirne in gradbene Industrije, ne bi nas gnala želja po lepših cestah in ulicah, po vetjem številu lepših in udobnejših stanovanj, po elektrifikaciji naših kmečkih krajev. ki je prvi korak h kultur-nejšemu življenju na vasi itd. itd. Ako bi vse to delali samo ob času volitev, kot je bila navada nekoč, se ne bi mogli ponašati s tolikšnim napredkom, ne bi imeli vsak dan novih predlogov in ljudstva, ne bi imeli toliko in tako delavoijnih ljudi prav v vseh področjih naše dejavnosti V tem vidimo svoje lastne sposobnosti, to je vsakdanji vidni 'dokaz naših sil, ki so povezane v Socialistično zvezo delovnih ljudi. Izven te zveze je v našem okraju samo ZASAVSKI LETO VI. ŠTEV 46 b&afc Okrajni odbor Soctanstttn« zreze ljudi « Trbovljah — Urejuje is odgovarja uredniški odbor — Odgovorili urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva to nrrave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje t.. narava rudnika — Telefon it. 54 — Radon pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev. 614-.,T“-146 — U*< izhaja vsako sredo — Letna naročnina 300 din. polletna ISO din. Četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 8 din — Rokopisi morajo biti v rredntštvn najkasneje vsak petek dopoldne In se ne vračajo TRBOVLJE, 18. NOVEBMRA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Naši kandidati Tov LIDIJA SENTJURČEVA, doma iz Hrastnika, kandidat za zvezno skupščino v okraju Trbovlje. Tov. MIHA MARINKO, predsednik vlade LRS, kandidat za republiško skupščino za sektor Trbovlje. Smrtni udarec našim sovražnikom bo 100°|o udeležba na volitvah Sami si bomo zgradili lepše življenje! Zavest, da imamo mi sami ▼ rokah ključe naše hiše in usodo našega življenja, nam daje moč in voljo, da sami razmišljamo, kako si bomo lepše uredili svoje življenje. Splošno razpoloženje med našimi delovnimi ljudmi, odkar smo se otresli predsodkov, da moremo živeti le ob tuji pomoči in od vsiljenih naukov, nas uči, da smo ostali zvesti sami sebi in da zaupamo v svoje lastne moči. Del skupnih moči je tudi delovno ljudstvo našega okraja, ki ni nič manj razpoloženo za : napredek, kakor so razpoložene množice v katerem koli okraju naše domovine. Vse, kar smo doslei napravili ie delo našega Tov. STANE BREČKO, predsednik mestne občine Hrastnik, kandidat za republiško skupščino za sektor Hrastnik. Tov. MAKS JAKOPIČ, predsednik obline Dol pri Hrastniku, kandidat za republiško skupščino za sektor Hrastnik In okolico. Na sliki je drugi poleg tov. Ribiča, v Času NOB. sedem odstotkov polnoletnih državljanov. Splošna aktivizacija odborov SZDL in njih povezanost z ljudstvom se kaže pri samostojnem reševanju vseh dnevnih nalog političnega, gospodarskega in kultumo-prosvetnega napredka. Množice niso brezbarvna gmota, ki ne bi vedela, kaj hoče in kam plove. Na vsakem našem množičnem sestanka sprejemamo dobra dela s pritrjevanjem, nepravilna pa odklanjamo z vso občutljivostjo in ostro kritiko, ki mnogo zaleže. Poslednje ostanke samovolje pa odpravljamo z vso odločnostjo. Zato nam je potrebno še večje sodelovanje in povezanost SZDL z našimi društvi, sindikati, s šolami itd., občinski ljudski odbori pa naj bi sklicevali posvetovanja s krajevnimi člnitelji. Zaključke in sklepe naj bi iznašali na zborih volivcev, da preizkusijo njihovo vrednost. Pred kratkim opravljene volitve v zbor proizvajalcev so pokazale splošno visoko zavest volivcev. Najboljše po udeležbi je bilo 1. volišče Pošte Trbovlje v XVI. volilni enoti s 96,66'/«, na zadnjem mesta pa 2. volišče »Ograd« v XIII. volilni enoti s 75•/«. Torej obe skrajnosti v Trbovljah. Pri volitvah v okrajni zbor proizvajalcev kmetijske skupine ni bilo tako velikega razpona, čeprav je na podeželju težavnejši teren in razmeroma manj političnega dela. Po udeležbi najboljši so bili volivci v Senožetih s 95,1 •/«, najnižji odstotek je pa dosegla občina Polšnlk s 87,3•/«, kar so i zakrivili volivci v Tepah, je pa vzlic temu selo lep uspeh. Med Štirimi volilnimi sektorji Je bil najboljši radešlU sektor z 92,38 odst„ najnižji pa hrastnlški sektor s 88,14*/*, kar je tudi že zadovoljivo. Te številke nas kažejo takšne, kakršne smo v vsem našem velikem delu, resno nas pa opominjajo, da nas bijejo po glavi in po petah vedno ene In iste napaka Med našimi najbolj grdimi napakami je znani tolažilni »bo žel«, Id se drži malo-dušnežev, in oportunistično opravičilo: »Bodo že opravili brez mene!«, kar je spričevalo tistih, ki se radi odtegnejo delu in so kar veseli, da niso bili »zraven« tam, kjer so uspehi manjši. To je nevarnost, ki pripelje človeka tako daleč, da ne more skriti svoje morale In je vedno znova odkrit kot goli sopotnik in brezbrižni »ob-strančkar«. Toda nekdaj majhne in neopazne napake postanejo sedaj bolj vidne kot nekoč, ker jih množice s svojim sodelovanjem ne puste kar mimo, ker so množice kritične in imajo rade resnico in čiste račune. Ker se dosledno držimo na' čela resnice, objavljamo z živo in pisano besedo vse, kaj delamo, in komu morajo služiti sa dela. Zaradi lažje-pre' sejanja naj navedemo samo nekaj okroglih številk V okraju Trbovlje smo vložili v gradbeništvo po osvoboditvi do lanskega leta 4 milijarde 79 milijonov — ali 510 milijonov dinarjev povprečno na leto (po sedanjih cenah Je bilo leta 1939 vloženo 89 milijonov), letos pa že 577 milijonov. Letos, do konca septembra, so izdali okraj in občine skoraj 33 milijonov za prosveto in kulturo, 32 milijonov sa zdravstvo in socialno zaščito, 18 milijonov za gradnjo in vzdr- I zevanje cest ter 17 milijonov dinarjev za druge gradnje. Socialno zavarovanje je izplačalo nad 37 milijonov din denarnih nadomestil za čas bolezni, 32 milijonov din za zdravljenje v bolnišnicah, skoraj 10 mllijo- Hiša v Gaberskem, kjer je nek oč prebival naš kandidat, Miha Marinko, nov din lekarnam za zdravila, nad 14 milijonov din za ambulantno zdravljenje in nego zob — nad 222 milijonov din je biio izplačano za otroške dodatke v prvih osmih mesecih letošnjega leta, upokojencem pa nad 31 milijonov din pokojnin. Tako je bilo izdano do konca avgusta letos samo za soc. zavarovanje skoraj 600 milijonov. V teh Številkah je dokazana resnična in vedno večja skrb za človeka, kar je pravzaprav edini namen naših skupnih prizadevanj in za kar naši delovni ljudje volijo vsak dan. V nedeljo, 22. novembra, bodo pa potrdili, da so za tiste kandidate, ki so jim naši delovni ljudje največje bogastvo. Dobro vemo in se zavedamo, da so skrbi in nspehi v našem okraja trden del splošnih skrbi in uspehov, ki kujejo enotnost naših narodov v njihovo korist in ne na škodo sosednih narodov. Pri nas je dosežen že takšen napredek, trdnost in pogum ljudstva, ki kaže demokratičnemu svetu, da »Nekje je dežela...«, ki resnično obstaja in mimo katere ni mogoče iti. Sanjači, zaslepljeni sleparji in nasilneži okrog krivičnega 8. oktobra so obtičali tam, kjer so obtičali »Veiikorusi«. Obtičati so morali, ker so občutili trdnost naše obrambe in videli »zvezde« ob prvem zaletu z glavo v socialistično trdnjavo, ki brani srečo delovnih ljudi pod vodstvom najboljših komunistov. Dvaindvajsetega novembra bomo volili take zastopnike in borce našega socialističnega napredka, ki bodo najtrdnejša opora zanesljivi roki našega maršala Tita. Tovariš Miha Marinko dosledni borec ii revolucionarni! revirfev • Kandidat mesta irboviie za rcpnbliSho shnpšCino Kandidat mesta Trbovlje za republiško skupščino tovariš Miha Marinko izhaja iz delavskih vrst naših revirjev. Izšel je iz črnih rudarskih krajev našega Zasavja ter se skupno z ostalimi revolucionarnimi rudarji vzgajal ob velikih revolucionarnih tradicijah Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Velika je revolucionarna zgodovina teh črnih revirjev, kjer se je že več kot pred 60 leti prvič dvignil slovenski proletariat k razredni borbi, ki je trajala nad pol stoletja ter se končala z veliko zmago nad izkoriščevalci in zatiralci delovnih ljudi slovenskega ljudstva. Kaj vse se je zgodilo v teh dolgih 60 letih I Polovica te dobe, celih trideset let, Je tudi doba revolucionarnega borca za delavske pravice Mihe filarinka. Prav v naših revirjih Je Miha Marinko s svojim svetlim zgledom klical vedno in vedno nove neustrašene borce v našo slavno Partijo in na široko razvijal najostrejši odpor proti vsem tlačiteljem in izkoriščevalcem delovnega človeka. V veliki meri Je ravno zasluga tovariša Mihe Marinka, da se je upor naj revolucionarne j ših borcev razvil v vsesplošen upor slovenskega delovnega ljudstva In v končno zmago. Tov. Miha Marinkol — Bodili in vzgajali so te tisti naši revirji, v katere je utavljal tudi naš največji socialist Ivan Cankar svoje največje in najgloblje UP« — revirji, v katerih je tudi sam nastopal kot politični vodja slovenskih radarjev in kot njihov poslanski kandidat V svoji mladosti se je tov. Miha Marinko vzgajal in učil raz- redne borbe v revirjih Zagorja in večji del tudi v Trbovljah. Bil je kot mlad človek med borci proti nekdanji fašistični Orjuni, sodeloval je ob strani Vulča, Franceta Klopčiča in Franca Fakina. Prvega junija letošnjega leta je preteklo 29 let, ko je tov. Miha Marinko udaril z orožjem v roki proti fašistični Orjuni. Tedaj je poveljeval desetorici revolucionarnih mladincev — osemnajst let pozneje pa je bil počaščen od slovenskega delovnega ljudstva s tem, da je bil imenovan za prvega politkomisarja glavnega poveljstva vseh slovenskih partizanskih čet — V letih stare Jugoslavije jo bil tovariš Miha Marinko tudi dalj časa v tujinii bil Je stalno preganjan revolucionar in komunist ter večkrat zaprt. V Trbovljah je delal na cesti Podmeja—Reka, stanoval je pa v preprosti kmečki kočici v Gabrskem, ker drugje ni dobil stanovanja. Tovariša Miha Marinka so naši radarji dobro poznali kot požrtvovalnega, neustrašnega in nesebičnega revolucionarja in borca, ki se je skupno s ostalimi tovariši boril za pravice delavskega razreda. V časih, ko Je tovariš Miha Marinko živel in delal v Trbovljah, se je partijsko delo močno poživilo. Rudarski dom je bil središče in shajališče trboveljskih revolucionarjev. Ko se je tov. Miha Marinko vrnil iz tujine, kjer je prebij več let, je vse svoje sile posvetil političnemu delu Partije — revoluciji Akoravno ga je tedanja oblast stalno preganjala, je vedno našel pot nazaj v svoje revirje, tudi takrat, ko so ga zaprli in internirali. Pobegnil Je bivšim Naši kandidati Tov. VIKTOR KOVAČ, seki^-tar OK Z K Trbovlje, kandidat