Posamezne Številke Navadne Din I"—> ob nedeljah Din 1*50. .TABOR* izhaja v.afc d»m, r**re» nedelje in prainHcov* ob 1“ w» « datumom naslednja dne ter lUa* tncscčno po pošti D 12'50, ** inozemstvo D 20-50, doslsvljen nodoia D 14*—, o« izkaznice D 12*5(X n »era ti po dogovoru. S Naroča ac pn oprovt »TABORA*, LUARJBOR. Jurci&va mUcm stev. 4 m 1 PoSlhlrtFplal rm Knjižnica liceja Ljubi. Peianezae Storilke* Navada« Din 1%—, ob nedeQab Din 1*50. PREONUIVO m v Utr* ham, JurZiSeva aL H. 4, L Bach atropje. Tdafaa iataraak a 274. : -YA ** “»M* * jlld d. 4 prilliJi«, In Tal*. «aa a. 24. - SHS paHaaZdta.d •a&m Utm. ILJST Na aaročila haa lUaaija a* a* “»a. KalrapM aa aa araZaJo. Leto: V. Maribor, nedelja 13. januarja 1924. Številka: 11. Na.ša diplomacija. Maribor, 12. januarja. Danes sc zaključijo beograjska posvetovanja Male antante. Kakor jo bilo pričakovati že v naprej, niso prinesla nobenih senzacij. Nimamo še oficielnega komunikeja in no vemo, kako in koliko bo odločilna zadnja seja, vendar pa labko sklepamo, da bodo najvažnejša vprašanja ostala odprta. Mala antanta se ,po dosedanjih vesteh ne bo izrekla meritorno niti za priznanje Rusije niti za alijanso s Francijo. V obeh vprašanjih bo imela vsaka posamezna vlada proste roke. Že to zadostuje, da sc razblinijo nemško-angleško-madžarske bajke o nekakih a-gresivnih težnjah Male antante. Od te zveze ni za sedaj pričakovati nič drugega, kakor da brani srednjeevropski status quo t. j. da onemogoči restavracijske poskuse, ki še niso povsem izključeni. 2e s tem jo njo obstoj dočista upravičen in že sami uspehi na temi polju pomenijo plus y mednarodni politiki naših držav. Po zadnjih vesteh lahko sodimo, da so nastopila nesoglasja, ki so pravzaprav obstojala že poprej in ki tudi ne 'bodo u-propastila Male antante, kakor so prerokovali nekateri krivi preroki. Ta nesoglasja nastajajo iz notrajepolitičrie razdvojenosti in pa vsled tega, ker ni med Posameznimi državniki dovolj iskrenosti. Najbolj plastična je Bcneseva politika: stališče je jasno opredeljeno in vselej u-temeljeno, tako da je v vsem' opaziti e-notno linijo. Znatno nejasnejša je romunska zunanja politika. Najbolj negotova pa je —> vsaj na videz — naša diplomacija. Kavno te dni se je zopet pokazalo, da tem oziru še vedno ne dosezamo drugih. Navedimo dva primera. Že dolgo se pri nas piše semintja o Potrebi, da naša vlada prizna sovjetsko Vlado de iure. Najprej se je pisalo o La-zarevičevi misiji v Pragi, nato pa je bil verzirani in inteligentni diplomat Laza revič poklican j Beograd. V zadnjem! času je krožila vest, da je poverjena ta misija novoimenovanemu berlinskemu po slaniku Balugdžiču, ki je izkušen mož in Stari svetovalec krone. Zdi se, da se je za to misel nekoliko eksponiral zunanji minister Ninčič. Nihče nima pri nas pravih vzrokov, da 'oi se navduševali za sovjetsko vlado, če k vzamemo ljudi njenega kalibra, ki na tihem sanjarijo o jugoslovanskih sovjetih. Da se pa pri nas piše in govori o pričanju sovjetske vlade, je to posledica dejstva, da isto vprašanje v vseh evropskih državah boljinbolj dozoreva. Saj v Mednarodnem življenju no odločujejo akšni sentimentalni momenti, kakor je lla ,?5' 8.‘™Patija in moralna vzvišenost. 1 80 lahko komu nesimpatični, o,n m o kdo meri kot navadne zločince o mi c ovo!jona najširša diskusija T 1-da V mfdna?dui politiki prevpije Vse te pomisleke dejstvo, da so boljševiki danes edina odgovorna ruska vlada, da ni Predstavljajo veliko rusko dritavo in da v danih razmerah ni možnosti, da bi č jutri stopila na njihovo mesto — recimo — simpatičnejša vlada, Ce so dnnnš-hji zastopniki ruske države približujejo hvropi in ako Evropa čuti na sebi pezo ruskega vprašanja, tedaj je treba o tem tovoriti, ne pa čakati na izpolnitev osebah želja. Do sem je rusko vprašanje dogorelo za druge države in tudi za nas. Ko tedaj načenjamo kočljivi problem, Je treba, da ga načenjamo resno in z do-ro voljo, ker je sicer boljše, da ga sploh vzamemo v roke. Resnosti iri dobre ^°hio ni mogoče odreči dr. Benešu. Njc-vo stališče je tudi tu jasno opredeljeno. Ko pa pride dr. Beneš v tisti Beo-ad> ki 80 P« o*|oj}isflih iu nai>Ql ofifii- Reka prodana Italiji. Izjave dr. Ninčiča na konferenci Male antanto. — ZvesCna pogodba z Italijo. Beograd, 12. januarja. (Izv.) Kakor doznava Vaš poročevalec iz dobro poučenega vira, je med Jugoslavijo in Italijo dosežen definitivni sporazum. Glasom tega sporazuma je Jugoslavija pristala na to, da pride Reka pod italijansko su-vereniteto, Italija pa brezpogojno prizna luki Delto in Baroš Jugoslaviji, Poleg tega bo sklenjena med obema državama posebna pogodba, s katero bo priznala Italija Jugoslaviji prosto uporabo reške luko za .dobo 50 let. Razen' tega sklene Italija z Jugoslavijo posebno garancijsko pogodbo, s katero se Italija obveže, čuvati potom' mirovnih pogodb v Srednji Evropi ustvarjeni položaj ter priskočiti Jugoslaviji v slučaju kaikega napada z vojaško silo na pomoč. Na današnji konferenci Male antanto je imel zunanji minister dr. Ninčič daljši ekspoze o odnošajih napram' Bul-gariji, Grčiji in Italiji. Obširno je govo-ril zlasti o odnošajih napram Italiji tetr informiral ob tej priliki svoje tovariše, da j« tako v reškem, kakor tudi v vseh drugih, doslej spornih vprašanjih dosežen’ z Italijo popolen sporazum. Naša država dobi o tem sporazumu Baroš, Delto in’ Bankino, dočim' dobi Italija Reko. Podrobnosti sporazuma Vašemu poročevalcu še niso znane. Kolikor pa je mogel dognati pri drugih dobro Informiranih krogih, ki stoje blizu zunanjega ministra, pogodba o rešikem' vprašanju ne rešuje istodobno samo vseh drugih spornih vprašanj, temveč predvideva oziroma vsebuje tudi zvezno pogodbo med Italijo iri Jugoslavijo. , Vesti o taki rešitvi reškega vprašanja so zbudile v vseh krogih riajvečje preše-. \ nečenje iri to tembolj, ker se je to vpra- ! šanje v zadnjem času obravnavalo popolnoma tajno in se tudi še sedaj razpravlja o tem v najstrožji tajnosti, O Bolgariji in njenem postopanju Kapram naši državi se je zunanji minister Duea o Bolgariji izrazil zelo naklon jerio. Njegova izjava je končala z dobrohotnim nasvetom Jugoslaviji, naj postopa napram Bolgariji kar najbolj mirno. Onh stoji na stališču, da se iz malih obmejnih vpadov in prask ne smejo ustvarjati mednarodno afere. Bolgarija vsled notranjih nemirov često ob najboljši volji ne more korektno izvrševati vseh prevzetih obveznosti. ' j ,V I , | ; :;,i Beograd, 12. jan. (Izv.) Današnja konferenca zunanjih ministrov Male antante je bila ob 10. uri otvorjena. Za popoldne ob 3. uri je povabil dr. Beneš jugoslovanske novinarje na informativen pogovor. Pričakovati je po današnji konferenci važnih izjav. Rumunskl zunanji minister je sprejel poročevalca milanskega »Piccolo« in mu je izjavil, da v interesu stvari ne more dati podrobnih pojasnil, vendar pa potrjuje sporazum Jugoslavije z Italijo. Glede stališča Rumunije k Mali antanti je povdaril, da je Rumu-, nija, ki zasleduje mirovno politiko iri hoče vzdržati najboljše odnošaje do vseh sosednih držav, vstopila v Malo antanto, ker vidi y njej sredstvo za konsolidacijo Evrope. Odgovor francoske in belgijske vlade Nemčiji. Odprta pot za riadaljna pogajanja. Pariz, 12. januarja. (Izv.) Nemški od- političnega ravnatelja ministrstvi zuHa-pravnik poslov V Parizu legacijski svet- njih zadev, o čemur je bil obveščen tudi js izročil nemškemu poslaniku odgovoJ francoske vlade na nemško noto z dn'3 24, decembra 1923 v obliki memoranduma, H katerem francoska vlada obrazLnga 6VO< je stališče, ki je, kakor se da sklepati il raznih časopisnih vesti, odklonilno. Pe-ritti je izjavil, da s tem to vprašanje 5« ni definitivno zaključeno in izčrpano. •-* Ministrski predsednik Poincare je že 15. decembra izjavil, da je francoska vlada vsak čas pripravljena sprejeti nemška predloge ter jih pretresati. Nemški po-slanik je danes odpotoval v Berlin. I Bruselj, 12. jan. (Izv.) Minister zm nanjih zadev Jaspar je danes izroči) nemškemu poslaniku odgovor belgijska vlade na nemško noto ter izjavil, da jel Belgija v sporazumu s Francijo iri ostalimi zavezniki pripravljena, olajšati o* kupacijska bremena. V odgovora izjavh lja nadalje belgijska vlada, da je za po. tovanje med zasedenim in nezasedenimi nemškim' ozemljem potrebna legitimacija) s sliko. Vprašanje izdaje pomožnega denarja iri osnovanja rentne banke je odi* visno od izpremembe stališča nemške vlade v zadevi rensko-westfalske banke. Carinski kordon ostane še nadalje v veljari, dovole pa se razne olajšave. Pravice meščanstva se bodo spoštovale iri zajamčita pod pogojem; da prebivalstvo zadosti to-di vsem svojim dolžnostim, katera jirif nalagajo mednarodni zakoni napram m kupaeijskim1 oblastem. VENIZELOS PREVZEL GRŠKO) d;!.