PoStnlna plačana t gotovtnL Leto XV,. štev. 285 Upravružtvo: Ljubljana. Knafljeva ulica — Telefon St 8122, 8123, 3124. 8125. 8126. lnseratm oddelek: Ljubljana, Belen-burgova OL 8. - Tei 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 196 Kačunl pri poŠt ček. »vckHIi: LJubljana št 11.842. Praga fiislo 78.180, Wien St 105.241. Ljubljana, sreda 11 decembra 1934 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teleton 8122. 8123. 8124, 3125. 8126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Str-^ssmayerjeva ulica St L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Naša pravična zmaga Po trodnevni ogorčeni javni in zakulisni borbi je moralo Društvo narodov na temelju neizpodbitnih dokazov izreči svojo sodbo. Ženevski pravorek se glasi tako, da je Madžarska kriva in sokriva marsejskega zločina v smislu jugoslovenske obtožnice. Končna resolucija, ki jo je v tej zadevi soglasno sprejel svet Društva narodov, sicer nima one oblike, v kakršni se običajno izrekajo sodbe in bo površnemu čitatelju morda za prvi hip zakrita vsa teža ženevske odločitve. Kdor pa se poglobi v resolucijo samo in čita elaborat diplomatov tako, kakor je treba čitati dokumente te vrste, mu bo kopnela nejevolja od odstavka do odstavka, tako da bo končno z olajšanjem ugotovil našo zmago na vsej črti. Če tedaj umemo čitati med vrsticami in razčlenjujemo tx>samezne odstavke resolucije, vidimo, da je Madžarska v vsej sodbi prizadeta in da je njena krivda dognana tudi v tistih točkah, kjer je stilizacija nekako splošna. Tako se n. pr. v drugi točki resolucije Madžarska ne imenuje, vendar je vsak stavek tako postavljen, da so ugotovljeni vsi primeri očitnega kršenja mednarodnega prava, politične morale, spodobnosti in običajnega takta med posameznimi državami in narodi. Daleko razločneje govori točka tretja, ki pravi, da razne predstavke jugoslovanske vlade v teku štirih let od budimpeštanske vlade niso bile rešene na način, ki bi zadovoljil našo državo. Tudi tu je izrazoslovje še milo in obzirno, dasi se nikakor ne ogiblje bistva, t. j. madžarske krivde. Naslednji odstavki iste točke pa ne morejo več mimo tega, da ne bi v besedilu stala usodna beseda sokrivde na zločinu v neposredni besedni in smiselni zvezi z madžarskim imenom. To mesto pravi, »da 90 izvestne madžarske obla-sli sokrive vsaj zaradi nemarnosti v svojem postopanju o priliki priprav za marsejski atentat«. V tem važnem stavku je treba posvetiti posebno pažnjo posameznim besedam, ker je v njih skrit pravi smisel, ki pa paznemu očesu postane takoj očiten. »Izvestne madžarske oblasti so sokrive,« ugotavlja ta odstavek. Katere so te izvestne oblasti? Morda samo one najnižje, na katere je Eck-L^rdt v zagati vali vso krivdo? Ne samo one! Izraz je širši in obsega vso madžarsko upravno in vladno birokracijo, ki je s tem nedvoumno obsojena zaradi zločinske sokrivde. Ako si le približno lahko predstavljamo, koliko ostroumne borbe je bilo potrebno za to prefinjeno stilizacijo, potem si lahko mislimo, kak boj je divjal še za neko drugo besedico tega stavka. »Madžarske oblasti so sokrive vsaj nemarnosti,« pravi obsodba, toda podčrtana mala besedica bi bila v končni stilizaciji čisto lahko izostala, da ni bilo koga, ki bi ravno nji prida-jal veliko važnost. Obenem pa priča ta besedica, da je sodišče dognalo več kakor samo nemarnost, in usodni »vsaj« skriva v sebi ugotovitev, da se je sodišče nedvomno uverilo tudi o zlonamer-nosti. Ker pa je resolucija plod političnih pogajanj, je ta beseda dovolj, da za večno potrjuje vse dalekosežnejšo sokrivdo na zločinu, nego jo formalno ugotavlja sama sodba sveta DN. Dokaz jugoslovenske vlade se je tedaj posrečil v polni meri in madžarska vlada stoji pred svetom kot razkrinkani sokrivec pri najgnusnejšem zločinu, kar jih pomni novejša zgodovina omikanih narodov. S tem pa je pravici po določilih mednarodne morale zadoščeno in Jugoslavija je pred forom svetovnega sodišča dosegla vse, česar se je mogla nadejati od institucije s tako pomanjkljivim pravilnikom. Društvu narodov manjka namreč izvršni organ, zato prepušča obsojencu, da sam brez oklevanja izvede vse primerne sankcije proti onim oblastem, ki so krive aktivne pomoči mar-sejskim morilcem. Naša država si je tedaj izvojevala vse, kar se je ob danih prilikah dalo doseči. Nje moralna zmaga je popolna. Ne smemo pozabiti, da se kriminalna stran marsejskega zločina obravnava drugod, v Ženevi je prišla na razpravo samo politična stran naše nad vse tragične izgube. Kljub temu, da nas čustveno ne more zadovoljiti ta veliki moralni in diplomatski uspeh v ženevi, moramo brez ovinkov priznati, da so naši zastopniki vodili resno pravdo z vsem dostojanstvom in da so visiki dvignili prapor naše narodne časti v trenutkih, ko je bila pozornost vsega sveta osredotočena v Ženevo in s tem na nas. Z zadovoljstvom smo tudi lahko ugotovili zvestobo in požrtvovalnost naših zaveznikov iz Male antante in iz Balkanske zveze, zanesljivost velike zaveznice Francije in lojalnost in džentlemenstvo Velike Britanije. Delo blagopokojnega Viteškega Uedinitelja je zgrajeno v jeklu m granitu, kar je dokazala ženevska težka pre-iz knšnjs Ženevski proces pa je resen pouk tudi v nekem drugem pogledu. Nasa država je nastopila z nesporno pravično zahtevo. ki sta jo podpirali dve močni državni zvezi: Mala antanta in Balkanska zveza. Na naši strani je bila vrhu tega še mogočna velesila Francija, da ne omenjamo simpatij za nas, ki jih je po vsem svetu vzbudila naša tragična fagtia. Pa je Po naši zmagi v Ženevi Ves svet priznava, da je dobila Jugoslavija v ženevi veliko bitko, s katero je zadan madžarskemu revizionizmu usoden udarec ženeva, 11. decembra n. Svet Društva narodov je snoči ob 11.30 nadaljeval svojo sejo in na predlog poročevalca o jugoslo-vensko-madžarskem sporu, ministra sira Antonya Edena, sprejel soglasno naslednjo resolucijo (ki smo jo včeraj objavili samo v drugi izdaji »Jutra« in jo zato danes ponatiskujemo): 1. Prepričan, da je tolmač čustev vsega Društva narodov, svet Društva narodov eno-dušno obžaluje atentat, ki je zahteval življenji jugoslovenskega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in g. Louisa Bar-thouja, obsoja ta gnusni zločin in se pridružuje žalosti jugoslovenskega in francoskega naroda ter zahteva, da se vsi, ki so odgovorni, kaznujejo. 2. Svet Društva narodov opozarja, da je vsaka država dolžna, da ne podpira in ne trpi na svojem ozemlju nikake teroristične aktivnosti s političnimi svrhami. Nobena država ne sme ničesar zanemariti, kar bi preprečilo ali onemogočilo delovanje take vrste in mora vsaka sodelovati v ta namen z vladami, ki bi to od nje zahtevale. Svet Društva narodov torej ugotavlja, da je zlasti dolžnost članov Društva narodov glede na njihove obveznosti napram paktu, da spoštujejo teritorialno integralnost sedanje politične nezavisnosti ostalih članic. 3. V prizadevanju, da bi med članicami društva vladali dobri odnošaji, od katerih zavisi mir; zaupajoč, da ne bodo ničesar storile, kar bi moglo mir kompromitirati; ugotavljajoč, da izhaja iz razprave, ki se je vodila pred svetom Društva narodov, kakor tudi iz dokumentov, ki so mu bili predloženi, in posebno iz diplomatske korespondence med jugoslovensko in madžarsko vlado od 1. 1931. do 1934, da razna vprašanja, ki se nanašajo na obstoj in aktivnost terorističnih elementov izven jugoslovenskega ozemlja, niso bila urejena v zadovoljstvo jugoslovenske vlade; ugotavljajoč po tej razpravi in na osnovi omenjenih dokumentov, da so izvestne madžarske oblasti sokrive vsaj zaradi nemarnosti o priliki delovanja v zvezi s pripravami za marsejski atentat; smatrajoč poleg tega, da ima madžarska vlada, v svesti si svoje mednarodne odgovornosti, dolžnost, da brez oklevanja izda ali izzove vse primerne sankcije proti onim oblastim, katerih krivda bo dognana; prepričan, da bo madžarska vlada izpolnila to dolžnost, jo poziva svet Društva narodov, da mu sporoči odredbe, ki jih bo v ta namen izdala. 4. Svet Društva narodov smatra, da predpisi mednarodnega prava o pobijanju teroristične aktivnosti danes niso dovolj precizni, da bi mogli garantirati efektno mednarodno sodelovanje v tem pogledu. Zato določa, da se sestavi odbor strokovnjakov z nalogo, da prouči to vprašanje v svrho se-sestave načrta o mednr.rodni konvenciji, s katero bo mogoče zagotoviti pobijanje delovanja ali zločina, izvršenega v svrho političnega terorizma. Ta odbor sestavlja deset članov. Svet Društva narodov poziva vlade Belgije, Anglije, Francije, Madžarske, Italije, Poljske, Rumunske, Švice in Unije sovjetskih socialističnih republik, da vsaka izmed njih imenuje po enega člana v ta odbor in mu predloži v proučitev nasvete, ki jih je dala svetu Društva narodov francoska vlada ter obenem pozove vse vlade, ki bi istotako imele tudi same kake nasvete, da jih dostavijo generalnemu tajniku, ki jih bo dal v proučitev odboru. Svet Društva narodov poziva odbor, da mu predloži svoje poročilo, da lahko uvede proceduro, določeno z resolucijo skupščine Društva narodov z dne 25. septembra 1931, ki se nanaša na sklenitev kake konvencije pod okriljem Društva narodov. Zaključna seja sveta DN Po sprejetju resolucije so govorniki ponovno izrazili svoje priznanje Jugoslaviji za njeno hladnokrvno zadržanje, ki je rešilo evropski mir Ženeva, 11. decembra, č. Nočna seja sveta Društva narodov se je pričela tik pred 23. uro. Takoj po otvoritvi je prevajalec prečital govor madžarskega delegata Eck-hardta, nakar je poročevalec angleški minister Eden poudaril, da je pri proučevanju celotnega vprašanja vpošteval stališči obeh prizadetih strank, ki jih v ostalem ne namerava reasumirati, ker sta znani vsemu svetu. Zaradi tega je takoj nato prečital predlog resolucije. Predsednik Vasconcellos je stavil predlog na glasovanje. Po drugem odstavku člena 11. pakta Društva narodov morajo resolucijo, kakršno je predlagal angleški pravosodni minister, sprejeti soglasno vsi člani sveta, kakor tudi obe prizadeti stranki, v konkretnem primeru Jugoslavija in Madžarska. Resolucija je bila dejansko soglasno sprejeta Najprej so glasovali delegati, ki niso člani sveta, to so jugoslovenski zunanji minister Jevtič, rumunski zunanji minister Titulescu, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je za čas razprave o jugoslovenski spomenici odložil predsedstvo sveta in madžarski delegat Eckhardt, nato pa člani sveta zastopniki Anglije, Avstralije, Argentine, Čile a, Danske, Španije, Francije, Italije, Mehike, Poljske. Portugalske, Turčije in Rusije. Portugalski delegat predsednik Vasconcellos je s poudarkom sporočil izid glasovanja. V dvorani je izzvala objava rezultata znatno pomirjenje, in je vladalo zato za nadaljnji potek seje vedno manjše zanimanje. Le govor francoskega zunanjega ministra Lavala je bil deležen še pozornosti. Laval je dejal, da mora v trenutku, ko se zaključuje tako važna debata v vrhovnem organu sveta Društva narodov, poudariti vnovič nerazdružno prijateljstvo in zavezništvo Francije in Jugoslavije. Madžarska vlada je sedaj dolžna, da izpolni odredbe sveta Društva narodov. Od njenega postopanja sedaj zavisi ves nadaljnji razplet tega mučnega problema. Vsekakor pa je baš zaključena razprava v svetu Društva narodov znova utrdila evropski mir. Italijanski delegat Aioisi je v imenu svoje vlade z največjim zadovoljstvom ugotovil, da je težavno vprašanje sedaj urejeno kljub vsemu temu bilo treba orjaških naporov, da smo prodrli s svojo tako jasno, tako dokumentirano in tako pravično zahtevo! Kako bi nam šlo, ako bi nastopili v Ženevi za pravico kot majhna, neurejena in slabotna država, na katere zavezništvo nihče ne polaga nikakršne važnosti, tega si ni mogoče niti predstavljati. Že v svojem sedanjem položaju smo morali izpustiti iz obtožbe sokrivca, ki je istotoliko kriv na marsejskem zločinu! Ravno tiste države, ki takoj odpošljejo svoje čete in svojo mornarico, kjer se pokaže samo majhna nevarnost za izkoriščevalske interese njihovih podanikov, nimajo niti najmanj smisla in čuta pravičnosti za krivice, ki se gode šibkejšim. Tudi to smo v Ženevi izkusili na lastni koži, dasi je naš uspeh nedvomen: V ženevski politični arena smo na vsej črti in je čestital angleškemu ministru Edenu k njegovemu uspelemu posredovanju. Vsa dvorana pa je opazila, kako je med Aloi-sijevim govorom madžarski zunanji minister Kanva vstal v pričakovanju, da bo vsaj Aioisi javno izrazil nekaj besed v prilog Madžarski. Aioisi pa v svojem govoru očitno ni hotel niti omeniti Madžarske. Končno je predsednik Vasconcellos zaključil sejo s prepričevalnim govorom o mirovni misiji Društva narodov, v katerem se je poklonil velikim žrtvam, pokojnemu vladarju Aleksandru I. in francoskemu ministru Louisu Barthouju. V trenutku, ko sta izpolnjevala svoje veliko delo miru, ju je ugrabila smrt. V času, ko je ves jugoslovenski narod klonil pred truplom svojega velikega vladarja in voditelja, je svet s spoštovanjem spoznal bistvo miroljubnosti Jugoslavije. Nekaj po polnoči se je za-•iqzo}ud tifsaaAOisoSnr o BABJdzBJ an^nfl3! ženeva, 11. decembra w. Zasedanje DN je bilo zaključeno s kratko sejo danes popoldne. Na tej seji je baron Aioisi predložil poročilo in predlog o organizaciji mednarodne policijske službe v Posaarju. Mednarodna policijska straža, ki jo bodo tvorili vojaški oddelki Anglije, Italije, Ho-landske in švedske, bo na razpolago posaarski vladi za čuvanje miru in reda. Stroški za prevoz in preskrbo čet bodo šli v breme fonda, ki je ustanovljen za glasovanje. če bi sredstva iz tega fonda ne bila zadostna, bo odbor za Posaarje pozval nemško in francosko vlado, da krijeta morebitni primankljaj, pri čemer pa nikakor ne sme priti v poštev premoženje Društva narodov. Predsednik sveta dr. Beneš je nato na koncu izjavil, da se bo svet Društva narodov sestal na prihodnje redno zasedanje dne 12. januarja 1935. Pred javno sejo je bila tajna seja Sveta na kateri je bilo sklenjeno imenovati odpravnika poslov sovjetskega poslaništva v Parizu Rosenberga za pomočnika glavnega tajnika Društva narodov. Novi pomožni tajnik bo nastopil svoje mesto 1. Januarja. Verjetno zaenkrat ne bo prevzel vodstva oddelka, temveč bo posloval brez sekcije. Kakor znano, je sovjetska vlada stavila zahtevo, da se ji dodeli politični oddelek, čemur pa se je uprla angleška vlada, ki ima sedaj to mesto. Razhod državnikov Ženera, 11. decembra, p. Ker ja Društvo narodov končalo svoje zasedanje, je večina delegatov v teku današnjega dne zapustila Ženevo. Prvi je odpotoval madžarski zunanji minister s svoio delegacijo, ki je takoj po končani seji pohitela na kolodvor in zapustila Ženevo. Litvinov je odpotoval opoldne. Laval pa 6 prvim popoldanskim vlakom. Beneš. Titulescu in Jevtič odpotujejo nocoi. Titulescu gre na odmor v St. Morite, Jevtič in Beneš pa potujeta domov, da poročata svojim vladam Turški zunanji minister odpotuie šele intri. Pred svojim odhodom ?* imel danes Laval še dole razeovor t Jevtičem. V ženevskih krogih pripisniefo temn sestanku veliko važnost. Domnevat«, da sta Laval in Jerti* ra«rnravl?ala o francosko ruskem »poraznimi, o Lavalovem posetu v Rimn in o nadaliniih skupnih akcijah sa dokončno razčiščenje marsejskega zločina in onemogočenje terorizma. Popoldne so se sestali k skupni seji zunanji ministri Male antante in Balkanske zveze. Na tej seji so premotrili položaj po nocojšnjih oklepih sveta Društva narodov in »e dogovorili glede nadaljnje skupne akcije. Napetost se je polegla Ženeva, 11- decembra, p. Današnji Švicar ski listi obširno komentirajo nočne sklepe srce ta Društva narodov ter poudarjajo, »tj 5»r«>,; "';r"V!Mi)i noeodham. 