Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 9. junija 1938
Štvv. 129. Leto X88. (XiX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 1 1 Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikom vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejeman * upravi ali po pošt- 10 din, dostavljen na dom 12 din f Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Zidani most — Zagreb
Na kongresu za ceste v Ljubljani so obravnavali vsa vprašanja aktualne cestne gradbene politike, ki se tičejo sistematičnega spopolnjevanja našega cestnega omrežja. V bodočem večletnem gradbenem programu so številna dela, pogrešamo le večjega upoštevanja našega obmejnega ozemlja, ki je glede cest prvenstvene važnosti. Kaj pomaga n. pr. graditi ob Limu lepe moderne avtomobilske ceste, ko se poraja vprašanje, kako vozila tjakaj spraviti oziroma prepeljati, da bo lahko tista cesta prišla do polne veljave.
Ne samo ceste. Oglaša se potreba izpopolnitve tudi železniških zvez. V zadnjem času se mnogo čuje o gradnji drugega železniškega tira Zidani most—Zagreb. To vprašanje ni od včeraj. Že od
1.	1858 datira, ko je zdrvel proti Zagrebu prvi vlak. Bivša Avstrija ni imela preveč interesa, da bi ustregla želji po zgradnji drugega železniškega tira Zidani most—Zagreb. Znano je, da direktnih vlakov iz Slovenije proti Zagrebu v predvojni dobi sploh nismo imeli. Železniški ravnateljstvi v Trstu oziroma v Beljaku sta uvajali vozne rede, ki so bili takšni, da so morali n. pr. Ljubljančani Po več ur čakati v Zidanem mostu, če so hoteli dobiti zvezo z Zagrebom. Računi so bili pri tej prometno časovni politiki povsem evidentni: Slovenci naj bi imeli čim manj stika z Zagrebom in Hrvati. Železniške zveze so se tako kom-plicirale in otežkočile, da si je moral vsak Slovenec dobro premisliti, predno se je odločil za pot v Zagreb.
Z narodnim osvobojenjem ter ujedinje-njem se je položaj povsem spremenil. Nastopili so razlogi, ki so velevali, da se železniška zveza med Zidanim mostom in Zagrebom čim bolj izpopolni. V teku 20 let se načrt dvotirne železniške proge Zidani most—Zagreb ni uresničil, četudi ne kličejo k temu le oziri prometne cks-peditivnosti, ampak tudi strateški vzroki. o katerih v okviru tega članka v podrobnostih žal ne moremo razpravljati.
V zadnjem času zatrjujejo, da je drugi tir na železniški progi Zidani most—Zagreb gotova stvar, zlasti ko je izpolnjen eden glavnih predpogojev za izvedbo tega načrta, to je pred leti zgrajeni že-lezobetonski novi most v Zidanem mostu, ki je tako širok, da se lahko preko njega zgradi drugi tir. Krediti za ureditev drugega tira so bojda že odprti in ie upati, da se ne bo ponovil primer usode načrta železniške zveze Črnomelj— Vrbovško...
Gradnja drugega železniškega tira se Predvideva v več etapah. V prvi etapi se bo izvršila gradnja drugega tira od Zidanega mosta do Sevnice, in od druge strani od Zagreba do Zaprešiča. V drugi etapi naj bi se uredi! drugi tir na ostalem delu proge Zidani most—Zagreb. V nadaljnjem pa se predvideva tudi povečanje železniške postaje v Sevnici, ki bo Postala važno železniško križišče, saj bo tukaj tudi priključek proge Sevnice—Št. Janž.
Cas bi menda že bil, da se upoštevajo vsi pomembni razlogi zgraditve drugega tira na progi Zidani most—Zagreb (prometni, strateški itd.) ter da se ta več kakor polstoletni načrt končno izvede.
Razveljavljenje petih komunističnih MANDATOV SOBRANJA.