-,, VLADO. fH.4 Kt eri e, 12. januarja. (Izv1.) NoVte vlada je končno sestavljena. Venizelos Jsj prevzel predsedstvo brez vjsakega drnaegaf portfelja, i,vl., ■ bW t*4|2 . : nik von Hoesch je bil danes sprejet od ministrski predsednik Poincare. Peritti 4.15, Bukarešta 2.85. BORZA. ^ Cririh1, 12. jari. (Izv.) Sklepni tečajiij Pariz 28.30, Beograd 6.45, London 94.6%! Praga 16.80, Milan 25.30, Newyorfe 57 Dunaj 0.008110, žig. krone 0.008110, Sof oznili vesteh' pripravlja za zbližanje z Rusijo, se oglasi v organu ministrskega predsednika, v »Samoupravi«, bivši zu-j nanji minister in sedanji pariški posla-1 nik Spalajkovie ter — po domače poveda-1 no — nahruli vse tiste, ki zagovarjajo poskus zbližanja z Rusijo, morda niti ne samo priznanje Rusije. Pravi, da so vsi prijatelji priznanja podkupljeni od] boljševikov. Ker je Spalajkovič Pašidev: ožji prijatelj in ker so znane Poši£eve j simpatije do ruskega carskega dvora, še bolj pa njegovi bizantsko - pravoslavni j kulturni nazori, je verjetno, da stoji za Spalajkovičem sam g. Nikola Pašič. V zvezi s temi — a tudi sicer — kol-portirajo vest, da med Pašičem in Nin-čičem obstoje resna nesoglasja čisto načelnega značaja. To drugo dejstvo je prav tako karakteristično za razdvojenost Kašo diplomacije kakor prvo. V trenutku, ko se sestajajo pod našo streho diplomatski voditelji dveh prijateljskih držav, nimamo jasnega stališča in enotne linijo v najvažnejših ali vsaj zelo aktualnih meduarodno-politionih vprašanjih in zunanjemu ministru manjka zadostna avtoriteta. Soareje, dinerji in druge lepe etiketo, ki so dajale beograjskim pogajanjem bleščečo dekoracijo, ne morejo zakriti dejstva, da je naša zunanja politika brez pravo hrbtenice, da Pašič izigrava Ninčiča, da se diplomat bori z diploma-om. Jasno je videti vso nestanovitnost °d partijskih miz dirigirane diplomacije. sa ega četrtletja enkrat so sproži misel o koreniti »rekonstrukciji« naše zu-nanje službe. Morda je to dobra volja g. ki m kdovekako _ a diplomat, ki pa ima nekaj dobre volje — morda je navadna izmišjlotina. G. Pašič ve, da je to njegov pašalilk im rie popusti za nobeno ceno. Zato pa doživljamo tragiko, da naša diplomacija — pretežno srbska — ne more rešiti naši državi tistega ugleda, ki si ga je pridobila srbska vojska. Težka obtožba ruskih monarhistov v Jugoslaviji. Ruski demokratičen drievnik »Dni«, ki izhaja v Berlinu, je objavil zanimiv dopis svojega beograjskega poročevalca, ki nami kaže, kakšnih Sredstev iri zvez se poslužujejo nekatere družabne skupine,* da pridejo do moči. Ruski monarhisti y Jugoslaviji so namreč sklenili alijanco s* Prebujajočimi se Madžari. ( Stiki med obema organizacijama datirajo izza 1. 1921, ko se je mudil v Bu-’ dimpeštl knez Golierju-Marauliri, k; je imel daljša posvetovanja z nekronanim ’ madžarskim kraljem Hortyjcm. Hortyje-j va vlada je dovolila vojaškemu agentu geri. Wranglu primeren kredit, nakar je začel organizirati ruske oddelke; častnike in moštvo je poslala ruska emigracija iz Bolgarijo in kraljevine SHS. Glavni agent madžarsko-ruske orga nizaoije v Beogradu je bil prosluli gette- . ral Kom is arov, ]jj je sedaj v sovjet-j skih službah iri so ga pred kratkim v Berlinu aretirali, ker je na račun sovjet-ake .vJMe prcskrbo.val nemškim Jtoaiafli- stom orožje in nfunioijo. Pri rijenJ e® : šli listine, ki ga težko kompromitirajoU med njimi načrt o razmestitvi jugoakuC vojske, interidantske račune, topničarsk® osnutke itd. Ruskimi monarhistom; kB, s® bili takrat v) Jugoslaviji pa zenita svoja slave, se je posrečilo afero potlačiti jq Komisarov je bil samo izgnan iz Jugosfa« vije. Da bi se izkazal »hvaležnega«, ja stopil kmalu, na to y službo sovjetska) vlade. j. Na pravoslavnent Serkvoneffl kongresu v Sremskih Karlovcih se je pojavil* poriarejnim potnim listom, glasečim se m ime Berto n, prosluli organizator Preb®* jajočih se Madžarov iu svak adm. Hoch tyja, kapetan Tibor Ekhardt. V Karlov** oih, kjer je glavni štab armado gtfk Wrarngela, je bil izdelan načrt o skrapnemf nastopu madžarskih iri ruskih mOriarfnfe-tov proti Jugoslaviji. Pustolovci upajo; da se jim1 posreči zrevolucijoriirati mod* žarsko iri drugo nezadovoljno prebivali stvo Banata, Tu so Ekhardtovi agentje! še vedno na delu. S pomočjo nekateri!) rnskih generalov si skušajo pridol^tj ruske častnike in kozake. Med Rusi pa so večinoma pošteni ljudje, ki so Jugoslaviji hvaležni za gostoljubnost, zato pa monarhistično-pustolov)* ska agitacija ne uspeva cDni« pravi, da vzlic temu ni treba zapirati oči med slo* činsklm delovanjem »Prebujajočih s® Madžarov« in voditeljev ruske monarhistične emigrracije. Vojaška konvencija Madžarske z Bavarsko, ki jo podpirajo predsednik Najvišjega monarhističnega sveta, MvŠE ^redsedaik črapsotnjensk^ Zveze oeasifi ruskih ljudi Markov IT. in drugi ruski monarhistični voditelji ter cela vrsta političnih pojavov kažejo na to, da utegne priti spomladi k dogovorjenemu skupnemu nastopu proti Jugoslaviji. • Zgornje vrste smo povzeli po praškem dnevniku »Češke Slovo«, ker ruskega lista »Dni« žal ne dobivamo. Afera Komi-sarova je znana tudi naši javnosti, zanimivo pa.je, da je mož po izgonu iz Ju- goslavije stopil v sovjetsko službo. Takšne »Ruse« so podpirali izvestni krogi v Beogradu! Še vedno se nahaja v naši državi ekspozitura ruske monarhistične zveze, general Wrangel še zmeraj tiči v Karlovcih. Tu se nahaja tudi petro-grajski mitropolit, hud ruski monarhist, eezaropapist in reakcijonar Pobjedono-ščevega kova. Njemu in njegovi kliki je pripisati, da srbskopravoslavna cerkev še ni pristala na izenačenje koledarja. Rusko monarhistično vodstvo je dnevnik »Dni« obtožil najsramotnejšega dejanja, ki ga more gost storiti v hiši, kjer uživa zavetišče in gostoljubje; obtožil ga je izdajstva jugoslovanskih državnih interesov. Preko tega ni moči iti z navadnim demantijem. O sumljivih zvezah ruskih monarhistov v Jugoslaviji se ne govori že od včeraj. Značilno je, da se tudi s te strani namiguje o odločilni spomladi, Aleksander Todorov je že pred tedni napovedal spomladansko ofenzivo v Maeedoniji. Prebujajoči se Madžari pa očividno čakajo, da se kje »sproži«. Radie hoče spomladi volitve ... Ne verjamemo senzacijonalnim prerokovanjem. Toda politična atmosfera je še vedno iapremenljiva in je treba modrih krmilarjev. Ali jih imamo? Vsekakor pa so ruski monarhisti dolžni točen in odkrit odgovor: Ali so jim znane zveze njihovega vodstva in ali še morejo ostati Vi naši državi, če jih odobravajo 7 Politične vesti. Likvidacija oddelka za kmetijstvo v Ljubljani se bo glasom najnovejših pojoči! pričela izvrševati že te dni. Pri posameznih oblastnih upravah se nameravajo uvesti posebni kmetijski oddelki. Čujemo, da se že mešetari za kulisami o tem, kdo naj bo vodja tega oddelka za mariborsko oblast in’ »Jutro« je že tudi Vedelo poročati, da pride na to mesto bivši poslanec SKS iz ljubljanskega volilnega okrožja, živinozdravnik g. Rajar. Ne bomo govorili o njem in ne proti njemu 'kot politiku. To je pri tem vprašanju postranska stvar. Povdariti pa moramo, da dozdaj naša javnost niti najmanje ne ve o g. Rajarju kot kmetijskem strokovnjaku in’ da se na polju gospodarskega dela dozdaj mož še ni nikjer odlikoval. Važnost morja in pomorstva za našo državo. , ' Josip Miličič, Maribor. Malo čitamo o pomorstvu v političnih, la še manj v strokovnih gospodarskih listah, da si bi bil že davno čas, da bi začeli energično propagando in1 mu posvetili še večjo pažnjo, saj služi blagostanju našega narodnega gospodarstva in države sploh. Zato bom navedel nekaj važnih momentov, ki jih mora naša javnost poznati; gre pred vsem za razmerje med »JUBOslavensikimi pomorcem« in »Jadran-Bko stražo«. Želim zbuditi zanimanje pri etnih, ki se do sedaj še niso toliko zanimati za pomorska, vprašanja. ob naši obnovitvi in ujed iti jen ju so irierodajni činitelji storili mnogo napak, ki se še do danes niso dale popraviti, tako M kulturno- prosvetnem, kakor tudi v na-rodno-gospodarskem oziru. Tako so se nekateri kulturno-prosvetni ’delavti, trdno preverjeni o uspehu,* odločili za propagando naših pomorskih teženj, Čeprav so znali, da jih vlada in o-stali mogotci ne bodo podpirali, še manj pa jim pomagalu Začeli so izdajati koristno propagandno revijo »Naše more«, ki’ je izhajala v Dubrovniku. Gotovo bi uspela, če ne bi — kakor še danes — pre-•jvladovala v javnosti notranja in zuna-, Seja politika, za katero, se .vsakdo več ali Za vodstvo pač ne more zadostovati živi-nozdravniška praksa, niti ne par let po-slančevanja. Ker so pri stvari globoko tangirani interesi celckunega kmetijstva v mariborski oblasti, kličemo odločni »Roke proč!