5. Delo za italijansko - francosko zbližanje je po včeraj doseženem sporazumu v Ženevi le še olajšano. Porazen vtis na Madžarskem Madžarsko javnost je obsodba ▼ ženevi tem bolj presenetila, ker so jo ves čas varali z lažnimi vestmi Budimpešta, U. decembra, p. Poročila o sklepu sveta Društva narodov m resolucija, ki daje popolno zadoščenje Jugoslaviji, so napravila na madžarsko javnost porazen vtis Budimpeštanska radio-postaja je do 1. ponoči oddajala obširna poročila iz Ženeve in po svojem starem običaju prikazovala položaj kot izredno ugoden za Madžarsko. Ko pa je bila seja sveta Društva narodov zaključena s sprejetjem resolucije, ki predstavlja hudo obsodbo Madžarske, je madžarska radio-postaja utihnila in ni dajala več nobenih poročil. Javnost je tako šele iz listov izvedela za sklepe v Ženevi, ki so zato vplivali še tem bolj porazno. Madžarski listi se v svojih komentarjih omejujejo zgolj na konstatacijo, da je z razsodbo sveta Društva narodov presekana strahovita napetost, ki je tri dni vladala v vsej Evropi. »Pester Lloyd« piše, da je po zaslugi Društva narodov odstranjena nevarnost vojne. »Pesti Naplo« priznava, da madžarska vlada v svoji obrambi proti jugoslovenskim obtožbam ni dosegla zaželjenega uspeha in se tolaži s tem, da je Madžarska s tem doprinesla veliko žrtev za ohranitev miru. Ob koncu pa dodaje, da bo treba sedaj zastaviti vse sile. da se prične nova doba v duhu sporazuma in mednarodnega sodelovanja. Oficiozni »8—Ujsag« označuje ženevski sporazum kot dokaz vestnega dogovora, ki bo mogel dokončno pomiriti narode. V interesu tega pomirjenja je morala tudi Madžarska položiti nekatere žrtve, kar je združeno z vsakim sporazumom. Dejstvo, da je bila Madžarska pripravljena na te žrtve, dokazuje najbolj nedvoumno njeno globoko željo za mir, mednarodno sodelovanje in evropsko solidarnost. Madžarska je pristala na sporazumno formulo z namenom, da bi omogočila konstruktivno mirovno politiko v bodoče. Edini list, ki odkrito priznava neuspeh madžarske vlade, je radikalno liberalni »Esti Kurir«, čigar glavni urednik Rassay izvaja v članku pod naslovom »Poraz v Ženevi« med drugim, da je v Ženevi dosežena zmaga mirovne ideje stala madžarsko vlado diplomatski poraz, katerega prikrivanje je istovetno z namernim zavajanjem madžarskega naroda in nepotrebnim izzivanjem nasprotnih strank. Madžarska v Ženevi ni zahtevala samo oprostilne sodbe, temveč tudi zadoščenje za težka obrekovanja, pri tem pa je bila obsojena, da mora sama dati zadoščenje. V Rimu so izredno malobesedni Rim. 11- decembra, č- V zvezi z resolucijo sveta Društva narodov, s katero se je likvidiral spor med Jugoslavijo in Madžarsko, naglašajo vsi fašistični listi, da je bila dosežena častna rešitev, tako da je Jugoslavija dobila zadoščenje, ne da bi bila čast madžarskega naroda prizadeta. Sedaj, ko je rešeno to vprašanje, in ko je dosežen sporazum glede Poeaarja, je odprta pot prijateljskim pogajanjem' Zmaga Male antante nad revizionizmom češkoslovaški tisk o triumfu Male antante v Ženevi — Priznanje Jugoslaviji Praga, 11. decembra, p. Praski listi posvečajo cele strani poročilom iz 2eneve. Z največjim zadovoljstvom ugotavljajo, da so Jugoslavija in Mala antanta doživele v Ženevi pravi triumf. »Prager Presse« piše, da so včerajšnji govor Eckhardta tolmačili v vseh ženevskih krogih z izjemo italijanske delegacije kot umik Madžarske na vsej črti. Nepristranski delegati so čestitali zastopnikom Male antante k sijajnemu uspehu. Iz vse razprave je ostal vtis, da madžarski delegat niti v eni točki ni mogel ovreči obtožb jugoslovenske spomenice in umik Eckhardta je najboljši dokaz za krivdo Madžarske, ki se je seveda morala braniti, toda njena obramba je propadla, ker je branila krivično stvar. »Venkov« se nadeja, da bodo Madžari sedaj vendarle prišli k spoznanju in uvideli, da je Mala antanta granitni blok, ki se ga tudi s teroristi in zarotniki ne da zrušiti. Po pouku, ki ga je sedaj dobila v Ženevi, bi Madžarska dobro storila, če bi revidirala svoje stališče in usmerila svojo politiko v duhu sodelovanja s sosedi. Razprava je odkrila tudi pravo razmerje med revizionizmom in paktom Društva narodov. Sklepi sveta Društva narodov bodo odločilnega pomena za nadaljnjo borbo proti madžarskemu revizionizmu. »Lidove Novinv« pravijo med drugim, da je Titulescu s svojim govorom zadivil vse prisotne in da je s svojo zaokroženo pravniško razčlembo zavrnil vse sklepe madžarskega delegata. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš pa je predočil zvezo med revizionizmom in terorizmom. Zahte- val je v tej zvezi strogo izvedbo čl. 10 pakta Društva narodov. Glasilo legionarjev »Narodni Osvoboze-ni« pravi med drugim, da je Jugoslavija dovolj močna, da bi bila lahko dosegla primerno zadoščenje z orožjem. Navzlic temu pa je izbrala pot v Ženevo, predložila svoj spor pravni razsoji v Ženevi in si s tem stekla priznanje vsega sveta. Dokaz simpatij vsega sveta Beograd, 11. decembra, p. »Pravda« objavlja naslednji dve izjavi, ki sta jih dala njenemu ženevskemu dopisniku Laval in Ruždi bej. Laval je izjavil: Zadovoljen sem z izidom razprave pred svetom Društva narodov. Prijateljstvo, ki veže Jugoslavijo in Francijo, se je pokazalo tudi pri tej priliki. Baš sodelovanje v teh težkih časih je še bolj učvrstilo naše prijateljstvo in pri tej priliki sem se mogel znova prepričati, da imava g. Jevtič in jaz enako naziranje o aktualnih problemih. Turški zunanji minister Ruždi bej je podčrtal svoje simpatije in svoje prijateljstvo do bratskega jugoslovenskega naroda. Resolucija, ki jo je sprejel svet Društva narodov, je okrepila mir in omogoča boljši razvoj bodočih odnošajev. Ponosni jugoslovenski narod je lahko zadovoljen z zadoščenjem, ki mu ga je dal najvišji mednarodni forum, kajti to zadoščenje je obenem dokaz simpatij, ki jih uživa Jugoslavija v vsem svetu. Biimimski nasvet madžarskim politikom Revizionizem je propadel — Najpametnejši Je seda] sporazum z Malo antanto Važna pooblastila v novem finančnem zakonu Podaljšanje izrednega enoodstotnega davka na usluž-benske prejemke — Kredit za vseuciliško knjižnico v Ljubljani — Pooblastilo vladi za gospodarske uredbe z zakonsko močjo Beograd, 11. decembra, p. Finančni zakon, ki ga je predložil finančni minister Narodni skupščini ob enem s proračunom za leto 1935-36 vsebuje tudi več važnejših pooblastil, izmed katerih navajamo nekaj najvažnejših. Osnova zemljiškega davka je določena na 10 odstotkov čistega katastralne-ga donosa. Za državna zemljišča in poslopja se v tem proračunskem letu ne bo predpisal neposredni davek. Na ime enkratnega izrednega doprinosa bodo plačali vsi davčni obvezan-cl, ki morajo plačati uslužbenski davek, enodstotni doprinos od svojih bruto-prejemkov. Izvzeti so staro-upokojenci, upokojeni pred letom 1923, dalje orožniki, graničarji, delavci in dninarji ter hišna služinčad. Prosvetni minister ima pooblastilo, da v sporazumu s finančnim ministrom najame pri državni Hipotekami banki potrebno posodo za zgradbo zitetne knjižnice v Ljubljani. Sreskim šolskim nadzornikom se bodo -budi za prihodnje proračunsko leto pav-šalirali nagrada in potni stroški za nadzorstvo ljudskih šol. Pavšal se bo odmerjal po terenskih prilikah in po številu Sol in razredov. Minister za gradnje je pooblaščen, da najame v sporazumu s finančnim ministrom posojilo pri državni Hipotekami banki za dovršitev poslopja Narodne skupščine. Ministrski svet se pooblašča, da sme tudi v bodočem proračunskem letu izdajati v svrho ureditve gospodarskih vprašani in pospeševanja gospodarske delavnosti uredbe z zakonsko močjo. Te uredbe stopijo v veljavo z dnem objave, morajo pa se takoj predložiti v naknadno odobrenje Narodnemu predstavništvu. Narod v ognju Kolubarska bitka pred 20 leti je dala najsijajnejše primere srbskega požrtvovanja in junaštva — Moč ideje je premagala silo orožja Bukarešta. 11. decembra p. Vsd romunski listi objavljajo obširna poročila lz ženeve in dobesedno govore zunanjih ministrov Male antante. Komentirajoč sklep sveta Društva narodov, poudarjajo, da bo morala Madžarska po tej obsodbi čimprej spremeniti svojo zunanjo politiko. Madžari so se sedaj lahko prepričali, da jim prijateljstvo Italije ne prinaša prav nobenih koristi, in da jih tudi Italija ni mogla zaščititi. »Univerzul« piše med drugim, da bo Madžarska storila najbolje, če se po lekciji, ki jo je dobila v Ženevi, sporazume z Malo antanto. Titulescu je v svojem govoru izjavil, da proži Mala antanta Madžarski prijateljsko roko v spravo in prijateljsko sodelovanje. Madžari so se tudi lahko prepričali, da je revizionistična po- Berlin, 11. decembra, p. Ze nemške radio-postaje so v svojih jutranjih emisijah objavile ženevske sklepe, današnji listi pa objavljajo obširna poročila iz Ženeve in izražajo zadovoljstvo, da je bil nevarni konflikt rešen mirnim potom. »Volkischer Beobachter« tudi pri tej priliki piše, da je bil nastop Jugoslavije docela upravičen in podčrtava, da je s sklepi Društva narodov dobila Jugoslavija najvišje zadoščenje, V teku razprave, ki se je vršila te dni v Ženevi, se je ne samo svet Društva narodov, marveč tudi vsa mednarodna javnost prepričala, da madžarska vlada še dolgo ni tako nedolžna, kakor zatrjujejo z madžarske strani ter da pade velik del odgovornosti za marsejski atentat in za teroristično akcijo na madžarske uradne kroge Nemška javnost je z največjo pozornostjo od začetka do kraja spremljala razvoj tega spora in mora se priznati da je bila v skrbeh, da ne bi ta konflikt zavzel še večji razmah in dovedel do še težjih komplikacij Resolucija, ki je bila sprejeta na nočni seji sveta Društva narodov, je to nevarnost odstranila. Krivda Madžarske je dobila primerno obsodbo. Jugoslavija popolno zadoščenje. »Berliner Tageblatt« piše. da je spočetka bilo v Ženevi mnogo delegatov, ki so verjeli madžarskemu zagovoru. Toda v teku razprave so morali docela izpremeniti svo- I i ti ka obsojena na neuspeh. Madžarski delegat je ponovno zatrjeval, da hoče Madžarska mirnim potom doseči svoje cilje, če je Madžarski res do miru, potem ima najboljše sotrudnike v vrstah Male antante. Gombosova politika Je doživela poraz in to morajo Madžari upoštevati. Listi podčrta vajo pri tej priliki tudi dostojanstveni nastop in zmerno stališče ministra Bogoljuba Jevtiča. Priznanje zaslužita tudi ministra Titulescu ln Beneš tn pa francoski zunanji minister Laval, ki Je premagal mnoge težkoče in odstranil razne nevarnosti. Listi priobčujejo potek ženevske razprave v izčrpni obširnosti hi naglašajo, da je Društvo narodov to pot okrepilo svoj ugled in izpolnilo svojo nalogo z ohranitvijo miru in pravice. je stališče in priznati, da je Madžarska zagrešila nedopustne stvari i® zaslužila obsodbo. Bučna frazeologija madžarskega delegata Eckhardta je mnogo pripomogla, da so si člani sveta Društva narodov ustvarili pravo sodbo. List podčrtava nadalje govore zunanjih ministrov Male antante in piše, da je zlasti govor romunskega zunanjega ministra Titulesca mojstrovina diplomatskega besednjaka Madžarska je pod pezo dokazov morala kapitulirati in le v njeno korist bo, če bo temu primerno sedaj revidirala svoje stališče do Male antante. Zopet dva terorista aretirana Pariz, 11. decembra g. V pretekM noči sta bila v Toulonu aretirana dva Jugoslovenska državljana, ki sta bila tamkaj zaposlena kot delavca Osumljena sta, da sta člana teroristične organizacije In v zvezi z marsejskim atentatom. Gre za Ju-goslovena Mirka Comika In Ivana Selino viča, pri katerih so našli časopisne izrezke o marsejskem atentatu z deloma ne-umljivimi opazkami ob robu. čudno Je tudi, da je ponoči pogorela baraka, v kateri sta stanovala oba osumljenca. Domnevajo, da je bil požar podtaknjen zato, da bi zgoreli morda obremenilni dokazi. Banovinska konferenca za senatne volitve Beograd, 11. decembra, p. Danes dopoldne je bila seja predsedstva JNS, na kateri so razpravljali o pripravah za senatne dopolnilne volitve, ki bodo 20. januarja 1935. Konferenca JNS za določitev kandidatov v dravski banovini bo v soboto, dne 29. decembra v Ljubljani. Kot zastopniki vrhovnega vodstva stranke bodo konferenci prisostvovali generalni tajnik minister dr. Kramer, predsednik Narodne skupščine in podpredsednik stranke dr. Kosta Kuma-nudi, glavni blagajnik stranke Ilija Mihaj-lovič in minister Ivan Pucelj. Slovo bolgarskega poslanika Beograd, 11. decembra, p. Danes je bolgarski poslanik na našem dvoru g. Kjusei-vanov zapustil Beograd in odpotoval na svoje novo službeno mesto kot minister dvora v Sofijo. Včeraj je Kjuseivanov v poslovilni avdijenci izročil svoja odpoklicna pisma Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, nakar je bil sprejet tudi še v avdijenci pri Nj. Vel. kraljici-materi. Danes so se od bolgarskega poslanika poslovili člani diplomatskega zbora, ki so mu v spomin na njegovo delovanje v Beogradu izročili krasno srebrno kaseto za cigarete. Na kolodvoru so se poslovili od njega tudi višji uradniki zunanjega ministrstva ter številni novinarji, s katerimi je bil bolgarski poslanik vedno v prijateljskih odnošajih. Številno je bila zastopana tudi Jugoslovensko-bolgarska liga. Novi bolgarski poslanik g. Dimo Ka-zasov prispe v Beograd jutri zvečer. Vdova Pavla Radica na Oplencu Topola, 11. decembra. Ob 1230 je prišla na Oplenac vdova pokojnega ministra Pavla Radiča, Ana Radičeva s sinom maturantom Zbiškom in hčerko Nado, učenko trgovske akademije. Z njima je prišel tudi narodni poslanec Mita Dimitrijevič. Vsi so odšli takoj v kripto, kjer je vdova Pavla Radiča položila lep šopek svežih nageljev na grob blagopokojnega kralja. Na traku okoli šopka so uvezene besede: Dragemu kralju — Ana vd Radič z otrokoma V kripti so ostali nekaj minut v globokem molku in tihi molitvi za dušni pokoj umrlega vladarja in poljubljali grob. Nato so si pa ogledali veličastno kraljevo zadužbi-no in nepregledno število prekrasnih vencev, ki so zdaj tam razstavljeni. Ko so se vpisali v knjigo, so si ogledali še zadužbin-sko posestvo. Noče biti žena narodnega izdajalca Beograd, 11. decembra p. Soproga znanega člaina teroristične organizacije dr. Pe-riča. Jelka Peričeva, je vložila tožbo za ločitev zakona Tožbo motivira s tem, da noče biti žena človeka, ki je izdal svoj narod in svojo državo ter stopil v službo največjih narodnih sovražnikov. Sodišče je smatralo to motivacijo za dovoljno' ter je izreklo ločitev zakona po krivdi moža. Anketa o uvedbi socialnega davka v Ljubljani Ljubljana, 1L decembra. Na povabflo mestne občine so se nocoj sestali v mestni zbornici zastopniki delavskih, nameščenskih ln delodajalskih organizacij, da se razgovore o nujnem vprašanju, kako rešiti naloge mestne socialne politike v tej zimi, ki grozi biti v pogledu brezposelnosti in siromaščine širokih slojev najhujša v dobi krize. O položaju socialnega skrbstva v Ljubljani sta izčrpno poročala načelnik socialno-političnega odseka Kosem in referent za delavsko skrbstvo pri mestni občini Juvan, ki sta s podrobnimi primeri zgovorno prikazala sliko bede v LJubljani — okrog 11.000 Ljubljančanov Je potrebnih pomoči iz javnih sredstev — in naglasila nujno potrebo, da se za sanacijo soc. politike tudi letos uvede nekakšna začasna socialna davščina, ka-kakršno Je LJubljana pred dvema letoma že imela. V diskusiji, ki Je sledila so izpovedali svoja mnenja tajnik Zveze lndu-strijcev dr. Golia in predsednik Združenja trgovcev Soss kot zastopnika delodajalcev, centralni tajnik Splošne delavske zveze Jakomin, predsednik Zveze zasebnih nameščencev Zemljič, tajnik Zveze grafičnih delavcev štrukelj, tajnik Delavske zbornice Uratnik in mestni svetnik Dachs, kot zastopniki delojemalcev. Govorniki eo spre jell predlog mestnega soc.-političnega odseka, čeprav so se skeptično izražali o ajem, samo zastopnik Splošne delavske zveze ga je odločno odklonil z Izjavo, da delavci ne zmorejo nobenega novega bremena več. Posebej Je grajal da niti delodajalci niti delavci nimajo nobenega vpliva na gospodarstvo bednostnega fonda, in v podobnem smislu so se izjavljali tudi drugi govorniki. Dr. Golia Je navajal, da vzbujajo vse razne vrste socialnih dajatev pri naših podjetnikih nejevoljo tudi zaradi tega, ker so darovi v humane namene obdavčeni prav tako kakor kupčijski posli. Predsednik Soss Je opozarjal, da naj bi številna društva, ki vsako leto prirejajo dobrodelne zbirke, to opustila in naj bi se vse socialno delo v Ljubljani uredilo pod sedanjim vodstvom socialno-političnega odseka. Predsednik Zemljič je predlagal, naj bi se z Intervencijo policije preprečilo nadležno beračenje po hišah, lastniki stanovanj pa naj bi se sporaznmno z DruStvom hišnih posestnikov odločili za prostovoljni socialni davek. Ob zaključku ankete Je predsednik sestanka Kosem sporočil, da bo mestna občina tudi pismeno stavila vsem gospodarskim ln delavskim forumom predlog o davku, ki naj bi bil spričo težjih današnjih razmer nekaj manjši kakor l. 1932 plačevali pa na.1 bi ga v progresivnem odnosu vsi delavci in nameščenci, ki prejemajo na mesec — več kakor 600 Din mezde Po Izjavah zastopnikov delodajalcev ln nameščencev lahko sodimo, da bo socialni davek to zimo v resnici uveden, s čimer bo skrbstveno delo mestne občinf reSeno lz najhujše krize. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO Ko Je Avstrija pripravljala napad na malo, v balkanskih vojnah izčrpano Srbijo, je imela edine skrbi in pomisleke, da bodo v vojno posegle tudi druge sile, nihče pa ni v Avstriji mislil na to, da bi velika, dobro pripravljena avstrijska vojska mogla na srbskih tleh naleteti na močnejše odpore. Pomisleke o razširjenju vojne so avstrijski generali in politiki tešili z močnim nemškim zavezništvom, o naglem porazu Srbije pa so bili tako trdno prepričani, da so v mislih že videli, kako bo popolni poraz Srbije v prvih dneh vojne razočaral vse srbske prijatelje ter jim vzel vsako voljo do pomoči ali intervencije. Vse te načrte in misli pa je strašno pretresla že srbska zmaga na Ceru 15. avgusta 1914, ki je bila nekaj čudovitega. To a i bil uspeh dobro izvežbanega in opremljenega vojaštva in tudi še tako genialne poteze vojskovodij ne bi mogle doseči kaj takega. Taka stvar se pač posreči samo požrtvovalnim branilcem domovine, ki vidijo pred seboj samo: svobodo ali smrt — prav nič drugega. Zmaga na Ceru je pobila mnenja in trditve, ki jih je bila Avstrija razširila o Srbiji po svetu. Ogenj s Cera je šele kulturnemu svetu v pravi luči pokazal Avstrijo kot napadalca in Srbijo kot napadenca. Po zmagi na Cern Je srbsko vojaštvo pričakovalo, da bo ostalo v defenzivi na mejah svoje domovine, zavezniki, ki so bili sami presenečeni, pa so takoj začeli srbski vojski dajati naloge, ki so šle preko njene moči. Avstrijska vojska je imela baš tedaj hude težave v Galiciji in so hoteli zavezniki avstrijske poraze seveda izkoristiti v največji meri. Srbska voj6ka je morala v Srem, kar je bilo izvršeno 6. sept. To prodiranje je v toliki meri navdušilo zaveznike, da so le premalo mislili na materialno stanje hrabrega srbskega vojaka. Pomanjkanja pri opremi ln oskrbi so imela za srbsko vojsko že strašne posledice v krvavih borbah ob Drini in Je načelnik štaba srbske vrhovne komande, vojvoda Radomir Putnik, od septembra do novembra pošiljal vojnemu ministrstvu pretresljiva poročila o trpljenju vojaštva na vseh frontah. Na dežjd in snegu so taborili vojaki brez šotorov, na postojankah pa jih je morila strašna skrb zaradi pičle muni-cije. Zaradi splošnega pomanjkanja se je srbska fronta morala skrčiti, vojaštvu pa se je v Mačvi pridruževalo tudi civilno prebivalstvo, da bi ušlo krvoločnosti avstrijskih čet. Hrabre vojake »o prva povelja k nmiku silno potrla in šele potem, ko je bilo vsem znano, da ni več topovske municije, so se vojaki vdaF v svojo usodo, ki jo je tešilo upanje, da bo municija kmalu prispela in da bodo potem sovražniki drasro plačali svoja vdiranja na srbska tla. Srbski fronti so bili neprestano potrebni prilivi novih moči. Iz zaledja je dobivala vse, kar se je dalo uporabiti. V bojno črto po prišli mladi in neizvežbani rekruti, na fronto pa so prišle tudi dijaške čete. v katerih je bila zbrana vsa Šolska mladina. Ves narod je bil v ognju, kakor pravi pesem Djure Jakšiča: Baeajte sami u oganj djeeu, strčste sa sebe ropstvo i sram.« Do 22. novembra 1914. se Je srbska voj- Konflikt med Abesinijo In Italijo Pariz, 11. decembra. AA. Po izjavi tukajšnjega abesinskega poslaništva je preiskava abesinske vlade ugotovila, da so vojaško spremstvo angleško-egiptske razmejitvene komisije dne 5. decembra napadle italijanske čete Abesinski odpravnik poslov v Rimu bo po nalogu svoje vlade zahteval razsodišče, ki ga predvideva italijansko-abesin-ska pogodba Pogajanja med Francijo in Itali jo Pariz 11. decembra. AA. Havas poroča ia Rima: Na sestanku med Mussolini jem, senatorjem Berengerjem in poslanikom de Chambrunom »o po izmenjavi pozdravov razpravljali o vseh vprašanjih, ki ee tičejo sedanip-ra razmerja med Francijo in Italijo- Devalvacija nemške marke? Praga, 11. decembra, d. »Češke Slovo« je objavilo naslednjo vest iz Berlina: V tukajšnjih finančnih in gospodarskih krogih so se včerai razširile govorice o devalvaciji nemške marke za celih 80 odst. Te govorice skušajo utemeliitl z izjavami propagandnega ministra Gobbelsa. v katerih je namigoval. da bo Nemčija presenetila ves svet z velikim dejanjem. Gospodarski krogi zn- aka. ustalila na progi reke Kolubare tn I4t- ga ter planine Suvobora, naslanjajoč se * desnim krilom nad Savo, z levim pa na planino Maljen. Ko je pod navalom strašne premoči padla postojanka na Maljenu, Je vojvoda Putnik izdal odredbo, pri kateri je moral v prvi vrsti premagati samega sebe in svoje občutke. Da bi skrajšal fronto, je 6klenil zapustiti prestolnico Beograd. V zapuščeno prestolnico so zvečer 2. decembra prišle z vso opreznostjo prve avstrijske čete. Konec novembra med umikanjem je srbska vojska dobila tako težko pričakovano topovsko mnnicijo iz Francije, ki pa ni bila pripravna za srbske topove. V največji naglici eo jo morali pre-urejevati kar na postojankah in v najbližjem zaledju. Sama usoda je pomagala, da je bilo to nevarno delo izvršeno brez vseh nesreč. Hudo bolni kralj Peter je tedaj kratkomalo zavrnil najodločnejše ugovore svojih zdravnikov v Vranjski banji ter krenil na fronto. V zori 3. dec. je otvorila slavno ko-hibarsko bitko II. armada pod poveljstvom generala Zivojina Mišiča. Lakonično poročilo generala Mišiča se je glasilo: »Davi na vse zgodaj se je pričela ofenziva 11. armade z uspehom. Plena je mnogo, ujetnikov tudi, sovražnik je preplašen. Prosim za potrebno naredbo ostalim armadam.« Povelja so sledila in vrstili so se tudi presenetljivi uspehi na vsej fronti. Že v noči S. decembra so se Avstrijci n mikali na sever Proti Beogradu. Kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander kot vrhovni poveljnik sta bila ves čas med svojimi ■vojaki. Proti večeru 14. decembra so padle zadnje obrambe, ki so jih bili Avstrijci postavili pred Beogradom in srbska artilje-rija je z Banovega brda obsipala z ognjem vse mostove ter naposled razbila tudi pon-tonski most. Umik Avstrijcev so ščitili samo še avstrijski monitorji. V trenntkn, ko so prvi srbski oddelki 15. decembra prihajali v Beograd, jih je na poti prehitel avtomobil, v katerem je bil kralj Peter e svojim adjutantom. Ko so po beograjskih ulicah še bežali avstrijski vojaki, so prebivalci videli svojega kralja, ki Je odšel naravnost v stolno cerkev Nedaleč od cerkve so še pokale avstrijske strojnice. Tako je imela čudovita zmaga čudovit zaključek. Med 12dnevno avstrijsko okupacijo Beograda so vihrale na kraljevem dvoru tri zastave: avstrijska, madžarska in hrvatska, na Terazijah nasproti »Moskve« pa so bila postavljena velika vešala — — Takoj za kraljem Petrom je prispel v Beograd tudi vrhovni poveljnik prestolonaslednik Aleksander. Odpeljal se je v svoj porušeni dvor. Neki Beograjčani so pred glavnim vhodom v dvor položili na zemljo vse tri zastave, ki so jih imeli poprej Avstrijci razobešene na dvoru. Prestolonaslednik pa je spoštljivo dvignil hrvatsko zastavo ter poteptal samo avstrijsko in madžarsko. Najsvetlejši primeri požrtvovanja in fn-naštva v zmagoviti kolubarski bitki od 3. do 15. decembra 1914 so vlili v srca vseh zavednih Jugoslovenov trdno upanje, da se še tako strašno trpljenje mora končati z jugoslovensko zmago in svobodo, kar pe je tudi zgodilo. trjujejo, da je neka vplivna politična skupina, ki se ji je pridružil tudi dr Gobbels. izročila državnemu kancelarju Hitlerju in gospodarskemu ministru Schachtu ultima-tum, naj takoj izvajata vse posledice, ki jih narekuje sedanji položaj nemške valute. Ta skupina je stavila tudi predlog o 80 odstotni devalvaciji nemške marke, ki naj bi dovedla do novega porasta izvoza nemškega blaga. Proračunske dvanajstine v Belgiji Bruselj, 11. decembra A_A. Vlada bo zahtevala od parlamenta, naj sprejme tri proračunske dvanajstine. Nizozemski vojaški oddelek za Posaarje Haag, 11. decembra AA. Nizozemska vlada je pristala na to, da odide oddelek nizozemske vojske v Posaarje za vzdrževanje reda in miru. Iz Rotterdama odpotuje v sredo 200 nizozemskih pomorskih strelcev v Posaarje. Vrftmpnclra nannved Zagrebška vremenska napoved ra danes: Oblačno, mestoma z deževjem. Košava v Po-dimavju slabša. Dunajska vremenska napoved sa sredo: Najbrž le več padavin, sicer pa milo vreme. Odmev v angleškem parlamentu ženevska razsodba je izzvala v Angliji sploSno dovolj stvo in odobravanje Ijondon, 11. decembra. AA. Zunanji minister sir John Simon je na današnji popoldanski seji sporočil poslanski zbornici, da so v Ženevi rešili spor med Madžarsko in Jugoslavijo. Poudarjal je, da je angleška vlada storila vse, kar je bilo v njeni moči, tako da so njeni spravni nasreti obrodili že-ljene sadove. Svet Društva narodov je snoči soglasno sprejel poročilo in resolucijo, ki jo je sestavil angleški pravosodni minister Eden. Zunanji minister Simon je nato pristavil, da je to vprašanje zdaj v dobri meri odvisno od krajevnega položaja med Jugoslavijo in Madžarsko. Angleška vlada iskreno upa, da se bo to razmerje izboljšalo. Ni dvoma, je končal zunanji minister svojo izjavo, da je treba to srečno rešitev vprašanja, ki je še nedavno tega obetalo hude posledice, pripisati predvsem nastopu in učinkovitemu posredovanju Društva narodov. Poslanska zbornica je živahno pozdravila Simonovo izjavo in mu ploskala. Vodja opozicije Lansburrv je čestital zunanjemu ministru in naglasa!, naj bi ženevski sporazum omogočil trajno soglasje med prizadetima državama. London, 11. decembra, i. Ves tisk s aado- vojstvom komentira ženevske sklepe in pripisujeta ta uspeh sveta Društva narodov angleškemu posredovanju. >Daily Telegraph« ugotavlja, da pomeni rezultat zaključne razprave o jugoslovensko - madžarskem sporu naravnost triumf angleške akcije, ki se je pričela e posaaa-ekim vprašanjem in se še ni zaključila x resolucijo sveta Društva narodov. Samo rezultati sedanjih pet dni eo v veliki meri prispevali k ustvaritvi nove mirnejše atmosfere v Evropi. Tudi poslužbeni organ angleškega zunanjega ministrstva »Times« pravi, da mora biti Anglija ponosna na vlogo, ki jo je prevzela v svrho pomiritve evropskega kontinenta. List izraža obžalovanje, da je madžarski delegat pri razpravi o jugoslovenski spomenici načel vprašanje o reviziji mirovnih pogodb, ki nikakor ne odgovarja pacifističnim načelom- »Daily Herald« naglaša, da bi »e bila Evropa znašla na pragu vojne, ?e snoči ne bi bila sprejeta resolucij sveta Društva narodov. Zadovoljstvo v Nemčiji Lojalno priznanje nemškega tiska: obsodbo zaslužila Madžarska je Naii fcraji tn ljudje Za širjenje jngoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti Ljubljana, 11. decembra Ljubljanska Jugosl.-češkoslovaška liga je pravkar izdelala delovni program za tekočo sezono- Program kaže njeno resno in smotrno delo za širjenje in poglobitev jugoslo-vensko-.češkoslovaške vzajemnosti. Iz njega posnemamo: Predvsem je J- Č. liga v Ljubljani ozivo- tvorila tudi letos učne tečaje češkega jezika. Vpisalo se je okroglo 220 učencev ter je Ligi bilo mogoče otvoriti 8 tečajev, in sicer 6 tečajev za začetnike in 2 višja tečaja. Od tega sta namenjena odraslim 2 tečaja, ki se vršita v šoli Sv- Jakoba, in sicer vsako prvo sredo od 18. do 19. ure za začetnike, vsako diugo sredo pa ob isti uri za one, ki so v znanju češkega jezika že napredovali. Nadaljnji tečaji so na učiteljišču, na I-, II-, III. realni gimnaziji in na klasični gimnaziji. Tečaji so vsi brezplačni. S temi tečaji, posebno z visokim številom učencev, je dosegla JČ liga v Ljubljani prvenstvo med »reemi kraji v Jugoslaviji. Nadalje namerava JČ liga v Ljubljani prirediti to leto turnejo Slov. vokalnega kvinteta po raznih mestih v češkoslov. republiki (Praga, Brno, Bratislava, Plzen, Olomuc itd-). JC liga v Ljubljani pričakuje, da bosta pri nas v prihodnjem letu koneertirala mojster Berka in operna pevka Vera Mora. po vsej priliki tudi pevsko društvo »For-ster« iz Budejevic in pevsko društvo »Opus« iz Brna- JČ liga v Ljubljani bo nadalje priredila razna predavanja, po možnosti zvezana s filmom ali predvajanjem diapozitivov, in sicer o sledečih temah: Boji češkoslovaških legij, Moderno češkoslovaško slikarstvo, Anabaza češkoslovaških legij (potopis), Izvoz iz Jugoslavije na Češkoslovaško, 0 češkoslovaško-jugoslovenskih kulturno-narionalnih stikih. O češkoslovaškem bančništvu, 0 vodilnih struiah v češkoslovaški moderni literaturi, Sprehod po češkoslovaških parkih in vrtovih. Moderno češkoslovaško kiparstvo. ^ Vrstni red predavanj je seveda še pridržan. Predavali bodo po vsej priliki sledeči gg: urednik Božidar Borko, doc. dr. Vae-lav Burian. ravnatelj Anton Lap. minister n. r. Ivan Mohorie, dr- Vladimir Murko, dr. Egon Stare, konzul inž- Josip Ševčik in akademiji slikar I- Vavpotič. Nekaterim predavanjem bodo sledili prijateljski večeri e programom. Prvo predavanje bo v četrtek, dne 13. t m. Predaval bo prof- Ivan Vavpotič o modernem češkem slikarstvu Aper?u de 'a Philosophie contemporaine en Yougoslavie«. Tako smo dobili prvi pregled filozofskega dela v naši celotni domovini, pregled, ki obenem pomeni vpogled v idejni svet naših vodilnih mislecev. Tudi v Jugoslaviji opažamo oživljeno zanimanje za modroslovje, kakor se danes kaže po vsej zapadni in srednji Evropi, odkar je kulturni razvoj pravilneje razmejil avtonomna področja duhovnih ved in naravoslovja. O tem pričajo zlasti naše revije, dalje prevodi svetovnih filozofskih del (prim. samo izdaje beograjske založbe j>Kosmos«) m drugi podobni ^filozofiji Jugoslovenov pravi dr. Nedelj- kovič v uvodu, da je bila vedno, morda celo v večji meri nego vsaka druga dejavnost, izraz'njihovih balkanskih tal, njih go-spodarskega in socialnega življenja, ki ga je dušil do današnjih dni podaljšam fevdalizem Bila je izraz njihovega zgodovinskega življenja, ki so ga imperializmi z vzhoda in zapada drobili in ustavljali v razvoju. Zaradi tega se pri nas povsod opaža dvoje nasprotnih stremljenj: z ene strani partikularizem, druge na prizadevanje po kar najširši sintezi. S tega križišča ras, verstev, vzhodne in zapadne civilizacije je poteklo več filozofov, ki so vplivali na razvoj filozofske misli od srednjega veka dalje; delovali so sicer na tujih univerzah in kulturah, toda vsi so prinesli v ta svet osnovne poteze balkanske mentalitete, njena dva značilna znaka: srborito ekskluzivnost in potrebo sinteze. Tudi v današnji filozofiji Jugoslovenov opažamo, pravi dr. Nedeljkovič, z ene strani neizprosno opozicijo ter konflikte struj in osebnih doktrin, z druge pa silovito iskanje pomirljive sinteze. Vendar se obenem že kaže nekaka kristalizacija, kar je posle-dek novih okoliščin, ki so nastale z ustanovitvijo jugoslovenske države. Po avtorjevi sodbi se začenjajo pri nas osebno - doktrinama nasprotja umikati pred »edino stvarno opozicijo, ki obstoji med idealistično in materialistično usmerjenostjo.