Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 2. junija 1931.
Leto II. Štev. 20. Cena Din 1.50.
AKADEMSKI GLAS
INFORMATIVNO STROKOVNI LIST
Izhaja vsak teden.   Mesečna naročnina za akademike 5 Din, za vse druge 6 Din. Za inozemstvo 10 Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uprava in uredništvo: Ljubljana, Wolfova ulica l.-l. — Ček. račun: Ljubljana štev. 16.465.
Ob zaključku prvega leta
Še nekaj dni iz razkropili se bomo na vse strani. »Civitas academica« bo ostala brez državljanov, dokler se ne povtne vanjo zopet njen rod, ves svež in prerojen, z vedro mislijo in poln sonca.
Toda ko zapuščamo svoje, večkrat tesne in temne štiri stene, se še enkrat ozremo v ta svet našega desetmesečnega življenja s tihim vprašanjem, kaj ostaja za nami, kako smo pojmovali akademstvo-svečeništvo naroda; ali smo tudi mi slišali govoriti narod ki nas je dal in nas bo zahteval: Nič se nam ni bati. zakaj naša mladina je zdrava in upa-polna?
Pogled nam uhaja v preteklo leto, ki ga zaključujemo in polagamo o njem račune sebi in javnosti z vprašujočim pogledom: Ali je bila naša pot prava? Ali pa naj morda krenemo na desno ali levo, ali celo raje kar obstanemo? Ali je naše glasilo služilo akadem-stvu, ali je izpolnjevalo svojo nalogo?
Naša slovenska akademska mladina je mnogo hodila v letošnjem letu po stranpo-tih, jalovih in brezplodnih cestah. Znaten del naših energij se je izživljal v medsebojnih na-sprotstvih, ki so izvirala iz potencirajoče se razcepljenosti naših vrst in razdvojenosti, ki je bila samim v največjo škodo in v korist nam nenaklonjenih sil.
Žalostna slika letošnjih naših razbitih vrst je v dejstvu, da nismo mogli ustvariti enotne osrednje stanovske organizacije, ki naj bi predstavljala voljo in teženje vsega viso-košolstva. Žalostno zlasti zato, ker imamo v lastni sredi našim stremljenjem nasprotujoča teženja, ki se uveljavljajo dostikrat »neakademsko«. Medklubsko delo nam ni moglo v ničemer nadomestiti reprezentance, kakor nam je pokazala praksa. Radi pomanjkanja reprezentance je bilo letošnje delo slovenskega akademika le malo plodno in brez vidnejših uspehov.
V	bodoče se ne lotimo nobenega znatnejšega dela, dokler nimamo lastne centralne organizacije, ki naj se zida na strokovno bazo. Pojdimo pri tem preko težav, ki jih sku-
NOVI ODBOR AKCIJE ZA UNIVERZITETNO KNJIŽNICO.
Na izrednem občnem zboru Akcije za univerzitetno knjižnico izvoljeni odbor se je konstituiral takole: predsedstvo: Turnšek, Lampret, Lah; tajnika: Gosakova, Lavrenčič; blagajnik:	Skoberne; odborniki: Deutschman,
Kos, Krajgher Bojan, Mikšič, Osterc, Vrhovec, Žebot; revizorji: Ložar, Petre, Vodušek. Novi odbor je na prvih sejah sklenil, da bo obravnaval zahtevo po univerzitetni knjižnici kot splošno zahtevo vsega slovenskega dija-štva in obenem vsega slovenskega naroda. Odločen je nadaljevati borbo za zgradbo knjižnice v smislu smernic in predlogov, ki jih je sprejel izredni občni zbor. Odbor poziva k sodelovanju vse tovariše, ki se zavedajo pomena Akcije in njenega prizadevanja.
šajo nekateri umetno ustvariti! To je v interesu ekonomije naših dragocenih energij in v interesu uspehov, ki smo jih dolžni priboriti. Ne puščajmo izzveneti naših energij v praznino, ne udušiti naših sil ob umetnih bari-jerah.
To je bil vedno se ponavljajoči klic našega glasila in bo ostal tudi v bodoče, dokler ga akademstvo ne bo razumelo popolnoma in se mu tudi odzvalo.