za republiško skupščino za sektor Radeče in okolico: Radeče, Vrhovo, Zidani most, Loka, Breg, Razbor, Dole pri Litiji in Pod-kum. Tov. FRANC LUDOV1KO, sekretar MK ZK Zagorje, kandidat za republiško skupščino za sektor Zagorje, Loke, Izlake, Senožeti, Mlinše, Tro*—« Čemšenik, Kotredež in Po! jugoslovanskim žandarjem in ži-vej ilegalno. Vedel je, da ga njegovi revirji potrebujejo. Miha Marinko je kazal črnim revirskim krajem in ostalim delavskim centrom svetlo pot v svobodo. V boju je bil ob vsakem koraku med prvimi. Potrdilo in dokaz temu je njegova borba leta 1941 v Bučki. Vseskozi je junaško in zgledno prebil trdo borbo in po zmagi mu je tovariš Tito zaupal važna dela. Tako je hilo skozi celo vojno. Ko je po naši osvoboditvi prevzel najvišjo funkcijo v naši republiki in postaj predsednik vlade LRS, je hkrati prevzel tudi posle sekretarja CK ZKS, kjer Je bil z našim življenjem In delom na terenu tesno povezan. Skupno s slovenskim delovnim ljudstvom in s tovariši svojih zasavskih revirjev je pomagal in še pomaga graditi lepše življenje in boljšo bodočnost nas vseh. Kdo Je bil v prvi vrsti poklican, da zastopa revolucionarne Trbovlje v naši republiški skupščini? Nihče drag kot ravno tov. Miha Marinko, ki je živel, delal, boril se in trpel skupno s trboveljskimi In ostalimi rudarji našega Zasavja za njihovo svetlejšo prihodnost in končno Izgradnjo socializma v naši domovini. Na volitve v nedeljo, 22. nov bomo šli vsi stoodstotno in odda 1 11 naše glasove enodušno za naši kandidat« — revolucionarje: v j zvezno skupščino bomo volili našo tov. Lidijo Sentjurčevo, v republiško skupščino pa bomo volili tov. Miha Marinka v Trbovljah. I Tov. ALOJZ LUKAČ, prediea nik mestne občine Zagorje, kan didal za republiško skupščino z i sektor Zagorje, Loke, Senožeti Izlake, Mlinšg, Trojane, Cemše nik, Kotredež in Po/šnik. Tov. VILI SKRINJ An, iu„ Trbovljah, kandidat okraja Trbovlje za zvezni zbor proizvajalcev. Vsi na volitve v nedeljo, 22. novembra za sreto naših olroh za našo neodvisnost enota, st in socializem Volitve odbornikov zbora proizvajalcev kmetijske skupine Za volitve v okrajni zbor pro- V zadnjih dneh po svetu TRST — Tržačani razprav-1 ljajo sedaj o štirih zadevah in j to o morebitni odstavitvi župana Bartolija, o nezaslišani hi-!__________ _________ navščini tržaških iredentistov izvajalcev kmetijske skupine"so v občinskem svetu, o podatkih, bile Jtirj zasavske občine zdru-tol* dognala preiskava o žene v eno volilno enoto in si-f as is Učnih izgredih in o možno- cer 52 ^ zaporedju, ki so jo se-~ 23.internacionalizacijo Trsta, stavljale občine Litija, Šmartno Rim is če sedaj vodilno glavo pri utijl Prefganje in Gabrovka. 7 fr«w1n0.,bLZrK Zgovornost ( volitve so se vršile v nedeljo, Tvšm ,”Th' h K?ika£U V 8- novembra. V smislu demokra-Trstu, to pa naj bi bil župan učnih predplsov so razpravljali o kandidatih na predvolilnih sestankih v posameznih občinah, vseh kandidatov je bilo pet Pri volitvah je dobil največ glasov tov. Jože Voje, kmetovalec v Gabrovski gori in član upravnega odbora Kmetijske zadruge Gabrovka. Zato bo predstavljal v OLO vse te štiri občine tov. Voje. V ostalih občinah okraja Ljubljana-okolica pa so bili izvoljeni pri volitvah 8. novembra naslednji predstavniki iz kme-Oftilo prahu ujskega področja: tov. Matevž Iz Litije in okolice Bartoli. Člani proitalijanskih strank nesramno kličejo OZN, naj pošlje v Trst komisijo, ki naj bi »nemudoma preiskala nevzdržno stanje v obeh conah«. — Glede Bartošove razprave o internacionalizaciji Trsta pa sodijo, da bi to v resnici bila rešitev, ki bi od vseh do-sedaj predlaganih najbolj upoštevala koristi Tržačanov ter vlogo Trsta v odnosih z zaledjem. NEW TORK. Za strokovno izobraz bo naših kmetov Danaenja stvarnost in pot ▼ socializem zahteva strokovnjake na vseh področjih našega gospodarskega življenja. Delavci v naših tovarnah se izobražu jejo na svojih sindikalnih sestankih, pa tudi v številnih tečajih. Čas pa zahteva, da se nenehno izobražujejo tudi naši kmetje. V obširnem okraju Ljubljana-okolica, kjer je okrog 20.000 kmetijskih gospodarstev, je delovalo do zadnjega časa le nekaj kmetijskih šol in tečajev, med drugim v Šmartnem pri Litiji, v Horjulu, na Igu pri Ljubljani, v Polhovem Gradcu, Preserju, Stični na Dolenjskem ter v Vodicah in v Šmartnem v Tuhinjski dolini« Prizadevni okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica pa se trudi, da bi dvignil duševno in strokovno raven svojega prebivalstva. To dokazujejo tudi šte- je dvignila mednarodno javnost '« tol'Sn P™"*™. VS "SMS !SEJ JTSUZ SJM ark. <5»£jk«.4ss! i . *> K uvedejo kmetijske Sole v vseh 40 občinah domačega okra ja. Za ta sklep se je zlasti po-__ _^ ^ skV stranke. ” da'' bi * prVprečla ^ Gros^em, France Smolej. SfciSSjTvlMSS'^ nanrerimranie rtomnu-ratk,, t« kmet iz Šentvida na Doleniskem, državni tožilec Brownell nihče v Ameriki, pa tudi po svetu ne EkEneSVeSI: krnSUf izTehk^a S££ oepredovanje demokratov in _ _ . .. , ^ upad priljubljenosti vladajoče France Razpotnik, kmetijski teh-politične skupine nlk in član upravnega odbora KZ ANKARA. _ Ob razgovorih !* K med predsednikom italijanske |e,2n!k K.Z v. Medvodah Albin vlade Pella in turškimi držav- Sužmk' kmetovalec iz Moravč, niki v Ankari posvečajo turški *ov Stane Grčar, posestnik in listi posebno zanimanje trža- predsednik KZ v Dobu pri Dom-škemu vprašanju. Znani turški *a'aM Lojze Avsec, kmet in pred-novinar Ahmed Emin Jalman sednik KZ Beričevo ob Savi. pravi: »Mi smo prijatelji Itali- Vseh odbornikov so volili pri je in Jugoslavije Menimo, da je napetost med tema dvema državama nesreča ne samo zanju, marveč tudi za ves svobodni svet. Ne dvomimo da se bo našla kakšna rešitev in da bodo skupni prijatelji opravili vlogo posredovalcev,* PARIZ. — O tiskovni konferenci, ki jo je imel zunanji minister ZSSR Molotov in ki je bila v Parizu sprejeta s presenečenjem sodijo sledeče: prvikrat po letu 1943 se je zgodilo, da je zunanji minister ZSSR uporabil za svojo diplomatsko akcijo obliko tiskovne zadnjih volitvah 13, Odslej bo štel okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica 126 namesto dosedanjih 117 članov. Za volitve svojih predstavnikov so se na vseh voliščih lepo pripravili: okrasili so volišča in z lepo udeležbo dokazali svoje razumevanje za sodelovanje pri ljudski oblasti. V večini krajev so zaključili volitve že v dopoldanskih urah. Pomoč osnovni šoli v Jevnici tri ure. V šoli poučujejo učitelji iz Kresnic, Jevnice in Ribč. Pouk kmetijske stroke pa je prevzel absolvent agronomije, ki je doma iz kresničke občine. Sola v Kresnicah bo trajala še ves marec leta 1954. Približno tako dolgo bodo trajale kmcč-ko-gospodarske šole v vseh ostalih krajih v ljubljanskem okoliškem okraju. Janez Kink umrl V Litiji je umrl tov. Janez Kink, upokojeni železničar, ki bi 28. novembra 1.1. praznoval 80-letnlco svojega rojstva. Bil je doma iz Sevnice na Dolenjskem. Ze v mladih letih je stopil v službo k železnici, večino let je P* služboval v litijski okolici, najdalje v Kresnicah. Kinkov! otroci so bili vzgojeni v pravem, narodnem duhu, kar so dokazali tudj v narodnoosvobodilni vojni. Kinkova družina je izgubila v bojih za svobodo tri sinove; za dva sina oče vse do svoje smrti ni vedel, kje in kdaj sta padla. Pokojniku bomo ohranili v F Zagorju se pridno pripravljajo na Prašnih republike Poleg velikega in uspešnega pripravljanja na bližnje volitve se zagorska kulturna društva pripravljajo tudi na največji praznik jugoslovanskih narodov — na Praznik republike. V obeh »Svobodah« prav pridno razpravljajo o vseh problemih za to proslavo. Razgo-varjajo se o sporedu te prireditve, ki na j bi bila letos drugačna, da ne bi bilo to praznovanje vedno enolično in naj bi prikazalo resnično znanje naših »Svobod«. Letos bodo v Zagorju poleg te proslave praznovali še prvo etapo izgradnje svoje nove moderne betonske ceste, ki jo od jutra do mraka, včasih pa še ponoči gradijo pridni delavci podjetja »Slovenija-cesta«. Vsi se zanimajo, če bo ta cesta za Praznik republike zgotovljena in povsem razumejo velike težave, s katerimi so se borili ti delavci v preteklih dneh in ted- »Svobode« pa sestavljajo program. Topliška »Svoboda« je imela sejo, posvečeno samo temu vprašanju. Ob republiškem prazniku bodo nastopili pevski zbori, morda tudi še novoustanovljena folklorna Skupina; pa tudi godba na pihala se pridno pripravlja. Tudi zagorska »Svoboda« ima polne roke dela. Obe se zavedata, da marajo letos prikazati ljudem povsem nekaj novega, zlasti Pa kvalitetnega. Se nekaj. — Druga leta so se pripravljate društva ločeno, vsako zase. Letos bo pa koordinacijski odbor imel, sejo, ki bo namenjena samo sestavi tega sporeda, tako da se bo z vzajemnim, vzporednim delom in organizacijo dosegel tudi v tem pogledu edini namen — kvaliteten in zanimiv program. Nedvomno bodo »Svobode« letošnje leto spoznale, da je skupno koordinirano delo zelo važen činitelj za dosego lepega uspeha. — Pripomba uredništva: nih, ko je vsak dan nagajal dež _ _____ „ „ >n oviral še boljše delo. Vendar J tako naj bi delali tudi po naših naši 'dolini prijateljski spomin, i Zagorjani pričakujejo, da bo do drugih revirskih krajih! težko prizadeti družini pa izre- ‘tega PraznLka cesta skončana. I I ----------------- maLSboeo^vSSakšot5a)Smrt P°sestnika Bučarja kmečke mladine, ki je škončala j Nedavno smo poročali o 70. osnovno šolo. Po poročilih iz življenjskem jubileju tov. Avgu-posameznih občin bodo že v' sta Bučarja, posestnika na Grbi-bližn.jih tednih začeli s šolami nu pri Litiji. V zadnjem času je kar v 24 novih občinah. Med tov. Bučar bbolel in umrl. Ob prvimi, ki so si ustanovili kmečko gosoodarsko šolo. so Kresni- Upoštevajmo in pomagajmo,! lepi udeležbi in navzočnosti gasilske deputacije *o ga pokopali Jani’ S poukom so že začeli in na litijskem pokopališču. Zalu- obiskuie to šolo 30 mladincev in mladmk k5 so rojeni v letih 1936 in 1937. Sola bo trajala vse zimske mesece po dvakrat tedensko. dnevno vsakokrat po Z gradnjo poslopja za gozdno upravo so že začeli V letošnjem letu se je stavbeno gibanje v Litiji in okolici močno razgibalo, kar je znak gospodarskega porasta naših joči družini naše sožalje! Mehanizacija kmetijstva Kmetijska zadruga v Kresnicah pa ni pozabila tudi na svoje člane. Prvi pogoj za napredek našega kmetijstva je .uvedba mehanizacije. Posamezniki si težko sami preskrbe nekatere stroje, ki