SOFIJA. 9. junija. Verifikacijski odbor Sobranja je sklenil, da predlaga plenumu razveljavljenje petih mandatov, katerih nosilci so propagatorji komunistične Ideo-
Frankovske	zažig
na angleška	tovo
OBA PARNIKA POTOPLJENA. — ENERGIČNI UKREPI LONDONSKE VLADE. — SILNO VZNEMIRJENJE V LONDONU.
LONDON, 9. junija. Iz Alicante poročajo, da je našel angleški rušilec »Vanoc« nedaleč republikanskega pristanišča dva angleška tovorna parnika, ki so ju frankovski letalci obsuli z zažigalnimi bomba mi. Rušilec je rešil moštvo in prevzel mrtvece in ranjence. Oba parnika sta se v plamenih potopila. Ta novi primer je znova silno vznemiril angleško javnost in se čujejo zahteve po ostrih in energičnih represalijah.
LONDON, 9. junija. Listi poročajo, da je sklenila angleška vlada energične ukrepe v svrho obrambe svojih trgovskih parni-
kov v Sredozemskem morju. V smislu tega sklepa morajo angleške vojne ladje sestreliti letala, ki se pojavijo nad angleškimi ladjami tudi tedaj, če se to zgodi izven območja španskega vodovja.
LONDON, 9. junija. »Daily Telegraph« poroča da je naročila angleška vlada v USA 200 lokheadskih potniških letal, ki lahko sprejmejo po 20 oseb in ki stanejo skupno 3,400.000 funtov šlerhngov. Ta letala se namreč v primeru potrebe lahko uporabijo kol bombniki. Njihov akcijski radij izkazuje 1600 km, hitrost na uro pa 385 km.
Formacijsko stanje v CSR: 300.000	mo
BERLIN, 9. junija. Nemški tisk se izčrpno peča s politično dalekosežnostjo najnovejših vojaško političnih ukrepov praške vlade, ki je, kakor znano, podaljšala rok vojaškega službovanja od dveh let na tri leta. »Deutsche Allgemeine Zel-
tung« navaja, da bo imela s tem Češkoslovaška vojaško formacijsko stanje 300.000 mož, kar se zdi nemškim krogom spričo števiia prebivalstva republike 14 milijonov precej visoko. S tem je zado-biia delna mobilizacija pomen trajnosti.
Kitajska vlada se seli v Sanghin
HANKAU, 9. junija. Kitajska osrednja vlada je odredila, da se izpraznijo vladni prostori v Hankauju, kjer ostane do na-
daljnjega le nekaj višjih uradnikov. Vlada se preseli v Sanghin.
Pred važnimi spremembami v rimski vladi
Ciano tajnik fašistične stranke?
RIM, 9. junija. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov so v načrtu velike spremembe na vodilnih državnih strankinih mestih. Te spremembe naj bi nastopile v bližnjih dneh. Zunanji minister grof Ciano naj bi postal glavni tajnik fašistične stranke, vendar pa bi še nadalje pripadal vladi kot minister brez listnice. Dosedanji tajnik fašistične stranke in minister brez listnice Starace naj bi postal generalni guverner Libije. Novi zunanji minister naj bi postal dosedanji londonski poslanik grof Grand!. Po drugih verzijah naj bi postal Grandi, ki je že odpotoval iz Londona, tajnik fašistične stranke. Njegovo zdravstveno ‘tajne ne prenaša namreč londonskega podnebja. Za londonskega poslanika pride v smislu informacij v poštev sedanj) italijanski finančni minister dr. Thaon di
Revel. Maršal Balbo, dosedanji generalni guverner Libije, naj bi postal podkralj Abesinije. Vojvoda Aosta, ki se je moral nedavno podvreči operaciji slepiča, se nahaja na povratku v Italijo. Generalni ravnatelj italijanske policije Bolchini bo imenovan za državnega podtajnika za notranje zadeve. Dosedanji državni podtajnik za notranje zadeve Buffarini naj bi dobil neko drugo visoko mesto.