Medsebojne diference bodo ostale vedno med nami. To je nujna zakonitost. Saj izvira iz njih ono pestro kulturno življenje akadem-stva, ono kresanje mladih duhov, ki more dajati dobre plodove. Toda v ta boj se mešajo pogubonosne, uničujoče sile, ki jih bo moralo akademstvo v lastnem interesu paralizirati in popolnoma izločiti, preden mu postanejo usodne. Četudi so te sile navidez del našega akademskega občestva, jih vendar oživljajo nam tuji interesi nekje zunaj.
Mislimo na dobrine, ki so nam propadale, ker smo se med seboj borili zato, da smo se borili. Rešujmo načelna vprašanja v akademskih debatah, kadar iščemo teorij, ko pa se pojavljajo naša vitalna vprašanja, nastopimo kot enoten akademski korpus, v strnjenih vrstah. Kdo posluša klic vpijočega v puščavi, kdo pa bi se drznil preko naše enotne volje?
Osrednji naš letošnji problem je bila univerzitetna knjižnica. Mnogo je bilo storjenega za njo, mnogo, kakor da hočemo graditi mesto. In vendar ni videti ničesar tega. Pravilno se je povdarilo, da je pctnajstorica ali morda desetorica žrtvovala leto in svoje sile, medtem ko je akademstvo stalo ob strani. Brezbrižna resignacija, ki je sledila prejšnji barikadni borbenosti, je naša eminentna bolezen danes. Ko bi akademstvo odločno stalo za agilnim odborom v trdno povezani organizaciji ter dajalo tako problemu bolj značaj zahteve kot prošnje, bi tudi bil morda bližje realizaciji, kot dejansko je.
Naš list si je nadel hvaležno nalogo podpreti akcijo z vso silo. S tiskano besedo smo dosegli mnogo, kakor nam je dokazala reakcija javnosti. Beseda izzveni najraje brez sledu, ujeta v črko opominja in spominja, dokler ji ni zadoščeno. Tega se zavedamo, zato ne smemo prenehati, zato moramo naše delo nadaljevati tudi v tisku. Tako je in bo služil list akademstvu in njegovim interesom in ne le kakemu ozkemu krogu opredeljencev.
Poglejmo le ostalo evropsko dijaštvo. Povsod vidimo močne stanovske (včasih tudi politično orijentirane) dijaške organizacije z lepo razvito poročevalsko službo, kot važnim pomožnim sredstvom v organizacijskem življenju. Zato pa segajo odmevi njihovega notranjega življenja daleč v zunanji svet. Poglejmo čsl. študenta v borbi za brnsko univerzo. Njegova fronta je neprebojna in zato bo vedno zmagovita. Naši razbiti dijaški krogi ne zmorejo dostikrat malenkostnih zmag.
Razhajamo se z neprijetnimi spomini na preteklost. Vendar pa zremo v bodočnost vedrega čela, saj je v nas še dovolj mladosti,
Z današnjo številko zaključujemo prvi letnik »Akademskega Glasu«. O počitnicah list ne bo izhajal. Prva naslednja številka izide jeseni za vpisovanje.
Ob tej priliki se toplo zahvaljujemo vsem našim sotrudnikom, ki so s svojimi prispevki bogatili vsebino lista, in jih prosimo, da nas ne pozabijo tudi jeseni. Želimo pa, da se njih število še dvigne. Zahvaljujemo se nadalje vsem onim naročnikom, ki so vestno izpolnili svoje obveznosti do lista in tako omogočili, da je list, čeprav z velikimi težavami, izhajal vse leto. Vsem onim naročnikom, ki so plačali naročnino za celo koledarsko leto, se bo naročnina vračunala od jeseni naprej.
Imamo pa še veliko prošnjo do onih naročnikov, ki so nam na dolgu z naročnino, zlasti pa do onih, ki nam sploh še niso ničesar plačali. Prosimo jih, da se gotovo poslužijo položnic, ki smo jih priložili današnji številki, in nam čimprej nakažejo dolžno naročnino. Dolg v tiskarni je narastel na precej tisočakov in ga je treba poravnati.
Vse one tovariše, ki se zadržujejo v Ljubljani, prosimo, da poravnajo naročnino pri vratarju univerze g. Jeranu, ki jim bo izstavil naše izvirno potrdilo.
Jeseni na svidenje!