« onim zakulisnim spletkarjem, ki izigravajo zadevo zopet s političnega vidika. Dovolj je trpelo naše kmetijstvo pod ljubljansko hegemonijo in baš iz ozirov na naše kmetijstvo smo se borili za mariborsko oblast. Imamo dovolj sposobnih naših ljudi, rojakov iz mariborske oblasti in dobrih poznavalcev našega kmetijstva. Velikega župana g. dr. Ploja prosimo, da varuje interese našega kmetijstva in ne pripusti importa ljudi, ki bi ne bili drugega nego politiki in eksponenti kake stranke! Upamo, da v tem oziru zastopajo isto stališče tudi kmetski pristaši SKS v mariborski oblasti! * V narodni skupščini pride na dnevni red zakon o centralni upravi države, proračun, zakon o ukinjenju ministrstva za konstituanto. * Konferenca Male antante v petek 11. tm. je razpravljala o zunanji situaciji držav Male antante. Konstatirano je bilo, da hočejo ohraniti prijateljske odnošaje z vsemi državami. Glede bolgarskega in grškega problema se je izrekla soglasnost naziranj vseh treh držav. Podrobnosti razprav niso znane. * Prihodnja konferenca Male antante bo po današnjih dispozicijah čez šest mesecev v Pragi. * Dr. Spalaijkovid — odžagan? Kalkor smo poročali, je naš pariški poslanik dr. Spalajkovid baš ob pričetku konference Male antante napisal članek proti obnovi odnošajev z Rusijo. V petek je bil klican k Pašidu. Zvečer se je razširila po Beogradu vest, da je predložil Pašidu ostavko kot poslanik. * O našem rasmerju do Italiie so razpravljali državniki Male antante na svoji drugi konferenci dne 11. tm. Dr. Beneš in Duca sta z zadovoljstvom konstatirala, da se obstoječa nesoglasja med Jugoslavijo in Italijo vedno bolj zmanjšujejo v praven prijateljske rešitve in zbližanja obeh držav. Ko bi le bilo res! * Francoski senat odklanja volilno reformo. Iz Pariza poročajo: Odbor senata za volilno reformo je odklonil nov volilni red, ki ga je zasnovala zbornica. Dnevna kronika. — Himon. Poročila se je v Ormožu gospodična Ela Rakuševa, posestnica ter zavedna Slovenka z g. dr. Stankom Kovačičem. Obilo sreče! — Kraljevo darilo. Za poškodovane po poplavah v Sloveniji in na Hrvatskcm je kralj nakazal Rdečemu križu iz svojih sredstev 100 tisoč dinarjev. — Volitev v dohodninske cenilne komisije. Iz Ljubljane smo dobil oklic, podpisan od zastopnikov gospodarskih orga- manj zanima, dočim za ostale koristne stvari ljudje nimajo časa, še manj pa denarja. (Umevno je, da so veselice izključene!) Na ta način ne more uspeti niti najidealnejše zasnovana stvar. Tako je morala tudi ta prva, prosvetno-tpomorska revija »Naše more«, prenehati, kar je bilo velika škoda za naše trgovsko-go-spodarsko življenje in napredek. Učeč se na neuspehu drugih so se sestali pred štirimi leti s pogumno, močno in vztrajno voljo nekateri naši ugledni in hvalevredni pomorski strokovnjaki in publicisti, da se lotijo važnega, a težkega dela. Organizirali so se v »Klub jugosloven-skih pomoraca« v Zagrebu in se odločili, izdajati še popolnejšo strokovno, a poljudno pisano pomorsko revijo »Jugo-slavenski pomorac«. Številni sotrudniki so se odzvali, razumevajoč veliko nalogo, njiirn na čelu glavni urednik in utemeljitelj revije, pomorski publicist in strokovnjak Rudolf Črnič, poročnik trgovske mornarice in tajnik kluba. Kolikor mi je znano, je izšla prva številka v 800 izvodih, ki so že davno razprodani. Novi naročniki so stppnjem rasli in presega število letošnjih naročnikov iz vseh krajev naše države že 2000. A še vedno ni vlada -pokazala, da se zaveda svojih dolžnosti do pomorske propagande; niti z eno potezo peresa ni priporočila revije, še manj, da bi jo dala naročiti za državne institute (šole, knjižnice, vojsko itd). K kolikor raaberomo iz re-ir•. »Jugo- nizacij vseh političnih barv, v katerem se pozivajo volilci za volitve v dohodninske cenilne komisije, naj nastopijo enotno, naj upoštevajo edino gospodarske razmere, se postavijo na izključno gospodarsko stališče ter določijo enotne gospodarske kandidatne liste. To bi bilo tudi edino pametno. Žal pa gre pri nas strankarska strast pri klerikalcih tako daleč, da so za cenilne okraje v mariborski oblasti že postavljeni brez sporazuma v gospodarskimi krogi svoje strankarske kandidatne liste. Trgovske in obrtne organizacije zadeve niso žal vzele resno in so čakale, da jih je prehitela strankarska ekskluzivnost klerikalcev. Edino v slovenjegraškem okraju in — kakor čujemo — tudi v Mariboru so postavljene skupne liste, kakor je edino pravilno! — Koncil pravoslavne cerkve se vrši na spomlad v Nišu. — Vozne cene na železnicah. Ministrstvo saobračaja je odredilo, da se izenačijo vozne cene na progah južne in državnih železnic. — Izgnane istrske duhovnike bo sprejel splitski škof dr. Bonifačič v svojo škofijo. — Nove cigarete »Mala antanta« je državna monopolna uprava v četrtek dala v promet. — Lepota? Svežost Mladosti? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zbranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem- vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Iz-vanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote Elzaobrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din), Elzapomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din.) Elza lilijino milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 Din.) z 10% do-platka in drugi Elza - preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za u-sta, Elza-kolonska voda itd,; adresa: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatsko. — Volkovi na Kranjskem. Dne 10. tm. je neki lovec v obč. lovišču v Predvoljah pri Kranju ustrelil 17 kg težkega volka. — Samomor osješke lepotice. Pred leti je vzbujala v Osijeku živahen Interes in senzacijo lepotica Katica Schmidt s svojo junonsko postavo in venerično lepoto. Bila je žena uglednega meščana. Po njegovi smrti se je odselila v Budimpešto, kjer je pa morala sčasoma prodati vse imetje, da se je prehranila, in je padala v vedno večjo bedo. Ko ji je vsega zmanjkalo, se je vrnila domov in so jo sorodniki v Apatinu z veseljem sprejeli. Vendar je njena žalostna usoda tako u-plivala na njeno duševno stanje, da se je na Božič v podstrešju obesila, kjer so jo po dolgem iskanju našli že mrtvo. — Dvoboj s sekirami. Kot najbolj iznajdljivi v izbiranju orožja za dvoboj so bili doslej na glasu Američani, Izgleda elavensiki pomorac«, je njen glavni smoter: 1. Da propagira naše morje in pomorstvo, ki je izmed vseh današnjih vprašanj najaktualnejša rešitev našega živ-ljonskega pomorskega prometa, ki se vedno bolj razvija na vseh naših pomorskih bazah. 2. Da piše o vsem onem, kar je elementarno potrebno in važno za ljudi, ki sodelujejo aktivno ali žele sodelovati pri obnovi našega pomorstva. 3. Da vzbudi zanimanje zn pomorska vprašanja pri onih, ki ne vedo in ne pomislijo, kaj in koliko nam je vredno morje in da jih obenem informira o težnjah, mukah in borbah našega primorskega elementa, ki je zrasel z morjem, ki ljubi to državo ta vidi njen napredek na morju. 4. Da pouči o tej koristi vse državljane in s tem- državo samo. Iz tega programa vidimo, da j) revija eminentne važnosti za naše pomorstvo. Mnogo več čitamo o nedavni ustanovitvi društva »Jadranska straža«, ki je enaka pokretu »Jugosla venskega pomorca«, a stremi tudi po državni obrambi na morju, to je vzbuditi hoče interes za gradnjo naše vojne mornarice. »Jugoslavenski pomorac« in »Jadranska straža« ne sodita v vrsto političnih revij, ampak sta popolnoma nadstrankarska, kar kaže njun program izražen z besedami; »Dvignimo, nrebuiajmo w- pa, da so jim to mesto odvzeli Subotičani. Na Silvestrovo se je namreč odigral v Subotici nenavaden dvoboj — s sekirami. Soseda Nagy in Sep sta bila stara sovražnika. Na Silvestrov večer je prišel Nagy precej vinjen domov in je v svo-jem stanovanju s svojimi vinskimi tova-riši prepeval. To je soseda Sepa tako ujezilo, da je prihrumel v Nagyjevo stanovanje ter ga začel zmerjati. Vmešale so se seveda tudi ženske, kar je povzročilo še večjo zmedo. V prepiru sta nasprotnika pograbila sekire ter se začela medsebojno obdelovati. Po kratkem dvoboju! je Nagy podlegel z razsekano glavo. Prenesli so ga takoj v bolnico, kjer pa je ža po par urah umrl. Ena sc izpoveduje, druga pa krade. Ta nenavadna dogodbica se je odigrala pred par dnevi v cerkvi sv. Petra