RIM, 9. junija. Kralj in cesar Viktor Emanuel III. je odpotoval sinoči z dvornim vlakom v Predappio pri Forliju, kjer je najprej posetil grob Mussolinijevih staršev. Zatem si je ogledal rojstno hišo Benita Mussolinija in se je podal zatem v Rocca della Caminate, kjer je imel 45 minuten razgovor z Mussolinijem. Viktor Emanuel se je nato vrnil z dvornim vlakom v Rim.
Japonci še vedno zatrjujejo, da ni vojne s Kita ci
TOKIO, 9. junija. Havas poroča: Veliko nerazpoloženje so zbudili v Tokiju odmevi, s katerimi je inozemstvo reagiralo na brezobzirno bombardiranje Kantona. V trenutku, ko se nova vlada kneza Konoja pripravlja za energično nadaljevanje kitajskih vojnih operacij ter ureditev novih odnošajev Japonske s tujimi silami, so demarši britanskega ter francoskega poslanika v Tokiju ter Huliove izjave opozorile na težave, da bi se japonske želje v tej smeri mogle izpolniti. Japonska diplomacija je sedaj v kompliciranem položaju, da se vzdrži fikcija, da v Kitajski ni vojne, dočiin je znano, da zahtevajo japonska vojaška oblastva polno vojno pravo, da bi opravičila bombardiranje Kantona. Ta fikcija je v očeh
iogije, ki pa je v smislu zakona prepovedana. V tej zadevi bodo sklepali v sobra-,nju še danes.
japonskih politikov neobhodne važnosti, če se hoče Japonska izogniti uveljavljenju nevtralnosti od strani USA, ker bi uveljavljenje zakona o nevtralnosti povsem spremenilo mednarodni položaj in bi onemogočilo Japonski, da naroča vojne potrebščine v Ameriki. V tem je globoki smisel japonskega prizadevanja, da se še nadalje vzdrži fiktivno stanje nenapovedane vojne. Četudi je kitajska vlada zaprla svoje tokijsko poslaništvo, naglasa japonsko zunanje ministrstvo, da to še ne pomeni prekinjenja diplomatič-nih odnošajev med Japonsko in Kitajsko, ampak da je to odločitev takšne vrste, ki je japonska vlada na noben način ne more razumeti. Na osnovi vsega tega se opaža bojazen, da bi Japonska mogla izgubiti svoje politične koristi, ker vzdržuje na dipiomatičnem terenu fikcijo nenapovedane vojne, dočim vodi na vojaškem terenu strahovito vojno do iztrebljenja.
Oporoka kralja Nikole
»Slobodna misao«, glasilo JRZ v Nik-šiču, objavlja sledečo beležko:	»Bivši
tajnik kralja Nikole Miloš Živkovič je objavil oporoko bivšega črnogorskega kralja Nikole, ki vsebuje v glavnem razne nasvete prestolonasledniku Danilu, naj se narodu da pravica, da bo popolnoma udan pravoslavju in da se naslanja samo na ustavo, ker ni sreče brez svobode, in da živi v bratstvu s Srbijo. V prvem delu oporoke se navaja, da ni zapustil kralj Nikola nobene gotovine. Pri Živkoviču se nahaja tudi original te oporoke v francoskem jeziku.«
Onstran meje
»Del. politika« poroča v št. 50: »Popotnik, ki je prišel z Dunaja, pripoveduje, da se Dunaj in Avstrija še dolgo ne bosta privadila na nove razmere. V Avstriji je sedaj vse drugače, kakor so ljudje upali in pričakovali. Posebno nezadovoljni so avstrijski nacisti, ki jih je poprej preganjal Sušnik, sedaj jih pa potiskajo v stran rajhovski nacisti, ki zasedajo njihova mesta. Kakor vedno v nerednih razmerah, se je v Avstriji sedaj razpaslo verižništvo. Cene rastejo tako, da je komisar gauleiter Biirckel izdal zoper verižnike posebno okrožnico in jim grozi s koncentracijskim taboriščem. Živahna je kupčija v manufaktur-nih trgovinah. Ljudje kupujejo volneno in drugo pristno blago, ker se sedaj uvaja blago iz surogatov in umetnih nadomestkov, kakor v času vojne iz kopriv. — Znana avstrijska družba I. G. Farben je priredila posebno razstavo blaga iz surogatov, da bi seznanila Dunajčane z novim izumom.«
Kadar boš ti vandrat šel...