Konzorcij »Akademskega Glasu«.
dovolj idealizma in volje za delo. Gorje mladini, ako izgubi svojo mladostno iniciativnost, svojo nesebično požrtvovalnost, ali še večje gorje njenemu narodu; zakaj korenine ima načete. Nemški študent je zapisal o našem di-jaštvu porazno kritiko: Jugoslovansko dijaštvo je mračen horoskop za narodovo bodočnost. Presojajoč torej prilike v našem vi-sokošolstvu, se ne moremo nadejati boljše bodočnosti našega naroda? Da ni naše dijaštvo dekadentno, moramo in bomo dokazali v združenih naših silah, ki bodo oblikovale našo bodočnost po naših idealih. Bodočnost je naša.
V	letošnjem letu so začetki dela, ki bo šlo po začrtanih smernicah dalje tudi v bodoče. Ne vežemo se na okostenele ideje in programe, zakaj najvišja zapoved nam je borba za pravice in koristi dijaštva in po teh za pravice in koristi naroda. Kakor se te menjajo, kakor jih prinaša trenutek, tako se bo ravnalo naše delo in naš boj. Toda delo se mora začeti v bodoče z geslom: Proč z notranjimi boji, ki nas slabe na zunaj, ki paralizirajo vso našo, danes tako potrebno aktivnost.
Razhajamo se in pustili bomo umreti našo Civitas academico. Toda mi ji gremo le po novega življenja. Vrnili se bomo polni sonca in z vedro mislijo in tedaj bo bolj življenjska, kakor kdaj preje.	pč.
40 letni jubilej ..Danice"
Pretekle dtil je praznovalo drugo najmočnejše akademsko kulturno društvo na naš! univerzi JKAD Danica 40 letnico svojega obstoja. Proslava tega jubileja se je izvršila na na zelo slovesen in prisrčen način ter je združila starešine, prijatelje in sedanje člane društva.
Štiridesetletni jubilej je za slovensko akademsko društvo nad vse časten in pomemben. Pomemben ne samo zaradi visoke letnice, ampak predvsem iz drugega ozira. Na stotine slovenskih mož je delovalo med slovenskim narodom, ki so izšli iz »Danice« in ki jim je ona začrtala usmerjenost njihove življenjske
Akademska oblast Ferijalhega saveza na naši univerzi razmišlja o akademski počitniški koloniji na morju, ki naj bi se organizirala že med letošnjimi počitnicami. Ima na razpolago nekaj kapitala, ki bi za to zadostoval. Poleg tega eujemo, da je Univerzitetni zdravstveni fond letos prihranil okrog 10.000 Din, ki jih namerava porabiti za to, da bo poslal nekaj študentov za mesec dni na morje. Morda bi Akademska oblast F. S. in UZF skupno organizirala akademsko počitniško kolonijo na morju.
Ob tej priliki objavljamo prispevek o počitniški koloniji na morju, ki nam ga je poslal tovariš-ferijalec.
Akademska počitniška kolonija na morju naj se organizira pod okriljem oziroma s sodelovanjem novo ustanovljene Akademske oblasti Ferijalnega saveza na naši univerzi. Pod okriljem F. S. zato, ker ima F. S. možnost dobiti precejšnje popuste pri prevozu po železnici, po ladjah, ugodnosti pri najemu prostorov v šolskih zgradbah, nabavi inventarja, postelj itd.
Izkustva, ki so jih dobila druga študentovska društva, predvsem pa F. S. pri organizaciji kolonij na morju, bo treba dobro uporabiti. (F. S. n. pr. vzdržuje že skozi 10 let vsako leto 5—6 kolonij, med temi 3—4 na morju.)
Namen kolonije naj bi bil omogočiti tudi revnejšim akademikom partedenski oddih in okrepčilo na morju. S tega vidika bo treba voditi račun!!
V	samo kolonijo bo pametno povabiti tudi akademike drugih narodnosti (Poljake, Slovake, Cehe,v Francoze, Nemce), ki so že ponovno preko svojih akademskih časopisov ter ostalih zvez, izrazili željo, da bi prišli v večjih grupah, organizirano na naše morje. Da pustim tujsko prometni pomen na strani, je to važno in koristno iz več ozirov, predvsem pa iz dveh. 1. Radi pozitivne valutne diference lahko inozemski akademiki plačajo za letovanje v koloniji nekaj več (Poljaki bi, kot so se izrazili, radi plačali ca 1200 Din za 4tedensko letovanje. V kolonijah F. S. plačajo avstrijski dijaki (samo iz Graza okoli 60) za 4-tedensko letovanje preko 1000 Din pa se jim zdi zelo poceni!) Prispevek naših tovarišev bi bil zato lahko manjši! 2. Ustvarjajo se poznanstva, spoznavanja; dana je možnost, da se tovariši v konverzaciji izpopolnijo itd. (Tu bi bil lahko tudi začetek dela za vsakoletno počitniško izmenjavo akademikov).