« V vsaki izmed teh smeri se pa bolj kakor kdaj prej pojavlja staro stremljenje po sintezi, po »sintetični in spravljivi filozofski misli, pa naj bo že socialno determinirana kot idealistična ali materialistična. Po tem uvodu podaja avtor obsežen pregled sodobnega filozofskega mišljenja v Jugoslaviji. Če ga primerjamo s A penijem dr. Krala o filozofiji na Češkoslova- škem (o njem smo nedavno poročali na tem mestu), opažamo, da je dr. Nedeljkovič pregledneje razvrstil gradivo in o posameznih filozofih povedal več nego dr. Kral; kajpak, ker je pri nas filozofska literatura znatno skromnejša, je imel v tem pogledu lažje stališče. Nekaterim posameznostim se bo dalo ugovarjati (prim. opazke zagrebškega univ. prof. dr. Zimmermanna v >Hrv. Reviji«, novembrski zvezek), vendar je treba z druge strani poudariti, da je to prvi poskus,. podati v takem obsegu obrise celotnega filozofskega mišljenja v Jugoslaviji in da so zaradi tega nekatere nepopolnosti ali netočnosti neizogibne. Dr. Nedeljkoviča >Aper?u« je razdeljen v dva dela: prvi obravnava idealistične, drugi pa materialistične smeri. Ne le zanimivo. marveč tudi značilno je, da prevladujejo idealistične smeri. Ne moremo se spuščati v podrobnosti, zato naj za karakteristiko filozofske sodobnosti v naši državi navedemo samo posamezne struje. ki jih dr. Nedeljkovič razločuje v širokem toku obeh smeri: V idealistični filozofiji imamo zastopnike objektivnega idealizma (največje ime je tu dr. Branislav Petronijevič). Dalje zastopnike irracionalističnega aktivizma. ki se je posebno osredotočil okrog Zagreba, kjer ga predvsem predstavlja dr. Albert Bazala; sem takisto sodijo filozofi »nacionalne kulture«, kakor sta n. pr. Vladimir Dvornikovič in dr. Miloš Gjurič: med njimi sta nadalje škof dr. Nikolaj Velimirovič in največja jugoslovenska filozofka dr. Ksenija Atanasijevič. Estetski volontarizem ima svojega glasnika v nedavnem osemde-setletniku dr. Djuru Arnoldu. Posebno skupino tvori analitični realo-idealizem, ki ima svojo šolo v Ljubljani in čigar predstavitelj je profesor filozofije na Aleksandrovi univerzi dr. France Veber. Omenjeni so njegovi učenci: dr. St. Gogala, K. Jug, Lj. Jur-kovič in dr. Alma Sodnikova. Takoj na to je druga ljubljanska filozofska šola: aktivi-stični spiritualizem z dr. K. Ozvaldom, pokojnim Fr. Cibejem in dr. Fr. Dergancem. Nadaljnje idealistične struje so še: logični objektivizem, »slovanski individualizem«, ki ga je skušal teoretično utemeljiti dr. Ivo Pilar, sistematični tradicionalizem, naturalistični humanizem, filozofija znanosti, novo-tomizem (tu so slovenski modroslovci dr. Aleš Ušeničnik, dr. France Lampe, dr. Fr. Kovačič, Janez E. Krek. dr. Jeraj in dr. Andrej Gosar). Med logiki se imenuje Slovenec M. Markič. med psihologi vsekako pogrešamo našega rojaka dr. Rostoharja, profesorja brnske univerze, ki sicer piše sedaj češko in ne deluje med nami, a spada v okvir jugoslovenske filozofije, če sta tam Ivan Žmavc in Ivan Pajk. Med esteti zavzema vodilno mesto Bogdan Popovid, izmed Slovencev se omenja Ivan Bernik, pogrešamo pa tega ali onega literarnega este-ta, kakor je pri nas kritik J. Vidmar, ki je tudi že segel na področje teorij o lepem. Nato se vrste zgodovinarji filozofije, za njimi pa pravni filozofi, med katerimi sta dr. Leonid Pifamic in dr. Boris Furlan. Ali ne bi sodil v pregled jugoslov. filozofije tudi prof. E. Spektorskij, ki deluje med nami in izdaja razprave v našem jeziku, čeprav ni Jugosloven po rodu? Čehi omenjajo med svojimi filozofi Zmavca in Rostoharja, ker delujeta med njimi in pišeta v njihovem jeziku. Ako se že omenjajo avtorji člankov, ki še niso izdali samostojne knjige, bi kazalo navesti tudi dr. Maksa Robi-ča, edinega jugoslovenskega Diltheyanea, kritika Vebrove filozofije. V materialistični smeri razločuje dr. Nedeljkovič dialektični materializem, dalje irracionalistični in psihoanalitični materializem (med psihoanalitiki bi izmed Slovencev lahko prišel v pregled dr. Vladimir Bartol), zastopan je tudi anarhizem, medtem ko ima evolucionistični materializem v svojih vrstah med drugimi Ivana Zmavca, Franca (? pravilno: Ferdinanda) Seidla in že omenjenega Ivana Pajka, ki je pisal večidel nemško in deloval izven slovenskih krajev, ter slednjič Borisa Zarnika. Kajpak, b tem pregledom akademične filozofije ni izčrpano sodobno filozofsko mišljenje v Jugoslaviji, vendar je umljivo, da avtor ni mogel v takem spisu seči preko danega okvira službeno priznane filozofije. Široko področje filozofske misli se razteza tudi pri nas na literaturo: značilnost slovanskega duha, ki jo v največji meri razodeva rusko slovstvo. Prav tu se kažejo filozofske misli v svoji aplikaciji na življenje in gledane skozi temperament stvarjajočih osebnosti. Tako torej ostaja dobršen del filozofskega mišljenja izven pregledov filozofije v ožjem smislu. —o. Vsi vedo, da je velefilm TARZAN IN NJEGOVA DRU2ICA največja senzacija za staro in mlado JOHNNY WEISSM0LLER MAUREN O* SULLIVAN Popolnoma novo. Divne scene. Nc zamudite prilike. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.15 ln 9.15 uri zvečer Rezervirajte vstopnice llomače vesti ♦ Romanje konjiškega sreza na Oplenac. tia sejah občinskih in krajevnih organizacij JNS v srezu Slov. Konjice se je soglasno izrazila želja, da se prihodnjo pomlad priredi romanje prebivalstva iz vsega sreza na Oplenac. Isto željo je soglasno potrdila sreska organizacija JNS na svoji redni seji 25. pr. m. Te seje so se udeležili vsi odborniki sreske organizacije in tudi vsi predsedniki občin. Zaključilo ee je, da se odpelje za prihodnje Binkošti prebivalstvo sreza s posebnim vlakom na grob viteškega kralja pod vodstvom predsednika sreske organizacije JNS župana, člana ban-ekega sveta g. notarja Jereba. Pri tej priliki se bo vršil tudi ogled naše prestolnice, okolice in še drugih zanimivosti v Srbiji. K temu romanju se vabi vse prebivalstvo, konjiškega sreza. Prijave naj društva takoj zbero in jih predajo v pisarni uprave kmetijske družbe v Konjicah do SI. t. m. Zadevna okrožnica je razposlana vsem društvom in korporacijam v srezu. ♦ Predavanja ZKD. Narodna čitalnica v Kamniku priredi pod okriljem ZKD drevi ob 20. v Narodni čitalnici predavanje. Predavanje spremljajo lepe skioptične slike in bo predaval g. prof. i. Kolar. — V zdravilišču na Golniku priredi ZKD predavanje danes ob pol 17. o pokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Predaval bo g. prof. Drago Stepišnik. — Sokolsko društvo v Mostah priredi 14. t. m. ob 20. predavanje v 6voji kino-dvorani o temi: »Od Sušaka do Bojane«. Vsebino predavanja bodo pojasnjevale skioptične slike. Govoril bo predavatelj ZKD gosp. Viktor Pirnat. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma. Vstop prost. URA E M A Vas napravi lepo in mlado. — Izgladi hrapavo kožo. Odstrani liSaje. Priporoča je smučarjem, moškim pred in po britju in za negovani* otrok. — Mala škatla stane 5 Din, velika pa Iti Din. 108J1 ♦ Beograjske gospodinjske pomočnice so v nedeljo imele velik zbor. Govornice so v prostodušnih izvajanjih podale žalostne slike izkoriščanja posameznih deklet »za vse*. Sprejeta je bila obširna resolucija, e katero se gospodinjske pomočnice složno obračajo na pristojna mesta in prosijo, da se jim s pomočjo zakona uredš dolžnosti in pravice. Je že skrajni čas, da se dandanes ob vedno večjem dotoku ljudi s podeželja v mesto posveti gospodinjskim pomočnicam čim večja pozornost. Potrebne so državne gospodinjske šole z internatom in različnimi tečaji, ki bi jih gospodinjske pomočnice lahko obiskovale dvakrat na teden. Poleg bolnišnic in raznih socialnih ustanov naj se osnujejo šole za gospodinjske pomočnice, vzdržujejo pa naj jih banovine in država. Te šole naj bi eno leto obiskovala vsa ona dekleta, ki po končani osnovni šoli zaradi revščine ne morejo v druge šole. Tako bi se dvignilo narodno gospodinjstvo in v mesto bi prihajale res le usposobljene delovne moči. ♦ Novi most med Sremsko in Bosansko Račo je bil v nedeljo na najsvečanejši način izročen prometu. Otvoril ga je minister javnih zgradb g. dr. Stjepan Srkulj. V ministrovem spremstvu je bil ban Mat-kovič in številni krajevni predstavniki, prišlo pa je tudi dosti občinstva iz prostrane okolice. Most je bil ves okrašen in krstili so ga na ime kraljice Marije. Skupno z novo državno cesto od Bosuta do Sremske Rače je most veljal nekaj nad 45 milijonov Din. ♦ Potres v Bosni. V Banjaluki in v krajih vrbaske doline se predvčerajšnjim čutili močan potresni sunek, ki je trajal dve sekundi. To je bil četrti potresni sunek, ki so jih tekom dveh mesecev čutili v tamkajšnji pokrajini. ♦ še ena ponesrečena jadrnica. Kakor smo beležili, se je potopila blizu Zlarina pred gibenikom jadrnica »Sv. Roko«. Razbil jo je parnik »Zagreb«. Od posadke so rešili kapitana Tvana Koramana in mornarja Jakoba Reliča, dočim je solastnik Ante Karaman utonil. — Pri vhodu v rab-sko pristanišče se je pa potopila jadrnica »Jela G.« s 25 vagoni opeke. Posadka se je rešila. ♦ Povožena Slovenka. Pri Zagrebu je lokomotiva samoborskega vlaka pregazila služkinjo Zofijo Zajčevo, ki je obležala mrtva. Ponesrečenka je bila doma iz Slovenske Bistrice in stara 35 let. ♦ V megli zavozil v reko in utonil. V banjaluški kotlini je v zadnjih dneh zavladala prava londonska megla, ki leži ves dan. Znatno je oviran promet in se dogajajo nesreče. Tako je 601etni voznik Mihaj-lo Mijek 8 konjsko vprego zavozil v megli v reko Vrbas in utonil. Trupla še niso našli. ♦ V krčmi je »zaspal«. V Zagrebu je v neki gostilni umrl za srčno kapjo stari berač Ivan Ziegler, rojen leta 1863. v Novi vasi pri Ptuju Ker je bil truden, se je vsedel za mizo in mirno obsedel, šele pozneje so opazili, da je mrtev. Pri njem so našli 37 dinarjev. ♦ Smrt stotridesetletne starke. V bosanskem selu Polomu je umrla najstarejša žena drinske banovine Alka Omerovičeva v visoki starosti 130 let. šla je k vodnjaku po vodo, kjer jo je zadela kap. ♦ Ustreljen predsednik občine. V Lopl-žah je občinski tajnik Dobroslav Miloše-vič ustrelil predsednika občine Radišo Loviča, nato pa se je vrgel v reko in utonil. Sovraštvo med obema je Izviralo še izza občinskih volitev. ♦ Umor zaradi ljubosumnosti. V Indjijl je trgovec Josip Pili z mesarskim nožem zaklal vinogradnika Konrada Petta. Konrad je večkrat zalezoval Pillovo ženo. Ko je ona to povedala možu, je skočil po nož in zabodel Petta tako divje, da je v nekaj minutah izkrvavel. ♦ »Planinski Vestnik« je izpopolnil letošnji letnik s svojo zadnjo številko, ki je za ljubitelja planin v zimskem času posebno očarljiva. Dr. H. Turna konča svojo zanimivo razpravo o Beneški Sloveniji, či-tatelji bodo gotovo s pridom uporabljali zemljevid, ki je bil priložen 10. številki. Ludvik Zorzut opisuje razgled s Pohorskega razglednega stolpa. Dr. G. G. popisuje prvenstveno turo v najvzhodnejši smeri Triglavske stene. V »našem kotičku« kramlja prof. Janko Mlakar o pozabljeni čutari. Obzor in društvene vesti prinašajo mnogo zanimivega, med drugim tudi poročilo o kongresu Zveze planinskih društev v Skoplju ter o kongresu Mednarodne Unije Turističnih Udruženj v Pontresini, kjer je bila Jugoslavija letos prvič zastopana po svojem delegatu g. dr. Tumi. Umetnostno prilogo: Gore so bele... tvori osem strani krasnih zimskih slik naših najboljših fotoamaterjev ter zimskemu razpoloženju primeren članek Lipovška Marjana. Priloženo je tudi kazalo letošnjega letnika. Originalno platneno vezavo preskrbi SPD v Ljubljani. Od letošnjega letnika so še na razpolago vse številke. Planinci in ljubitelji planin, k? še niso naročeni na krasno planinsko revijo, naj to nemudno storijo, ker je sicer nevarnost, da bodo nekatere številke razprodane ter ne bo nikjer mosroče dobiti popolnega letnika. Celoletna naročnina stane le 40 Din. Naroča se v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. palača »Viktorija«, vhod iz pasaže. ♦ Naš mesečnik za foto In kino, ki ga z vso požrtvovalnostjo izdaja g. Beno Gre-gorič, je pravkar zaključil tretje leto svoje starosti. Decembrska številka je zatorej zaradi izčrpnega kazala obširnejša od drugih, 6icer pa tudi po vsebini še posebno pestra in okrašena s štirimi spet sijajno izbranimi motivi v bakrotisku. V uvodnem članku razpravlja Otokar Hrazdira o naši fotografiji, ozirajoč se na letošnji veliki fotografski razstavi, na mednarodno v Ljubljani in na jugoslovensko v Zagrebu. Sledi konec Heynejevega zelo poučnega članka o nočnih momentnih posnetkih, potem pa se pod običajnim zaglavjem vrsti priljubljeni drobiž: pouk fotoamaterjem za december, to in ono iz amaterske prak6e, kritika amaterskih slik, novosti s trga, nove knjige. Brskanje po kazalu zgovorno prepriča čitalea, koliko dobrega in lepega gradiva se je nagromadilo samo v letošnjem letniku »Fotoamaterja«, a koliko celo že v treh letih. Vsekakor je treba želeti, da nam ta ljubka revija ostane še nadalje. Dolžnost vseh, ki se ukvarjajo s fotografiranjem, pa je seveda, da revijo podpro s plačevanjem naročnine ali tudi s sotrudništvom. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar> vah in plisira tovarna JOS. REICH. • Ciril Metodove razglednic« m dobe v trafikah, trgovinah in družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Kupujte domače blago! Kdor hoče »vež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz-Josefove« grenčiee. Iz Lfisbljane u— Sprejem pri banu odpade. Gospod ban dr. Marušič v četr*ek 13. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. u— šestdesetletnica ge. Karoline Ko-stanjevčeve. V ožjem rodbinskem krogu praznuje danes ga. Karolina Kostanjevče-va šestdesetletnico. Rodila se je na Colu pri Vipavi, šolo je obiskovala od 1881. do 1885. v Idriji, kjer je bil ravnatelj gosp. Inglič. Leta 1890. se je poročila z Josipom Kostanjevcem, učiteljem in pisateljem, ki je na letošnjo binkoštno nedeljo v Mariboru v 71. letu starosti preminil. Slavljen-ka je rodila 6 otrok, od katerih sta dva že umrla. Pred tremi leti je gospo zadela kap ter ji je ohromela vsa desna polovica telesa. Stoično prenaša svoje gorje v mirnem zavodu sv. Jožefa na Vidovdanskl cesti, kamor ee je zaradi moževe smrti preselila. Prav pogosto obuja spomine na ponosni Nanos in lepo vipavsko dolino, kamor žal ne more, zato pa bi rada vsaj še doživela, da bi bili ti lepi kraji učakali lepšo zarjo. Tudi na Maribor vežejo jubi-lantko lepi spomini. Saj ji je po prevratu ravno Maribor nudil drugo ožjo domovino. Tam bo tudi njeno zadnje bivalršče. želimo ge. jubilantki še mnoga leta. u— Ljudska univerza. Danes predavata v tečaju Naša država g. prof. Zalaznik: Naše gore in g. dr. Koprivnik: Začetki osvobojenja. r Danes kot dopolnilo LONDONSKE POROČNE SVEČANOSTI princese Marine z vojvodo Kentskim ELITNI KINO MATICA u— Akademiki! Danes ob pol 17. bo v zbornici narodno-obrambni dan. Akademska mladina ne sme zaostati za ostalim narodom širom vse kraljevine, ko bo te dni prirejal spominske narodno obrambne dneve. Pripravljajo se veličastne manifestacije po vsej državi, ki bodo vzpodbudile ljudstvo k narodni obrambi. V 6mislu kraljeve oporoke »Čuvajte Jugoslavijo« bomo tudi mi danes na univerzi manifestirali za veliko in močno Jugoslavijo. Zbirališče Jadranovega članstva je ob 15. v društvenem lokalu, prav tako za Edinstvo v svojem lokalu ob isti uri. Udeležba je častna dolžnost! Samo Se danes vesela komedija Moja žena pustolovka V glavni vlogi KATICA NAGV, Fritz Grunbaum ZVOČNI' KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9*4. Glavna točka sporeda komornega koncerta klavirskega tria v petek 14. t. m. ob 20. v Filharmoniftni dvorani bo znameniti Ravelov trio, kompozicija, ki stavlja na izvajalca izredno velike in težke zahteve. Vsi glasovi, zlasti pa klavirski part so pisani popolnoma virtuozno. Delo nudi izredno mnogo ritmičnih in zvočnih efektov in se v obliki naslanja na klasiko, v kolikor je pač to mogoče pri francoskem impresionistu. Skladatelj Ravel, mojster v formi je iz vsakega posameznega instrumenta izvabil vse In ustvaril tako delo, ki je v svojem načinu edinstveno. Mladi naši umetniki Rupel, Leskovic in Lipovšek so študiju tega dela posvetili mnogo časa in prepričani smo, da bomo slišali delo v ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 TOM MTX v velesenzaciji MINUTA PRED 12 URO Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene najnižje: Din 4.50 m 6.50 taki izvedbi, kakor se pač ne čuje vsak dan in da bo im#lo izredno velik uspeh. Poleg Ravela se izvajata še trio Cajkov-skega in trio Turina. Vstopnice po 15, 12, in 10 Din, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na ta večer V6e prijatelje komorne glasbe. u— Kongres Zveze bivših »alezijanskih gojencev in oratorijancev na Rakovniku. Prejeli smo: V nedeljo so se na idiličnem Rakovniku zbrali številni možje in fantje, ki so v mladosti bodisi kot notranji, bodisi kot zunanji gojenci blO zaupani skrbi tn od ljubezni do mladostnikov prežeti vzgoji salezijancev rakovniškega in drugih zavodov. Brez ozira na njihovo različno politično mišljenje, še manj na različen socialni položaj, ki ga posamezniki zavzemajo, 6o vsi prihiteli radi na Rakovnik, da se tukaj spet snidejo z bivšimi predstojniki in mladostnimi tovariši. Zal so pa mnogi izostali, ker niso pravočasno prejeli vabil, pa so tudi pozive v časopisju prezrli. Te vabi zveza, da se pismeno ali ustno prijavijo g. mag. Murmajerju, ali pa ravnatelju Rakovnika g. dr. Volčiču. V teku kongresa je bilo iznešenih mnogo lepih misli, zlasti v potrebi zbližanja med vsemi onimi, ki so nekoč vživali vzgojo salezijancev. Kongres je zaključil intimen slavnostni obed, na katerega je povabil zbrane g. dr. Volčič in pri katerm so gostje dali izraza svojemu spoštovanju in ljubezni do mladega kralja s sprejetjem vdanostne brzojavke vzvišenemu kraljevskemu domu. Naposled so se vsi 6likali. (Slike se dobe pri g. šmueu, šelenburgova ulica). u— Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva bo priredila danes ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje o konsumu sadja v našem mestu. Za to predavanje se ji je posrečilo pridobiti gospoda I. Zupana, ravnatelja dohodarstvenega urada, ki nam bo nudil med drugim tudi zanimive statistične podatke o tem, koliko in kaj Ljubljančani kon«umirajo. Vstop za člane in nečlane prost. u— Javni sestanek s predavanjem priredi Splošno žensko društvo danes ob 17. v društveni sobi Rimska cesta 9 Predava ga. prof. Olga Grahorjeva, ki bo podala pregled srbske zerodovine od začetka do bitke na Kosovem. Predavanje je vsakomur dostopno, prijateljice društva dobrodošle. u_ Zdrnženje trgovcev v Ljubljani sporoča članstvu, da stopi v veljavo aova naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov v četrtek dne 13. t. m. Po čl. 1. smejo biti odprte trgovinske obratovalnice v okolišu uprave policije poleti od 7.30 do 12.30 in od 15 do 19 ure; pozimi od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Ker se v Ljubljani odpirajo trgovine običajno ob 8. uri zjutraj, apelira uprava združenja na članstvo, da tudi v bodoče odpira svoje obratovalnice ob 8. uri. V ostalem pa se mora članstvo držati obstoječih določil. 