»Kmetski list« poroča v št. 23: »Tako so zapeli jurjevški fantje premeščenemu kaplanu g. Lampretu Jožetu. Nekateri naši časopisi so poročali, da je bilo slovo od .kaplana Lampreta razburljivo. Kaplanov govor ob slovesu je bil skoro prevod Gregorčičeve »V pepelnični noči«. Lampret Jože si je kot kaplan pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah v kratkem času osvojil skoro vsa srca faranov. Od hiše do hiše in s prižnice je učil le resnico božjo, prave Kristusove nauke. Bičal je one, ki sovražijo bližnjega in mu pijejo kri. Ni čudno, da so mu priredili farani podoknico in v slovo več ur zvonili, čeprav ne bi smeli.«
... Ravno nasprotno
»Del. politika« poroča v št. 51: »Samozavest češkoslovaškega naroda. Znani češki časnikar Peroutka piše: Češkoslovaška ni Avstrija. Ce je bilo to treba še dokazati, smo to dokazali prejšnji petek, ko smo izvedeli mobilizacijo. Tudi Sušnik je slučajno na petek mobiliziral v obrambo svojega plebiscita. Pa že zvečer istega dne je Avstrija prenehala obstojati. Ravnotako je Češkoslovaška poklicala svoje vojake pod orožje, da zaščiti volitve. Nemci so se ravnotako približali mejam, kakor so to storili dva meseca poprej na avstrijskih mejah . . . Vsi dosedanji uspehi diktatorjev imajo svoj vzrok v tem, da so zelo spretno znali groziti z vojno in so s tem plašili ostali svet, ki kakor vsi pametni ljudje nočejo vojne, temveč jo imajo za največjo nesrečo. Pa tudi uspehi takih metod imajo svoje meje. Sedaj se je prišlo do te ineje, da je ves ostali svet uvidel, da popuščanje ne more trajno zajamčiti miru,
imue vesti
Nj. Vel. kraljica Marija se je včeraj z dvornim vlakom pripeljala na postajo Donji Kaštel, od koder se je nato s svojo sestro, romunsko princeso Elizabeto, odpeljala v Miločer. Nj. Vel. kraljica Marija je bila povsod deležna prisrčnih in navdušenih ovacij.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle si je včeraj ogledal ljubljanski velesejem. Knez namestnik Pavle se je pripeljal v Ljubljano z avtomobilom s svojega dvorca na Brdu. Obiskovalci velesejma so Nj. Vis. knezu Pavlu priredili tople ovacije.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič se
je sinoči z Gorenjskega vrnil v Beograd.
Velik jugoslovenski radijski koncert bo
oddajala beograjska radijska postaja v petek 10. t. m. od 20.30 do 21.45.
Nova pravila o dolžnostih profesorjev suplentov volonterjev je predpisal prosvetni minister. Po teh pravilih se su-plenti volonterji sprejemajo v službo radi tega, da ne bi izgubili zveze s stroko, za katero so se pripravljali in da bi dobili pogoje za pravočasno polaganje profesorskega izpita. Na posamezni šoli bo lahko postavljenih največ pet suplentov volonterjev, iz vsake stroke eden. Tedenskih ur bodo morali imeti najmanj 6, vse ostale ure bodo honorirane kakor pri honorarnih nastavljencih. Suplent volonter pa ne bo mogel imeti več kakor 10 honoriranih ur.