Organizacija kolonije: Kolonija naj se otvori sredi julija (največ sadja:	grozdje,
smokve, itd; najbolj stalno vreme na morju) naj bi trajala 4 tedne.
Pri izberi kraja za kolonijo je treba paziti
poti iti dela. Krek, Mahnič, Jeglič, Kalan lit drugi so možje, ki jim mora vsakdo priznati Veličino njih dela. Ravno v tem je pomen jubileja »Danice«.
Od prevrata sem deluje »Danica« v Ljubljani. Njeni člani se živahno udejstvujejo tudi v stanovskih akademskih gibanjih na univerzi, kjer je njihovo delo zmeraj tvorno in v skladu s programom »Danice«.
Ob 40 letnem jubileju izrekamo »Danici« naše iskrene čestitke in ji želimo, da bi še mnogo decenijev dajala slovenskemu ljudstvu take može, kakor jih je dajala doslej!
na to, da ni kraj preveč napolnjen z letoviščarji (cene, takse!), da je v kraju zdrava pitna voda in da je kolikor toliko zavarovan pred vetrovi (burja itd.). V ta namen zbere odbor za organizacijo kolonije informacije, podatke in izvrši event. pred odločbo ogled po kakem članu.
Ko so kraj in pogoji za hrano, stanovanje itd. znani, objavi odbor po časopisih, na univerzi s plakati, slikami itd. čas otvoritve in trajanje kolonije, ceno in druge pogoje letovanja. To izvrši tako zgodaj, da je dovolj časa, da se tovariši lahko medsebojno pogovore, informirajo, odločijo, prihranijo event. denar itd.
V	inozemstvo se pošlje istotako na akad. društva, na univerze, časopisom plakate, slike, podatke in pogoje letovanja ter prijave itd.
Upravo kolonije vodi šef kolonije* njemu pomagata 2 ekonoma, šef kolonije skrbi za red in skladnost v koloniji, gleda, da je hrana vedno primerna ter sploh za čim večji dobrobit kolonije.
Kuhinja se vodi v lastni režiji, ali pa se pogodi za hrano v kaki restavraciji, kot je pač z ozirom na kraj in okolnosti kolonije najbolj ugodno. V kolonijo se povabi tudi kakega zdravnika, ki je za protiuslugo pripravljen nuditi event. zdravniško pomoč obolelim kolonistom.
Življenje v koloniji je urejeno v glavnem takole: Poleg dnevnega kopanja, vodnega športa in običajnega ■ kopališkega življenja skrbi vodstvo kolonije, da se izvrše v času kolonije 2—3 izleti z ladjo v znamenite kraje v okolici, na otoke itd. Organizira izlete v okolico, bodisi peš, bodisi na mulah (dalmatinska specialiteta!); organizira posete (trgatve) v vinograde, čolnarenje in izposluje, da se tovariši lahko po grupah (3—4 na eni barki) udeležujejo z domačimi ribiči nočnega ri-barenja.
V	na ta način organizirani koloniji bi se za relativno nizko ceno, okoli 60)) Din lahko nudilo 4 tedensko ugodno letovanje! V to ceno so všteti tudi izleti. Če bi se pa odkod dobila
še kaka podpora ali bi bilo število inozemskih akademikov veliko, bi se cena razumljivo še znižala. Lahko se uredi tudi tako, da se nekateri tovariši prijavijo samo na 14 dnevno letovanje, v tem slučaju plačajo polovico navedene vsote.
Pravzaprav je res čudno, da si akademiki v 14 letih obstoja naše univerze še nismo uredili lastne stalne kolonije na morju; zdi se mi, da smo preveč radi teoretizirali in filozofirali namesto, da bi tudi kaj realnega gradili. Naj bo že kakor hoče, čas je, da si kolonijo na morju ustanovimo. Njeno veliko ugodnost in korist bomo šele spoznali, ko jo bomo imeli.