naj olajšajo delo našim kmetom. Prav zato je pohvale vredna gospodarska skupnost, ki je osredotočena v KZ. Delovna skupnost kresnlikih kmetov v KZ je že lani pomagala kmetom do ne- zaskrbljena zaradi razvoja do-, Ta je priskočila na pomoč planoti med Litijo in Smart-! Mica proti nadležnemu kolora- nim. Ta prostor je na izredno darju 1n do motorne škropilnice. ustanov, pa tudi posameznikov. _ ,________________________ Med najlepšimi stavbami obeta ; katerih agrotehničnih pripomoč- ------- -------------- --------- Ze v zadnji številki našega biti poslopje gozdne uprave, ki kov, tako do ročne motorne ko- konference. Sovjetska zveza je “Sta smo pisali o delu kresniške so ga začeli graditi na Dobravi, I silnice, ročne škropilnice zapra- zaskrbljena zaradi razvoja do- KZ. Ta Je priskočila na pomoč ------------- ’ *........... * ■ ! godkov po njenem zavračanju, j osnovni Soli v Jevnici, ki je da bi se udeležila konference v i Lila nujno potrebna popravna. Luganu. Na konferenci so bile Precej občutno- škodo je napra-besede Molotova predvsem na-j vilo jevniški šoli neurje letošnje menjene Franciji spričo dejstva,; poletje, Izpod Male Stange je da je Francija odločno proti j namreč pridivjal jevniški potok, evropski armadi, kot pogoj za hudournik in valov j e je vdrlo v sklicanje konference Štirih o šolsko poslopje ter naneslo vanj Nemčiji pa ZSSR še vedno zemlje, peska in gramoza, praktično zahteva, naj se za- \ Neurje je bilo tolikšno, da je hodne sile odrečejo svojim na- voda vdrla na gornji strani v Črtom o evropski armadi in o hišo, odtekala pa na spodnji, spremembi zasedbenega statu- Vode je stala tedaj skoro dva ta Zahodne Nemčije metra visoko, kjer si bralci lah- DUNAJ — Pred dnevi je ko predstavljajo divjanje tega avstrijski zunanji minister dr. drugače malega in skromnega Gruber izdal knjigo pod našlo-. potoka. vom »Med osvoboditvijo in Ob tej nevihti pa ni nastala svobodo«. V tej knjigi očita] škoda samo na šolskem poslopju, vodstvu stranke, da je zašlo le- marveč je razbesneli potok pota 1947 na pot tesnejšega sode- ] kvaril tudi pot, ki drži iz Male lovanja z informbirojevsko j Stange in drugih vasi do Jevnt-stranko v Avstriji in popolne; ce, ki se Je poslužujejo potniki naslonitve na SZ. Kancler Raab za izhodiščno železniško postajo, je demantiral Gruberjeve trdit- j KZ Kresnice je določila poseben ve, ta pa je odstopil, o čemer j znesek tudi za popravilo onespo-je bil obveščen predsednik re-! sobljenih dovoznih poti, kar bo publike dr Kftmer, k) je od- ▼ korist kmetom in njihovi živi-stop sprejel • ni. lepi točki. Gradnjo - je • prevzelo trboveljsko gradbeno podjetje, ki je že v kratkem času dogradilo kamnite temelje bodor čega upravnega In stanovanjskega poslopja. Z deli nadalju-jejo. sile in olajšal dete. Z dograditvijo poslopja bo litijska gozdna uprava imela reprezentativen dom, ki ga po svoji dejavnosti tudi zasluži. Litijska gozdna uprava, doslej odtekdvt ki‘'itabeM “napredek s sedežem v Smrtnem pri Liti- v svojclB delovnera področju. jL upravlja gozdove na zasav-. Tako j živinorejski odsek ku-skem območju vse od Ljubija- pil SA go.ooo dln 430 k težk ne do Zidanega mostu na obeh bregovih Save. Tp gozdno področje je med največjimi v Slo- Letos so -si pa člpni; KZ svoj inventar še povečali. Kupili so črpalko za gnoj in robkač za koruzo. Kmetje so veseli tudi novega elektromotorja (8 KS), ki jim ho prihranil precej delovne Za izboljšanje živinoreje Pri KZ v Kresnicah deluje več Živimo v času, v mesecih, ko ie naše gospodarstvo v najobčutljlvejiem razdobju, v času, ko se naša mesta, naši okraji in industrijski predeli zalagajo z vsemi nujnimi življenjskimi potrebščinami. V teh mesecih in tednih obratujejo naše železnice z vso svojo zmogljivostjo, da bi zadovoljile potrebe našega celotnega prebivalstva. V teh tednih se prevaža po naših železniških progah na stotine in stotine kmetijskih pridelkov lz južnih predelov Jugoslavije v notranjost države. Vedeti in pomisliti pa moramo, da naše železnice potrebujejo sedaj neprimerno večje število vsakovrstnih železniških voz kot v drugih letnih časih. Končno pa moramo tudi vedeti, da država nima tolikšnega voznega parka, da bi lahko krila vse potrebe po vagonih, ki jih potrebujejo naša podjetja, tovarne, rudniki in ostali ‘prevozniki, v času, ko naše za-druge I* ostali, kmetijski predeli poŠJl/aio svoje pridelke na tržišča in v predelavo v vse kraje širom po državi. Ravno v tem času se je naša v vse serije železniških vagonov. Poleg tega pa prihaja spet dnevno za naše gospodarstvo in prehrano v trboveljski okraj spot preko 100 vagonov. Zamislimo si tedaj, da bi vsi ti prevozniki oziroma prejemniki vagonov nakladali ali razkladali svoje vozove po 5 ali 8 ur. Ves ta čas je ta vozovni park za železnico in za naše gospodarstvo mrtev, uporaben in živ spet šele po naložitvi ali razložitvi blaga, da ga postaja spet pošlje tja, kjer potrebujejo vagone za nova nakladanja. Zato moramo vsi, zlasti pa naša podjetja in tovarne ter ostali razumeti, da so potrebe do železniških vagonih v tem času velikanske, kajti pomisliti moramo še posebno, da se po železnici prevažajo predmeti in blago, ki je pokvarljivo, če leži predolgo vskladlščeno, ali pa tudi prav zaradi tega ne prenese dolgega transporta. Zavedati se moramo vsi, da bomo samo s pospešenim nakladanjem, zlasti pa razkladanjem vagonov rešili propadanje pokvarljivo blago in s takim ravnanjem zagotovili nemoteno veniji. Gozdna uprava ekrbi za pogozdovanje, gpjitev, urejevanje in izkoriščanje gozdov v zasavskem območju. Upravniku tov. Sosiču in delavskemu svetu, pa tudi gozdni direkciji in ljudski oblasti, ki so se zavzeli pil za 90.000 din 430 kg težkega plemenskega bika z rodovnikom. Na ta način bodo izboljšali pleme in dvignil) vrednost naše živine. V zadnjem času začenjajo napredni gospodarji uvajati tudi železniška uprava obrnila na vse , dostavo železniških vagonov tiste,, ki potrebujejo in naročajo vsem tistim, ki jih nujno potre-železniške vagone, z utemeljeno I bufejo. Važno Ob vsem tem je pa zahtevo, naj pospešijo nakladanje in razkladanje železniških vagonov. Pri nas v trboveljskem okraju potrebujejo dnevno za nakladanje premoga preko 280 vagonov. Samo trboveljski rudnik potrebuje dnevno preko 130 odprtih železniških voz za nakladanje premoga, poleg tega naklada cementarna v Trbovljah dnevno preko 20 vagonov cementa v pokritih vozovih, rudnik Zagorje potrebuje dnevno preko umetno osemenjevanje krav Za 90 odprtih vagonov za transport la modemi način živinorejskega j premoga, zagorske apnenice spet razvoja skrbi veterinarska postaja iz Litije. I* prednjega vidimo, da se KZ za to gradnjo, je treba čestitati. v Kresnicah res razvija in na-k naporom in prizadevanju. ' preduje. 5 do 10 zaprtih vagonov za prevoz apna, poleg teh so pa še drage tovarne tn podjetja v okraju, ki nokladajo dnevno večjo količino različnega materiala seveda dobra povezava vseh prevoznikov s svojimi železniškimi postajami, da bodo le-te lahko ustregle vsem koristnikom v kar največji meri in nepristransko. Zal pa imajo tudj v našem okraju podjetja, ki puščajo va-gonske pošiljke, ki so prišle na njihov naslov, včasih po cele dneve vnemar, ne zavedajo se pa in ne pomislijo, da s takim zadržanjem škodujejo sebi in skupnosti. Vsi se moramo zavedali, da bomo le s polnim razumevanjem našega trenutno težkega položaja v pomanjkanju vagonov koristili naši celotni družbi, železnici olafšajt tn omogočili nemotena redno poslovanje. -M- S kolesam skozi Trbovlje Sem rojena Trboveljčanka in navdušena športnica. Ko so se začeli lepi dnevi v avgustu, sem sklenila napraviti kolesarsko turo iz Ljubljane preko Savinjske doline k sorodnikom v Trbovlje. Zgodaj zjutraj sem prišla na vrh nad Trbovljam) s savinjske strani. Megle so te dvignile in prelep je bil pogled na moje rodno mesto z višine. Bila sem vesela, da bom spet enkrat ▼ Trbovljah. Zadovoljna se vse-dem na kolo in se spustim po serpentinah navzdol. Joj, prejoj — kar prekmalu me je obupna cesta prisilila, da sem pozabila na vse prijetne misli. Prišli so takšni odseki ceste, da se ml je zdelo škoda gum in sem rajši trgala čevlje. V Gabrskem se je cesta zboljšala in kmalu sem pozabila na prejšnjo jezo in razočaranje. Bližala sem se že tako imenovanemu trgu, ko se spomnim, da bo imeli čisto tuje družine en in isti grob, toda pieteta v takšni stiski ni važna. Govorijo tudi, da z novim pokopališčem še dolgo ne bo nič. Ko bodo staro pokopališče opustili, ne boš mogel prenesti kosti svojih rajnih, kvečjemu v skupni grob«. »Hm,« sem si mislite, »toliko besed o kulturnbsti. Saj spomin na rajne tudi sodi med kulturne pojmel Zgodovina vseh časov in narodov nam pove, da so častili svoje umrle in spomin nanje jim je bil svet. Niso pustili, da bi kdo skrunil grobove. Ce bomo s pieteto do umrlih takole pomedli, bo pa res čudno. Zakaj si ne umislite krematorij? To bi bila najbolj higienična rešitev vprašanja in stiska za prostor bi tudi odpadla.« »Kaj pa misliš!« me je zavrnila. »Da bi imeli ravno v Trbovljah prvi v državi krematorij? To bi bila prava domišljavost.« »Kakšna domišljavost nek.!,« tu nekje umetno jezero. Bo res - pravira, »če ni nikjer tako pereč v idiličnem koncu Trbovelj, toda i problem pokopališča kot pri vas kdaj? Ali še ne bo mesto že prej | v Trbovljah, potem to pač ni no- raKšitflo tudi v ta konec? Vse kaže tako. Ko sem se vozila mimo pokopališča, sem se spomnila, kaj mi fe pred dnevi pripovedovala teta, ko je prišla k nam na obisk in me povabila v Trbovlje, že takrat sem trdila, da se sedanji način pokopavanja na vsak prostor, ki je razpoložljiv, upira čaša pietete do mrtvih. »Ni pomoči,« je rekla, »ni prosto««. Res bo neprijetno, če bodo bena domišljavost, se mi zdi.* V takem razmišljanju so pripeljem do Dimnika. »Vozi počasi,« sem si rekla, »na cesti delajo.« Ponos mi je polnil srce, ko sem videla, da postajajo Trbovlje res kulturnejše in civilizirane. Prava tlakovana cesta bo. Toda jojt Izmikati se pa res ni bila šala. Neki voznik Je tako čudovito vrtel svoje konje po cesti, da sem prav zadnji hip ■ kolesom vred skočila na pločnik in se po- šteno udarila na pripravljenih robnikih. Vse kosti sem mu preklela! In čudovite prometne ovire so se začele kar vrstiti. Vozim se dalje, občudujem ograjo okrog stadiona in pazim na cesto. Kar zagledam dva nairkana možaka — za Trbovlje nič novega! Zal mi je bilo, da so Trbovlje še i vedno tako razvpite zaradi pi-I Jančevanja. Nič čudnega ni to. Ce tujec vidi že zjutraj tako sliko, bo iz muhe napravil slona In dobro Ime gre po zlu. Toda pločnik Jima je bil prebzek, morala sta na cesto. Kako bom prišla mimo? Začela sem zvoniti, toda zvonila sem gluhim ušesom. Ker sta bila precej na sredini ceste, sem upala, da se bom zmuznila mimo. Ze sem bila prepričana, da $e ml je posrečilo, ko se levi natrkanec spomni in zatuli: »Pazi!