17. december se letos ne bo proslavil, zato bodo ta dan trgovine odprte Uprava. u— »Valček ljubezni«, je naslov filmu, ki ga bo predvajala ZKD v petek. Ta film je povsod vzbudil mnogo zanimanja ln lahko ga prištevamo med najzabavnejse filme, kar jih je ustvarila Lilian Harvey v družbi z Willyjem Fritschem. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Jutri 13. t. m. ob 20. sestanek in vaja vsega zbora. Vabljeni vsi dosedanji člani zbora. Zadržani naj se pismeno izjavijo, da bodo sodelovali pri izvedbi nadaljnjega programa. Turnejski zbor naj vrne ves notni material. — Odbor. u— JNAK »Edinstvo« poziva vse svoje člane in članice, da pridejo 12. t. m. ob 15. v klubov lokal. Udeležba je za vse strogo obvezna! čuvaimo Jbgoslavijo! u— Nov grob. V zavetišču sv. Jožefa Je umrla gospa Agata Tomšičeva, soproga žel. zvaničnika v pokoju. Zapušča poleg soproga dva sina in hčerko. Pogreb bo jutri ob pol 15. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— V društvu »Soči« bo v soboto 15. t. m. v salonu »pri Levu« ob pol 9. zvečer zelo zanimivo predavanje g. ravnatelja Karla Mahkote o doživljajih, vtisih in uspehih turneje Glasbene Matice po Bolgariji. Predavanje bo po kratki zgodovini o Bolgariji spremljano s skoro 100 skiop-tičnimi slikami iz najlepših krajev in mest Bolgarske, tako bomo n. pr. videli med drugimi glavno mesto Sofijo, Plovdiv, Staro Zagoro, Trnovo, Varno ob črnem morju, Ruse na Dnnavu Itd. Ne zamudite lepe prilike in pridite pravočasno, ker se obeta za ta večer še večja udeležba kakor običajno. Vstop vsakomur svoboden. Vsi dobrodošli. Vabi prireditveni odsek. u— JASO. Danes seja ob 18. na tehniki. Udeležba obvezna za vse odbornike in poverjenike. Posebej vabljeni: Iskra, Roth, Dečman in Heim. u— Stanovanjskim najemnikom se rro-čajo te dni vprašalne pole zaradi statistike stanovanj in najemnin, ki se plačujejo v Ljubljani. Statistika je neobhodno potrebna. Najemniki se naprošajo, da v lastnem Interesu točno izpolnijo te vprašalne pole ter jih podpisane nemudno vrnejo na naslov, ki je označen na drugi strani. u— Smučanje v mestnih nasadih in gozdih prepovedano. Smučarji s svojo brezobzirno vožnjo po potih in preko nasadov mladega drevja resno ogražajo šetalee in mlade rastlinice. Zaradi tega je mestno poglavarstvo odredilo za Cekinovim gradom pod brezami prostor, kjer edino se smejo smučarji in sankači dričati. Drugod, pa naj si bo v nasadih ali v gozdu, je smučanje povsod strogo prepovedano. Svetujemo smučarjem, da se razen na dovoljenem travniku ne smučajo na nasadih v lastnem interesu. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« g renči ca delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Celja e— Peter Westen t. V Mediasu v Rumu-niji je umrl v nedeljo v 60. letu starosti tamošnji industrijec g. Peter Westen, brat veleindustrijcev gg. Avgusta in Adolf a Westna v Celju. e— Občinska organizacija JNS ra mesto Oelje. Danes ob 20. bo v Celjckem domu redni prosti sestanek članstva. Vabljeni so vsi člani. e— Občinski odbor w» Orfjr okoftoo bo imel sejo v petek ob 18. e— Razstava ljubljanskih rtkovnth umetnikov v unionski mali dvorani bo trajala do konca tega tedna. Poset je do »daj za Celje uprav rekorden. Naj nihče ne zamudi, da si ogleda to lepo kolekcijo umetnin naših priznanih mojstrov. Cpoletite ta$&tavo ljubljanskih likovnih umetnikov v Unionski dvorani v Celju! ©— Znaten porast brezposelnosti. Pri ekspozituri borze dela se Je od 1. do 10. t m. na novo prijavilo 129 brezposelnih. Dne 10. t. m. je bilo v evidenci 447 brezposelnih nasproti 333 dne 30. novembra. e— Kino Union. Danes ob 16 30 ln 20J30 zvočna filma >Oti in njegov prijatelj* ln »Sumljivi kavalirji«. Iz Maribora a— Predsednik mariborske mestne ob®~ ne dr. Lipold se je včeraj vrnil ia K_ragn- jevca, kjer se je udeležil kongresa zveze mest, ter zopet prevzel predse dstvene posle. a— Redni letni občni »bor ferakega društva v Mariborn bo r sredo 12. L m. ob 20. uri v prostorih ljudske univerze. Ob tej priliki bo predavala gospa prof. Milka Schaup-Ostrovška o miru. Vabljene vse članice. f 4 trn up a— Tndi v Maribor! V kratkem poselijo Ljubljano pevci sofijskega pevskega družtva »Gusle«. Mariborska javnost želi, da se organizacija bratskega poseta izvrši tako, da bodo bolgarski pevci lahko tudi Maribora nastopili a— Mariborski ženski svet Je r ponedeljek zvečer do zadnjega kotička napolni] dvorano Ljudske univerze, da prisostvuje izredno zanimivemu predavanju primarija prof. dr. Zalokarja iz Ljubljane o problemu ženskih poklicnih bolezni. Po pozdravnem nagovoru predsednika inž. Kukovca je predavatelj v enournih Izvajanjih opozarjal na težke posledice, ki nastopajo za materinski poklic, ako se ne n-poštevtjo nasveti sodobnega zdravstva. Tudi je omenjal vnetljive kataralne bolezni, ki se pojavljajo kot posledica dotika z nikotinom in drugimi škodljivimi snovmi v maternici in drugih občutljivih ženskih organfh. žena naj dela in tudi šport naj goji, toda delo kakor tudi šport naj se vrši v primerni meri. Slejkoprej pa ostane ideal harmonizacija ženskih telesnih odlik k večnolepi ženskosti. Navzoče poslušalke so spremljale nazorna hi poučna predava-teljeva izvajanja z živahnim zanimanjem ter so izrazile željo, da M <*e takšna koristna predavanja nadaljevala. a— Kdo »odelnje? Pri Stolsovi opereti »Izgubljeni valček«, ki se uprizori Se pred Božičem, sodelujejo Udovičeva. Barbičeva. Zakrajškova, Severjeva, Dragutinovičev«, Starčeva. Sancin, Skrbinšek, Stiipica, P- Ko-vič, Furijan, Kosič, Gorinšek. Grom, Hasr»-stovič, Na k rs t, Blaž m Verd oni k. a— Tudi Mariborska mestna godba se hoče oddolžiti spominu nepozabnega ters-lja-mučenika z orkestralnim žalnim koncertom dne 11. januarja, pri katerem bo sodeloval virtuoz klarinetist prof. Zamola iz Zagreba. a— Borza dela bo preselila še ts mesec k dosedanjih prostorov na Rotovškem trgu v novi Delavski dom v Gregorčičevi ulici. Uradi Borze dela pridejo v pritličje, v prvem nadstropju ee bodo nastanile delavke. v druSmrt in preobrazbo«, Čajkovskega Peto simfonijo in jih podal v taki obliki, da se nam je zdelo, kakor da so ta sicer znana dela čisto nova. Pod taktirko tako briljant-nega dirigenta je tudi naš orkester imenitno igral. Ob koncu je navdušenje občinstva prešlo v pravo frenezijo. — »Zagrebški kvartet« je na prireditvi društva »Omanut« izvajal sodobne komorne skladbe Altnana. Rothmullerja, Brandmanna in Achrona. — Hrvatsko obrtniško pevsko društvo »Jug« ni imelo letos tako srečnega nastopa, kakor prejšnje leto. ker so občutljive razlike v in-tonaciji odtehtale ves veliki trud. ki je bil sicer zastavljen za ta koncert. Koncert bi bil vreden močnejšega vnanjega učinka. — Novo pevsko društvo »Zagrebška polifonija« je priredilo v cerkvi sv. Katarine koncert z deli mojstrov klasične polifonije. Izmed napovedanih premier omenjamo: V drami »Nadino veliko tajno« Zlate Kola-rid - Kišur in »Izmedju danas i sutra« Bo-žene Begovič. V operi: »Cetiri grubiiana« (Wolf - Ferrari) in »Ivica i Marica« (Hum-perdinck). Žiga Hirschler. Nova številka »Življenja in sveta« prinaša med drugim članke »Sonce čuva svoje skrivnosti«, »Smisel in dostojanstvo dela«, »Slučaj v živem svetu«, »Reševalni tank za podmornici«, »Fiziologija hladnih dni«, »Spanec in uspavila«, »Skrivnost imenitne učenjakinje«, »Eno stoletje zaščite živali«. Pod zaglavjem »Naš jezik« opozarja Prof. Vilko Nova k. da je pridevniška oblika za Bogojino bogajanski, ne bogojinski, kakor je že marsikdo pisal. Dr. Anton D e b e 1 j a k nadaljuje svoj potopis »Skozi Beograd v Peče, poroča o novi pesniški zbirki madagarskega pesnika J. J. Rabearivela in podaja v okviru življenjepisa našega rojaka Rudolfa Friderika Knapiča, profesorja univerze v Lizboni, zgodovino portugalsko-slovenskih stikov. (Pri tem je diskretno zamolčal, da so ti stiki najživahnejši pri por-tugalki, ki je močno razširila med nami portugalsko ime). V rubrikah »Tehnični obzornik«, »Človek in dom«, »Radio« in dr. najde čitatelj precej zabavnega in poučnega drobiža, kakor si bo z zanimanjem ogledaval številne slike. Posamezna številka »Življenja in sveta« stane samo 2 Din. Češka knjiga o kralja Aleksandru. Praško založništvo »Vesmir« je izdalo knjižico »Viteški kralj Aleksander Uedinitelj«. ki jo je v češčino prevel znani literarni zgodovinar dr. Dragutin Prohaska. Naš praški poslanik dr. Prvislav Grisogono je v poseo-nem dodatku opisal poslednja dejanja in smrt kralja Aleksandra Uvod je iz peresa prorektorja Karlove univerze dr. K. Domina. Uspeh ge. Zinke Knnfeve v Pragi. Pri našem gledališkem občinstvu priljubljena operna pevka ga. Zinka KunČeva je pred dnevi nastopila z lepim uspehom kot Elsa v Wagnerjevem »Lohengrinu«, ki ga je dajalo Narodno gledališče v Pragi. Praški dnevniki so priobčili o naši umetnici prav pohvalne kritike. — Prav tako je imela lep uspeh v Pragi beograjska pevka Nuri Hadži-čeva, ki je nastopila nekaj dni prej. Petdesetletnica Narodnega gledališča v Brnu. Minule dni se je češkoslovaški tisk spominjal petdesetletnice Narodnega gledališča v Brnu. Zgodovina tega teatra je v znatni meri zgodovina razvoja češkega živ-lja v naglo rastoči in ponemčeni prestolnici Moravske. Po osvobojenju je Narodno gledališče v Brnu zavzelo v gledališkem življenju Češkoslovaške enako ugledno mesto, kakor ga zavzema v celotnem kulturnem življenju Češkoslovaške samo Brno kot drugo največje mesto v republiki. Jubilej Narodnega gledališča v Brnu je tem bolj vreden naše omembe, ker to gledališče danes prednjači v upoštevanju jugoslovenskega glasbenega in dramatskega repertoarja. Medtem ko so praška gledališča usmerjena večidel v zapadno Evropo, prihaja v gledališki politiki Brna do izraza razumno poj-movana slovanska misel. V Brnu so uprizorili v zadnjih letih dela Krleže, Cankarja, Nušiča. Konjoviča. Gotovca in drugih naših avtorjev Sedanji šef brnske opere je bivši zagrebški operni ravnatelj in dirigent Milan Sachs, prvi dirigent je dolgoletni zaslužni sodelavec ljubljanskega gledališča Antonin Balatka. a v zboru režiserjev je tudi dr. Branko Gavella. oziroma dovoljenje za prodajo božičnih drevesc se bodo izdajala edinole na podlagi predpisanih izkaznic glede Izvora pri mestnem tržnem nadzorstvu proti predpisani taksi. a_ Izplačilo razlike. V tukajšnjih delavnicah drž. železnic se je te dni izvršilo izplačilo še preostalih 25% mezdne razlike, ki sega v leto 1923-24. a- 131etna dekliea in ocetna kislina. V nezavesti so našli na Pobrežju Anico F., J31etno deklico. Mariborski reševalci so ugotovili zastrapljenje z ocetno kislino ter so deklico prepeljali v bolnišnico. a_ Nor vodovod. Pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu so bili že dve leti sem brez vodovoda, ker ee je prejšnji, ki se je zgradil 1. 1908. pokvaril. Za zadevo se je zavzel letos načelnik sreza Maribor levi breg, dr. Sene-kovič, ki je izposloval pri banski upravi primeren kredit, da so ee dela pri vodovodni napeljavi lahko pričela. Pri Sv. Duhu so ljudje zelo hvaležni in veseli ter marljivo pomagajo s kulukom. a_ Uime in toča. Nekateri kraji v področju sreskega načelstva Maribor levi breg so letos utrpeli veliko škodo po raznih vremenskih nesrečah, zlasti po toči- Kraji, kjer je škoda največja, dobijo še pred božičnimi prazniki preko sreskega načelstva primerno podporo. a— Jurčki na podstrešju. V zjvezi z ukradenimi tremi tisočaki iz Mihelačevega stanovanja v Mlinski ulici je policija aretirala v isti hiši stanujočo tekstilno delavko, ki je neki svoji sojetnici pri Grafu zaupala skrivnost, kje so omenjeni trije jurčki, in jo naprosila, naj o tem obvesti njenega »fantac. Do jurčkov pa ni prišel »fant«, ampak policija, ki je za zaupano skrivnost izvedela. Zaprta Micka še vedno taji vsako krivdo. a— Prebita lobanja. V Vrholah je prišlo med učenci po šoli do tepeža. Pri tem je neki učenec pognal 91etnemu delavčevemu sinu Janezu Brdniku s takšno silo kamen v elavo, da mu je prebil lobanjo- Brdnika so nemudno prepeljali v bolnišnico. a— Pri priči mrtev. V bližini betnav-skega ribnika je tovorni avto, ki je vozil v smeri proti Slovenski Bistrici, zadel ob vprego konja, vpreženega v voz posestnika Jerneja Baumana iz Pangercev pri Cirkov-rih, nato konja zagrabil, ga zasukal s takšno silo, da je konj pri priči obležal in poginil. Konj je bil izredno lepe pasme ter je bil pri svoječasnem pregledu ocenjen na 15.000 Din. a— Pijača razgreva kri. V neki studenški roetilni je prišlo med fanti do spopada-Brezposelni mesarski pomočnik Martin Fila, star 22 let, se je hotel izogniti vsakemu vmešavanju ter je po plačanem zapitku zapustil gostilno. Zunaj so ga trije od pijače razgreti fantje napadli ter ga pričeli obdelovati z noži. Mariborski reševalci so nezavestnega in nevarno poškodovanega Filo prepeljali v bolnišnico- a_ Prodajalci »Jutra« za prodajo nedeljske številke v Pobrežju. Studencih. Teznem in Radvanju se iščejo- Dober zaslužek! Prijaviti se je upravi v Gosposki ulici 11. Iz Ptuja j— Malo več pietete do mrtvih. Prejeli smo že več pritožb od posetnikov pokopališča« da razni obiskovalci pokopališča vodijo kljub prepovedi s seboj pse, ki jih pustijo prosto tekati po grobiščih ter razkopavati in uničevati nasade. Je pa tudi neestetično, da bi psi ovohavali grobove in jih ponesnažili. Občinstvo se zatorej ponovno opozarja na odredbe, ker se bo v bodoče vsak prestopek najstrožje kaznoval. Istotako naj se opusti grda navada jemati pse s seboj v kavarne, gostilne in druge javne lokale. j— Proračun sreskega cestnega odbora ▼ Ptuju za leto 1935-36 Je razgrnjen v uradnih prostorih cestnega odbora. Izkazuje potrebščin 2,598.725 Din, pokritja pa samo 2,174.492 Din, dočim se bo primanjkljaj 424.233 Din kril iz sreskih cestnih doklad, katerih višina se bo določila na plenarni seji 15. t. m. S o k © 1 Ljubljanski Sokol prosi ono članstvo, ki doslej še ni poravnalo članarino, da jo poravna najkasneje do 25. t. m., ker bi bila v nasprotnem primeru uprava v smislu pravil primorana črtati vsakogar, ki se temu pozivu ne bi odzval. — Opozarjamo istočasno, da bo prisega za zamudnike jutri ob 20. v mali društveni dvorani v Narod-dnein domu. Po odredbi Saveza, je prisega za vsakega brezpogojno obvezna; tiskano besedilo prisege, naj vsakdo dvigne v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami ali na večer ustmene prisege. Sokol I. Ljubljana - Tabor poziva svoje članstvo, da spremi njegovega dolgoletnega i n neumornega člana brata Antona Grego r c a po možnosti v krojih, ostalo članstvo pa v civilu z znakom. Pogreb blagopokojnega bo danes ob pol 15. izpred hiše žalosti, Ilirska ulica 19. Sokolsko društvo Ljubljana II. obvešča vse ono članstvo, ki ni 1. decembra položilo zaobljube Nj. Vel. kralju Petru IL, da naj to stori v sredo 12. ali v petek 14. t. m. ob Vi 19. uri v telovadnici I. državne gimnazije v Vegovi ulici. Ono članstvo, ki te zaobljube ne bo položilo, bomo po odredbi Saveza SKJ primorani črtati. Zdravo-Uprava. Vsem društvom in četam! Ker so se pričele v sokolskih društvih in četah po globoki žalosti za Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem zopet prosvetne prireditve resnejšega značaja t. j. dramske predstave, koncerti itd. smo prejeli od Sa-veznega prosvetnega odbora dopis, v katerem sporoča, da se združenje glasbenih avtorjev »UJMA« pritožuje, da sokolska društva in čete ne stavijo na svoj program ime avtorja, marveč samo naslov dela. Ker je tako postopanje v nasprotju z zakonom o avtorskem pravu, pozivamo, vsa društva in čete, da morajo na vabilih ozir. sporedih vedno navesti ime avtorja, komponista. pesnika, pisatelja, sestavljale.