O naših univerzah
Iz govora g. senatorja S. Tomiča v senatu 24. marca t. 1.
»Kot sem že omenil, imamo tri univerze z nekako 22 do 23 fakultetami. Jaz sem za popolno avtonomijo univerz, toda za avtonomijo razlage znanstvenih resnic in znanstvenih problemov, ne pa za avtonomijo v takem pogledu, da se ure ne držijo, da se delijo posamezne stolice na tri do štiri in še več posebnih stolic. I a delitev stolic je povzročila, da imamo danes v primeri s številom prebivalcev več rednih profesorjev nego katera koli država v Evropi. Imamo 279 rednih univerzitetnih profesorjev. V Beogradu s Skopljem in Subotico jih je 101, v Zagrebu 126, skupno z visoko komercialno šolo, a v Ljubljani 52. Poleg teh je tudi 97 izrednih profesorjev na vseh fakultetah. Gospodje, to je mnogo. Radi tega sem za uvedbo nume-rusa claususa pri imenovanju rednih profesorjev na naših univerzah in za sistemizacijo števila univerzitetnih stolic.
VPISOVANJE V F. S. JE PODALJŠANO NEPREKLICNO DO 5. JUNIJA.
Akademska oblast Ferijalnega saveza sporoča, da se s 5. junijem t I. končnoveljav-no in nepreklicno zaključi vpis. Vsi, ki se žele še vpisati v F. s., naj do omenjenega roka pošljejo članski prispevek Din 35 plus ekvivalent Din 10 torej Din 45 in oddajo do Istega roka svojo fotografijo v nabiralnik v avli.
Na položnico in fotografijo naj vsakdo napiše tudi fakulteto svojega študija.
Po tem roku vpis v F. s. ne bo več mogoč.
VPISOVANJE V CIE.
Vse tovariši, ki bi se želeli vpisati v CIE (Confederation Internationale des Etudlants) ali pa podaljšati legitimacije, naj se javijo najkasneje do 7. junija pri poverjeniku A. Koso v sobi Univerzitetnega zdravstvenega ionda (na dvorišču) ob uradnih urah (ponedeljek In sreda) od pol 11. do 11., ali pa z dopisi na poverjenikov naslov.
KINO SOKOL, ŠIŠKA. — Za mitnico, tel. 3387
Sobota, nedelja, ponedeljek (2. 3. in 4. junija) Poljub pred ogledalom.
KINO KODELJEVO. Tel. 3162.
1., 2., 3. in 4. junija ob pol 9. zvečer: Maratonski tekač (Brigite Helm).
Notice
Pravnozgodovinski državni izpiti se začno 6. junija. Prijavljenih je nad 40 kandidatov.
Obvestilo pravnikom! Pravkar je izšla težko pričakovana knjiga Naše finančno pravo, neposredni davki, državna trošarina, takse,
ki vsebuje za študij in za praktično uporabo zbrane in sistematično obdelane zakonske predpise. — Potrebno je, da se spoznate s tem delom, ki je edinstveno v tem področju. Vsebina Vam nudi jasen vpogled v naš celokupni davčni sistem. Delo se priporoča posebno študirajočim gg. juristom, ki si žele pridobiti mnogo vrednega in obširnega znanja zlahka in v kratkem času. — Dobiva se pri avtorju: Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p., Beethovnova ul. 15 in pri tiskarni »Merkur« d. d., Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23.
Vse naročnike zamudnike opozarjamo, da takoj plačajo zaostalo naročnino I
Akademska
počitniška kolcnila na moriu
Iz akademskega življenja po svetu
V BORBI ZA UNIVERZO
Poročali smo o načrtu novega čehoslova-škega zakona o visokih šolah, s katerim je ogrožena zlasti »Masarykova univerza« v Brnu. Mesto Brno je napelo vse sile, da prepreči vsakršno kršitev njene univerze in izvedlo najenergičnejše korake pri vladi. Tej akciji se je pridružilo čsl. dijaštvo, ki ga re-prezentira »Svaz čsl. študentstva« v Pragi, v celoti. SCS je započel energično protestno akcijo, kateri so se priključile vse moravske kulturne in stanovske akademske organizacije. Da da izraza temu pokretu, je SčS sklical veliko protestno zborovanje, ki se bo vršilo v auli pravne fakultete ogrožene Masary-kove univerze v Brnu 1. junija. Čehoslova-škim tovarišem želimo v njihovem idealnem stremljenju mnogo uspehov, katerih se bomo z njimi vred veselili.