Nova pravila za sprejemne izpite na državnih učiteljskih šolah je predpisal prosvetni minister. Po teh pravilih se lahko za sprejem v I. razred učiteljišča prijavijo učenci iz srednjih šol s položenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol, ki so završni izpit položili z odličnim ali prav dobrim uspehom in če pri tem izpolnjujejo pogoje § 35 zakona o učiteljiščih. Vsi učenci, ki so se prijavili za sprejem v 1. razred učiteljišča morajo biti predhodno zdravniško pregledani. Pri izpitu mora kandidat pokazati, da ima posluh za glasbo. Učenci, ki imajo poleg tega v glasbi že pouk ali poznajo teorijo petja ali znajo igrati na kak instrument, imajo pri sprejemu prednost. Učenci meščanskih šol, ki se po zdravniškem pregledu pripustijo k sprejemnemu izpitu in ki bodo napravili tudi izpit iz glasbe, polagajo še pismeni in ustni izpt iz slovenščine ali srbohrvaščine in ustni izpit iz matematike. Spre-
ampak ravno nasprotno... V evropski zgodovini začenja nova doba. Prevladuje mišljenje, da je Nemčija že dosegla ono stanje, ki se more še imenovati pravično. Ce bo šla še dalje, se bo na pritisk odgovorilo s pritiskom, na grožnjo z grožnjo in na orožje z orožjem. („Nova Riječ” od 2. junija.)«
Slovanska dketja
Češkoslovaška se bo znala braniti; Uvedba triletnega vojaškega roka
PRAGA, 9. junija. Politični odbor ministrov je sklenil predložiti parlamentu predlog o podaljšanju vojaškega kadr-skega roka od sedanjih dveh let na tri leta. Vojaki z višjo šolsko izobrazbo, ki so služili do sedaj dve leti kot aspiranti za rezervne oficirje, bodo služili v bodoče samo dve leti, če bodo napravili
oficirski izpit. Poseben odbor, z guvernerjem Narodne banke dr. Englišem na čelu, bo prihodnje dni po vsej republiki razpisal javno zbirko za kritje izdatkov v zvezi z izrednimi vojaškimi ukrepi. Enaka zbirka je bila že sedaj prirejena v malem obsegu in je dala povoljne rezultate. Nameravana vsedržavna zbirka
bo imela značaj nekakega notranjega posojila. V nemških krogih je zbudila vest o uvedbi triletnega vojaškega roka veliko pozornost. V tem vidijo dokaz, da je češkoslovaška republika odločena braniti svojo suverenost do zadnjega. Tudi v ostalih evropskih državah je napravila ta češkoslovaška odločitev globok vtis.
S stanovske ftoute
Težnje in potrebe meščanskdšolskega učiteljstva
Na včerajšnjem zborovanju meščan-skošolskega učiteljstva v Celju je bila sprejeta sledeča resolucija:
1. V zadnjem času so bili v dravski banovini upokojeni nekateri nastavniki in upravitelji meščanskih šol, ki so že dovršili 35. leto službe, ne da bi bili prej napredovali v IV/2 položajno grupo, ki jim po zakonu o razsodbah državnega sveta pritiče, čeravno so bili v V. pol. skupini po 5 in več let. Strinjamo se, da se do-siuženi drž. uradniki upokojijo, da napravijo mesta mlajšim. Ni pa pravično, da sc jim pred upokojitvijo ne prizna, kar jim po zakonu pritiče. Zato prosimo merodajne faktorje, da se ti upokojenci re-aktivirajo le za toliko časa, da napredujejo v IV/2 in potem zopet takoj upoko-je!
2. Uvede naj se avtomatično napredovanje na osnovi efektivnih službenih let do 1V/1.
3. V smislu 8 60 zakona za meščanske šole naj se čim prej prevedejo vsi upravitelji in nastavniki meščanskih šol po § 62 toč. 24 fin. zakona za leto 1932'33 za upravitelje in učitelje mešč. šole, po-stavivši jih v položajne skupine, ki jim po efektivnih službenih letih pritičejo.