ini Pavla v Osijeku. Pred spovednico sta se segli dve pobožni deklici, neka Micika Pfu, prodajalka in druga znanka iz spovednice, katero je Micika večkrat videla v cerkvi, ko se je izpovedovala. Ker je klečala ravno za njo pred spovednico, jo je Micika naprosila, naj ji drži njeno ročno torbico, dokler se ona izpoveduje. Neznana znanka je to uslugo prav rada storila. Ko pa se je Micika že rešila svojih! grehov ter odstopila od spovednice, da napravi prostor neznanki, ki ji je izročila torbico, je zapazila, da te nikjer več ni. Ta je namreč med tem, ko se ja Micika izpovedovala, s torbico izginila. V torbici je imela Micika Pfu vse svoje premoženje, nekaj nad 250 D. Vsa žalostna in oropana vseh sredstev se je uveri-la, da niti najbolj pobožni ženski ni več zaupati, pa niti ne pred spovednico. Ogromen' zvon, dar Jugoslovana. Naš rojak, g. Milan Pupin, profesor na univerziteti v Ncwyorku je poklonil o-hridski cerkvi ogromen zvon, težek 2800 kg. Zvon je že instaliran in je prvič zapel z zvonika ohridske cerkve na božični večer. — Uspeh' vztrajnosti in marljivosti. Te dni je bil na praški univerzi promovi-ran za doktorja filozofije nek Adolf Fischer. Fischer je v začetku svetovne vojne kot navaden mizarski pomočnik odrinil k vojakom in prišel v rusko ujetništvo, kjer je bil poslan v noko sibirska taborišče. V ujetništvu je pridno študiral ter je po svojem povratku iz ujeništva L 1918 položil na praški gimnaziji maturof in se vpisal na univerzo, kjer je napravil vse izpite z odliko, — Rdeči sneg. Ni padal v rdeči sovjetski Rusiji, temveeč v Halmstadtu nal Švedskem. Prebivalstvo je bilo hudo pre strašeno. Razi sikava je dognala, da so sel sneženih kristalov oprijele majhne rdeče ličinke izvestnih žuželk. V Londonu pg| so to razlago zavrgli. Sicer pa je znano, da je padal rdeči sneg tudi v Alpah in' vj Pirenejih. Tam je pordel od drobčkanega' peska, ki ga je veter zanesel iz Sahare. vzbujajmo zanimanje za naše Jadransko morje!« (»Jugoslavenski pomorac«) id »Obnovimo našo trgovsko in vojno mornarico!« (»Jadranska straža«), Vzlic temu mislijo mnogi, da je enal ali druga revija nepotrebna. Zato kočenal tzpregovoriti tudi o tem par besed: 1. Vsak pojedinec je dolžan, da si naroči »Jugoslavenskega pomorca« ter »Jadransko stražo«, ker sta nam ta lista kažipot za naše in tuje pomorstvo. Posebna bi ne smelo biti niti ene narodne hiše, kli bi ne bija včlanjena v »Jadranski straži«. 2. »Jugoslavenskega pomorca« bi si morali naročiti trgovski, industrijski, o-brtniški, gospodarski, bančni, profesorski, učiteljski sloji, dalje v prvi vrsti vsa trgovske in obrtne zbornice, kavarne, restavracije, gostilno tor čitalnice; v drugi' vrsti vsa kulturuo-p.rosvetna društva ini razne delavske organizacije. 3. »Jadransko stražo« pa v prvi vrsti politiki vseh strank, državni zavodi ter višji uradniki; v drugi vrsti pa vsi, ki imajo »Jugoslavenskega pomorca«. Povrh je pa dolžnost denarnih tj. bančnih, trgovskih in drugih gospodarskih krogov" ter vlade same, da začno delati na to, da se vložijo kapitali v naše ladjedelnice iri parobrodna društva. Znano je, da leže na zemeljski obl! o ti morju samo štiri slovanske države in sicer v prvi vrsti Jugoslavija, potem Rusija, Bolgarska in Poljska. Žalostno in sr*-->%»tno in. kar je nalglavnoišc- škodljiv® '®f arltfcTr, lavo novih knjižnih pclic. 2. G. Rupert .Teglitsch, železninar v Mariboru, je dobavil brezplačno y3e zastopajo, so zastopniki gornjih' korporacij sklenili, v to svrho sklicati anketo, katera se vrši v nedeljo dne 13. tm. ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Kosovo«, Grajski trg 1. Poživljamo vse interesi-rane pridobitne zadruge in' korporacije, da pošljejo na to anketo svoje zastopnike, ki naj potem od svoje strani imenujejo delegate. Korporacije in obrtne zadruge iz drugih krajev mariborske oblasta naj tudi imenujejo delegate in jih čimpreje prijavijo Trg. gremiju ali Slov. obrtnemu društvu v Mariboru. m Restavracija »Kosovo«. V soboto, dne 12. januarja podaljšana policijska ura do 1. zjutraj. m Ljudska univerza. V porideljek dne 14. januarja predava g. inž. J. Kukovec Problem modernega individualizma v Ibsenovih »Strahovih«. Predavanje bo z miselnega in literarnega stališča zelo zanimivo. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer v mali kazinski dvorani. Dvorana bo zakurjena. m Redukcija pri mariborskih poštah ali: kako skrbe radikalci za povzdigo našega prometa? Po svojem glavnem načelu: »Partija nad vse!« so se radikalci spravili tudi nad prometne ustanove v Sloveniji. Kako je na železnici, odkar so tam zavladali radikalci, je dovolj znano. O tem bi se dala napisati debela knjiga. Največ vedo o tem železničarji, ki 1- januarja niti plače niso dobili. Za železnico je prišla na vrsto pošta, ki je doslej pri nas še najbolje funkcijonirala. Dan za dnem se ukinjajo razni pomožni uradi po deželi, mesto da bi se ustanovile še nove poštne zveze. Končno pa so prišla na red še poštna središča. Tako je bilo reduciranih pri mariborski glavni pošti 8 uradnikov in dvoje slug, pri kolodvorski pošti na glavnem kolodvoru pa 3 u-radniki. Kaj to pomeni, ve le oni, ki pozna ustroj poštne službe. Mariborska glavna pošta je ob enem1 — vsaj doslej bila nekak rezervni kader, od koder so se nameščali uradniki v slučaju obolelosti pri tem ali oneni uradu. To mora sedaj seveda odpasti. Če bo v bodoče kak u-radnik pri tem ali onem poštnem uradu, bodisi v mestu ali v okolici obolel, bo moralo njegovo delo zaostati. Kam bo dovedlo, Če se bodo tudi pri pošti začeli kupičiti akti in poštne pošiljke, kakor je to že običajno pri ministrstvih v Beogradu in raznih drugih državnih uradih, bomo kmalu občutili na lastni koži. Pa kaj za, to: »Partija nad sve!« m Današnji mariborski trg. Kljub neugodnemu vremenu je bil današnji trg razmeroma dobro obiskan. Špeharjev je bilo tudi tokrat nenavadno mnogo — 45 vozov. — Krompirja malo. Zelenjave dovolj; perutnine je bilo man je kakor o-bičajno. Zrna je bilo precej. Cene so neznatno poskočile, kar je v tem času običajno. Tržno nadzorstvo se je danes malo zaspalo, ker zopet ni bil nabit na trgu cenik v smislu svoječasnega sklepa občinskega sveta. Kupčija je bila slaba Špeharjem je ostalo dopoldne mnogo blaga, ki so ga pozneje pokupili mesarji. Perutnine se je zelo malo razprodalo. Cene so bile sledeče: svinjsko meso: 35—40 D, slanina 42—48, prekajeno 35—50; goveje meso 25, telečje 27-50; pljuča 9—10, vampi oboje in druge kovinske potrebščine za ureditev knjižnice. 3. Knjige so darovali: ga. dr. Lipoldo-va 49 zvezkov, učiteljica v Slov. Bistrici gdč. Zeigel 1, ga. Breznik v Mariboru 4, g. Brioni v Kamnici 5, g. Babler v Rušah 1, dijak Geč 1, gg. profesorji dr. Fr. Kovačič 23, dr. Pivko 4, Favaj 1 knjigo različnih strck in smeri. Dalje je dobila knjižnica po posredovanju g. prof. dr. Fr. Kovačiča iz zapuščine nedavno umrlega ljutomerskega dekana g. Josipa Ozmeca 86 zvezkov. Kuratorij izreka darovalcem’ tudi na tem mestu toplo zahvalo za podpiranje našega kulturnega zavoda. Prosi, da se »Študijske knjižnice« spominjajo tudi v novem letu vsi, ki jim je kaj mar za razvoj naprave, katera je na severu Slovenije nujno potrebna. Darove sprejema knjižnično vodstvo (Slomškov trg 17). Darovalci naj ob vsaki priliki obiščejo knjižnico, da se prepričajo, kako dobro so naloženi njih darovi. Vsak naj prispeva po svojih sredstvih, tudi najmanjšo darilo je dobrodošlo! •—CK ' 10—11, perutnina: kokoši komad 40—60, divjačina: zajec celi 80—85, hrbet 35—37, noge 30—35 D. m Pravoslavna nova godina. U nede-lju 13. januarja koncerat u »Grajskoj kleti«. Izbrani program potpune muzike narodnih železničara. Početak u 20. uri. m Od raznih strani dobivamo iz krogov starišev pritožbe glede nezadostnega kurjenja šol. Tako smo dobili danes tudi pritožbo radi šole v Krčevini in drugod. Prosimo merodajne činitelje v interesu zdravja otrok, da temu vprašanju posvetijo polno pozornost. m Ne potrebujejo naših razglednic. Domače podjetje »Ažbe«, ki je izdalo priznano lepe razglednice jugoslovanskih zaslužnih mož, je ponudilo prvo serijo tudi vsem mariborskim papirnim trgovem v razprodajo. Vsi so sprejeli ponudbo, le tvrdki Scheidbach in' Platzer v Gosposki ulici sta jih odklonili, češ, da za takšne reči nimata denarja. Za danes ikonstati-ramo samo to. m Lekarniško nočno službo vrši prihodnji teden od 13. do 20. januarja lekarna »pri sv. Arehu«, mr. Vidmar, Glavni trg. m Zdravniško nedeljsko službo ima ta teden zdravnik dr. F. Jurečko, Slomškov trg 3. m Radi napada na Gdtzovo dvorana