NOVA HABILITICIJSKA UREDBA
V AVSTRIJI
Avstrijski listi prinašajo novo habilitacijsko uredbo za privatne docente na avstrijskih visokih šolah. Kot privatni docenti se bodo sprejemali v bodoče le avstrijski državljani, ki so bili na podlagi avstrijskega zrelostnega izpričevala sprejeti na domače univerze in imajo vsaj dve leti že doktorat. Ali odgovarja doktorat habilitacijski stroki, odloča profesorski kolegij. Le v izrednih slučajih more dovoliti zvezni minister habilitacijo tudi v primeru, da kandidat ni zvezni državljan. Doktorat je obvezen in more izostati le v primeru priznanega znanstvenega udejstvovanja. Habilitacija ugasne s sedemdesetim letom in traja le v izjemnih slučajih po predhodni odobritvi ministrstva dalje.
RUSIJA ZOPET UVEDLA
DOKTORATE
Dopisnik »Timesa« poroča iz Rige: Po sedmih letih je bil podeljen enajstim profesorje mvisoke šole v Moskvi nasl<2Y._jlaktorja. Sploh se opaža v šolstvu povračanje v pred-revolucijonarno tradicijo. V srednjih šolah
imajo profesorji zopet pravico disciplinarnega postopanja. Istočasno se uvajajo izpiti, ki so bili dosedaj odpravljeni. Obisk visokih šol bo dovoljen odslej le onim mladim ljudem, ki so obiskovali deset let srednjo šolo. Absolventi visokih šol dobe naslov »kandidata« ali »doktorja«.
SOCIJALNE USTANOVE NEMŠKEGA DIJAŠTVA.
Nemško dijaštvo je organiziralo v okviru svojega osrednjega stanovskega udruženja »Der deutsche Študent« posebne fonde, katerih naloga je omogočati ubožnim dijakom nemoten študij. Obrestno mero so znižali na 4 odstotke.
Kakšen obseg in pomen je ta ustanova dosegla, moremo sklepati iz objavljene statistike. Od zimskega semestra I923./24. do vključno letnega sem. 1933 je študiralo 29.223 dijakov s posojili omenjenih fontov. Med tem časom je bilo izplačanih skoro 16 milijonov mark, torej povprečno vsakemu 540 mark.
Take ustanove so danes najsocijalnejše in morajo biti tudi našemu bodočemu delu ideal.
MLADINA ZAHTEVA ODPRAVO OTROŠKEGA DELA.
New York. — Nad sto mladinskih organizacij se je združilo v tej državi v kampanji za sprejetje zveznega amendmenta, ki bi omogočil odpravo otroškega dela v industrijah. Zastopniki teh mladinskih organizacij so na konferenci izdelali program za veliko kampanjo, v katero bodo skušali pritegniti tudi srednješolsko in višješolsko mladino. Nekatere študentovske organizacije so se že odzvale.
To je odgovor newyorške mladine predsedniku kolumbijske univerze dr. Butlerju, ki je zbral okrog sebe 65 pompoznih reakcionarjev za pobijanje zveznega amendmenta proti otroškemu delu. Kljub temu, da je v državi velik sentiment za sprejetje tega amende-menta, je bil v legislaturi poražen. Na dnevni red bo prišel zopet na prihodnjem zasedanju.	(»Prosveta«.)
CIKORI1A
Naš pravi domači izdelek I
    ____________________
Zadnji debatni večer s predavanjem univ. prof. g. dr. A. Šerka je preloženo na jesen.
Tehniki!	Tehniki!
SKRIPTA
iz Tehnične Mehanike I. del, Nauk o trdnosti po predavanjih prof. dr. Krala se dobe pri knjižničarju ZSKTE ob uradnih urah knjižnice. Cena izvodu 60 Din.
Priporoča se manuffakturna veletrgovina
a. e. Skaberne
Zupan France:
Socialno gospodarske naloge bodoče reprezentance
Ad 3. Poznana resnica je, da dobijo in-strukcije povečini le tisti tovariši, ki imajo »zveze«. In koliko je tovarišev' revnih in potrebnih, ki nimajo poznanstev in zvez? Mnogo tu lahko pomore organizacija. Vse šole naj se v začetku šol. leta na primeren način opozore na AUD ter zaprosi naj se vse gg. profesorje in učitelje, naj se po možnosti pri nasvetu za inštruktorje ozirajo na AUD. Podobno je treba opozoriti javnost preko časopisja. Da se ne bi godile kake nepravilnosti, zlorabe, vodi AUD točno evidenco prostih mest, tovarišev, ki so dobili zaslužek itd.