4. Šele po izvršeni prevedbi v predhodni točki naj se sestavi stalna lista činov, ker sedanja lista ni sestavljena po efektivnih službenih letih, temveč po datumu podpisa zadnjega napredovanja.
jemni izpit se polaga pred izpitnim odborom, katerega predsednik je ravnatelj ali njegov namestnik. Za pismeni izpit iz slovenščine ali srbohrvaščine predloži predmetni učitelj deset nalog, izmed katerih izbere eno izpitni odbor pred pričetkom izpita. Cas za izgotovitev naloge sme trajati največ dve uri. Sprejemni izpiti bodo od 28. avgusta do 4. septembra. Po teh pravilih naknadni in popravljalni izpiti niso dovoljeni.
5. Ukine naj se § 263 zakona o drž. uslužbencih, po katerem morajo čakati na izplačilo povišanja prejemkov eno leto.
6. Učiteljem meščanskih šol naj se prizna odgovarjajoča stanarina, kakor jo imajo učitelji osnovnih Šol.
7. V zadnjem času je draginja narasla v isto višino, kakor je bila pred 10. leti. Zato naj se vse odredbe o osebnih dra-ginjskih dokladah ukinejo in naj se osebna draginjska doklada zopet izplačuje v isti višini, kakor je navedena v uradniškem zakonu iz leta 1931 in ki so jo takrat prejemali državni uradniki.
8. Izpraznjena mesta naj se izpopolnjujejo vedno z razpisom.
9. Uzakonijo naj se čim prej spremembe in dopolnila k zakonu za meščanske šole, ki jih je sprejela komisija pri ministrstvu prosvete. Pri tem se morajo pridobljene pravice po § 62 toč. 24 fin. zakona za leto 1932/33 glede napredovanja upraviteljev in učiteljev mešč. šol do zaključno IV/1 pol. skupine obdržati.
10. Učna obveza, določena v S 54 zak. o meščanskih šolah naj se zmanjša za dve uri.
11. Ker so na Češkoslovaškem meščanske šole dobro razvite, naj ministrstvo prosvete podeli podporo za spoznavanje tega šolstva tudi učiteljem meščanskih šol.
12. Odličnim in prav dobrim učencem meščanskih šol naj se dovoli prestop v gimnazije, ako napravijo dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih niso učili v meščanski šoli.
13. Šolnina na meščanskih šolah naj se odpravi. Če pa to ni mogoče, naj se plačuje pri davčnih uradih, a šole naj vpisujejo učence le na podlagi davčnih potrdil o plačani šolnini.
14. Sedanji učni program ni dober, zato naj se napravi nov okviren. Do tedaj pa naj se vnese v program za III. in IV.
razred zopet po dve uri prostoročnega risanja in po eno uro petja; uvede naj se neobvezna instrumentalna glasba.
Reneta je priporočljiva pijača, ki pospešuje prebavo.
15.	Pouk na meščanskih šolali naj se prične in konča istočasno kakor na gimnazijah, ker so tudi v meščanskih šolali završni izpiti.
—mili...........■——...... ...
Puy kitajski cesar?
Agencija Stefani poroča iz Šanghaja, da se v tamošnjih krogih zatrjuje, da vodi pejpinška vlada, ki je prevzela upravo Srednje Kitajske po japonski okupaciji Pejpinga, pogajanja z nekim eksponentom mandžurskega cesarja Puya. Ta podajanja se vodijo, kakor zatrjujejo, že več dni, in pričakujejo, da bi mogel postati mandžurski cesar Puy tudi kitajski cesar. V tem primeru bi prenesel svojo prestolnico v Pejping. Po mnenju agencije Stefani je treba sprejeti to vest z rezervo, ker ni bilo mogoče dobiti glede njene resničnosti potrdila z nobene strani.