so bili danes, kakor izvemo ob sklepu lista, aretirani trije osumljenci, kdjih imena pa drži policija v interesu preiskave še v tajnosti. m Tujci v Mariboru. V noči od 11. na 12. tm. je v mariborskih hotelih in prenočiščih prenočevalo 48 tujcev, od teh v hotelu Meran 15, v »Privat hotelu« 2, pri Zamorcu 12, pri Črnem orlu 6, pri Grozdu 5, pri Halbwidlu 2, pri Kosovu 2, pri Zlatem konju 2, pri Zokalju 2. m1 Pobegli vlomilec zopet ujet. Policiji se je včeraj posrečilo, da je izsledila pred par dnevi med zaslišanjem) čez streho pobeglega vlomilca Potočnika. Policijski nadkomisar Pestevšek ga je slučajno zapazil pred kavarno Frankopan na Frankopanov! cesti, ko j« nekemu mo-žarju ponujal v nakup neko tamburico. Pozval je stražnike, ki so ga aretirali. Potočnik, ki je bil ves zatopljen’ v kupčijo, je bil zelo presenečen, ko ga je zagrabil stražnik za vrat ter ga mirno vprašal ali se je pri padcu s strehe močno pobil. Odveden je bil v policijske zapore, kjer bodo sedaj nanj bolje pazili. Potočnik je kratko svobodo, ki si jo je pridobil z drznim skokom s strehe, takoj izrabil. Pribavil si je novo zimsko suknjo in čepico doslej še neznanega lastnika. Osumljen pa je tudi še, da je med tem časom ukradel tudi več ženske obleke. Pri padcu se je precej poškodoval in zato ni mogel odpotovati iz Maribora, temveč se je skrival v okoliških občinah in predmestjih, kjer ga policija ni mogla tako hitro izslediti. Vendar pa ni imel sreče in bo to pot moral v luknjo. m Pozor! V petek irt soboto priredi restavracija v Narodnem domu pojedino domačih krvavih in’ jeternlh klobas. Točijo so prvovarstna nova in stara vina od znanih glasovitih vinogradov. 1317 m Mestno kopališče je izven nedelje in pondeljok vse dni v tednu odprto od 9. do 18. ure zvečer, ob sobotah, pa od 9. do 19. ure. Blagajna je odprta vsak dan do 17. ob sobotah do 18. Parna kopel} je ob sredah in petkih ves dan za dame, ostale dni pa za gospode. Obiskovalcem kopališča stoji vedno na razpolago prvovrstni operater. m Prošnja uboge vdove. Revna vdova je z malim petletnim otrokom na cesti brez prenočišča. Kdor ima kakšen majhen prostorček, da more reva z otrokom prenočevati, naj se usmili in naj prepusti kotiček. Prijave sprejema naše uredništvo. m Knjige, leposlovne in' znanstvene, literarne vrednosti, v viseh jezi kih, kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I. -Cini Danec v soboto 12. januarja v re-.stavraciji Narodni dom pojedina pečenih, mesenih, krvavih in jetrnih klobas. Točijo se prvovrstna vina. m Kavarna mestni park. Danes in vsak dan koncertira ciganska godba Roj iz Ljubljane. Kavarna je odprta do 3. ure zjutraj, ...... in Grajska kjet. V soboto 12. januarja koncert nar. žel. glasb, društva »Drava«. Začetek oh. pol 20. uri. Vstopnina 3 D. m Gostilna pri Škorcu, Vodnikov trg 3. V nedeljo 13. januarja koncert. Izborna kuhinja ter pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo na hrano. m Gostilna »Pri treh ribnikih«. V nedeljo 13. januarja koncert. Začetek ob 15. uri. Z mrzlimi in toplimi jedili kakor tudi izborno kapljico preskrbljeno. m1 Hotel Halbwidl. Danes nedelja jutranji in večerni koncert. Cene se ne zvišajo. Vstop prost. m Večerni kuharski tečaj na zavodu »Vesna« je polnoštevilen. Ako se oglasi do 14. opoldne še nekaj udeleženk, se o-tvori sporedui tečaj. m Predaja nekaterih predmetov iz plinarne. Mestna občina mariborska bode potom1 prostovoljne javne dražbe dne 19. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne v mestni plinarni prodala sledeče predmete: 1. Plinski motor, 3o k. s. sistem Korting, izklicna cena 60.000 D; 2. Dva dinamo, e-nake struje 425 voltov, 39 amperov 43.000; 3. Akumulatorna baterija 190 členov, sistem »Tudor«, 18.290 amp. 40.000 D; 4. Sklepalna naprava za akumulatorno baterijo in generatorje 4000 D; 5. Diverzni tekovodi 1 kg po 25 D. Pod izklicno ceno se ti predmeti ne bodo prodali. Kupci se k prodaji vabijo. Narodno gSedalSšče. V soboto, dne 12. januarja 1924: JANKO IN METKA (HSnsel und Gretel) Opera v treh dejanjih. Po znani pravljici libreto spisala Adelheida Wette. — Dirigent: Andro Mitrovič. — Vglazbil: Engelbert Humperdinck. Režiser: Pavel Rasberger. OSEBE: Pater, »etlar.............. . Goveror Jerica, njegova žena ......Petkova Janko ( ... . . ..... Mitrovičeva Metka ) n«n otr,ka . . • . . Vladimirova Veiča hrustalka . . .......Kogejeva Mokiček pefičenik ........ Savinova Možiček roinik ......... Lubejeva Angeli in otroci, HZK* REPERTOIRE: Sobota, 12. jap\,»Janko in Metka«. Fxa» mijera. J Nedelja, 18. jan. ob1 17. uri »Janko 14 Metka«. — Ob 20. uri »Lumlpacij vagabund«, Ab. D. Pondeljek, 14. jan. Zaprto Torek, 15. jan. »Namišljen bolnik«, Ab. C. Sreda, 16. jan. »Janko in Metka«, B. Četrtek, 17. jan. »Onstran življenja«, B, Petek, 18. jan. »Lumpacij-vagabund«, Ab. E. Sobota, 19. jan. »Janko in Metka«, D. Nove dekoracije za opero »Janko int Metka«. Nove dekoracije za nebo in za bivališče pri »veščihrustaliki«, izdelal g. Hrvat. Humperdinck: »Janko in Metka«. Bajna opera naivno poetičnega, otroško ljubeznivega in humornega dejanja. Sredi verističnih in romantičnih strasti, borb, spletk in zločinov bogatih, živce bičajočih oper je Humperdinckovo delo vedno dobrodošel oddih. Skladatelj je bil eden prvih, ki se je emancipiral Wag-nerjevega vpliva in se je uprl tudi italijanskemu verizmu. Izbral si je za besedilo narodno bajko v kateri sta junaka dva nedolžna otroka, a zajel za besedilo tudi iz narodne popevke svojo glasbo. Tako je opera enoten umotvor, ki sta mu bila umetnika poeta librettista in komponist. Krasota in pestrost polifonije orkestrove, ki ima posebno težko nalogo, rafiniranost v vezanju in prepletanju tem, od humorja prekipevajoči prizori med bratcem in sestrico, čarobno poetični nočni prizor v gozdu, veličastnost prikazni v sanjah de-ce, radost ob prebujenju in efektnost v sceni s čarovnico so momenti, ki dajejo v tej operi trajno privlačnost in visoko glasbeno ceno. Tako spada ta bajna opera še danes k najznamenitejšim, solu-ca, poezije in humorja bogatim umotvorom m-odernp glasbene literature. —' Premiera te opere je danes, v soboto 12./ >T'£'BW -■ STriiT ob 8. uri zvečer, iii repriza jutri, v nedeljo 13. im. ob 5. uri popoldan. Delo je naštudiral in dirigira, ravatelj A. Mitrovič, režira g. Rasberger, naslovne vloge pojo ga. Mitrovičeva in gčna. Vladimirovna. Nedeljski predstavi. V nedeljo popoldne ob 17. uri (ob petih) je repriza krasne in znamenite Humperdinckove opere »Janko in Metka«. Zvečer ob 20. pa se ponovno vprizori zabavna Nestroyeva čarobna burka »Lumpacij-vagabund«, ki je žela pri vseh predstavahobilo smeha. »Janko iri Metka«. Opozarjamo cenj. občinstvo na znamenito Huperdinckovo opero »Janko in Melika«, ki se vprizori v soboto dne 12. jan. Dasi obravnava ta opera sujet znane mladinske pravljice istega imena, zahteva vendar posebno zanimanje in pozornost občinstva. To je delo velike muzikalne vrednosti, pisano V modernem slogu, ki nam odkriva tem večje lepote, čim večkrat ga slišimo. Vsak človek, ki tuintam rad zaživi v kraljestvu pravljic in otroških duš, si bo gotovo večkrat ogledal to opero, katera zahteva po svoji težki tehnični strukturi največje zahteve od izvajajočih meči, posebno od orkestra. Vendar je to delo po svojih vedrih motivih in melodijah dokaj pristopno vsakomur in sicer tem pri-stopnejše in umljiVejše, čimvečkrat ga Sliši. Občinstvo opozarjamo, da to predstavo ni smatrati kot predstavo za otroke, temveč kot prvovrstno umetniško delo, zanimivo ne samo za odraslo inteligentno publiko, ampak tudi za najstrožje strokovnjake. Radi tega so priporoča staršem, naj ne jemljejo k predstavam še popolnoma nebogljene dece, ki še ne zna biti mirna, ker taka deca se sploh ne bo pripustila v gledališče. Toda iz odgoj-nih in dušo opleraenjujočih razlogov naj posetijo to opero stari in mladi — vsi ljudje dobre duše in čistega srca. — Nastopijo g. Govorov (Peter, metlar), njegova žena Jerica (gdč. Petkova), njiju otroka Janko (ga. Mitrovičeva) in Metka (gč. Vladimirovna), dalje Vešca-hrustalka (gč. Kogejeva), Možiček-peščenik (Savinova), Možiček-rosnik — gdč. Lubejeva. dalje angeli in otroci. — Režija g. Rasberger. Dirigent g. Mitrovič. »Namišljeni bolnik«. Drama ponovi in lanske sezone eno najboljših in najzabav-taejših Molierovih komedij »Namišljenega bolnika«, ki je lansko sezono privabil mnogoobčinstva v gledališče. Naslovno vlogo igra g. Bratina, ki obenem tudi režira. Prva predstava se vrši v torelk, dne 15. trn. in sicer za ab. C. Nedeljsko popoldansko predstavo »Janko in Metka« posebno toplo priporočamo, da si jo ogleda poleg odraslega občinstva tudi mladina; kajti predstava konča že ob 19. uri (sedmih). Kultura in umetnost s Slavnostna operna predstava in plesni Večer. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije, ee je vršila v sredo repriza priljubljene Mascagnijeve opere ■»Cavalleria rustieana« z običajno zasedbo solističnih vlog. Predstava nas topot ni zadovoljila v tej meri, kakor smo je bili doslej vajeni. Orkester ni bil na svojem višku; v pričetku je bil uprav malomaren, nedostajalo mu je potrebne preciz-faosti. De energični roki g- dirigenta se je posrečilo dati muzikalnemu aparatu potrebno gibčnost. Solisti so bili v splošnem na svojem mestu in na prejšnji višini; ; o Alfi ju (g. Govorov) trdim lahko, da napreduje; v dvospevu s Santuzzo (go. Mitrovičevo) je dosegel že po vol jen u-rpeh, kar je deloma pripisati umetniški individualnosti omenjene igralke in pevke, ki jo V stahu, uplivati sugestivno na soigralca, oz. sopevca. Zbor pa bi bil topot že boljši, osobito z igralske strani. Nič življenja, ta pa tam! kak poskus izraževa-fc.ia notranjega razpoloženja s kakim smehom ali pa s kretnjo — in že je dovolj. De pomislimo kakšno bi bilo agiranje Pristnih Sicilijanov ih Sicilijank ob prihodu iz cerkve. Trik a j pa mir inf mir, itned tem ko se vendar poje o radostnem Povratku. In bo treba sistematičnega dela. V splošnem je repriza dosegla zadovoljiv uspeh, o čemur je pričal čeden a-plavz, ki je poklical na koncu predstave fiovodobho plesno umetnost raste očivid-no tudi pri naši publiki, ki je imela doslej še priliko, videti na tukajšnjem odru lepo število prav dobrih, da/prvovrstnih zastopnic in zastopnikov te umetnosti, — Plesalec oz. plesalka pa učinkuje le tedaj, če so vse njegove kretnje, vsi gibi, vse geste, vse mimike, da celo njegova psihična in fizična osebnost takorekoč spojena s vsebino glasbe. Le tisti jo poklican umetnik-plesalec, ki glasbo takorekoč vsrkava, jo doživlja ter jo potem projicira v smeri na zunaj, pri čemur mu je izrazevalno sredstvo lastno telo. Telo mora imeti tedaj v taki oblasti, kakor govornik svoje govorilo in instrumentalist svoj instrument. O naši sicer zelo simpatični umetnici moramo pa trditi, da se nahaja glede muzikalne izraževalne potence še v razvojni dobi; tudi še ne obvladuje docela svojega sicer zelo pripi-av-nega in gibkega izraževalnega aparata, svojega telesa zlasti v ritmičnem oziru ne. Navzlic temu pa je dosegla zadovoljive uspehe, osobito z ilustracijami h glasbenim točkam eksotičnega značaja, predvsem k Škrjančevi glasbi. (Indski motiv in Groteske). Dober je bil tudi Griegov Škrat. Skladbe liričnega značaja pa zahtevajo želo nežno in substilno iZraže-vanje istočasnega lastnega doživljenja; upamo, da bo mlada umetnica dosegla s te strani gotovo še večjih uspehov. Kostumi so bili prvovrstni ter v skladu z muzikalno vsebino, okusno zasnovani. — Umetnici je bilo izrečeno v pozdrav lepo cvetoče darilo. Pri klavirju je bil odličen umetnik, g. N. Štritof, kateremu bi bili želeli, da bi imel na razpolago tudi prvovrsten klavir. Gledališče je bilo precej dobro obiskano. H. D. x Drama Jože Ivakiča. Zagrebško Hrv. kazalište vprizori prihodnje dni novo dramo znanega slavonskega pripovednika Jože Ivakiča: »Majstorica Ruža«. Drama se dogaja v Vinko vcih. x Meštrovičeva balustrada v Dubrovniku. Slavni kipar Ivan Meštrovič je dovršil balustradu na stezi od Pile do Dubrovnika. Delo je eno najoriginalnejših in najgenijalnejših, prišlo pa bo do polnega izraza šele potem, ko bo postavljen spomenik kralju Petru, kateremu služi balustrada za idealen okvir. Mavzolej v Cavtatu in spomenik z 'balustrado bodeta ovekovečila Meštrovicevo ime v zgodovini slovanskih Aten. x »Nova Evropa«. Izšla je 2. številka »Nove Evrope« % datumom 11. januarja 1924. Posvečena jc problemu zatiranja tuberkuloze v naši domovini in prinaša naslednje prispevke: O tuberkulozi u nas (L). -1 Kako se najlbrže šuzbija tuberkuloza, naročito kod dece. (Dr. D. Ristovič). — Praktična medicina u borbi protivu sušice. (Dr. M. Mojič). — Tuberkuloza i njeno suzbijanje kod nas. (Dr. Ž. Švare). Tuberkuloza i radni narod (Dr. B. Ču-britovič). — Lečilišta za tuberkulozne (Dr. Nemanič)- — O anti tuberkulozno j organizaciji (Dr. Vladimir Čepulie). — Skrb, ki jo je posvetila zagrebška revija problemu, kateri je velikega pomena za vitalitet našega naroda, zasluži priznanje in pohvalo. Tako' sistematično in pre-glodno obravnava Tevija tudi razne druge socijalne, politične, gospodarske, narodne in filozofske probleme. Pojasnila o naročevanju revije daje tudi mariborski poverjenik B. Borko (Jurčičeva ul. 4). txiuuuuaxnxi □ □ □□□acanaancD Obiskujte mestni muzej v Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar. mamropmcio n o ooannnnnnnnn Sokolstvo. o Članstvo mariborskega Sokola se ponovrio opozarja, da se udeleži občnega zbora v nedeljo, 13. tm. ob pol 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. o Predrtpaški tečaji zagrebške sokolske župe. Tehnični odbor zagrebške sokolske župe priredi tri prednjaške tečaje, na katerih se bodo predolale vse vežbe za letošnji pokrajinski zlet, ki se vrši v Zagrebu od 15. do 17. avgusta. Tečaji bodo vseskozi praktičnega in informativnega značaja ter bodo trajali po 3 dni in si- Udeležanci dobe brezplačno prenočišče ter skupno hrano za 25 Din. dnevno. o Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 13. ob 15. uri v Sokolskem domu- Dnevni red: 1. Poročilo br. staroste. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Poziva se 'članstvo, da se občnega zbora v obilnem številu u-delcži. Zdravo! Š.r SSovo od Lfobij&rae. (Po Prešernu »Slovo od mladosti«.) Dni Tvojih lepša polovica k malo, deželne vlade, kmalu ste minule! Rodile ve ste nam koristi malo, še te nazaj so v žrelo se Ti vsule. Le redko je drobtinic nam odpalo, korupcij vihre so nad Tabo rjule. Ljubljana, da po Tvoji temni zarji, še kdaj pod To bi prišli, Bog obvarji! Skusili Tvojih vlad smo zlodejanje, čim strup oblasti ti je bil zamoril, oblasti, bank, fabrik, šol žito žanje, še iz Celja rad sodišče bi priboril. Za vas da bi kaj dale — kratke sanje! Koroške slave — ah, kaj bi govoril! Bi bila Maribor pustila v nemške vice, da nismo sami vzeli si pravice. Smo videli, kak čoln po sapi sreče jadranska, Kamenarovič obrača, kak SKS se k Ravniharju vleče. Veljaka NRS, glej, prej berača! Kak občino klerokomuna sleče, da stranka ta velja, ki bolje plača korupcijo v politiki med nami in v gospodarstvu učila si z ležaffli. Te videt, grje videti napake je v narod rane vsekalo krvave. Predolgo smo trpeli take spake, predrago plačali te vaše slave! Mi znamo to sami! Ljubljana, ave! Ze mariborska se oblast, glej dviga, politični Ljubljani s kolom miga! Ne zmisli, da afer pri nas ne bode! Saj stranke, banke bodo to že strile! Učila si pet let nas take mode, Že (Šifter, Miiller) sad so tu rodile! Ne bomo Ti brez dna polnili sode! V kulturi vodi nas iz časov sile! Drugače zdaj sami smo gospodarji! Le več pod Tebe ne, Bog nas obvarji! Ofeiatre. § Stenografski tečaj na drž. trgovski šoli prične 4. febr. ob 18. uri (Razlagova ulica 26. L). Tečaj traja 4 mesece. Pismene ali ustmene prijave sprejema ravnateljstvo. § Dramatični odsek Orjune v Mariboru. Prihodnji sestanek se vrši v torek 15. jan. ob 20. uri v čitalnici Narodnega doma. Do takrat se mora vsak član (članica), ki hoče sodelovati, naučiti kako pesem ali kak drug sestavek, katerega bo recitiral. Pozivamo članstvo da se z vnemo loti dela in priglasi k dramatičnemu odseku. Predsedstvo. § Izvanrcdni občni zbor umetniškega kluba »Grohar« v Mariboru se vrši po odborovem sklepu v nedeljo dne 13. jan. tl. ob 10. uri dopoldne v gimnazijski ri-salnici II. uadstr. št. 6. Radi tega odpade izvanredni občni zbor, kateri je bil sklican za petek 11. jan. 1924 ob 20. uri v Grajski kleti. — Za odbor: A. Gvajc, tč. predsednik, J. Žagar, tč. tajnik. § Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« ima v petek dne 18. jan. tl. ob 19. uri 30 minut svoj redni občni zbor v društvenem prostoru v Narodnem do-mu (pekel), s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Vabijo se vse izvršujoči in redni člani k polnoštevilni udeležbi. $ Diplomirani plesni zavod Pečnik za ritmično gimnastiko in moderne plese o-tvori v četrtek dne 17. tm. v šolski dvorani Tattenbachova ulica 6 nove tečaje modernih plesov. Natančneje na lepakih. Vpisovanje dnevno od U.—12. ure predpoldne in od 5.