« Desni ni nič pogledal, odneslo ga je v zrak ln — hopl — je bil na mojem sprednjem kolesu. Zavrem kolo in skočim z njega. To je bila stvar trenutka, vendar sva se oba znašla na tleh. Sveta jeza ml je razvezala Jezik in pošteno sem mu jih povedala. Mislite, da ga je kaj ganilo? Kaj še! Neumno se mi je smejal in ne- I kaj godel. Sprevidela som, da I pametnejši odneha. In odpeljala ! sem se dalje. Menda je bil ta dan | res zaklet, ali kaj, kajti nekaj I metrov dalje ml prileti neki otrok 1 Izza ovinka naravnost v kolo. I Zavreti kolo ni bilo časa. Skočila , sem ■ kolesa ln ga vzdignila, da nisem podrla otroka. Ampak to delati ni šala. Desna noga me je pošteno bolela. Začela sem grdo gledati in prav nevoljna sera nadaljevala vožnjo. Zvonim, da bi se ml skoraj zvonec pokvaril. Niči Ljudje se sicer ozrejo, me pogledajo — in gredo dalje. Imela sem občutek, da imam na glavi namesto ruta čas čarobni klobuk, ki dela človeka nevidnega. Saj so me tile ljudje vendar pogledali — videli me pa niso. To je dokazovalo njihovo vedenje. Ali naj stopite s kolesa in grem peš za njimi? Zakaj Imam pa kolo? Nič — se bom pa v prvega zaletela, potem bo verjetno čar nevidnosti Izginil. Zvonila sem, toda vozila dalje. In glej čudo — vrsta pred menoj se je zadnji hip razklenila — in smuknila sem skozi! Ta uganka mi je ostala uganka ln tudi teta mi Je kasneje ni znala razjasniti Ogledovala sem pločnike in se na tihem čudila, zakaj so ljudje hodili po sredi ceste, ko so pločniki izglodali čisto pravi. Le kakšno napako Imafo ti pločniki, da se jih Trboveljčani tako izogibajo? Tota je pozneje trdila, da se domačini še niso navadili nanje, ker (ih toliko let niso bili navajeni, da se jih sedaj kar s spoštovanjem ognejo. »Res je Trbovlje že mesto, toda vseh mestnih navad se p« še nismo navzeli,« Je jekla »Le koliko časa jih boste še občudovali? Reveži, kolesarji, če bo to vašo občudovan!«* š» dolgo trajalo,« Je bil mol odgovor. Pri lekarni sem opazila drugo navado domačinov, ki tudi na aodl v masto. Odraslo dekle je šlo z eno nogo po pločniku, z drugo pa po s travo zasajeni gredici ob pločniku »OJoJ, ojoj!« snm se smejala In — iezllai tole mesto bo pa res dolgo potrebo- valo, da bo vsaj malo mestu podobno I Proti restavraciji sem začela zavirali Sicer bi bil užitev peljati se s hitrostjo, toda grenke Izkušnje so pregnale to zapeljivo misel. Na mojo veliko srečo! Proti meni je vozil kolesar, ki je nepričakovano skočil s kolesa ln pravokotno prečkaj cesto, ne da bi pogledal, ali jo cesta res popolnoma prazna. Tako lepo Je to napravil, da som se morala ustaviti, sicer bi bil že spet — ka-ramboll Najrajši bi mu bila zagnala kolo v glavo — toda vljudnost nad vse! Kar priklonila sem se mu, sedla spet na kolo in vozila dalje. Novo Tovarno rudarskih strojev sem občudovala in samo z enim očesom pazila na cesto. Budnost je zelo potrebna, to sem vedela, zato sem se za trenutek ozrla tudi z vso paz« ljivoslfo na cesto, ki tukaj zaradi priprav za graditev nov« ceste ni bila nnjlepša. Kar zaglndam nekega možaka, ki dirja ob hišah, Ne vem, zakaj sem st mtsllln: »Joj, pa se menda ne bo spomnil in tekel Čez cesto, ne da bi so ozrl?« Komaj pridem do njega, se obme in' namerava čez cesto v galopu. »Pazite!« nisem Imela časa Izgovoriti. Za drobec sekunde je kar v zraku obstal in se kar v zraku obrnil, skočil nazaj na pločnik in dirjal dalje... Ko ne bi bil tako' okreten, bi me bil podri in nič, ne bi pomagalo. Prehitro se. |e vse zgodilo. Prav v drobovini me je zabolelo, mrzel in vroči pot sta rac oblila. »Prokleti TrboveFčanll« »rm tisti trenutek zaklela. Vseeno ml le bilo, ali m«> kdo sliši ali ne. Dovolj mi je bilo že vsega. Leta in leta se vozim s kolesom po Ljubljani, kaj takega pa ne kot en sam dan v Trbovljah. »Bližam se koncu,« sem si mislila, ko sem zavila mimo Zavrnika. Pa sem se prehitro veselila! Tu je bilo samo polovico ceste prehodne, druga polovica pa je bila razkopana. »Hm, tule pa niso mačje solze. Kaj, če pride avto? Oba ne bova imela prostora!« Ljudje tukaj so pa kar dobro slišali in se pravočasno umaknili. Tam pri gostilni Drao sta šla pred menoj dva miličnika. Puške sta imela na ramah. Zvonila sem po vseh predpisih in vozila lepo desno. Mislite, da sta me slišala? Kaj šel Zvonim — nič. Zvonim spet nič — nič! »Za vraga, v ta dva se pa no smem niti v mislih zaleteti!« Tik za njunima hrbtoma sem že mislila ustaviti, ko se ml lepo umakneta. Toda mera je bila polna in k»r samo od sebe ml je ušlo: »Vidva bi pač morala vedeti, da s kolesom res ne morem kar po zraku mimo vaju!« Nekaj sta godrnjala za menoj, pa nisem ustavila. Bila sem togotna, da *em kar trepetala. Mogoče sta bila Trboveljčana, sem si mislila. Ko sem končno prišla k teti v Bevško, sem bila čisto Izčrpane. Niti jeziti se nisem mogla nad »lepo« vzgojenimi otroki, ki io mi še zadnji konec te sijajno vožnje zabelili s klici: »Teta, baba, daj rajši meni kolo ...« »Teta, v Trbovlje me ne vabi več, nikoli več ne pridem,« j® Ml mn! nA7rlrAv Lidija Sentjurčeva - kandidat okraja Trbovlje sa svezno skupščino Nas kandidat za zvezno skup- delo našega delovnega Človeka, silno, tov. Lidija Sentjurčeva, se Prišla je okupacija. Tov. Lidijo je rodila leta 1911 v Hrastniku. Sentjurčeva so Nemci takoj are-Osnovno šolo je obiskovala v tirali. že meseca aprila 1941 so domačem kraju, gimnazijo in jo zaprli v Laškem, nato pa iz-vseučilišče pa v Ljubljani. Že selili v Srbijo, od koder se je pa kot mlada dijakinja je začela de- skrivaj vrnila r Ljubljano ter je lovati v razrednih organizacijah, j ves čas NOV sodelovala aktiv-Ko je bila na univerzi, je začeta ! no po Dolenjskem in Primorskem s političnim delom Uidi v Hra- j in še drugod, kjer je bila potreb-stniku. Že leta 1919 je delala : na. Leta 1943 j« bila tudi na pr-skupaj s lov. Alešem Kaplo, sha- j vem kongresu slovenske mladi-jali so se pa v zidanici Šentjur- . ne v Kočevski Reki kot delegat čevih v Krnicah nad Zlato luknjo, na sektorju med Zidanim mostom in Hrastnikom. Aleš Kapla je bil leta 1929 zaprt in se je vrnil šele leta 1932. Tov. Lidija Sentjurčeva je aktivno sodelovala v raznih organizacijah in društvih v Hrastniku, partijski sestanki so pa bili večinoma v zidanici v Krnicah. — Z njenim prihodom v Hrastnik se je partijsko delo v kraju zelo poživilo, saj je bik* pravzaprav Lidija Sentjurčeva tista, kj je spet vzpostavila partijsko organizacijo v Hrastniku. Delala je tudi v obeh hraslniših »Svobodami« ter jima nudila svojo dragoceno pomoč. V stavki hrastni-ikih rudarjev leta 1934 je tovarišica Sentjurčeva pomagala In vodila organizacijo stavke. Bivše jugoslovanske oblasti so jo preganjale In morala se je skrivati. Tudi tov. Lidija Sentjurčeva je okusila »dobrote« zloglasne , beograjske Glavnjače, kjer je bila tri mesece. Univerza v Ljubljani jo je Izključila zaradi njenega revolucionarnega dela. Lidija Sentjurc se je nato zadržala največ v hrastnišk/ okolici, v svoji zidanici v Krnicah, v Podkurim in okrog Trbovelj. Tedanja oblast in njeni iandarji so ji bili vedno za petami. Detektiv Marčič je imel nalogo, da jo stalno zasleduje, zato je bilo njeno politično delo v tistih letih zelo otežkočeno. Njen dom je bila zidanica v Krnicah. Težko je bilo njeno delo v letih 1938 pa vse do 1941. In ravno takrat je tovarišica Sentjurčeva pokazala vse svoje politične sposobnosti v boju proti takratnemu izkorl-ščevalnemu In protil/udskemu režimu. Leta 1938 je tov. Lidija Sentjurc ustanovila v Hrastniku društvo »Slovenska družina*. Imeli bo pevski zbor, mladinski pevski zbor, šiviljski tečaj in še druge odseke. Vse to društvo je vodila Partija s tovarišico Sentjurčevo na čelu. V tem času se je kulturno delo v Zgornjem Hrastnika CK KZS. — Po osvoboditvi je tov. Lidija Sentjurčeva bila na raznih važnih položajih Bila je tudi minister za komunalne za- deve ter minister za prosveto. Vršila je politične funkcije in bila organizacijski sekretar CK ZKS, sedaj je pa v Beogradu v CK ZKJ. Kot neustrašeno borko za delavske pravice, za pravice našega delovnega človeka, pa naj BS bo to za delavca ali pa kmeta ln Intellgenta, In za njeno nenehno revolucionarno delo so jo volivci okraja Trbovlje Izbrali za kandidata za zvezno skupščino. Dne 22. novembra bomo kandidatura tovarišice Lidije šerrtjurčeve vsi kot en mož potrdili s stoodstotno udeležbo na volitvah. Pri naših volivcih na Partizanskem vrbn Zidanica v Krnicah, kjer je imela tov Lidijo Sentjurčeva sestanke z aktivisti Marsikdo od nas verjetno misli, vleč, da prihajajo naši aktivisti da se t'eh malo kmetov, ki imajo k njim ob delavnikih, ko imajo svoja skromna posestva na na- največ dela, najslabže je pa to, šem znanem Partizanskem vrhu in njegovi bližnji okolici, ne zanima za naše bližnje volitve in da so mnenja, da so te pač potrebne »za druge.« Prvi trenutek bi človek res tako mislil, saj na predvolilne sestanke niso prihajali tako, kakor bi morali. Ko pa pride človek z njimi ▼ pomenek, v politični razgovor, se pa skoro sramuješ prejšnjih misli, kajti preseneča te resno zanimanje teh naših ljudi za vse politične probleme in tudi za bližnje volitve. Prejšnjo nedeljo so imeli naši kmetje na Partizanskem vrhu žalno slovesnost na pokopališču, potem pa — kakor je že stara ln ukoreninjena navada vseh naših kmečkih ljudi — radi pridejo na kozarec vina v bližnjo gostilno. In zanimivo: ti ljudje so se ob tej priložnosti resno pomenkovali o našem Trstu ln seveda tudi o volitvah. Iznenadilo me je njihovo realno gledanje na zadnje dogodke okrog tržaškega vprašanja, še bolj pa njihova trdna vera v naše vodstvo. Ne moremo preiti molče mimo tega, da se j« ob tem vprašanju prebudil tudi naš kmet. Kakor pred nekaj leti v naši revoluciji, tako stoji naš kmet trdno na svojem mestu, ko da pridejo včasih z napisanim predavanjem, ki ga preberejo — in na svidenje! Kmetom ni všeč, da ne pridejo ob nedeljah, ko imajo čas. Pravijo, da razumejo, da si tudi naši ljudje iz doline želijo nekaj prostih uric po trdem delu, ki jim takšen sprehod k njim ob nedeljah ne bi škodil »Veš, dragi fant,« mi je neki kmet dejal, »nekateri ljudje mislijo, da to silno učeni, če si dome nekaj napišejo, potem pa nam tisto preberejo. Mi pa imamo mnogo rajši, da pridejo na pomenek, na preprost razgovor, ne pa na strog uraden sestanek. Kolikokrat so prišli k nam naši borci, kolikokrat smo se z njimi sprli, včasih celo zelo ostro, toda vedno smo se razili kot najboljši prijatelji, pripravljeni pomagati eden drugemu, kjer je to potrebno.