*. Prosimo zato vsa društva in čete, da se točno ravnajo po teh navodilih, ker bodo morala v nasprotnem slučaju odgovarjati po zakonu o avtorskem pravu. Zupni prosvetni odbor. Sokolska lupa Ljubljana — prosvetni odbor poziva vse brate in sestre iz Ljubljane in okolice, da osebno ali pismeno javijo župnemu prosvetnemu odboru v Ljubljani. Tabor, ako posedujejo radio-apa-rat Tisti bratje in sestre, ki bodo svoj aparat javili pismeno, naj odgovorijo na sledeča vprašanja. 1. ime in priimek lastnika aparata, 2. ali ima lastnik aparat ali detek- tor, 3. ali je aparat priključen na električno omrežje ali na akumulator, 4. kako močan je aparat, 5. katera od domačih oddajnih postaj je najbližja, 6. katera domačih oddajnih postaj se najbolje sliši v do-tičnem mestu. Ker je zadeva nujna prosimo, da vsi bratje in sestre čim prej odgovorijo na gornja vprašanja. Osebno se lahko javijo lastniki aparatov vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. v župni pisarni na Taboru, vhod s severne strani od vojašnice vojvode Mišiča. Zdravo! Načelništvo sokolske iupe Ljubljana sklicuje v četrtek dne 13. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v odborovi sobi Ljubljanskega Sokola (Narodni dom) sestanek vseh onih bratov, ki so se prijavili ▼ nameravani jezdni tečaj. Udeležba vseh je nujno potrebna. Kdor bi izostal in se ne opravičil se ga bo smatralo, da je svoj priglas v tečaj preklical. Zdravo! Sokolsko društvo Jesenice poziva vse one člane in članice, ki se niso mogli udeležiti proslave 1. decembra, naj se zaradi naknadne prisege Nj. Vel. kralju Petru II. zglase v odborovi sobi ▼ Sokolskem domu dne 12., 13., 14. ali 15. t. m. točno ob 20. uri. Obleka civilna s sokolskim znakom. Kdor se tudi naknadne zaprisege ne bi mogel udeležiti, naj to pismeno javi in utemelji. Gospodarstvo Organizacija denarnega in kreditenga tržišča v Jugoslaviji V okviru predavanj Ljudske univerze je v ponedeljek zvečer predaval v dvorani Delavske zbornice bivši minister g. Ivan Mohorič o organizaciji denarnega in kreditnega tržišča v Jugoslaviji. Za predavanje je bilo veliko zanimanje in so poslušalci napolnili vso dvorano. Predavatelj je v uvodu pokazal različnost razvoja kreditnega organizma v posameznih delih naše države s posebnim ozirom na dravsko banovino, kjer je razvita mala štednja pri številnih kreditnih zadrugah in komunalnih hranilnicah, dočim v južnih predelih naše države prevladujejo male provincialne banke, ki so v večji meri navezane na lastna sredstva. Tako imajo banke v bivši Srbiji celo manj hranilnih vlog nego lastnih sredstev, na Hrvatskem znaša to razmerje 1 : 5, v dravski banovini pa 1 : 10. Nato je predavatelj opisal, kako je prišlo do navala vlagateljev na denarne zavode v jeseni 1. 1931., ko se je nervoznost vlagateljev prenesla iz inozemstva tudi v našo državo. Dejstvo, da so naši denarni zavodi od 1. 1931., ko smo imeli 14 milijard hranilnih vlog, izplačali 4 in pol milijarde Din kapitala in še približno poldrugo milijardo dinarjev obresti, torej skupaj 6 milijard, nam priča, da so bili denarni zavodi pred navalom vlagateljev zelo likvidni. Jasno pa je, da s 4 do 5 milijardami krožečih novča-nic ni bilo mogoče izplačati 14 milijard hranilnih vlog, če denar, ki so ga vlagatelji dvignili, ni prišel znova v promet. Situacija bi se dala takrat rešiti, če bi dala Narodna banka primerna sredstva na razpolago, kar pa je dala, je bilo premalo in prepozno. Nato je predavatelj orisal problem kmečkih dolgov, ki je postal aktualen, ko so tako občutno padle cene kmečkim pridelkom in ko zadolženi kmet ni več zmogel niti obresti. Tudi v pogledu višine obrestne mere so obstojale pri nas ogromne razlike, saj se je leta 1931. smatralo, da obrestna mera 28 odst. za kmečki kredit v južnih pokrajinah ni niti pretirana, ko so tam privatniki zahtevali neprimerno višje obresti. Različnost glede načina kreditnega organizma, glede vzrokov zadolžitve kmeta in načina njegove zadolžitve so bile pri ukrepih za zaščito zadolženih kmetov premalo upoštevane. Problem je tudi v tem. da kmetje niso samo dolžniki denarnih zavodov, temveč v znatni meri tudi vlagatelji. Težkoče pri reševanju problema kmečkih dolgov so se poostrile zlasti tedaj, ko je pričela propaganda, da bi se kmečki dolgovi sploh črtali. Sedanja uredba o zaščiti kmetov je napravila temu slepomišenju konec, ker je absolutno priznala obstoj vseh obveznosti kmetov navzlic danim olajšavam. Dvoletni popolni moratorij za kmečke dolgove je zlasti prizadel one denarne zavode, ki so v znatnejši meri posojali denar kmetovalcem. Pri provinčnih zavodih, ki so pod zaščito, znašajo te terjatve nasproti kmetom nad 50 odst. vseh terjatev. Z zadnjo uredbo o zaščiti denarnih zavodov smo prišli korak naprej na poti k razčišče-nju situacije. Pozdraviti je treba, da so male vloge d olO.OOO Din izvzete od možnosti spreminjanja v prioritetne delnice. Glede nadaljnjih ukrepov pa je predavatelj postavil zahtevo, da je treba za sanacijo denarnih zavodov tudi pomoči v obliki denarnih sredstev. Mnoge druge države, kjer so denarni zavodi prišli v enako težak položaj, so v ta namen žrtvovale ogromne zneske. Minimalna zahteva v tem pogledu mora iti za tem, da dobe denarni zavodi pod zaščito cenen kredit vsaj za takojšnje izplačilo malih hranilnih vlog do 10.000 dinarjev. Tako bi prišli do svojih naloženih prihrankov stotisoči malih vlagateljev, to je pretežno število vseh vlagateljev, navzlic temu pa bi bili za izplačilo teh malih vlog potrebni le razmeroma majhni zneski, saj znašajo male hranilne vloge do 10.000 Din pri vseh zaščitenih bankah in hranilnicah v naši državi le okrog 366 milijonov Din. Ce to vsoto mobiliziramo, tedaj bi lahko zadovoljili stotisoče malih vlagateljev, ker bi jim denarni zavodi lahko vse izplačali. Zasedanje Zbo^es za TOI Ljubljana, 11. decembra. Glede na jutrišnjo plenarno sejo Zbornice za TOI so danes dopoldne in popoldne zborovali vsi trije odseki, ki so razpravljali najprej o zborničnem proračunu za L 1935., ki je nasproti letošnjemu proračunu zmanjšan in bo s tem v zvezi tudi znižana zbornična doklada od 10 na 8 odst. Nadalje so vsi trije odseki razpravljali o reviziji zborničnih taks, ki jo je treba izvesti v smislu naloga banske uprave, kakor tudi o davčnih vprašanjih s posebnim ozirom na trgovino, obrt in industrijo, zlasti pa o davčni preobremenitvi šumarskega gospodarstva. Trgovski odsek je razpravljal o vprašanju znižanja inkorporacijskih pristojbin za združenja in je bilo postavljeno načelo, da ta pristojbina ne sme znašati več nego enoletna članarina, ukiniti pa se ne da, ker predstavlja važen dohodek združenj. Nadalje je trgovski odsek razpravljal o predlogih za ureditev administrativnega poslovanja združenj, zlasti o tem, kako naj se preuredi poslovanje združenj, da se dvigne na višji nivo. Nadalje se je vršila razprava o pravilniku za podeljevanje ustanov iz podpornega sklada Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in razprava o raznih pravilnikih k zakonu o obrtih, o poslovanju konsumov, obiska sejmov in pro-ščenj, o poslovidjih itd. Končno je odsek razpravljal o vprašanju uvedbe starostnega zavarovanja za samostojne trgovce glede na načrt uredbe, ki je bil predmet zadnje seje pri ministrstvu za socialno politiko. Industrijski odsek je med drugim razpravljal o važnem vprašanju minimalnih delavskih mezd, o odklonitvi odobrenja za že obstoječa tekstilna podjetja, o načrtu uvedbe starostnega zavarovanja delavcev, kakor tudi o splošnem gospodarskem položaju. Obrtni odsek pa je razpravljal o raznih obrtno-pravnih zadevah, o pravilniku za podeljevanje podpor iz zborničnega podpornega fonda za onemogle obrtnike, o izvedbi ministrskega razpisa glede občevanja združenj z oblastmi odnosno glede znižanja inkorporacijskih pristojbin in o sporazumu z okrožnimi odbori obrtniških združenj glede mojstrskih izpitov. Končno je bilo na seji obrtnega odseka podano poročilo o poslovanju in delovanju zborničnega zavoda za pospeševanje obrti. Naraščanje članstva pri TBPD Iz poročila, ki je bilo podano na zadnji seji ravnateljstva bolniške blagajne Trgov-skega-bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, posnemamo, da izkazuje poiz-kusna bilanca za prvi dve tretjini letošnjega leta zadovoljiv finančni položaj. Kljub 36 odst. bolezenski premiji, ki je med vsemi krajevnimi organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev veljavna edino za to bolniško blagajno (vsi okrožni uradi in ostale privatno društvene bolniške blagajne imajo 42 odst. premijo), izkazuje bolniška blagajna TBPD ravnovesje med prispevki in dajatvami. Zaradi prestopanja zasebnih nameščencev iz zavarovanja pri okrožnem uradu za zav. delavcev odnosno iz zavarovanja pri »Merkurju« k bolniški blagajni TBPD se članstvo navzlic težkim gospodarskim in socialnim razmeram stalno dviga. V oktobru se je povprečno število zavarovanih članov dvignilo na 7043 nasproti 6542 v lanskem oktobra in 5901 v predlanskem oktobru. Članstvo je torej nasproti lanskemu oktobru naraslo za 501 člana, nasproti predlanskemu oktobru pa znaša povečanje 1142 članov. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v letošnjem letu 3437 Din nasproti 34.48 Din v lanskem povprečju. Malenkostno povečanje nasproti lanskemu letu je pripisati predvsem okolnosti, da je v najvišjem (12.) mezdnem razredu precej naraslo število novih članov. Do konca avgusta je bilo predpisanih 2,920.000 Din bolezenskih prispevkov, to je za 269.000 več nego lani v istem razdobju. Skupni predpisani prispevki so znašali 3,789.000 Din, pobrani prispevki pa 3,727.000 dinarjev. Bolezenske dajatve so v tej dobi znašale 2,436.000 Din. Po poizkusni bilanci bi znašal ob koncu avgusta suficit 144.000 dinarjev, kar daje upanje, da bo blagajna tudi letos pri obstoječi 36 odst. bolezenski premiji krila izdatke z dohodki. Gospodarske vesti = Dolg Nemčije v jugoslovensko-nem-škem kliringu se je dvignil na 192 milijonov dinarjev. Kakor znano, se je ▼ začetku novembra dolg Nemčije v jugoslovensko-nemškem kliringu dvignil na 180 milijonov dinarjev, nakar je do 24. novembra nekoliko nazadoval na 172 milijonov; od tedaj pa se je pričel zopet dvigati in je znašal ob koncu novembra 175.7 milijona Din, po najnovejšem izkazu naše Narodne banke pa se je do 8. decembra nadalje povzpel na 192.5 milijona Din. Tega dne so bila izvršena klirinška izplačila našim izvoznikom po avizi do št. 2181 od 21. septembra t. 1. — Prodaja lubja se bo vršila potom pismene licitacije dne 13. t m. pri direkciji šum v Ljubljani. = Oddaja kantine v vojašnici kralja Petra I. v Ljubljani v zakup se bo vršila potom ofertne licitacije 2. januarja 1935. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave 20.000 kg stare litine, do 19. t m. pa glede dobave 300 kg suhe barve. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 25 plošč železne pločevine ter glede dobave električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave risalnega orodja, 100 kom. sirkovih metel, 20 kom. naočnikov proti plinom, 700 kg bombaža za čiščenje in 100 kg krp za čiščenje. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg kompresorskega olja, 100 kg letnega in 100 kg zimskega olja ter 10.000 kg kalcijevega karbida. KomanJa mornarice Zemun sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kom. vreč za moko. Dne 13. t m. se bo vršila pri komandi 39. pešpolka v Celju licitacija glede dobave kvasa. Dne 3. januarja 1935 se bo vršila pri upravi zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu ustmena licitacija glede dobave 100.000 vreč iz jute. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.) Borze U. decembra. Na ljubljanski borzi so se danes oficielni tečaji deviz v splošnem za malenkost dvignili. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 8.10 do 8.20 (v Zagrebu promet po 8.13). V zagrebškem privatnem kliringu je bil nadalje promet v angleških funtih po 229.19, v grških bonih po 29, dočim so se španske pezete nudile po 5.70. Na zagrebškem efektnem tržišču se Vojna škoda nadalje polagoma dviga in je bil za kaso zabeležen po 336 (v Beogradu po 33S.50), za december pa je bil zabeležen tečaj 337 do 340 (v Beogradu promet po 339 in 337). Tudi v dolarskih papirjih je tendenca prijaznejša in so bili zabeleženi nekoliko višji tečaji (v Beogradu je bilo zaključeno 7 odst. Blairovo posojilo po 55.50, 8 odst. pa po 63). V ostalem je prišlo do prometa samo še v delnicah PAB po 220. Deviie. Ljubljana. Amsterdam 2315.40 — 2326.73, Berlin 1371.25—1382.05, Bruselj 799.41 do 803.35, Curih 1108.35—1113.85, London 168.80—170.40, New York 3393—3421.26. Pariz 225.46—226.58. Praga 142.84—143.70. Trst 291.01—293.41 (premija 28.5«/0), Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20. Curih. Pariz 20.3650, London 15.3175, Newyork S09.1250, Bruselj 72.15, Milan 26.3750, Madrid 42.1750. Amsterdam 208.8750 Berlin 124, Dunaj 57.25. Stockholm 78.80, Oslo 76.80. Kobenhavn 68.25, Praga 12.91 Dunaj. (Tečaii v priv kliringu.) Beograd 12.30, London 26.71, Milan 45.99. Newyork 538.47, Pariz 35.58, Praga 21.87, Curih 174.35, 100 S v zlatu 128 S pa p. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 336 — 339. 7*/o investicijsko 69 — 70, 8°/o Blair 54.50 do 55.50, 7% Drž. hipotekama banka 64 — 66, 46.75 (56.70), 8 odst. Blair 62.50 do 64 (63), 7 odst. Blair 55 do 55.50 (55.50), 7 odst. Drž. hip. banka 63 do 65.50 (64.50). Narodna banka 5000 bl„ PAB 223.50 den. (221). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.95, Državne železnice 19.25, Trboveljska 14.05, Alpi-ne-Montan. 10.50. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 11. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 100.6250. za maj 102.3750, za julij 96; koruza: za dec. 92.50, za maj 90. -f Winnipeg, 11. dec. Začetni tečaji: za dec. 79, za maj 87.50, za julij 84.50. + Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za žito je bila mirna. Nudi se (vse za slovensko postaio. plačljivo v 30 dneh): pšenica (po nilevski tarifi): baška 78 kg po 152 — 155. baška 79 kg po 155 — 157.50: koruza (po navadni tarifi); nova umetno sušena e kvalitetno garancijo po 115 do 117: času primerno sjha po 107-50 do 110: moka (fco Liubliana. bre? orom. davka); baška >0« po 232.50 — 237.50, banatska po 240 — 242.50, slavonska po 230 — 232.50; otrobi: pšenični brez prometnega davka debeli 135 _ 140, drobni 110 — 115. + Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca je bila prijazna. Promet srednji. Pšcniea: baška, okolica Novi Sad. Sombor, srednjebaška in gornjebaška 106 — 107; baška ladja Tisa 114 — 116; ladja Begej 113 _ 115; slavonska 112 — 114; sremska in gornjebanatska 106 — 108; južnobanat-ska 105 — 106. — Oves: baški in sremski 76 — 78; slavonski 81 — 83: baški ladja 84 — 86. — Rž: baška 105 _ 107. _ Ječmen: baški. sremski, 65/66 kg 105 — 107.50; jari, 67/68 kg 125 — 127.50. — Koruza: baška in sremska 58_59; sušena 64 — 65; za december - januar 60 — 61; banatska 53 — 56; sušena 61 — 62; sremska sušena ladja 73 — 74. — Moka: baška in banatska (v oklepajih sremska. slavonska) >0g« m >0ge< 170 - 190 (167.50 _ 177-50); »2< 150 — 170 (147.50 - 157.50); >5« 130—150 (127.50 - 137.50); >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120). >7< 100 _ 105 (100 _ 105); .8« 90 - 95 (90 - 95) - Otrobi: haski. sremski 72 — 74: banatski 71 — 73: baški ladja 73 — 75. — Fižol: baški, sremski beli 127-50 - 130. -1- Somborska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca je bila prijazna. Promet 38 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor in goinjebaška 105 — 107; sremska 104 — 106; slavonska 110 — 112; banatska 105 — 107; baška in banatska potiska 114 — 116. — Oves: baški, sremski, slavonski 78 — 80. — Koruza: baška 55 — 57; sušena 62 do 64; za december - januar 57 — 60: baška in sremska sušena ladja 73 — 75. Otrobi: baški 72 — 74. + Budimpeštanska terminska borza (11. dec.) Tendenca stalna. Promet slab. Pšenica: za marc 16.15 — 16.16, za maj 15.55 — 15.56; koruza: za maj 1134 — 11.36. Klateži na naših cestah Ljubljana, 11. decembra V dolenjskem predmestju je danes dopoldne stražnik aretiral 281etnega muslimanskega popotnika Sejda Beganoviča iz Karadaglije v malgajskem srezu, ki je kakor številni njegovi rojaki hodil po naših krajih od hiše do hiše, in deloma pobiral »za poplavljence«, deloma zbiral ponošeno obleko, da je potem kupčeval z njo po Bosni. Srečo je imel zadnji čas, na starem biciklu je tovoril veliko vrečo vsake VTSte odloženega blaga, suknjičev in jahalnih hlač. gorenjskih kočemajk in židanih rut. Ko ga je stražnik ustavil na cesti, je Sejdo povedal, da zapušča te dobrotljive in premožne kraje, da bo na Škofljici stopil na vlak in se odpeljal domov Toda izkazalo se je. da bedni bosanski prekupčevalec starih cunj nima niti prebite pare pri sebi, in na vprašanje, kje ima prometno knjižico od kolesa, je odvrnil, da jo je izgubil. Na policiji so iz aktov razbrali, da se za Bo- sanca zanima fe vrhnlSco sodišče. Orofni-Ska postaja s Horjula ve namreč poročati, da je Saj do Beganovič pred 14 dnevi na svojem romanju stopil v nezaklenjeno hišo kovača Matevža Krmelja na Planini, in ker ni bilo nikogar doma, se je postregel sam. Odnesel je nekaj ženske obleke, rjavo zimsko suknjo ter nekaj robcev in rjuh. Sajdo prisega pri Mohamedu, da je vse, kar nosi s seboj, pošteno nakupil na Jesenicah in drugod. Kolo, ki ga je vozil s seboj, je črno pleskano, precej obrabljeno in ima lastnika po vsej priliki nekje v ljubljanski okolici Iz lepe, prav tako gostoljubne Notranjske pa so pripeljali v Ljubljano dva čudna, težko pregruntljiva moža, ki so ju orožniki pobrali v Milavi pri Begunjah, ko sta ravno počivala od dolge in težke poti. Eden izmed njiju, Boštjan ali morda Florjan Hudorovac ali Hudorovič, kakor pravi, je siromašen, preganjan, ponižno potrpežljiv cigan, ki menda v resnici manj ve o sebi, kakor se spodobi za odraslega moža. Kdaj je rojen .se ne spominja, in ko ga vprašajo po očetovem imenu, si podpre glavo z obema rokama in globoko razmišlja. Cigansko življenje se pač najlažje živi, če človek pozabi svoje personalije. Njegov pajdaš pa ravno narobe: več ima v svojem spominu, kakor je dobro zanj. Predstavil se je kot Gašper Minkič, sin Gašperja in Ane Hudorovič, prav tako kakor prvi iz Kočevja doma. A Boštjan ga je izdal, da Gašper nikoli ni ciganske krvi, temveč da ni nihče drug kakor Anton Lu-ja, italijanski državljan, star znanec naše kriminalne razvidnice, ki je bil pred kratkim izgnan iz države, pa se je zdaj prici-g.-.nil nazaj. Policija bo v resnici imela precej truda, preden bo ugotovila identiteto obeh in dognala, po kakšnih potih sta hodila zadnji čas. Kakor sama pravita, sta se pred štirimi dnevi odpravila iz Kočevja, da preko Ribnice in Št. Vida poromata v beli svet. REPERTOAR DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 12.: Hlapci. Sreda. Četrtek, 13.: VVaterloo. B. Petek. 14.: Zaprto. 0PE11A. Začetek ob 20. Sreda. 12.: Sv. Anton, vseh zaljubljenih pa-tron. A. Četrtek. 13.: Hoffmannove pripovedke. Četrtek. Petek, 14. ob 15.: Hovanščina. Dijaška predstava po znižanih cenah od 15 Din navzdol. Cankarjeva drama »Hlapci« je vzbudila največje navdušenje, ker je Cankar kot specifično naš pisatelj globoko pogledal v slovensko dušo in prelil vso njeno lepoto in slabost v to dramo. Linhartova igra »Matiček se ženi« spada med najstarejša slovenska dramatična dela ki so bila igrana neštetokrat po različnih čitalnicah in podeželskih odrih. Sobotna premiera v režiji dr. Branka Gavelle obeta nov režiserski umotvor ob sodelovanju dramskega ansambla. Revijska opereta skladatelja Beneša >Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron« je izredno ljubka, zabavna in ustreza vsem zahtevam muzikalnega občinstva. »Štirje grobjani« komična opera komponista VVolf-Ferrarija, (ki je znan občinstvu kot skladatelj opere »Cosi fan tutte«) je muzikalni bi6er. Dejanje slika v ekstremu moško grobost in žensko pretkanost in šega-vost, je duhovito, polno romanske lahkotnosti in šarma. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU. Začfek ob 20-1R Sobota. 15.: Hčerki njene ekscelence. Nedelja, 16.: Hčerki njene ekscelence. »Hčerki njene ekscelenceizvrstna veseloigra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah zelo lep uspeh. Vsi obiskovalci so se dobro zabavali in od srca nasmejali. V glavnih vlogah nastopajo: Bučarjeva, Levarjeva, Ervina NVrischer-Petrovčiče-va, Hanžič, Jug in Karus, v ostalih vlogah ves ansambl odra. Režira Miran Petrovčič. Ker so bile doslej vse predstave razprodane, kupite vstopnice že v soboto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začef^k f>b 20 Sreda. 12.: Urh, grof Celjski. B. Četrtek. 13.: Konflikt. C. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Žalujoči ostali. A. Opero »Urh. grof Celjski«, delo pred desetimi leti v Mariboru umrlega slovenskega skladatelja Viktorja Parme, ponove drevi za red B. Opera je pod taktirko kapelni-ka Herzoga in v izvrstni Skrbinškovi režiji dosegla znatno večji uspeh, kakor pred leti. Naslovno partijo poje Fr. Neralič kot gost, nadalje gostuje Vida Zamejic - Kovičeva. Poslednja uprizoritev »Konflikta« bo ob znižanih cenah jutri za red C. Drama je prav učinkovita ter obravnava temo: aH sme odvetnik zagovarjati človeka, ki je o njem prepričan, da je kriv? Posebno odvetnike in pravnike opozarjamo na to predstavo. Režira Milan Košič. Naznanjamo žalostno vest, da nam je nocoj premenil v Leoni-šču naš ljubljeni soprog, oče, stric, nečak, gospod Stošič širne gostilničar previden s tolažili sv. vere v 42. letu starost i. Pogreb blagopokojnika bo v četrtek ob 16. uri izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana, 11. decembra 1934. Žalujoči ostali. # - > JUTRO« St 285 — 6 ====== Lekarna v jedeh Senzacionalna odkritja o zdravilnih močeh naših vsakdanjih jedi Sreda, 12. XH 1934 Diplomatski pomenki v Ženevi Francoski vnanji minister Pierre Laval se v poslopju Društva narodov razgovarja z našim stalnim delegatom Konstantinom F o t i č e m Zasliševanja »tretje stopnje" Srednjeveške mučilne metode ameriške policije Pariški zdravnik dr. Kermorgant je pred nedavnim odkril v pljučih snov, ki ima veliko vlogo za odpravo tolšče. Ekstrakt iz pljuč prekomerno tolščo v telesu naravnost raztaplja, ker pospešuje notranje zgorevanje. Efekt se ne kaže samo na kazalcu tehtnice, temveč tudi v povečanem izdihavanju ogljikovega dvokisa, kar je znak povečanega dihalnega dela v tkivu. Ta snov pa ne pospešuje samo oddaje ogljikovega dvokisa, temveč tudi sprejemanje kisika. Da se dado torej pljučka uporabiti kot tečna in koristna jed za odpravo prekomerne tolšče ali z drugimi besedami kot jed, ki ohranja vitko linijo, sledi brez nadaljnjega iz tega odkritja francoskega zdravnika. Napravil je tudi dokazilni poskus. Znano je, da se nagibajo pevke iz še neznanega vzroka k debelosti. To je zelo neprijetna stvar in ko mu je neka med njimi zaradi tega potožila, ji je dal pljučnega ekstrakta. Pacientka je postala v resnici bolj vitka, a poleg tega je imel dobiček tudi njen glas. Pljučna jed poveča namreč tudi zračni volumen in to ne more biti nobenemu glasu v škodo. Zlata igla, ki obilja v življenje Ameriški listi poročajo o poskusih, ki so jih v zadnjem času delali s skrivnostno pripravo, »zlato iglo«, za obujanje mrtvih. Iglo so izdelali pred dvema letoma z ustanovo neke newyorške bolnišnice. Podlaga za ta izum je bilo dejstvo, da ima srce ob desni strani majhno skupino sta-nic, ki ravnajo utrip vse srčne mišice. Motnje v delovanju teh stanic vodijo v smrt, zlata igla pa jih s svojimi sunki spodbuja k novemu delu. Poskusi so pokazali, da znaša možnost obujanja življenj v prvih 90 sek. po prenehanju srčnega utripa 80 odst., in sicer prav toliko za metodo z zlato iglo, kakor 7. drugimi metodami. Po 90 sek. do 5 min. se zniža ta možnost za zlato iglo na 70 odst., za druge načine pa na 30 odst. Od 5. do 8. min. ima metoda z zlato iglo še vedno 30 odstotno verjetnost na uspeh, druge metode pa nobene več. Po 8. minuti je zlata igla edini pripomoček, ki utegne v redkih primerih še koristiti. V nekaterih primerih je uspelo mrtvece obuditi še v 10. minuti in v nekem primeru celo še v 14. minuti. »AE spadata mlada zaročenca skupaj?« »Kako ne? Njegovi sorodniki so dejali: ubogo mlado dekle! — njeni sorodniki pa so rekli: ubogi, mladi mož!« Poznamo pa še mnoga običajna živila, ki bi lahko s primerno dieto rabila kot zdravilna hrana. Med nje spada čebula. 2e davno smo vedeli, da je čebula sicer neblago dišeča, a zdrava jed. Prof. Prei-zackovič z zavoda za notranjo sekrecijo v Harkovu pa je sedaj odkril vzrok, zakaj je čebula zdrava. Našel je namreč v njej snov, ki učinkuje prav tako kakor spolni hormon možganskega podaljška. Mlade živali je čez noč napravila zrele, ostarele pa je pomladila. V bodoče utegne torej čebula imeti še veliko vlogo v pomlajevalni praksi. Nekaj podobnega je s papriko. V nji je odkril prof. Szent Gvorgy iz Budimpešte velike množine vitamina C. Nekoč so mislili, da koristi ta vitamin samo proti skor-butu, toda madžarski učenjak je s številnimi poskusi dognal, da odpravlja ta snov še celo vrsto drugih bolezni, ki niso s skor-butom v nobeni, vsaj vidni zvezi. Vrhu tega je mogoče vitamin C iz paprike pridobivati danes v poljubnih množinah. Vitamin A, ki ga danes pridobivajo iz korenja in so mu spočetka pripisovali sa- Uho pozimi Ali si naj pozimi ušesa zamašimo z vato? Odgovor na to često vprašanje Je v splošnem zanikujoč, seveda za zdrava ušesa. Vata ovira sluh in mehkuži sluhovne organe. Neredko sega tudi pregloboko v uho in draži kot tuje telo kožo. Vato nosimo samo med boleznimi v ušesih, posebno pri tokih. Stalna uporaba vate pa je seveda priporočljiva tudi osebam, ki imajo zaradi nekdanjih bolezni v ušesih luknjo v mrenici. Zamašek prepreči v tem primeru, da bi prišla prah in druga nesnaga v uho ter povzročila tam vnetja. Takšne osebe naj pazijo tudi pri umivanju in kopanju, da bi jim voda ne prišla v uho, saj ni voda skoraj nikoli čista in prosta bakterij. Vsako ponesnaženje srednjega ušesa pa povzroča vnetja, mrzlice, bolečine, gnitje in kar Je še takšnih posledic. 46.300 frankov za pismo V Parizu se Je vršila dražba zanimive zbirke avtogramov. Od 276 kosov Je država odkupila kakšnih 100 za narodni arhiv. Najvišjo ceno je doseglo neko ljubezensko pismo Napoleona L Jožeftai. To Je odkupil neki pariški zbiralec za 46.300 frankov. Napoleonov podpis lz njegovega 16. leta so prodali za 21.000 frankov. Podpis njegovega sma Je kupil nekdo za 8300 frankov. mo to, da zadržuje izsušitev roženice, ae je izkazal kot čudežno lečilo za rane. Bouil-lon iz telečjega srca vsebuje srčni hormon, ki je izborno sredstvo za bolnike na srcu, želodec in jetra rabijo proti slabokrvnosti, sirova živalska kri proti bolezni Base-dowa, sirova vranica proti tuberkulozi v goltancu, mlečni obkladki proti trdovratnim oteklinam, sirovi možgani m oblate proti živčnosti in slaboumnosti, vranična juha proti otroški bledičnosti. Tako imamo v vsakdanjih jedeh za celo lekarno najučinkovitejših zdravil, ki nam običajno ne koristijo posebno samo zato, ker jih ne znamo ob pravem času uporabiti na pravem mestu. Medeni tedni Princ Jurij in princesa Marina, sedanja kentska vojvodinja, preživljata začasno svoje medene tedne v Himley Hallu v Staf- fordshire Barthoujeva knjižnica Francoska akademija je postala dedič dragocene zapuščine. Nekoliko mesecev pred svojo tragično smrtjo v Marseilleu ji je Barthou zapisal poleg vsega ostalega svojega imetja tudi vso svojo knjižnico — največjo na Francoskem in eno najdragocenejših na svetu. Med knjižnimi zakladi umorjenega vna-njega ministra so med drugimi rokopisi Viktorja Hugoja, Chateaubrianda, Stend-hala, Lamartina, Lotija in Anatola Fran-cea. Eno najdragocenejših knjig pa je poklonil Barthouju nekoliko tednov pred atentatom naš viteški kralj Aleksander. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVETu JB&em izmed redkih potomcev slavnega pred-sodnika Llncolna, Id je odpravil suženjstvo' črncev, se preživlja kot delavec v nekem kalifornijskem rudniku Lotiški Tarzan Dva gozdarja, ki sta prodirala skozi obširne in goste gozdove v okolici Rige, sta ▼ goščavi nenadoma naletela na polnage-ga, herkulskega moža, ki je ob pogledu nanju takoj pričel bežati. Gozdarja sta ga začela zasledovati, toda možakar je skočil z drznim skokom na visoko smreko, jo preplezal kakor opica, skočil z nje na vejo druge smreke in nadaljeval svoj beg. Ker se na vse pozive ni ustavil in je bila nevarnost, da s svojo presenetljivo brzino na zadnje še uide, sta gozdarja uporabila strelno orožje. Po več strelih se je mož opotekel in padel na tla. Krogla ga je oprasnila ob ledja vendar ne nevarno. Sedaj se je dal brez nadaljnjega prijeti. Gozdarja sta ga predala policiji, ki se je zaman trudila, da bi spravila iz njega kakšno besedo. Čudni Tarzan, ki je bil popolnoma zanemarjen in po vsem telesu pokrit z gostimi dlakami, očitno ni znal govoriti. Nekoliko neartikuliranib krikov, ko so mu predložili nekaj sadja in surovega mesa, ki ga je požrl v trenutku, je bilo vse. kar so spravili iz njega. Doslej še niso izsledili, kdo bi bil skrivnostni človek. Domnevajo pa. da je istoveten z nekim Gerber-tom Alenkitisom ker je bil pred leti za pastirja na Litavskem, a je potem izginil tako brez sledu, da so ga proglasili za mrtvega. V rvezi z zasliševanjem dozdevnega morilca Lindberghovega otroka Hauptmanna, so prišle v javnost nova poročila o grozovitih metodah, ki jih uporabljajo ameriške policijske oblasti, da bi iz osumljencev izvlekle priznanja. To so proslule metode »zasliševanja tretje stopnje«, kakor se to imenuje s strokovnim izrazom. Ko »e je Hauptmann le preveč branil priznati zločin, ki so mu ga očitali, je policija n. pr. dala pripeljati njegovega 10-letnega sina v njegovo celico. Ker to ni zaleglo, si je izmislila, da je ponoči spravila drugega jokajočega otroka pred celična vrata. Hauptmann je menil, da je to njegov sin, bil je ves iz sebe, a priznal ni ničesar. Ker jokajočega otroka seveda niso imeli vsak čas na razpolago, je policija enostavno posnela otroški jok na gramofonske plošče in jih predvajala pred celico. Z upravičenim ogorčenjem je ameriška javnost nastopila proti takšnemu duševnemu mučilnemu postopku. Listi poudarjajo, da tako kruto, kakor po ameriških jetnišnicah, nikjer ne nastopajo proti jetnikom. A že po aretaciji ljudi na policijskih stanicah strahovito pretepajo z žilavkami in palicami. Če prijetih ljudi, iz katerih bi radi izsilili kakšno priznanje, ne pretepajo, jih pa obešajo z nogami navzgor, ali jih zapirajo v presegrete ali ledeno mrzle celice, da se jim že po nekoliko minutah pozna škoda na zdravju. Klofu-tanje ali vkapanje vode skozi nosnice, pri čemer ujetnika privežejo na gola tla, je nekaj običajnega. Prav tako običajno je duševno mučenje zasliševancev kakor v Hauptmannovem primeru. Ljudi cele dneve zaslišujejo, ne da bi jim dali jesti ali spati. Če se zasli-šanec zgrudi od utrujenosti, mu dado za kratek čas mir, čim pa zaspi, ga že prebudijo z batinami. V Chicagu imajo navado, da aretirance toliko časa bijejo z debelo telefonsko knjigo po ušesih, da izpovedo. V Seattlu je v navadi železen drog. na ka- Celo za Američanko bi bilo nenavadno, če bi se v svojem življenju poročila z desetimi možmi, a za hčer iz države Copper-skih Eskimov, iz dežele večnega ledu, je to še bolj nenavadno. Vredno je, da povemo nekoliko besed o tem življenju. Eskimka Kila se je rodila 1**)1. Starši •o ji zgodaj umrli, pa jo je vzgajal poglavar njenega rodu. S 14. letom so ji dali prvega moža, krepkega Ajvaligaka iz njenega ljudstva. Ze po nekoliko mesecih ga je pustila na cedilu in se vrnila k svojemu redniku. Ze v zadnjem času svojega prvega zakona ji je njena vražja lepota priskrbela novega snubača, nekega ločenca Kikpaka, s katerim se je nekoliko tednov pozneje tudi poročila. Kmalu po drugi poroki se je zgodilo, da jo je na povratku s neke plesne zabave napadel neki Eskim, poročen mož, in jo hotel odvesti v svoj šotor. Pa se mu ni dala. Vendar tudi nje zakon s Kikpakom je šel kmalu na kose. NaiB so se seveda koj drugi Eskimi, ki bi iaS tako majhnimi notami si kvečjemu oči pokvariš — pri tem dimu v sobi.