-6. ure popoldne. Daje se tudi posamezni poduk in zasebni tečaji. Prijaviti se je na stanovanju Krekova § Podporno društvo za revne učence v* Mariboru ima svoj občni zbor v nedelja dne 27. jan. ob U. uri v prvem nadstropju mešč. šole v Cankarjevi ulici. Vse prijatelje in člane društva vljudno vabi k ude ležbi — Odbor. § Pevski odsek pekov priredi v soboto dne 2. februarja v Gambrinovj dvorani zabavni družinski večer s petjem, komič« nirni nastopi in plesom ter srčnim šaljivim bazarjem. Pevski program je lep ini bogat, tako, da bo vsak obiskovalec lahko užil nekaj veselih ur. § V pisarno Udruženja vojnih invalidov v Mariboru prihajajo dnevno vojna žrtve, invalidi in vdove ter prosijo pomoči v denarju ali obleki. Večina teh revežev je brez zaslužka in zraven tega je njih obleka tako raztrgana, da trepetajo od mraza. Prošnje teh revežev za državno pomoč so večinoma brezuspešne. Invalidske penzije pa so v naši državi tako nizke, da je naravnost sramota. Tako dobivajo nekateri invalidi 3.75, 7.50, 15 D mesečno invalidske pokojnine. Ne preostaja nam torej druga, da prosimo javnost pomoči. Pozivamo in prosimo vsa! dobra srca, ki še imajo nekoliko iskre« nega sočutja za najrevnejše med revnimi, da nam pomagajo ali s staro obleko, perilom, čevlji ali pa z denarnimi sredstvi, da vsaj nekoliko ublažimo veliko revščino med invalidi. Dopisi na Udruženje vojnih invalidov, podružnica Maribor. § Gasilno društvo Bistrica nad Mariborom priredi 20. jan. 1924. plesni venček! v gostilniških prostorih gosp. Ludovika Rottner-jia v Bistrici. Začetek točno oh 7. uri popoldne. Vstopnifia 8 Din. Svira priljubljena godba »Skače«. j Za smeh. V mestu jo drugače. Neko kmečko dekle je prvič prišlo * pa ni hote,a 0 kakl odškodnini niče« onim ženskam, ki si v predpnstu ne bo- sar slišati' Pisatelj 9° -le končno tožili)® ixv» blia J® obsojena, da mu plača kot od* vomu sovraštvu do vsega ženstva ta ali ona počasti s svojo ponudbo in jih s tem spravi v nemalo zadrego. V ostalem pa je na ta način zloglasni 29. februar zelo znamenit dan'. Mnogo znamenitih ljudi je bilo rojenih 29. februarja. Tako na pr. nadškof Rosini, nadvojvoda Abercorn I in mnogi drugi, ki imajo samo vsako če-trto leto priliko, obhajati svoj rojstni; dan'. Znamenita bitka pri El Telba, radi' katere je padel Egipt pod angleško nad 'rane, trgovec. Brežina. Ga-pert . „.1.1 °9n , , E T i pili proti obelo' Esslingen. Weiner Jaques, pol- oblast> 8* 30 vrtJ? 29' ^bruarja. In mno-j J ^ ‘ llander Zlatko, dijak. Ko drugih, vaznih zgodovinskih dogod-j p, p0, S- i. . el.*o no Ucvf r\ 1 t do mogle najti primernega možička, pa priporočamo, , da se poslužujejo pravico,! škednino 1500 funt šterlingov. ■is Gostilna »Zlati konj«. Hren Anton, posestnik, Konjice. Škok Anton, zastopnik, Konjice. Naročajte ,Jadransko Stražo!1 Razno. r Ženske v letu 1924. Leto 1924 je prestopno leto — na žalost vseh samcev. V prestopnem letu imajo namreč ženska pravico, da si dne 29. februarja lahko izbirajo moža. S tem je marsikaki stari devici dana prilika, da se še vendarle reši tužne samote in si poišče primernega ali neprimernega sotrpina. Stara angleška POSAMEZNI v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Poučuje se dnevno. Traja:3—6 mescev. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6 23 6—1 Okras m rakve tapeta in tančico nudi najugodneje galan rijska trgovina Drago Kosija Maribor, Vetrinjska ul. 26. 'j; krekanske, mlato, belo, v vrečah po 50 kg, dobavlja najcenejše takoj Jugoslavija", prometno d. d. ss 54 Gajeva ulica 10 ZAGREB Telefon 9—41 Brzojavke: ..Jugopromet'V V. » y'ŠA! D. S. Merežkovski: Julijan Odpadnik. (Dalje.) (25) ne ogrlice. Hoteč uganiti, kako je ta. izvabiti od sužnjev vse, kar mu je bilo j — Ne govori! Dobro veni. Toda paz. ženska tolikanj obvladovala brata, ga je j treba. Dalje je bil v tej družbi pretori-1 ne morem. Je že prepozno. vprašal — .Te bila lepa? — Ali je nisi poznal? Ne, ni bila le-Naši misteriji so globočji in lepši,' pa; dejal bi celo, da je bila grda. Rjava, Oriba.zij. Človeku je treba zanosa. Ver-; kozastega obraza, drobnega stasu, — ime-' jan' in naposled oni isti Skudilo, ki je bil janski tribun, molčeči barbar Bainoban-des, po vnanjosti podoben preoblečenemu krvniku, potem dostojanstveni carski ce-remonijer, comes domesticonim Lucili- nekoč vojni tribun v kapadocijski Ceza- --------O- viUVtJAU J C H DLfdi * CA’ j biku je pocestnica prava Afrodita in’ rib-1 la je izprijene zobe in sc radi njih ni ma je luske pravo pravcato zvezdnato nebo.! rala smejati. Pravili so, da ni bila zve-j reji in ki se je kasneje po zaslugi starih Praviš, da ljudje jočejo in molijo pred' sta; ponoči je bojda kakor Mesalina za-; žensk srečno preril do službe na dvora, hajala v hipotdronsike kon jarne k mladim konjarjem. Iri tudi če je bilo res — kaj slikami, ki se porajajo iz oljevice s pobarvanim steklom. Oribazij, ali priroda, ki jo tvoja modrost tolikanj občuduje, ni' prav takšen privid, porajajoč se iz naše čustvenosti, ali ni prav tako goljufiva kakor svetilka perzijskega maga? Kje je resnica? Kje laž? Ti veruješ in veš —I Julijan! Mrzila je razširjevalce poulič- Gal, zdrav, vesel in lahkomiseln kakor vedno, je pogostil Julijana z izvrstno ve- rni je mar? Ali sem jaz varoval zvesto-, čerjo; prav posebno se je pobahal s pita-bo? Da me je le pustila na miru, pa se ni-j nim kolhidslkim) fazanom1, polnjenimi s šemi vtikal v njene zadeve. Pravijo, da presnimi thivaidskimi datelji. Smejal se je bila okrutna. — Da, umela je vladati, * je prav po otročje in se spominjal mla- nih pesmi, s katerimi so se ji tepci roga- j li, kažeč na nje pomanjkljivo vzgojo in deniških let v Macclumu. V razgovoru je Julijan mimogrede in brez določenega namena vprašal o Galo-primerjajoč jo preoblečeni kuhinjski i vi ženi Konstantini. Bratov obraz je iia j sužnji. Da, znala se je maščevati! Kakšna | mah poprijel druge črte; prsti, ki so kakšna nenavadna razboritost!; pravkar zajeli dobršen kos belega, eoč- jaz ne maram verovati in morem vedeti ... i — Ali bi bil Julijan hvaležen’, če bi bil izvedel, da si ga prevari!1? ^ — Julijam' jo videl zgolj to, ker je Ko-I pamet, ______________________ - tel videti in kar je moral videti. Dal sem1 Za njenim1 hrbtom' sem bil varen kaikor tou zanos, vero in' obilo življenskc mo-, za kamenitim zidom. Zato smo se lahko či. Praviš, da sem) ga prevari!. Če bi bi-1 veselili in zabavali, kolikor se nam je zalo treba, bi ga bil nemara tudi prevaril I hotelo! in zapeljal. Ljubim ga. Ne zapustim j Spomini so gaočividno naslajali in je ga do smrti. Napravim ga velikega in | lahno dzplazil konec jezika ter obliznil svobodnega. Maksim je uprl v Oribazija tih', zago-fioteri pogled. ^ t Solnčni žarek se je nagajivo igral na usta, še vlažna od vina. — Da, lahko rečem: zabavali, je pristavil malodane ponosno. Ko se je Julijan' odpravljal k večerji, 'dolgi bradi iri sjvem čopu nad očmi; las-, se je bavil z mislijo, da bi obudil v bra ■Se so mri zableščali kakor srebro; gube. tu kes; pripravil si je že govor v Liba- nijevemi stilu, hoteč podučiti brata o državljanskih vrlinah. Nadejal se je videti človeka, ves trpi pod Nemezisinim bioem; zdaj pa je imel pred sabo samovšečen’ obraz mladega atleta. Na Julija« nen ih ustah so zamrle besede. Ko je motril to »dobro žival« — kakor ga je ime-noial v mislih — ni čutil, da bi mu bil zoprn ali da bi ga mrzil; spoznal je, da bi bil nraven’ pouk pri Galu prav tako nesmiseln kakor pri mladem Žrebcu. bepetaje je vprašal brata, ozrvši se v smer proti durim: — Čemu pa greš y; Mcdiolan? Mar ne čelu so postale še globlje in temnejšo iff na tankih' ustah1 se je pojavil dvoumen smehljaj, podoben! smehljaju zapeljive ženske. k 'i ‘T SL' Julijan jo obiskal nesrečnega brata Gala, prav ko se je Gal na poti y Me-diolanum! ustavil v Carigradu. Našel ga je sredi Koristancijevib iz-dajskih dostojarfstvenikov. Med njimi jo bil premeteni dvomi' gizdeliri kvestor Looncij. Mož j© slovel kot umetnik prisluškovanja pri vratih; Jo pa ni mogel P°" Mm nega fazanovega mesa, so upadli iri oči so mu zalile solze. — Ali nič ne veš, Julijan? — Na potu k’ carju — kamor me je šla opravičevat — je Konstantino zadavila mrzlica. Umrla je Cenah Galikijskib, mestecu v Biti-niji. Dve noči sem prejokal, ko sem bil izvedel za Konstantinino smrt. .. Gal se jo plaho ozrl na vrata, nato pa se je sklonil k Julijanu iri mu rekel na uho: — Od tega dne sem naipravil križ čez vse . . Ona bi me edina utegnila rešiti. Bratec, to ti je bila ženska! Ne, Julijan, saj ne ves, kakšna je bila! Brez njo sem izgubljen’. . Nc morem storiti ničesar — ne vem ničesar . « roko mi omahujejo. Lahko delajo z mano, kar so jim zljubi. Izpraznil je na požirek čašo čistega vina. Julijan' se je spominjal Konstantine, bolj priletne vdov« m Konstanoijovo sestre; vede! ne, da jo bila bratov pravi pravcati zliduk; spominjal se je neštetih glupih zločinov., ki jih je ona zauka-zovala, včasih z bog kakšne dragocene j drobnarije, drugjkrat Eavoljo ojbljubjjc- LEPE ZOBE ima le, kdor rabi STO - kremo! 