Na drugih univerzah zaslužijo akademiki tudi z takozv. korepeticijo. Tovariš v višjem letniku pomaga pri študiju premožnejšemu tovarišu v nižjem letniku. Nekaj zaslužka bi se dalo dobiti preko AUD pri primerni akordni in sezonski zaposlitvi (prepisovanje, tipkanje, prestavljanje, skiciranje, kopiranje, izdelava osnutkov, modelov; pomoč v pisarni (velesejem, razstave, druge prireditve itd.). V to svrho naj AUD vsako leto vsa podjetja in ustanove z okrožnicami ter preko časopisov opozori na svoje naloge ter obenem zaprosi, da vsa podjetja, ustanove ter privatniki v slučaju, da imajo primeren posel, upoštevajo prvenstveno AUD. Da ne bi bilo kakih nerednosti, vodi AUD točno evidenco vsakega prostega
mesta in zaslužka, objavlja sproti vsa mesta na društveni deski in daje med uradnimi urami podrobna pojasnila. Prvenstvo naj bi imeli tisti, ki nimajo še nikake podpore oz. zaslužka in so revni.
Na tak način organizirana pomoč vrši uspešno svojo socijalno nalogo na mnogih univerzah v inozemstvu in v zadnjih letih se tudi v Beogradu močno organizirajo. (Tu imajo akademiki še nenavaden zaslužek: raznašajo v zgodnjih jutranjih urah mleko po hišah. Za dveurno delo zjutraj zaslužijo med 600—900 Din mesečno.) Tudi pri nas postaja življenje za akademike vsak dan bolj trdo; kar smo do sedaj zanemarjali bo treba v močni organizaciji izgraditi. Potreba kliče!
Akademsko pravno zastopstvo.
Na prvi pogled se zdi ta ustanova morda nevažna, vendar v resnici ni tako. Reprezentančna organizacija bo v okviru socialnega skrbstva morala izpolniti tudi to vrzel.
Težko je priti do inštrukcije, če težje je včasili priti do zasluženga honorarja. Zanimivo je, da se ve tem oziru posebno odlikujejo takozvane »boljše družine«. Dočim se manj in srednje premožni sloji točno zavedajo, da imajo do revnega akademika, ki in-
štruira sina, hčerko, dolžnost plačati v redu honorar, se pogosto v preje imenovanih boljših krogih tega ne zavedajo in smatrajo, da je vkljub dogovoru to le njihova milost. V zadnjem času beležimo par zelo zanimivih slučajev. Neki akademik inštruira skozi celo leto vsak dan z dogovorom primernega honorarja, sina bogatega bančnika. Milostljiva mu ponovno govori, da se bodo že lepo revanži-rali, če bo Pubi zdelal. Ko pa koncem leta Pubi zdela in si akademik v pričakovanju honorarja v duhu dela načrte, zavije milostljiva par obnošenih, pošitih srajc in spodnjih hlač svojega gospoda soproga in jih milostno izroči inštruktorju v dostojno plačilo za ves trud, rekoč, suj bo Vam to še bolj prav prišlo, denar bi tako zapravili. Akademik se ni strinjal in je milostljivi dostojno pojasnil, da sta se dogovorila za čisto določen honorar. Nič ni pomagalo. Zadeva se je rešila na sodišču, kjer je bila milostljiva obsojena, na plačilo honorarja in sodnih stroškov!! V ostalem pa tovariši, ki inštruirajo, takih in podobnih zgodb sami dovolj vedo. Prav tako se morajo tovariši, ki izvršijo kake osnutke, črteže, no-dele, skice itd. pogosto boriti za honorar. Vse take in podobne okolnosti nujno zahtevajo, da dobijo akademiki svojega odvetnika, na katerega se lahko vsak čas, v tej ali oni zadevi, obračajo za svet in pomoč. Gotovo se bode dobil kak akademikom naklonjeni g. odvetnik, ki bi prevzel zastopstvo akademikov. Toplo mu bomo hvaležni!