« K besedi se Je oglasil tudi start France. Ves je osivel. Ko Je položil svoje žuljave roke na mizo, ko sem pogledal njegov od trdega dela in znojenja razoran obraz, in ko nam je vsem začel govoriti, sem nehote pomislil: to je naš človek, pravi tip ln lik , našega kmeta, poštenega ln rev- ; nega, a vendar na svoje ponosnega slovenskega kmeta. Pričel | je pripovedovati o težkih razme- i več — to pa se ml zdi najvažnejše! Resnično: tudi naš kmet spoznava, da je neločljiv del našega celokupnega narodnega telesa, in danes se bolj kot kdaj koli zaveda vloge, ki jo mora odigrati. Imel sem občutek, da seme, ki so ga sadili tu gori naši hord, ni padlo na neplodna tla. -M- Naši kb n lidati V POLŠNIKU, DOLAH pri LITIJ! in PODKUMU Lidija Sentjurčeva v Pomniku Prejšnji ponedeljek je obiskal občino Polšnik naš kandidat za poslanca v zvezno skupščino, tor. Lidija Sentjurc. Točno ob napovedani uri je prispela v spremstvu tov. Bojana šorna, tajnika OLO Trbovlje, pred poslopje polšniške šole, kjer je bilo predvolilno zborovanje. Zgodnja Jutranja ura je nekoliko vplivala na obisk, vendar se je kmalu zbralo nad 100 volivcev, ki so z velikim zanimanjem sledili ovoru tov. Sentjurčeve Najprej e prikazala perspektivo našega gospodarstva v prihodnjih letih in poudarila, da desetletni perspektivni načrt naše drža.ve postavlja kmetijstvo na prvo mesto in bo država zaradi tega prvenstveno podpirala dvig kmetijstva. Na Široko je tov Sent podobna vprašanja. Volivci so oba kandidata prosili, naj zastopata v bodočih skupščinah njihove koristi, kar sta oba z veseljem obljubila. Volivcem sta oba govornika položila na srce, na; se pti državnih volitvah dne 22. novembra izkažejo kot greklftov državi,ane in na, se v večji me- isrčno dobrodošlico, nato pa ji ri odzovejo na volišču, kakor so , \ m šopek nageljnov in to storili pr, volitvah v zbor ; vrtnic e e »j proizvajalcev -a* Volilno zborovanje v Dolah pri Litiji sluti da se nam hoče vsiliti kri- rah V bivši Jugoslaviji, seveda 1 vica' Seveda pa znajo naši kmet- P* tudi o nekdanjih volitvah. | Tov. MAKS GOS7B, radar v je tudi kritizirati! eden Izmed »Nekoč,« tako je dejal, »nas je I Zagorju, kandidat za republiški njih mi j« hudomušno dejal, da obiskal celo neki poslanec, z njim I^>OT proizvajalcev za sektor Za-so se tega naučili od naših paril- je pa seveda prišel tudi gospod gorje. zanov, ko so z njimi pred leti župnik. Ko nam je pričel razkla-' debatirali sleherni večer. Ni jim dati, da se je odločil, da bo tudi ____ I on kandidiral v teh krajih, nam | je omenil, da sa bo predvsem pobrigal, da bodo to prelepo cerkev na našem hribu čimprej prebelili in preslikali. Ko smo mu nato rekli, da bi rajšj Imeli, Če bi nam davke znižali, kakor pa da nam popravijo cerkev, je tedanji gospod župnik ves jezen dejal, ,da je prvo duševna hrana, potem šele telesna.' Seveda smo se mu na tihem smejali. Neka kmetica iz St Lenarta mu Je odgovorila: ,1, gospod, kaj mi pomaga duševna hrana, če pa telesne nimam nikoli zadostil' Tega poslanca ni bilo potem nikoli več k nam.« Ko sem jih vprašal, ka, mislijo o naših sedanjih volitvah, so rekli: »Radi bi videli, prav radi, da bi tudi k nam prišla naša kandidatka. Saj je našega kraja navajena, nekateri jo celo osebno poznamo. Saj vemo. da nam ne bo ničesar obljubovala, kakor Lep sprejem zveznega kandidata v Podkumu V Podkumu je imela tov. Lidija Sentjurčeva volilno zborovanje ob 5. uri popoldne v Domu ljudske prosvete. Pred vhodom v dvorano so tov. Sentjurčevo V dvorani se je med tem že zbralo okrog t50 volivcev. Tov, Sentjurčevo je pozdravil predsednik SZDL Podkum ter Ji izrekel iskreno dobrodošlico v Tudi v Dole pri Litiji je pobi-, tem kraju. Tov. Lidija Sentjurc >1a tnv I irfiiA NAnHitr^nva Iran. 1 i — - .. «>-» - - - i.. - ’va, kan-: se je zahvalila za ljubezniv spre- včasih mestni škrici, saj vemo, poslanca i ter dejala, da Je bila v Pod- da imamo težave, vemo pa tu tels tov. Lidija Sentjurčeva, kandidat našega okraja za v zvezno skupščino V ponede- kurm, že ieta 1936,'ko je delala da jih je vedno manj, to'to n. Ijek 9 t m., ob dveh popoldne $e 7 ilegali1. — Dvorana je bila utrjuje v prepričanju da smo r je prišia tov Sentjurčeva ------- - - - — • -• — Tov. JOŽE EBERL, rudar v Zagorju, kandidat ta republiški zbor proizvajalcev za sektor Zagorje. turno aeio v zgornjem nrasimnu yje prišla tov Sentjurčeva v tudi tukaj lepo okrašena. Po go- pravi poti,. - Zelo jih je razve močno razmahnilo slabše /e pa jurčeva obrariožaa voiivcerii se- splems!vu tov Ivana Soma iz voru, ki g« je imela tov. Sent- selila tudi nova uredba o poce bilo v Spodnjem Hraš ni ku, kjer , danje stanienaJenotrane in tu- Trbovelj _ v lepo okrašeni šoli Jurčeva pred volivci, so ji le-ti nitvf blaga. Izvedeli so zanjo pr- je že prevladava, vpliv »kutiur- 7 Do;ah ** J* *bra!° *** ^ *> P°nosni. <1* Jh bo kakor marsikdo od nas Kosem domače to pripovedovat o veto ^vnemu _dnevuipre_koJ00_ joltv- v zvezni skupščini zastopal tok jih vprašal, imajo kakšnega bundovcev*. Društvo •Slovenska družina• je prirejalo tudi Izlete v ki vlogi naših bodočih komun, kot občinskih in cev ki »o z velikim zanimanjem borec za delavske in naravo tako okrajnih skupno s »Prijatelji prirode*. Ta- seznanila vojivce z novo demo-kratno društvo »Slovenska dru- kratično ureditvijo v naši socia ilnae, kjer so bile v pretežni večini žene, štejemo ta predhodnika današnje Socialistične zveze delovnih žena. V naslednjem letu je bila ustanovljena Enotna fronta delovnega ljudstva. V decembru 1939, ko fe bila Nemčija že v vojni s Poljsko ln drugimi državami, se je vplhr vojne čutil tudi že pri nas. Tega meseca fe v Hrastniku izbruhnila rudarska stavka, ki je dobila Ime *Lidlfa itrajk*. Začela se je popoldne na Ojstrem, se razširila na obrat Hrastnik, naslednjega dne so pa že stopili v stavko tudi trboveljski rudarji. Stavko je vodila Partija, doseženi so bili le delni uspehi. Kakor je delavski organizaciji uspelo prej preprečiti redukcl)o delavcev, le rudnik, tedaj odpustil Iz službe 31 delavcev. Ta stavka fe pa vendar dosegla svoj politični namen. Leta 1940 fe bila v teku akcija, ki fe Imela ta smoter preprečiti In ovirati Izvažanje živil In drugega blaga Iz naše države v tujino — bila je borba za kruh in listični domovini. Posebno krepko pa je osvetilo pomen naše države za vse male narode, zlasti vse tiste, ki se otresajo kolonialne odvisnosti od velikih im- poslušali tov Sentjurčevo. Vo- pravice, kot je tov. Lidija Sent-livci v Dolah so izjavili, da so Jurčeva ponosni, da imajo za kandidata , y nedeljo je pa tov. Sentjur-tov Lidijo Sentjurčevo za zvez- čeva imela volilno zborovanje no skupščino to tov Viktorja , tudi na Dolu pri Hrastniku ter f*a Izlakah nad Zagorjem. — Povsod so zborovanja volivcev . . kakšnega kmečke kmeta, ki ne bo šel volit, so de- Kovača za republiško skupščino. Po govoru tov Sentjurčeve, v katerem se je dotaknila vseh na perialističnlh držav, kjer vid>to;ših političnih to gospodarskih ▼ naši demokratični ureditvi sve- problemov so volivci razprav-tilnik, ki jim kaže smer > pravo Ijali o gospodarskem petspek-demokracijo to neodvisno*' tivnem planu za občino Dole. Ta Njen govor so volivci toplo po- j načrt predvideva predvsem ure-zdravlli s ploskanjem j ditev elektrifikacije v kraju, na- Za njo je v krajšem govoru ’ dalje vodovod ter napravo va-povedal mnogo tehtnega tov | ikih vodnjakov Ko so zbrani Aloj* Lukač, predsednik mestne t kmetje obravnavati poljedelsko občine Zagorje, kandidat re-! vprašanje, so prišli do zaključka, publlško skupščino. Orisal je tu- j da bi bilo v Dolah pametneje, dl negativni odnos nekaterih vo- če bi se v večji meri posvetili livcev v Polšniku, ki so se pri J živtoorejj kot pa pridelovanju zadnjih volitvah v zbor proizvajalcev kmetijske skupine abstinirali, Tudi njegova Izvajam« «o volivci živahno sprejeli. Po obeh poročilih se je razvil razgovor, kjer so volivci razlagali razne svoje težave* tako so na široko obravnavali potrebo dograditve mostu čet Savo v Renkah, elektrifikacijo občin* davčno odmero po katastru at še Podkumu žita Gltlfle šolstva so bili volivci mnenja, naj bi krajevni gospodarski perspektivni načrt obsegal tudi izgradnjo dveh enoraz-rednih ah dvorazrednih šol v vasi Gradišče to Velika Goba — Tov Lidija Sentjurčeva se je po sestanku še zadržala nekaj časti med volivci v Dolah, nato pa Je odšla na volilno zborovanje v uspela. V vseh krajih, ki jih je obiskala, so volivci pozdravljali odločitev tov. Sentjurčeve, ki je sprejela kandidaturo za zveznega poslanca za okraj Trbovlje. S stoodstotno udeležbo na volitvah bomo dali tov. Lidiji Sentjurčevi najlepše priznanje jali, da ga Imajo, toda tokrat bo že! tudi on volit, ker je spoznal, da je tako prav. Hitro minil čas. Vabili so me s seboj na »pravi partizanski sadjevec«, kakor ga sami imenujejo. Zahvalil sem se jim za povabilo, rekoč, da se mi mudi v dolino. Odhajal sem od njih prepričan, d« je naš kmet v tem delu našega okraja ves naš, čeprav res rad pogodrnja. vendai spozna! sem, da nikdar neutemeljeno Kmetje razumejo, čeprav ----, —..., —i----------------—j- morda malo teže, da prihaja nov «u, ,e/,uu,;snj zoot proizvajaš- za njeno dosedanje neutrudno čas, nova doba. Tistega starega ' cev zo sektor Hrastnik Radeče delo nezaupanja do vsega novega ni in okolico. Tov. JOŽE KLANJŠEK nancu-dat s« republiški zbor proizvajal- Sf»re*nn zn pr 9pga noro s. roli tenih odbornikot o ra zbora pro zraiatcer r Irborlfali Skoplje, glavno mesto Ljudske republike Makedoniji: V soboto, 14 novembra so se v Trbovljah v dvorani Okrajnega ljudskega odbora aešli k prvemu zasedanju novoizvoljeni odborniki okrajnega zbora proizvajalcev k' so se zanje odločiH volivci na volitvah dne 8 In 8. novembra. Zasedanje je odprl najstarejši odbornik tov. Jože Klanjšek lz Radeč Pc ugotovitvi pravilnosti Izvolitve odbornikov je sledila slavnostna ! zaprisega novih