UuiiutM jtasg&eAi
te$tsezeulativM masima stwm~ skik imetnikov
Od teh naj omenim le nekatere, ki so na tej razstavi zastopani. Čargo — njegova risba in Portret gospoda. Tu prihaja duhovni ekspresionizem do vidnega izraza in stopi pred nas umetnik s svojo jasno izraženo mtencijo in voljo. Čargo raste v istem duhovnem miljeju kakor Veno Pilar, ki pa na žalost ni zastopan na tej razstavi. Nekateri umetniki se ne poslužujejo barve kot primarnega bistva slikarstva, temveč le kot izraževalnega sredstva in pripomočka do likovne plastike. Barva ne upodablja več po stalnih teoremih in določenih slikarskih principih, temveč mora ustvariti lik, ki bo izraz enega določenega predmeta ali ene osamljene predstave. Barva ni več barva, temveč glasilo umetnikove volje. Sem spadajo v prvi vrsti Tratnik, Vaupotič I. in Ivan Kos. V Tratnikovem Aktu in Od-počitku, ki sta morda najboljši njegovi deli, vidimo kako se s pomočjo barve povzpne do svojstvene barvne plastike in zdravega z optimizmom prežetega realizma. Njegove slike nosijo v sebi ugodje in občutek notranjega umetnikovega nastrojenja. Vaupotič Ivan teži
predvsem za svetlobnim efektom, jasnostjo motivov in ornamentom. Njegove slike so lapidarne, za njimi ni globine duhovnih problemov in nastrojenj. Tehnično so dovršene in barvno mojstrsko podane. Ivan Kos je morda odmaknjen od njih, ker je bolj bolesten v izražanju, toda tudi on se nagiblje k čistemu realizmu. »Vas« je njegovo najboljše delo. V posebno skupino duhovnega realizma spadajo: Gojniir Kos, Pavlovec in Jirak. Najjačji med njimi je Gojmir Kos, čigar dela nedvomno spadajo med najboljša na tej razstavi. Tu pride do izraza metoda barvnih svetlobnih ploskev in črt, harmonična tonska in barvna kompozicija in kar ga še posebno odlikuje organska celota, ki postaja obenem težnja k prostosti umetnikove osebnosti. V najnovejših svojih delih »Dekle z vrčem« in »Cinije« je dosegel višek svoje čiste umetniške tvornosti. Pavlovec ni razstavil svojih najboljših del. Tudi zanj velja isti realistični princip in težnja za tem, da upodobi živo realnost Iz neposredne podobe umetnikove duše. Njegova težnja ne gre za tem, kaj naj slika predstavlja, temveč
za tem, kaj naj slika nudi. Smisel tega slikarja je v umetnikovi duševnosti, kjer čaka na uresničenje ustvarjalna življenjska moč, da upodobi na platnu samo sebe. »Vas« je morda njegovo najboljše razstavljeno delo. Dve sliki Jiraka sta za njegov razvoj značilni: »Kraševka« in »Most čez Vipavo«. V teh delih je umetnik dosegel tisti tonski in barvni spoj, kjer se začenja prava umetnina. V prvem delu je ozadju renesančno, ki blagodejno vpliva na gledalca, lik pa odmakne in oživi. Tudi psihološko je tip Kraševke dobro zajet.
Največ zanimanja bodo brezdvomno zbudila razstavljena dela: »Kluba neodvisnih«, kjer je bogastvo motivov, barvnih struj in osebnih vidikov morda najvidnejše in najpopolnejše. V tem ozračju prihajajo mladi umetniki toliko bolj do izraza, ker so popolnoma odmaknjeni od vseh ostalih in predstavljajo nekako avantgardo modernega čistega slikarstva. To. je tretja najnovejša umetniška struja, ki sem jo že uvodoma omenil. Oslanja se na barvo kot na najbistvenejši element vsega slikarstva. Za opredelitev te slikarske struje in za povdarek njenega čisto barvnega bistva, bi nam služil lahko rek enega izrned najslavnejših in najre-volucionarnejših slikarskih genijev. Mislim na Pabla Pitossa, ki pravi:
»Umetnik je središče emocij, ki prihajajo od poljudnih strani: od neba, od zemlje, od dela papirja, od lika ki preide, od poze in lege. Zato ni potrebno razli-
kovati predmetov. Tu ni hierarhije. Človek mora vzeti svoje delo tam, kjer ga najde.« ,To je značilno za moderni kolo-rizem, ki se oddaljuje od predmetnosti in najde v emociji in harmoniji barve višek umetniškega izraževanja in vrednot.