« In je jezno odprl okno. VSAK DAN ENA »Res sem Prinoesa Clevska«, ki jo je bila dobila nekega dne v februarju za spominski dar... Izprehodi v dveh: ali je Jozana z isto mično kretnjo naslanjala glavo na ramo svojega spremljevalca, kakor jo je naslanjala pri Noelu?... Prva pisma: kaj 6e je bilo zgodilo njimi?... Stisk roke, krstno ime, zajec-ljano s tihim glasom, priznanje ... in zmedenost njunih pogledov, drhtenje rok in ustnic... In zdajci je Noel v rdeči zarji svojih misli zagledal neznan kraj... in njo in njega, odeta v žareči somrak strasti... Tedaj je zaril glavo v blazine in si grebel z nohti v dlani... To je bila najstrašnejša minuta, trpljenje, ki je brez vsakršne plemenitosti poniževalo ljubljeno ženo in vleklo ljubezen v blato. Noel si je tedaj želel, da bi mogel zapustiti Pariz in ne bi nikoli več videl Jozane! A drugo jutro je prišel k njej in samo rekel: >Zelo, zelo radi me morate imeti, zakaj hudo sem nesrečen...« Razumela ga je, jokala je... in Noel jo je tolažil in ob tem pozabljal svojo bo). Časih so bili med njima tudi prepiri, v katerih ee je bol ljubečega srca, izpodbodena po besedi, po trenutku nenadnega molka, mahoma izpreminjala v jezo. »Postranske misli ima, ki jih ne poznam: morda se vdaja spominom, ki se mi jih ne upa priznati... Ne pove mi vsega!... Zakaj nikoli ne govori o svojem otroku?... Prizadeval sem si, da bi vzljubil tega otroka, in nič pri meni ne priča o kaki nehotni mrž- njl, niti tista naravna ftafoot ne, ki mm iumoni obhaja, kadar je med nama.. .< Očital je Jozani, da se vpričo nJega nekam plaši tega, da bi pokazala Olaudeu svojo ljubezen... >Več ljubeče žene je v njej kakor matere,« je mislil sam pri sebi in se pogosto vpraševal, kje neki za časa njunih vsakdanjih snidenj in izprehodov pušča otroka, prepričan, da se ne ukvarja s Claudeom nihče drugi kakor Tourette. Sčasoma je pa opazil, da je Jozana skrbno nadzorovala zdravje, duševni razvoj in vzgojo svojega sinu. Claude je hodil v bližnjo ljudsko šolo, in Tourettina naloga je bila, da ga je vodila tja, hodila ponj in pazila nanj, kadar se je igral na skvčru za cerkvijo Nase Gospe. A naj je bila kjerkoli, mati ni nikoli zanemarjala svoje ljubljene dolžnosti. In kadar je Noel videl, da z nemirom, ki ni povedala njegovega vzroka, hiti proti domu, je gotovo mislila na Claudea. Noel si je želel, da bi rajši njemu izkazovala ta nemir, to nežnost in vsa ta čuvstva, ki jih je sama priznavala... Ali mar ni videla, kako hvalevredno se je trudil, da bi imel Claudea rad? — In vendar — med tem, ko bi bil sina Pierra Valetina brez obotavljanja stisnil na svoje srce — sina onega drugega je mogel samo trpeti... Oni drugi... Noel ga je od dne do dne huje sovražil!... In kako goreče ga je želel poznati, samo da ga ne bi povsod videl... Kolikokrat je poslušal Jozano in prežal na to, ali ne bo morda po naključju izrekla imena, ki je poznal njegovi začetnici — M. N.! Imena, ki bo ostalo v spominu te žene skrito kakor živo bitje — do njene smrti!... Povsod jo Noel lovil to ime in sledil za njim: na listkih papirja, po knjigah, na starih razglednicah, ki se je Claude z njimi Igral, da, eelo na Claudeovih lastnih ustnicah, zakaj mislil je, da bi ga bil deček utegnil poznati... Kadar je Noel govoril e prijateljico o ljudeh, ki so bili v zvezi z >2enskim svetomc, je čakal, kdaj ji bodo trenile vejice ali ustnice in kdaj ji bodo lica izdajalsko prebledela ob imenu, ki ga on ni poznal... Pa nič... Ni se izdala, in na Noelove namige in posredna vprašanja je odgovarjala: >Povedala sem vam vse, kar je bistvenega... Kaj hočete še vedeti?... Dajva, živiva v sedanjosti in pustiva preteklost___< >Ko pa ne vem zanesljivo, ali 6ami živite v sedanjosti in ali ste res vse pozabili.. .< »Pozabila bom ... Ze zdaj pozabljam .. .< Ni pa rekla: »Pozabila sem...«, in Noel je mislil: »Nikoli ne bo pozabila... Prerada ga je imela... Kaj je vso prenesla od njega!... Paj vse je storila zanj!... V otroku — njegovem otroku! — ni vtelešena samo preteklost, polna ljt»-bezni, ampak tudi nekaj let, polnih hinavščine in prevare —< Nato se je pridružilo njegovemu ljubosumju drugo čuvstva, ki ni bilo ne zaničevanje ne nezaupanje in se je dalo vendar ierar-ziti z besedami, ki jih govori Desdemonin oče Othellu. Tudi Noel si je ponavljal, da je že enega prevarila — in »takisto naj se zgodi tudi tebi«. To, da je mogla Jozana živeti v taki laži, je bilo Nočhi netra»- umljivo; njegova neupogljiva odkritosrčnost se je upirala tecm, in tem bolj je sovražil »onega« — In resnicoljubne, ki bi ga bil terjal od vsake ženske, le NoS še bolj oblastno terjal od Jozane — ki je znala lagati in ki je bila že lagala ... CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din Z.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni, ki l&čejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračnnajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Slfro ali dajanje naskrvov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi oetail oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 2.— davka zs vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« f\;tt m odeovor nriiožite UM )• v znamkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se maflh oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek H Jutra", Ljubljana. PRI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH OSEBAH. Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Alga« na večer, predno ležejo spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje, ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. 222 Reg. S. br. 18117,32. ■BBM—— Beseda 1 Din, davek 2 Oin, sa Miro ali dajanje aaslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din. Prodavačicn da bude i početciea, do i! godine, sa svršenom srednjr.m ekolom, koja govori hrvatski, njemafki i madjarski ili francuski — traži draguljar. — Ovome odgovarajuče ponude »a »likom na: Niko Bogdan. I>ubrovnik. 34671-1 Občinski tajnfli sokolski delavec, dobi slui-bo na Dolenjskem. — Ponudbe pod »Tajnike na oglasiti oddelek »Jutra«. Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« JST22-1 Sedlar, pomočnika strokovno ixufenega rabimo ix izdelovanje golenic (gamaš). — Mesta stalno, plača po dogovora, nastop takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra * pod »Nujno 6». S4rra:-tL Mesto 2 uradniških moči raapisuje večja kultoma organizacija. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 34745-1 Službe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje B a« lova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Mesarski pomočnik g petletno prakso, i š ? e službo. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesar«. 54T24-S Službo skladiščnika prevzamem pri večjem podjetju. Vešč sem knjigovodstva ln korespondence, z najboljšimi referencami. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožnost«. 34*583-2 Boljša gospodična pridna io simpatična, gre v kavarno, bufet ali trgovino kot praktikantinja ali blagajničarka. Nastop takoj aH pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34741-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenko iz poštene rodbine, sprejmem t trgovino mešanega blaga, v letoviškem kraju. Pogoj je dobra račnnarica in lepa pisava; na šolsko izobrazbo se ne ozira. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Gorenjsko 1PS4«. 3473-M4 Prodam Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Dta. Najmanjši znesek H Din. Površniki treoebocoati. ueojemd euk a>H£ itd. Najboljši M. kap pr! Pr-es&erju. Sv. Petre e št 14 133-6 Kupim Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro afi dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Stekleno omaro (vitrino "i kupim. Ponudbe na ogis«m oddelek »Jutra« pod »Vitrina-i. 347-10-7 G. T h, Rotman: Vožnja s kolesom in njene posledice »Pomagajte! Pomagajtelc Korle, ki v v naglici nI našel boljše opore, se je oklenil vratu gospe Milogoznice in pri tem dobesedno potisnil nesrečnici nos skozi šipo. Kotel 120—140 kub. m. kropim, soustavl Tischbedn, najstarejši 20 let in kakšna cena pod značko »L. 77« na oglasni odd. »Jutra«. 34458-7 Beseda l Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Bančne vi knflžlce buipo}emo, prodajam«, bo«n- ba.rd;i rajno najkuiantneje. — Ii^Mtčaitto takoj v gojo-vimi Ponovni zavod A. d., Zagreb, Praška a!. OT! Tel. iart.. 3S-38. Za <*igovx>r Potožiti 3 Din v znamkah. 283-16 Hranilne knjižice kupite in prodaste vseh denarnih zavodov najugodneje edino pri Bančno kom. zavodu v Maribora. Za odgovor 3 Din. 34449-16 Hranilno knjižico Celjske posojilnice (Narodni dom) res 66.000 Din, prodam proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina 28« S472M« Kateri vedetrgovec s špecerijo vzame sa špecerijsko blago hranilno knjižico Mestne hranilnice z vlogo Din 32.000. naj pošlje ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ».Trgovec 32.00C« 34713 '5 Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanj« aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zlato, srebro, platin kuptrje po najrvi&ift dnev nih eeoal) Mariborska afi aerija zlata — Maribor. Oro4iKwe uifcea Ster. 8. 280-36 Oblačila Beseda 1 Din, davek 2 Dta, za šifro aH dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Obleke za gospode tego*avlja po najmodernejši) krojih, invmetmo ee pri tegajoftih, po ugodaiS ee-Dai Joeiip Boc, modni atelje, Kolodvorska ti. št, 6 218-18 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ah dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Cvetlični med 50 mtc po Din 9 kg prodaja samo na debelo čebelarstvo Blaževac, Piško-revci via Djakovo. 3*7117-33 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodaja lesa Zač. državna uprava raz-lašč. gozdo v Ljubljani razpisuje pismeno ofertalno licitacijo cca 1000 m» celuloznega lesa in cca. 750 m» mehkih hlodov. — Les se proda franko skladišče Sv. Lovrenc na Poh. Dražba se vrši 28. decembra 1934 v Maribora. Natančni pogoji so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani, Aleksandrova c. št. 4TI. 3fT2S-K) Lokali Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal z dobro vpeljano knhinjo, na prometnem kraju Ljubljane oddam v najem pro ti odkupnini inventarja. — Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Ugodno« Modna trgovina za gospode, v centra mesta pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zasigurana bodočnost«. 3£71il-19 P ar ter no skladišče svetlo in »oh«. 80—100 m2 n« prometnem kraj«. tod.i (tvoriSSao, se iiče za flaioj aJ.i s 1. februarjem Po možnosti s pHkni.iuieoi«ni pisarn išikiinj ppoet»>ri i et» aH divetna sobam*. — »Ukod* d. d., LraMjaee. Tjrserva eeota 51. tetefon 32-K). 94430-19 Modlstovskl salon dobro idoi, v centra mesta prodam radi preselitve Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo gotovina«. 34J35-19 Gostilno m pr oinoftucim kraj« pod n godnimi pogoji prodam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra, pod »(Knjižice«. 34MM9 Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifre ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din. Za štancanfe kupim ročni stroj ali rotao železno prešo. Ponudbe na Tt. Kham, Miklošičeva & Stanovanje odda Beseda 1 Dta, davek 2 Dta, za šifro ali dajanje oaslova 5 Dta. Nalmanjii nesel 17 Dta. Večje stanovanje primerno za obrtnika v sredini mest aoddam 1. februarja. Naslov v VBeh poslovalnicah »Jutra«. 34501-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Dta, za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši aaesek TI Dia. Na Bleda iščem komfortno stanovanje 2—S sob s kuhinjo, ca 14 dni — čez božične počitnice. Odgovore na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Božič - Bled«. »lfil3e-3Va Mvnnnrin tJeseua i Din, davek 2 Din, ta šifro aH dajanje aaslova S Dta. Najmanj« znesek 17 Din. Prazno kletno sobo za eno osebo, v katero ae lahko postavi štedilnik — takoj oddam. Sredina št. 5 Prale. 34706-38 Opremljeno sobico preprosto, oddam gospodu — Breg 14H. 3JT47-23 Lepo, mesečno sobo s prostim vbodom, takoj poceni oddam v Ključavničarski nlici štev. 4. 9472o*jBe sredetv® prod kurjim oeeootn »Ctarta« }e maat 1 DoMte r lekarnah, drogeiri. jat ai< oa-ravooet is tvorna«* io glavnega skiadrišča Oovajte m ponaredit 1 M. Hrnjak lekarnar — Sisak. NI več ne prepiha in ne vetra! WINDFTX, Zagreb, Gajeva št. 20. Telefon 55-66. Ljubljana, Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežje št. 5. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna žena, mati, stari mati, sestra in teta, gospa AGATA TOMŠIČ soproga zvaničnika državnih železnic v pokoju dne 11. decembra ob 3. uri zjutraj po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere mirno preminula. Pogreb bo v četrtek, dne 13. decembra 1934, ob %3. uri iz zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. 2alnjoči: TOMAŽ, soprog; FRENCE, LOJZE, sinova; VERA. hčerka, in ostalo sorodstvo. KUBANY-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu Lekarna >Ir. Milivoj Leustek. Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete vnaprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 ZOBOTREBCE v snopičih, okrogle in ploščate kupim vsako količino. Ponudbe z vzorci in najnižjo ceno na »K IN G«, BEOGRAD, VRAZOVA 26. Ali si že član „Vod^ikove družbe4*? s H E L L SHELL — F L O O R P O L I S H za parket« — FURNITURE POLISH za pohištvo — DRT CLEANER za čiščenje madežev iz svile in finih tkanin — WHITE OIL olje za Šivalne strofe ln fine mehanizme — SHELL TOX zoper vsak mrčes s ste- nice, Ščurke, molje, muhe GOSPODINJE, ZOPET BOSTE SREČNE ako zahtevate in kupite pri svojem trgovca gornje predmete, ki so Vašemu gospodinjstvo neobhodne* potrebni. ANGLO - JUGOSLAVENSKO PETROLEJSKO l BEOGRAD ZAGREB NAJNOVEJŠE RADIO APARATE odlične kakovosti po nizkih cenah po ugodnih plačilnih pogojih 736 TT j" Vam nudi 'uMJiiduc/attre- R ADfO zastopstvo ,xr>l/| w H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 6« Zahtevajte brezplačni cenik! Sprejemanje popravil! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Franc Jszeršek. — Za lnseratzd del j« odgovoren Alojz Novak, — Vsi i Ljubljani