odbornikov, i Takoj nato so le-tl Izvolili iz svoje srede tovariša, ki bo vodil seje za dobo najmanj enega leta. Odborniki so se odločili za tov. Ivana Puntarja iz Trbovelj. Tej prvi 6ejl okrajnega zbora proizvajalcev jf sledila skupna seja odbornikov okrajnega zbora ln zbora proizvajalcev. Na njej so obravnavali gospodarsko poročilo okraja, ki ga je podal podpredsednik OLO Trbovlje to predsednik Okrajnega gospodarskega sveta tov. Viktor Burkeljc Poročevalec je v svojih Izvajanjih podčrtal, zakaj so se znižale stopnje akumulacije za premog in steklo. Sprejet Je bil Sklep, da se predloži Izvršnemu svetu LRS prošnja glede kritja teh znižanih stopenj Potrebne denarne vsoto bi se črpale iz podjetij, ki so si na račun znižanja cen premoga ustvarili večje gospo stiniranjem so ti ljudje škodili sebi in tudi ugledu vse občine saj se je zaradi nizkega odstotka udeležbe na volišču Tepe zelo znižal celotni odstotek volilne udeležbe občine Polšnik. ki la na tej seji razprava o uvedbi ma^a W,1 °^st okrajnih taks ln prometnega i Da ne bi metali sence na ce-davka, o katerem vprašanju pa lotno občino, upamo, da se bodo na seji še niso prišli do končne , _ . , ... , odločitve. Ob zaključku m bile! volivci * Tepah pr1 vol,tvah * na seji Izvoljene razne delovne zvezno m republiško skuščino iz- koraisije. Odborniki so obravnavali še bližnje volitve v zvezno in republiško skupščino ter sklenili, da se bodo vsi odborniki udeležili volitev takoj, ko bodo volišča odprta. Volivci v Tepah, tako ne gre! V Polšniku so volili zbor proizvajalcev kmetijske skupine na petih voliščih. Vsa volišča so oiia primerno okrašena. Posamezna od njih so se kosala, katero volišče bo prej končalo volitve in s čim boljšim odstotkom udeležbe. Najbolje so se Izkazali volivci v Polšniku. kjer Je volilo kazali s stoodstotno udeležbo to s tem vsaj deloma popraviti slab vtis na volitvah v zbor proizvajalcev * Planinska in lovska razstava v Hrastniku v počastitev 60-letnice slovenskega planinstva in v počastitev volitev Agilno Planinsko društvo v Hrastniku je skupno s svojim alpinističnim odsekom ter tamkajšnjo Lovsko družino priredilo v upravnem poslopju rudnika v Hrastniku lepo urejeno razstavo o slovenskem planin- 97,3 odst volilnih upravičencev. I l^m^niz^to UmtvS. Raz Na drugem mestu je Preska z 924* odst volivci. Na tretje mesto se Je uvrstilo volišče Mamolj, kjer j« volilo 91,5 odst. upravičencev. Volišče Konjščica Je bik) tokrat slabše, vendar je bilo tudi tukaj oddano 91,1 odst. glasov. Najslabše so se pa izkazali volivci v Tepah, kjer so s 57,9 odst. daleč na zadnjem mestu. S tem danke viške. — Živahna je bi- i nepravilnim sadrianjem in ab-1 vse priznanje to pohvala stava Je odprta od nedelje. 15, tm., do 22. novembra 1953. Obiskovalci lahko vidijo na tej bogati in okusno urejeni razstavi celoten oris zgodovine in delovanja v slovenskem planinstvu, prikaz gorske reševalne službe ter lepo urejeno lovsko razstavo Organizator! ’ te razstave zaslužijo za svoje delo Sirom po nosem Zasavju Delo mladine po kongresu 2e precej časa je minilo od kongresa naše mladine, na katerem so delegati lz vse Slovenije predelali vse probleme svoje mladinske organizacije) hkrati pa dobili dragocene napotke za bodoče delo — skratka: kongres je v pravi Inči prikazal celoten razvoj mladinske organizacije in njenega dela, ter perspektive, ki naj bi bile vsem mladinskim voditeljem v spodbudo za nadaljnje delo. In končno je res čas, da začnemo z vsem tistim, kar smo na kongresu slišali in sl povedali, da izgovorjeno in sklenjeno spremenimo v dejanja — se pravi, čas je, da začnemo resno delati, kajti priznati moramo, da v naši mladinski organizaciji lahko marsikaj napravimo, prav tako nam je mogoče naš program obogatiti z novimi zanimivostmi, ki naj bodo bolj pisane in raznolike kot doslej. Poglejmo na delo mladinske organizacije v našem okraju in povejmo misli iz referata predsednika našega mladinskega CK, tovariša Remškarja, ko ta razvija svoje misli o utrditvi naše mladinske organizacije kot politične ustanove — ponavljam: politične in ne apolitične, upajo z njimi na dan. Ni malo V prihodnjih mesecih bomo primerov, ko so povedali svoje volili nove mladinske občinske težave, da so jih njihovi vodi- in okrajne komiteje. Izvolili bo-telji zapisali, a samo zapisali, mo za leto dni ljudi, ki se bodo napravili pa nič. Seveda je to morali resno oprijeti mladln-samo majhem primer iz nešte- skega dela, ki bodo nele vztraj-vilno drugih vprašanj, katerih no in nesebično pomagali mla-rešitev je važna za plodno in demu človeku, kjer koli bo po-uspešno deilo V naših mladih trebno. Naši mladinci in mla-vrstah. Tudi naš mladinski dinke pa bodo nedvomno znali kongres v Mariboru je načel izbirati, saj so že p rečeš tokrat razna mladinska vprašanja ta; pokalu, ^ nxnmeio ločiti jim prisodil veliko važnost, jim priznal polno prioriteto. Naša prva dolžnost je nedvomno, da v naših aktivih predelamo vso snov tega važnega mladinskega kongresa, da se porazgovorimo o vseh slabostih in napakah v naših vrstah, hkrati pa da po- dobro od slabega. Seveda bomo pa naleteli tudi na take, ki jim bodo te volitve nevažna in postranska stvar. Le-tem bomo pojasnili in s primeri dokazali potrebo po čvrstem mladinskem vemo, da je mladina Slovenije vodstvu. Časa ne bomo imeli dokazala, da se zaveda svoje mnogo na razpolago Treba bo S * "f - rakati s svojimi starejšimi to- “^nzivncga dela — in naši variši novemu življenju na- napori bodo obrodili lep« sa-protL dove. -M*'1 Novice iz Hrastniške doline Knjigarno Imamo tudi v Hrastniku. Samo zgodi se večkrat, da človek he more kupiti v tej knjigami zaželenega. Pa ne, da bi knjigarna he imela na zalogi dosti knjig in papirja. Večkrat se zgodi, da ne moreš v knjigarno, ker je zaprta. Z Dola ali še it oddaljenejših krajev pride kupec do knjigarne in se seveda večkrat jezen vrne domov praznih rok. Temu pa nikakor ni kriva prodajalka knjigarne. Sama je namreč v prodajalni. Večkrat ima nujne opravke v banki, na pošti in drugih uradih Včasih je pa tu dl bolna, kar je človeško. Seveda je takrat knjigama po več dni zaprta in v jezo kupcev. Podjetje bi moralo zaposliti vsaj še eno moč v knjigami in to morda v osebi kakšnega vajenca ali vajenke, ki bi nado-mestovala odsotno prodajalko, ali pa šla namesto nje po opravkih Vodovod za nove hiše Ste- > pomega društva pa pride sedaj klame. — Kakor smo že poro- j podružnica SZDL. čali, gradi hrastniška Steklarna' Že druga smrtna nesreča. — ob Savi novo stanovanjsko na- Komaj tri tedne je minilo, ko selje za 6voje delavce. V gradnji se je smrtno ponesrečil v rud-je že sedem dvostanovanjskih niku Boru v Srbiji mladi lepih hiš. Tri, bodo letos kon- j hrastniški rudar Edi Jazbinšek, Čane. Samo voda še ne bo na- že se je zgodila tamkaj druga peljana tjakaj, ker iz zelo huda nesreča: pri gradnji jaška tehtnih vzrokov še ne bo letos je padel vanj komaj 18 in pol zgotovljen nov občinski vodo- ! leta Stari hrastniški rudar Jože vod iz Ribnikovega grabna. Da Medvešek, ki je obležal mrtev bi pa steklarna letos usposobi- j na kraju nesreče. Pokojni je Novice iz Zagorja Rudarska godba v Zagorju v novi sezoni kakor si jo zamišljajo nekateri PtsaH 51110 ° rudarski god- nje — enkrat posameznike, spet naši mladi funkciomarJL Neka- . v. Za9°rJu ter omenili med drugič pa vse skupaj. Pripravljajo se na svoj koncert, žal še naši mladi funkcionarji. Neka' teri pravijo, da smo se »zalete- drugim tudi njene problems In Ii«, ko smo prenesli naše mladinske aktive na teren, da se nismo nato zadostno pripravili ne organizacijsko n« kadrovsko. Položaj pa nam pokaže popolnoma drugačno sliko. Evo vam samo eno misel, ki jo lahko tndi v trboveljskem okraju potrdimo, da Je pravilna. Znano je, da smo bili prav ml, v našem okraju med prvimi, ki smo uresničili sklepe CK in da pri tem nismo naleteli skoro na nobene težave, prej smo slišali mnogo zanimivih ln pozitivnih ©cen iz vseh krajev našega okraja. In še nekaj. Saj smo v našem okraju že imeli mladinske organizacije na terenu. Poglejmo samo naše aktive na vasi! Ali niso ravno ti že od rojstva živeli in delali terensko, vsak v svojem kraju po svojih možnostih in zmožnostih? In v naših delavskih centrih? Tddl tukaj so se nove oblike, in to pravilne oblike, takoj pokazale — ob začetku sicer bolj boječe in plaho, kasneje pa kot edino pravilne In sposobne napraviti prelom v delu naših mladinskih vrst. Na vseh naših predkongresnih napake, kakor tudi dobre strani te godbe. Nekateri godbeniki so pa na- , pačno razumeli omenjeni članek : in niso hoteli videti ali brati njegovega besedila v celoti, pafi pa so brali samo del, v katerem smo grajali nekatere slabe strani zagorske godbe na pihala. Toda kakor je pošteno in objektivno presodil in premislil, ni v članku našel nič slabega. A godbeniki so hoteli dokazati, da morejo in znajo delati — skratka, pričeli so s temeljitim delom, ki bo prav gotovo obrodilo bogate sadova. Godbo je prevzel nov dirigent, ki se je z vso vnemo in veseljem vrgel na delo, da bo zagorsko rudarsko godbo spet pripeljal do njenega nekdanjega slovesa. Skoro sleherni dan čujemo iz majhnega doma godbenikov igra- s starimi instrumenti, toda kljub temu trdno odločeni, da iz teh pihal, čeravno so že vsa doslu-žila, iztisnejo poslednje. Prihodnje leto bo rudarska godba v Zagorju praznovala 75-letnico svojega obstoja. Vsi upajo, da bodo do tedaj dobili že nova pihala, kar jih pa ne ovira, da ne bi se že sedaj pripravljali na to svojo lepo slovesnost. Nov odbor, ki so si ga godbeniki pred kratkim Izvolili, se pa resno trudi, da bi godba dobila vse. kar potrebuje. Tudi matično društvo se zaveda svoje dolžnosti, da čimprej preskrbi godbi nova pihala, kajti le tako bo ta kulturna ustanova lahko nadaljevala svoje delo. -M- Oddolžili so se njegovemu spominu Stanovski tovariši pokojnega čuvarja našega lieba — tov. Ludvika Kladlvarja-Bibija — so se oddolžili njegovemu spominu. Na Dan mrtvih so na zagorskem Vprašanje spomenika padlim borcem v Zagorju Ko smo se pred dnevi sporni- ' pokopališču postavili našemu ro-njaJi naših padlih junakov iz na- jaku ličen spomenik. Sestoji iz rodnoosvobodilne vojne, smo se lesenega podstavka, na katerem nehote spomnili tudi tega, da na Je pričvrščen vijak letala, s ka-__ zagorskem pokopališču še niso terim se je pokojni v Gradcu sestankih” na katerih mna'raz* Pos,aviI1 spomenika našim pad- smrtno ponesrečil. V