Potreba športne organizacije na naši
univerzi
V	času, ko o vsem svetu in tudi doma opažamo, da se čedalje bolj uveljavlja šport z rajrazličnejšimi svojimi panogami in ko se šport uveljavlja drugod zlasti na univerzah, bi morali tudi mi posvetiti temu problemu več pozornosti. Na naši univerzi smo že imeli akademski športni klub, LASK, ki pa se je po komaj dveletnem obstoju združil s tedanjim športnim klubom Primorje v Akademski športni klub Primorje. Sedaj obstoja na naši univerzi edino ASO (Akademska smučarska organizacija), ki pa se bavi samo z zimskimi športi. Potrebovali pa bi splošno športno organizacijo, ki bi gojila vse športne panoge, tudi one, ki prihajajo v poštev samo poleti. Na naši univerzi je med slušatelji mnogo športnikov, ki so raztreseni sedaj po raznih ljubljanskih klubih. Če bi se vsi ti združili v resničen akademski športni klub, bi imeli na ta način precej močno športno organizacijo, kakor jih imajo že na zagrebški in beograjski univerzi.
Naloga takega akademskega športnega kluba ne bi smela pa biti prvenstvena gonja za rekordi in uspehi, ampak bi moral klub z ureditvijo primernega igrišča in morda tudi plavalnega bazena misliti predvsem na množico naših tovarišev, ki potrebujejo gibanja na prostem zraku in smiselnih gimnastičnih ter atletičnih vaj pod strokovnjakovim nadzorstvom. Šele v drugi vrsti bi moral tak klub misliti na to, da bi tudi v dostojno reprezentiral našo univerzo v pleme-
nitih športnih borbah z reprezentancami ' drugih univerz. (Danes se splošno misli, da predstavlja akademski klub ljubljansko Primorje, ker nosi v svojem naslovu naziv Akad. športni klub. V Primorju pa je odstotek akademikov zelo majhen in tudi na klub sam nimajo skoraj nobenega vpliva.)
Naj bi kdo teh besed ne razumel napačno, zakaj kljub temu, da je postal že skoraj velesila, ima šport še mnogo sovražnikov, ki imajo vanj nezaupanje zaradi različnih izrodkov. Naloga akademskega kluba bi morala biti tudi, pokazati v športu pravo plemenitost, viteštvo in gentlemanstvo, ki ga v slovenskem športu tako primanjkuje!
Akademik-sportnik.
NOGAVICE
kravate (samoveznice), naramnice ter kratko in galanterijsko blago po najnižjih cenah priporoča tvrdka
Osvald Dofeek
Ljubljana, Pred škofijo 15.
Vsem gg. akademikom priporočamo priznano gostilno pri
»Tičku na gričku
Topla in mrzla jedila!
Krasen, senčnat vrt.
Radio! !
Gagel Josip
Ljubljana, pod Semeniščem
priporoča svojo specialno trgovino trikotaže, nosavlc, kravat itd.
Postrežba točna in solidna.
Cene konkurenčne. Blago prvorstno.
Vsem gg. akademikom priporočamo, da si pred nakupom obleke, površnika, srajc, kravat itd. zanesljivo ogledajo razstavljene predmete v trgovini
Lastna tovarna perila »T r i g 1 a v«.
Priporoča se tvrdka
F. Slamič
Gosposvetska c. 6
Tvornica mesnih izdelkov in konzerv.
Najmodernejša velemestna restavracija.
Najboljša in najcenejša postrežba.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
LJUBLJANA
PREJ KRANJSKA HRANILNICA
podružnica
MARIBOR	CELJE
prej Južnoštajerska hranilnica
Za njihove obveznosti jamči Dravska banovina z vso svojo imovino in davčno močjo. Izvrstna prilika za nalaganje prihrankov, ki se dobro obrestujejo in solidno izplačujejo. Denar se lahko vlaga tudi po pošti. Kolikor na daljšo odpoved se veže vloga, toliko višja je obrestna mera.
V vseh kontokorentnih, žirovnih in drugih denarnih poslih se lahko obrnete na banovinsko hranilnico.
Domači hranilniki za otroke se dobe brez odškodnine.
Dosledna solidnost ie naše vodilo.
Izdaja konzorcij »Akademskega glasa«, predstavnik Zupan Francč. — Urejuje Jože Cenčič. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert Kolman.