2671 OL Pokazal je svoj beli tilnik, j’ — Zanjka — razumeš? Oni jo polago* ma zavezuje. Še iz zemlje me jzkopk lje, Julijam Pa kaj bi govoril! Končam# je. Dobro sa nam je godilo inf zdaj smol pri koncu J — Ali iirias svoji' div© legiji-W AritooHl hiji ? ; d — Ne eno več. O*®! inlii je »fcopnljemaii odpoklical najboljše vojščake, v moj^'1 lastno korist, ka jpak! Koliko se trudi zaki me, kako hrepeni po meni, kako se mrij hoče mojih nasvetov! e. Julijari, IStraš«®' je ta človek. No poznaš ga itC ne daj Bogi j da bi ga bil spoznal. O n vse vidi, še pe|j laktov pod zemljo mu dosezajo poglej j Pozna moje najskrivnejše misli, ki jih ne j ve niti blazina pod mojo glavo, Bojiiffij so ga, brat! ; f}- j •— Ali ne moreš ubežati? — Tišje, tišje! . , Kaj pa niisliš? j?|i Na lenobnih potezah Galovega obraz® se je pojavil strah, podoheri'1 nega šolarčka. ,' — Ne, končano je. Zda j sena kakor ba na trnku; o ri me vleče na suho, pa JMM! časi, prav počasi, da trnek ne poči; 0e2$tf je vendarle težak, najsibo še takovl ouakov. Dobro vem, da se ne bom’ m'« izviti in odplavati; prejalislej bo zunaj. Prav dobro vidim, da je to ka, — kako naj bi rie videl, pa n' teinu lezem! vanjo — lezem1, ker mio Set strah1. Zadnjih' šest let, pa tudi še dalj* nazaj, kamor mi sega »pomiri, sem1 iživej v smrtnem! strahu. Zdaj je dovolj! Naužil sem se življenja, izpraznil čaše ih’ lahfini-odrinem. Bratee, on me bo zarezal k»W kuhar petelinčka. Poprej pa me uteggfflf pošteno s trpinčiti s vsakovrstnimi zvij* čami iri ljubeznivostmi. Bolje bi bilo, 9® bi bil zarezal že kmalu! Zdajci so so mu oči zabliskal«. —- Glej, ko bi bila ona pri meril, — kaj meniš, bratec, otfa bi me rešila, prav go* tovo bi me rešila. Zato sem' ti že omenil cudrieijjiejiava^ria žsm&a^Jba#* OTVORITEV TRGOtfSK Cast ml je s tem cenj. občinstvu mesta Maribora in okolice naznaniti, da sem otvoril s 1. januarjem 1924 v MARIIBOftUi Mgoksantirovsa c. 21 pod tvrdko lastnih izdelkov za spalna m jedilne sobe najceneje v zalagi, Šercer in dre?. Vetrinjska ul. 2. 2621 ako brivec uporablja pri britju čopič, kateri je največji prenašalec bolezni, zato obiščite higi-jenično brivnico Fr. NOVAK, Aleksandrova 22, kjer je postrežba brez čopiča, čista in prvovrstna. Reducirana pežina uradnica išče službe. Tattenbachovn. utica 19, vrata 1. 66 2—2 Agiini akviziter se pri dobrih pogojih takoj »preme od^O-irta*nega /avcd* Fran Voršič, Slomškov trg 16. 65 2 —2 Dvovpreina sani (razstavni komad), ceno na prodaj. Stanjko, Jugoslovanski trg 3. trgovino z usnjem V isti bodem vedno držal dobro sortirano zalogo vseh vrst usnja najboljše kvalitete, po mogočno nizkih cenah, kakor tudi čevljarske potrebščine. — Prizadeval si bodem, da p. n. odjemalce s kulantno in solidno postrežbo najboljše zadovoljim in si na ta način zaupanje istih pridobim. — Že pri prvem nakupu se bodo p. n. stranke o dobri kvaliteti mojega blaga, kakor tudi o brezkonkurenčnih cenah istega, prepričali. 22 3—8 Jos. Pirih jermenice Absolvent trgovske š®ls. zmožen »lovtnšeina, dsioma srbohrvaščine, knjigovodstva, slovenskega dopisovanja, stenografije in strojepisja, išče primerne službe. Službo na stopi tskoj. Plača po dogovoru. Ponudbe ja poasiati pad „ Absolvent” na spravo ..Tabora”. 59 3— 3 Koncartma igralka, izvrstna msč, virtuozinja nu gosli, di-rigeatinja, išče mesta v Jugoslaviji. Nastopi takoi. Emilija Schelle, Wicn XV., Sperrgasse Nr. 5. 57 4-3 izdeluje in dobavlja najhitreje Posestvo, 19 oralov, poleg ce- j ste in železnice le? sadni vrt, j maii vinograd, veliko dobro j zidano poslopje K 750.000, | na prodat Realstetna pisarna „Rapid“ Maribor, Gosposka ulica 28. 87 Moderno in hlgljensko urejeni brivtki salon Fr, Novak, Aleksandrova c e rta 22, se cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki zn lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 26?2 50-16 N® čakaj saomJadi! Naroči takoj: SEMENA, sadno dr«vje, vrtnice, dalije, gla-d?o!e itd. Vrtnarsko velcpa-djetje „VHT\ Džamonja in drngovi, Maribor. Zahteval cenike 1 69 10—2 v veliki izbiri in pn zelo nizkih cenah se dobi samo pri J. Preac manufakturna trgovina Maribor Glavni trg 13. dobite naJSepše opreme piri največji zalogi pohištva ERNEST ZELENKA Več akviziterjev, zanesljivih, za nabiranje oglasov za večja podjetje, eventualno vporabaih >a trgovske posle, se sprejme takoj. Ponudbe na „Marst*n“. IKaribos’, SoSsNa ulEca Stetf. 5, Specijalni modami damski česalni salon za friziranje dam, negovanj* obraza in rok, masaža in parna kopelj obraza, barvanje las, izdelovanje vsako vrstnih lasničarskih del. Postrežba pod vodstvom g. Maly prvovrstna. Abonma v in Izven salona se sprejemajo, Posebni vhod skozi vežo. Obisku se priporoča Fran Novak, bri-. vec—frizer, Aleksandrova cesta štev. 22. 2633 50—16 Reference: „Drava“, Hochnegger in Vicher, Franc Pcrgler, Maribor. Viktor Giascr, Ruše, in Skazedonik, Muta, m polnoj arra eniki, jp vsakovrstne kombinirane Univerzalna stroje s tračno in krožno žago, s sko-I liflTll bolnikom (Abricht-und Dicktcnhobelma-I ifjl) schine), vrtalom, frezo in krožno žago, j Pm, nadalje motorje in transmisije prvovrstne kakovosti, razpošilja po nizkih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji 1145 Vfelker-tlferke Wmn X. LaKeirabupgersfrafila 12« SRETNA NOVA GODINA Stsnavanje v sredini mesta, obstoječe iz kuhinje, 4 sob, kopalnice, sobe za služkinjo in pritiklinami se zamenja za dvosobno s pritiklinami. Ponudbe pod „št. 70“ na upravo lista. 70 2—2 svojim prijateljima BOGOMIR SLACHTA restavrator „Grajske kleti' Izurjeno strojepisko s prakso r odvetniški pisarniJšče pisarna dr. Rapoc in dr. Štor. Suho sadje, kot svinjska reja po jako ugodni ceni kg Din 1'25 se v vsaki količini proda. Do bi se v pisarni „Promesa“ Pli-narska ul. 17, Maribor, 48 5—3 Za trgovsko reklamo se iiče spretna pisarniška moč (s pri' liko za družabnika) Prednost vpokojenci, znanje tudi srbohrvaščine (cirilica) in drugih jezikov. Pismene ponudbe pod .Reklama* na „Marstan“ Maribor. 81 Vzamem dobro Idočo gostilno v najem aK na račun. Ponudbe pod .Zanesljivo 80“ na upravo .Tabora”. 80 2—1 Ste že kupili Jadranski almanah za leto 1924 ? ? ? Založila NaSa založba v Trstu. Cena 35 dinarjev 1! Knjigarna Katoliškega tiskovnega društva Gorica. 71 SVEDSKE znamka „Tretorn“ za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivi kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo gMBinisTOgSiaBBsa M. J. NBROT Maribor, Slovenska ulica 12, na vogalu Gosposke ulice Estotam se prevzamejo galoši in snežni čevlji v popravilo. 2734 išče za takojšnji nastop večje industrijsko podjetje v Mariboru. Javijo naj se samo starejši, resni gospodje, ki imajo dolgoletne izkušnje pri večjih podjetjih in ki so ver-zirani zlasti v amerikanskem knjigovodstvu in mezdnih poslih in katerim je do dobro plačanega stalnega službenega mesta. Reflektanti morajo biti jugoslovanski državljani, v govoru in pisavi vešči slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. Ponudbam naj priložijo fotografijo in prepise izpričeval. Poslati jih je pod šifro »Perfektna mož" upravi lista. 17 po nizkih cenah vedno v zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor Gosposka ulica 10 za delo na dom sg išče proti dobremu plačilu. — Predstaviti se je od R.—11. ure vsak dopoldan raz 61 ven sobote. 2—S Jugoslovanski Lfoyd d. d Rutica cesta 45 (Križev dvor). Kilogram sivega na pol (cufano peric) I Din' 60‘~* P°*belo Din. 75'—. belo 85 Din ~"1' boljše Din. 95-— fino na pol puh 145--1! fino 175*— najfinejše Din. 220-—. Bell puh 370-— sne-žnobell parni puh 445.— Din. Franko in carine prosto proti povzetju. Neugajajoče sc lahko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo priznanj in naročil. — Ra/.pošiljalnica posteljnega perja SACMSEL&CO Wien XIV., Gcibelgasse 9/6. 6—t 90 Društvo električnega omrežja niz ke napetosti v Račjah želi Zahtevaite povsod ,TABOR'! VELIKA KAVARNA iSJSlrtft A E O STarlEor, cfrio 13. januarja 192-1 . ■■ -^FiAiTn iriiV' i.ji (rij iiuji-t :nr 'n"j v i'-0 ~-;|-^;^L...A'l*tty-^T^a“liakT|riKaglš‘k-&k.k,i , ..J. . ■ «-■ .v.- t.Ji.v. f >Tn ■ ' - ■ ■ —-—---