sredi je lili okupatorjevi vojaki v Zagor- model letala, s katerim je umrli udarjali pomen in vlogo resničnega političnega dela ln vsega ostalega, kjer mladina lahko meri svoje moči — a ob vsem tem smo pa pozabili na nekaj, kar je zelo važno ln je pomembno za dobro in usRešno delo: skrb za posameznika, in-dividua! Naši mladinci so nam resno zamerili, da smo jih spodbujali samo k delu, nismo pa skoro ničesar napravili zanje, se pozanimali za vprašanje, da ima vsak mlad človek svoje probleme, in to zelo mnogo problemov, s katerimi se pa mora sam ubadati In jih reševati ter iskati izhoda, ki pa bi mu jih starejši tovariši x izkušnjami tn večjo razgledanostjo Ti sinovi naše dežele so bili pokopan/ na zagorskem pokopališču za spomenikom padlim vojakom lz 1. svetovne vojne. AH ne bi bilo mogoče vmesno steno, ki loči stan grob od novega, podreti In na tistem mestu postaviti tem žrtvam dostojen spomeniki Spomenik, ki bo še dolga dolga leta nemo pričal zanamcem, da so ll junaki padli za svetlo bodočnost našega naroda. Kajti hoteli so: »Narod sl bo pisal sodbo sam; ne Irak mu je ne bo ln ne lalarl* Skrajni čas le, da se uredi vprašanje postavitve spomenika padlim borcem NOV. Zadnje dni lahko pojasnili in mu pomaga- I sent slišal mnoge Zagorjane, da H. Posebno veliko je takih po- bi takoj materialno podprli ak-javov med našo vajensko In! cljo za postavitev spomenika učečo se mladino. Dobro vemo, \ žrtvam fašizma. Se je čas za to. da Imajo ti mladi ljudje, zlasti: Nekaj denarja bi pa gotovo pri-tisti, ki ževe po raznih Interna- spevala tudi podjetja v Zagorju. tih, najrazličnejše vsakodnevne Treba /e tore/ samo malo dobre težave in vprašanja, ki pa ne volje — In uspeh bo tul -11- tako tragično končal. Njegovo telo počiva na pokopališču, njegov proletarski duh pa živi dalje in bo živel večno. — Slava mul -R- Potniki — in trboveljski avtobus Že večkrat Je »Zasavski vestnik« prinesel kritiko o prevozu potnikov v trboveljskem avtobusu, ki ni ravno posebno »kulturen« in civiliziran. Zgodi se, da naletiš na njem na več pošte, nahrbtnikov in vreč raznih branjevk kot potnikov. Pa tudi prtljaga ima na tem avtobusu večkrat prednost pred potniki. Zaradi pošte razumemo, da jo Je treba hitro prepeljati do poštnega orada. Ne razumemo pa, da morajo ravno branjevke prevažati svojo prtljago v avtobusu na trboveljski trg. Posebno zadnje dni ne moremo razumeti, da prihaja avtobus tele ob 6,15 do rudniške restavracije na Vodah. Petintrideset minut vožnje za kratko progo je res preveliko. Pri tem so zlasti prizadeti delavci hi uslužbenci, kajti poslušati morajo očitke upravnikov, k* zadnje dni vedno zamujajo službo. Vprašujemo se, če se za tem ne skrivajo osebne koristi prevoznikov. Želimo, da se tudi drugi pozanimajo za to vprašanje, kajti drugače se bo spet kmalu zgodilo, da bo tudi trboveljski avtobus »zbolel«, kajti preobremenitev vozila Je tudi huda bolezen. Tndi mi imamo dolžnost, da tta razne nepravilnosti, ki Jih opazimo in občutimo, opozorimo, zato smo Se danes oglasili. Potniki * Iz Loke pri Zidanem mostu V sedanjem zgodovinskem obdobju, ko je na dnevnem redu tržaško vprašanje, naj omenimo, da se prebivalstvo Loke tn okolice zanima za življenje zamejskih Slovencev. Imamo nekaj naročnikov na demokratična glasila Slovencev v Italiji, in sicer: 5 naročnikov na štirinajstdnevnik »Matajur«, ki izhaja v Gorici, a uredništvo je v Čedadu, ki je sicer v Furlaniji, vendar v njem živi mnogo Slovencev. List se bori za manjšinske pravice beneških Slovencev v Italiji. Pisan Je deloma v slovenščini, deloma v beneškem narečju. — Dva naročnika dobivata »Sočo«, to Je tednik, Id izhaja v Gorici in ga urejuj* demokratična fronta Slovencev v Italiji. To je zelo borben list, ki se zavzema za pravice Slovencev v Italiji, katera Jim pa po mirovni pogodbi iz leta 1947 zelo' malo nudi. Dva naročnika sta v Loki tudi na ilustrirani tednik »Jadran«, ki Izhaja v Kopru v coni »B« STO, ki tudi prikazuje borbo ondot-nih Slovencev in demokratičnih Italijanov proti italijanskemu ekspanzionizmu. Ta list ima Sc dva naročnika tudi v Radečah. Ce se kdo želi naročiti na demokratične liste v Italiji, naj se obme na »Agencijo demokratičnega inozemskega tiska — ADIT, Ljubljana, Titova cesta štev. 84« — in dobi list na ogled. Z naročilom teh listov podpiramo borbo Slovencev v zajemstvu. la vsaj tri hiše za vselitev, je sklenil njen upravni odbor zgraditi za te tri hiše lastni vodovod. S tem se bodo izpolnile želje tistih stanovalcev, ki so določeni za te hiše, kar s pohvalo omenjamo. Kip s spomenika padlim bor- lansko leto skončai v Trbovljah triletno rudarsko šolo, pred meseci pa je z delovno ekipo RGP rudnika Trbovlje-Hrast-nik odešl na investicijska dela v Bor, kjeT ga je doletela smrt. — Pokojnega Jožeta Medveška so pripeljali iz Bora na njegov cem je dal hrastniški odbor ZB dom pri Senovem Pretekli če-odstraniti. Kip je predstavljal trtek so ga z rudarskimi čast-partlzana na straži, bil ie pa za j mi pokopali v domačem kraju, višino spomenika premajhen. Po — Naj mu bo domača gruda ob drugi strani pa ni predstavljal' njegovi prerani smrti lahka! borbenega partizana, kar sodi i V gospodinjski šoli so že za-pravzaprav na tak spomenik.— čeli z rednim poukom. Prigla-Kaj pa pride sedaj na to iz- silo se je za šolo 44 deklet, praznjeno mesto? Odboru ZB sprejetih pa je bilo le 30 de- svetujemo, naj se dobro posvetuje a strokovnjaki, ne z laiki, deklet zaradi pomanjkanja prostora. Sola je nastanjena v kaj bodo postavili sedaj na vrh bivši menzi tvrdke »Betona« na S--, te-sss&t morajo imeti tudi trgovsko- Bodožim gospodin1am v šoli že- strokovno izobrazbo. Zato morajo tisti, ki je še nimajo, delati zadevni strokovni izpit. Da .. . ,___ bi se na to izkušnjo dobro pri- i ™ral1 tehutn;h vzrokov pravili, je okrajna gostinska P0T>°lrK>ma prenehati z gradnjo limo veliko uspeha! Gradbena dejavnost. — Ker zbornica organizirala več tečajev za gostinske delavce. Taki tečaji so v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Zidanem mostu inv Radečah. Po dovršenih tečajih bodo morali gostinski delavci opraviti strokovno izkušnjo, s nove osnovne šole na Logu in deloma tudi * gradnjo vodovoda v Ribnikovem grabnu, so vsi delavci ljudskega odbora zdaj zaposleni pri prestavitvi in razširitvi glavne hrastnišk* ceste. Tu sedaj kar mrgoli. Ne- čimer bodo fl delavci prišli do kateri izravnavajo cestne ovln- 2ahtevane Izobrazbe. Otroški vrtec v Spodnjem Hrastniku še vedno čaka na prostor kamor bi se vselil. Vodstvo Steklarne je obljubilo, da bo vrtec nastanilo v Domu sindikata steklarne. Glede na veliko pomanjkanje stanovanj pri steklarni se je vselitev otroškega vrtca zavlekla. Sedaj Je pa le upanje, da bo 70 cicibančkov Spodnjega Hrastn'ka dobilo spet svoje prostore, ker bodo iz Doma sindikata njegovo knjižnico preselili v lokal podružnice »Slovenskega poročevalca«, ta pa se bo oreSeHln v bivšo Čeplakovo hišo. — Iz hiše »Podpornega društva steklarjev« so izselili tudi mlekarno in sicer v tržnico Spod- ke pri Lukmarjevemu mlinu in pod lekarno, drugi pa betonirajo oporne Zidove na desnem bregu potoka Boben od Rilck-'ovega mostu do osnovne šole, kamor se bo prestavila cesta. Tretji spet strežejo buldožerju, ki razriva odvečno zemljo na tem mestu. Četrti odstranjujejo bivšo Majdičevo žago. Peti pripravljajo dela za gradnjo novega mostu pri osnovni šoli, šesti urejujejo novo šolsko dvorišče med osnovno šolo in bivšo Čeplakovo trgovino. To hišo zidarji obnavljajo: ko bo to delo končano, bodo preselili poleg knjigarne podružnico »Slovenskega poročevalca«. — Tako je gradbena dejavnost v njega Hrastnika V lokal pod- sredini Hrastnika zelo velika. Smrt zaslužnega revolucionarja Pred kratkim je po težki ln; Ijenju in zvestobo idejam revo- rpeli6tnež Po velikem trudu se ji je posrečilo, da je dobila službo privatne tajnice. Kadar jo je pa direktor klical v svojo pisarno, da ji narekuje pisma, takrat je tajnico ie od prvega dne spreletaval nek/ čuden nemir. Opazila je namreč, da le njen gospodar prav očitno ogledoval njene dolge, vtike noge, ki so tičale v ny/on nogavicah In elegantnih čevljih. Ko se je vrnila v pcnslon, kjer je Stanovala — bilo je revno, a pošteno dekle, ki je živelo od dela svojih rok — se je zaupala svoji prijateljici. »Bodi previdna, draga,* jo je svarila prijateljica. »V velemestu je nešteto IzkuSnjav In zapeljivosti. Ne poznaš še mestnega življenja. Ce je neko dekle tako lepo, kot sl tl — In tl veš, da sl lepa — se /e težko upirati skušnjavam In Živeli šivi jen je brez greha.* Osebnost njenega dlrektoja jo le begala Bil je petintrideset let star mož, visoke rasti, vitke postave. vedno brezhibno oblečeni j tako malo. Nedvomno je znaj la | človek vse ženske tako omamiti | In napraviti Iz njih sužnje. Nj verjetno, da ne bo poskusil ujeti In odlične kretnje. Njegove be- v svojo mrežo tudi njo, revno sede so bile gospodovalne In deklico. O, kako brutalni so mo- ukazujoče, a tople. Skratka: bil je mož, ki je vsem vlival spoštovanje, ki pa so ga vendar vsi uslužbenci ljubili. Ta moški lip pa ni omamljal vseh žensk samo s svojo zunanjostjo, marveč tudi s svojim značajem. Nekega dne sta oba brskala In Iskala nekaj po pisarniških spisih, pri Čemer sla se po naključju dotaknila z roko. Direktor sl po vsem Isgledu ni delal Iz tega dogodka kdoveka/, za dekleta je pa bil ta dotik kot električni udarec, Dekle je postalo še bol/ zmedeno, ker se le la brutalni človek, ki ji /e vsak dan narekoval pisma, s svojimi očmi neprestano sprehajal po njenih nogah Kaj naj storit Bila le temu človeku Izročena no milost tn nemilost, kajti nikakor n/ mogla tvegali, da Izgubi službo. Tn po-hotnel ho pa situacijo Izkotlsttl, kajti predobro je vedel, da je t škil Drugi dan je dekle obleklo svojo najlepšo bluzo, toda direktor je Izgtedal, da tega sploh ni opazil. Najbrž je čakal na znamenje, s katerim mu bo dala spodbudo/ Toda dekle je bilo trdno odločeno, da rajši umre, kakor pa da se vda poželenju lega poholneža. Ko je v svojem stenogramu delala napako za napako, so ji drvele najrazličnejše misli po glavi. Kako se bo lo končalo? Ji ho podaril rože? Jo bo povabil na večerjo? Čakanje je poslalo že neznosno. Zaman je poskušala aovorili o vremenu In o pisarniških zadevah Najbrš je slutil za njenimi besedami Vse drug pomen. O, zakaj je bila tako lepa In zakal srt moški tako nizkotniI Njena prijatelllcn le pač predobro vedela r.nkaj ja le take svarila -Vaše nogavice so ml všeč.* stenollnlstinl na svetu kot zvezd I* naenkrat rekel direktor toda zataknilo m // /e v grlu, da ni spravila besedice Is sebe. »So drage?* Njena Ilca so potemnela. Is njegovih besed fe razumela, da ji bo podaril nekaj parov nogavic. Zaklela se /e, da bo njegovo nesramno ponudbo odklonila, te je zagledala pred sebo/ razkošno življenje kokete, ki šumi v hiksurtoznlh toaletah, ki zale poželenje, da Žanje bisere. Od sramu nad takim načinom življenja se II /e krčilo zret. Nel flafšl umre, kakor da bi tatela takšno življenjeI Direktor, mol dejani, pa le nadaljeval: -Danes /e »obrtfn ln popoldne sle prosil; Imate morda za popoldne kakšen dogovort* Koma/ slišen vzdih // /e ušel preko rdečih, a vendar poblede-Hh ustnic: *Ng . , , « -POtem hi vas po prosil za neko uslugo. Kupite ml, prosim, pol ducata nylon nogavic Iste kvall- mučni bolezni umrl v 73. letu starosti tov. Anton Kovačič, železničar v pokoju. Z njim smo izgubili enega najstarejših revolucionarjev — borca za pravice in zmago delavskega razreda in naprednega gibanja. Tov. Kovačič se je že v mladosti boril za pravice in boljše življenje delavcev ln bil že zgodaj v prvih vrstah naprednega gibanja. Bil je eden izmed glavnih pobudnikov in voditeljev velikega štrajka Železničarjev leta 1920 ter med ustanovitelji tn voditelji delavskega društva »Svobode« v Zidanem mostu, ki se Je V letu 1919—1924 tako Široko razmahnilo. Daši so protfljudskl režimi predaprllske Jugoslavije z vsemi sredstvi zatirali napredno gibanje, Je tov. Kovačič vse življenje ostal zvest naprednim idejam ln predan borec za zrna luclje. Sodeloval je tudi moški pevski zbor »Svobode« isn železničarska godba iz Zidanega mosta, katere član je bil vso dobo službovanja. Pokojnega tov. Kovačiča bomo ohranili v hvaležnem spominu kot lik neustrašnega, zvestega revolucionarja ln borca za zmngo naprednih, socialističnih Idej. — Večna mu Slava! V. M- Za kratek čas POZNO ODKRITJE Mož je prišel pozno domov-Zjutraj ga vpraša žena: »S1 opazil, da sem ti pred posteljo postavila mišjo past?« Mož zavzdihne: »Ne .,., tod® sedaj vem zakaj me palec n® nogi tako neznansko boli!« DVANAJSTI NAČIN n“r!jn-, kl ” J* S- novcev. prodnih društev in še v pozni | »Dajte m, nekaJ denarja, P«°-rtarosti Je aktivno sodeloval v iltn T iem namJref pisec km • društvu upokojencev, ki ga Je ge. Dvanajs, naeinov, kako pr«' imenovalo za svojega častnega det8 do denarjaT« , elana. »Čemu pa potem prosjačite Na zadnji poti ga to spremi- Uporabit* vendar enega svoj!” lo lepo število Rodečanov že- dvanajst načinov za pridobitev lemlčarjev in predvsem njego- denarja!« rih tovarišev, s katerimi je de-| .s*| to tudi delam. T° t* m° lal v življenju Pogreb* so »e dvanajsti načini« udeležili tudi zastopnfld sfndl-v',ne organlzaeito * zastavo. Od mkotolka rt* M v Imenu nnnrcdncga ttolovneg* ljudstva novlovlla predsednik .riruštva unokoteneev tov. Rob'—* premeri*'* to to sekretar MK 7K tov. ForjH Miler, ki te posebno nurtrnico. Vodič nas je odbral z menoj vred. Z veselim srcem smo tekil proti pomolu, kjer je stala jadrnica Skočili smo v njo In težko pričakovali ribiča. Bil je star 'n ni mogel tako teči kot ml 'tip nato /e jadrnica zdrsela po morju, proti otoku Krku. Dan nam je bil naklonjen in D'hala je lahka sapica. Drseli smo s precejšnjo brzino, vmes oa se pogovt rjall tn sl pravili s vole doživljaje. Čas /e naglo mineval m kot hitro smo se bližali otoku. V hie-penenju, da sl ogledamo obljub-lleni otok, smo izstopili Privezali smo jadrnico, iomi se pa napolni po otoku. Ribič nas le vod I po kamenltl Poti ln dospeli smo do borne koče. Okoli nje le bil majhen Vrtič, toda ves obdan s kame-niem. Pred hišo je sedel gospodar m kadil. Začel se je razgovor. Povedal nam je, da je otok Krk precej siromašen, a zn njega najlepši kraj Peljal nas le do svetilnika, ki smo ga v Crikveni-ci vsak večer opazovati. Ogledali smo si ga nnlnnčneie m ugotovili, da ni tako majnen, kot smo ga videli iz daljave. Ko smo si to ogledali, smo šli nazaj. Poslovili smo se od prijaznega domačina, poskakali zopet v jadrnico ln se odpeljali. Na povratku nam je križala pot »Partizanka«. V Crikvenlco smo prišli precej pozno. Sli smo takoj k večerji. Tam so nas čakali ostali, ki so nam zavidali za lepo vožnjo. Po večerji smo zaplesali kolo in ta lepi dan se je z večerom končal Počitnice so pač aekal nafep-šega. Kmalu bodo spet zimske, ki ne bodo nič manj lepe od poletnih. Le pridno se učimo, da jih bomo z veseljem praznovali! Ivica Lončarič, IV. razred gimnazije v Trbovljah Nagradna posetnica za pionirje Prav lepo število pravilnih rešitev na našo posetnico iz zadnje številke našega lista so nam pionirke in pionirji prinesli ali pa poslali po pošti, kar smo bili spet prav veseli: Rešitev posetnice se glasi- Maribor. Strogi žreb je prisodil nagrado za rešitev posetnici pionirki Heleni Gernedl iz Litije štev. 92, ki naj ob priložnosti pošlje po obljubljeno knjižno darilo v naše uredništvo Trsta ne damo! Na nižji gimnaziji na Dolu pri Hrastniku so se pionirji pri pevski uri učili Vodnikovo pesem »Brambovska«. Ko so dijaki že znali zapeti tudi drugo kitico (»Drava čigava je, Soča čigava.«), je učitelj poklical učence, naj poskusijo zložiti še tretjo kitico, ki naj bi bila sodobna in ki naj bi govorila o naši borbi za Trst. Po, kratkem ugibanju so dijaki spesnili sledeče vrstice: ' Istra čigava je? Trsta ne damo, nel In bomo var'vali, kdo ju če 'met? Tujega nočemo, Svojega ne damol Kje so sovražniki? Jih č’mo nabit'! Ko so sestavljali besedilo napeva: »Kje so sovražniki . . . *. je neka dijakinja predlagala ta- ne. Previdno so delali, da nebi česa pokvarili, cevi dobro izčistili in nato spet vse lepo uredili. Delali so res kakor pravi strokovnjaki, in to pred šolskim poukom, med odmorom in po pouku. Pri delu so se zlasti odlikovali pionirji Perdih, Ze-lič, Kosem, Bec in še drugi. S •tem so prihranili šolskemu proračunu lepo denarno vsoto, ki se bo uporabila v druge koristne namene. Omenjene dijake bodo nagradili s šolskimi potrebščinami. Pionirji. — Posnemajte te učence in tudi vi napravite kaj v prid svoje šole, saj se vedno najde kakšno koristno delo! kole: »Kje so polentarji . . . «. šele ko je učitelj pojasnil učencem, da pomeni beseda »polentarji« revščino, ki jo malo briga usoda Trsta, so to besedo opustili. Zadnja kitica se je na mah priljubila vsem in sedaj krepko odmeva po razredih in na cesti. -i. Nagradni magični ;tr kvadrat za pionirje Matija Cestnfk, dijak, Trbovlje, Cesta Tončke Čečeve 26, nam je poslal spodnji magični kvadrat. Rešite ga! Prizor Iz filma »Vsi na morje* jugoslovanski film »NEVIHTA* Čudna številka 7 Ne vemo, dragi pionirji, če ste morda že kdaj opazili, da je številka 7 zelo čudna. Evo vam primere: 1x15873x7=111.111 2x15873x7=222.222 3x15873x7=333.333 4x15873x7=444.444 5x15873x7= 555.555 6x15873x7=666.666 7x15873x7=777.777 8x15873x7=888.888 9x15873x7=999.999 1 i 3 4 0 2 3 1 5 Vodoravno in navpično: 1. mesto v Grčiji: 2. grška črka (tudi znamka ure): 3. del stroja ali vozaj 4. razreši, odgoneti, po-tuhtaji 5. svojilni zaimek. Črke: AAAA, EE GG II, JJ, LL, M, NNNN, OO, S, UU, 2. Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote, 21. novembra, opoldne. Tudi tokrat bo izžrebani dobil od uredništva našega lista lepo knjižno darilo. Kratka vsebina beograjskega Avala-filma »Nevihta«, ki so ga posneli po znani Vojnovičevi drami »Ekvinokcij«, je naslednja: Okrog leta 1867 je živela na obali našega starega Dubrovnika mlada Jela Ledinič. Niko Mari-novic, ki je zapeljal Jelo in jo zapustil z otrokom samo v nesreči, je odšel v Ameriko, da si tamkaj nagrabi bogastva. In res se mu je to posrečilo z neusmiljenim izkoriščanjem svojih lastnih rojakov. Po mnogih letih se Niko vrne z zlatniki v žepu spet domov. Zahotelo se mu je mlade žene, družine in otrok. Niko hoče za ženo mlado Anico, hčerko bivšega mornariškega kapitana Dražiča, ki ljubi Jelinega sina Iva, poštenega, a revnega tesarja in mornarja. Bogati, objestni Niko je prepričan, da bo Anica postala njegova, sicer bo njenega očeta, ki je zadolžen in odvisen od Nika, pognal na cesto. Da prepreči to nakano svojega nekdanjega zapeljivca in da ostane Anica njenemu sinu Ivu, ki pričakuje z njim otroka, ubije Jela svojega nekdanjega ljubčka Nika s sekiro — sama se pa po tem dejanju zruši v neizmerni bolečini, kajti z rokami, ki so ubile nezvestega Nika, ne more ! in ne sme objeti svojega sina, da bi mu želela z Anico srečo . . . Ta jugoslovanski film se sme po sodbi kritikov meriti s kvalitetnimi Rankejevimi in MGM filmi. Vlogo nesrečne Jele igra v »Nevihti« slavna beograjska gledališka tragedinja Marija Cmobori, ki jo poleg Vike Podgorske štejemo med naše največje odrske umetnike. Prizor iz Ulma »Nevihta« 0 Shawu Bernard Shaw je bil nekoč povabljen v neko višjo londonsko družbo. Tu je bila tudi neka dama, s katero se Shaw ni dobro zlagal. Zbadala sta se, kjer koli sta se srečala. Shaw je s prijaznim obrazom stopil k nji in rekel: »Milostljiva, kako ste očarljivo lepi.« Dama se je zasmejala in mu zabrusila: »Hvala za poklon: jaz vam ga žal ne morem vrniti,« Shaw res ni bil lepega obraza, a se je znašel: »O, nič j lažjega, milostljiva," storite isto, kar sem storil jaz.« »Kaj pa?« — ' »Zlažite sel« Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal v sredo in četrtek mehiški film »EN DAN ŽIVLJENJA« Od petka do ponedeljka pa jugoslovanski film »NEVIHTA* v katerem igra znamenita jugoslovanska tragedinja Marija Cmobori. Razpored predstav bo razviden z lepakov. Kino »Svoboda« Trbovlje II bo igral v bližnjih dneh jugoslovanski zabavni film »VSI NA MORJE* Razpored predstav bo razviden z lepakov P. F. B. ttSeveda šam miiai Oddahnil sem se. Seveda 6em se zmotil. Bil je le privid v svctlobnih refleksih. Njegov °braz je imel preproste poteze, ki niso vzbujale bojazni. Ogo-vorll me je s poudarjeno pridnostjo: »Upam, da se ne dolgočasite Preveč, gospod doktor. Za vas Je verjetno to zgubljen večer.« »Nikakor ne,« sem začel zadevati. »Vsi ste nad vse pričakovanje ljubeznivi z menoj, da [°8a skoraj ne bi smel pričakovati, ker sem prišel k vam kot tujec. Ne bi rad čakal na trenutek, da bi vam bil v napoto.« »Tega se vam ni treba bati, ^sPod doktor,« je pristavila “dnm. »Toda če nam hočete s svoj0 pripombo že napovedati ®^oj umik,« — ob teh besedah ^ le hudomušno nasmehnila — tedaj vas moram pač opozori-!•