V tem klubu razstavljajo: Mušič, Mihelič, Kregar, Didek, Sedej in Pregel.
Preveč bi bilo se spuščati v analizo umetniške tvornosti posameznika, naj omenim le vidnejša svojstva in značilnosti, ki ločijo in spajajo drugega z drugim.
Mušič razstavlja olja in gnaše. Povsod najdemo isto težnjo: Dvigniti barvni spoj do najčistejše vibracije tonov in svetlobe. Barva mu je vse: smoter, likovna razgibanost in emotivno doživljanje. To je čisto slikarstvo vizuelno gledanje na svet. To ni strah pred realnostjo, temveč težnja da se umetnik poslužuje barve za primerno in edino interpretacijo svojih upodabljajočih likov. Barva mora živeti in iz nje mora rasti umetniški lik kakor v ognju svetlobe in barvnih emocij, če umetnik obvlada barvno intuicijo svojih likov, ni nevarnosti, da bi se zgubil iz predmetne objektivnosti. Portret g. Ma-verjeve je grajen po intencijah umetnikove duševnqsti ter je tonsko, kakor rudi po kompoziciji in doživetju med najboljšimi portreti te razstave. Skladnost lika z ozadjem prav dobro soglaša s psihološko umerjenostjo notranjega izraza.
(Dalje.j
MmMmke	m	M
BSnkoštni prazniki naše sokol* ske mladine na Pohorju
Nad 200 naraščajnikov Sokola Maribor matica, Sokola Studenci in Sokola Maribor 1 je priživelo binkoštne praznike na sokolski planini na Pohorju. Zadovoljiti so se še morali z zasilnim zavetiščem, ki stoji na planini, kjer namerava Sokolska zadruga zgraditi veliko in prostorno Sokolsko planinsko kočo. Naši Sokoliči pa so bili tudi s tem zadovoljni ter so v najboljšem razpoloženju na zdravem pohorskem zraku preživeli dva lepa dneva ter se okrepčani vrnili v svoje domove s tiho in vročo željo, da bi jim bilo čim prej dano, da svoje počitnice prebijejo v lastnem domu na Pohorju. Vsak površni opazovalec, ki je slučajno gledal življenje te naše sokolske mladine na Pohorju, je moral priti do spoznanja, da je taka planinska postojanka naši sokolski mladini nujno potrebna. Veselje je bilo opazovati naše Sokoliče, kako jim je v pesmi in viteških igrah, vse v okviru sokolske discipline, prehitro minevalo onih par uric oddiha v zdravi naravi. Vam Sokolom in prijateljem sokolske mladine pa polagamo na srce, da vsak po svojih možnostih naši sokolski mladini pripomore do prepotrebne sokolske planinske koče na Pohorju, ki bi naj nudila naši sokolski mladini priložnost, da preživi svoje počitnice v zdravi pohorski naravi ter da se tudi telesno utrdi za dolžnosti, ki jih kot Sokole čakajo v službi Kralja in velike jugoslovenske domovine.
V Studijski knjižnici se za dobo od 13. junija do 8. septembra uvedejo nedeljene uradne ure. čitalnica bo v tem času zaprta, knjige pa se bodo izposojale vsako sredo od 8. do pol 13. in vsako soboto od 8. do 12. ure. Posebne želje glede uporabe knjižnice naj se javijo ravnateljstvu.
Grob pri grobu. V tuk. splošni bolniš-
na d. d. 8 otrok. Gotovo bodo tudi druga naša podjetja posnemala to lepo zamisel in prijavila take otroke čim preje pri oblastnem odboru Jadranske straže v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26.
Sam se je izdal. Pred neko gostilno pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je stala na binkoštno nedeljo skupina mladih fantov iz bližnje okolice. 18-letni posestniški sin Ivan Koser, ki se je očividno malce preveč nalezel, je pričel ostalim fantom groziti ter je svojo grožnjo podkrepil z odprtim nožem v eni ter s samokresom v drugi roki. Fantje so v strahu, da bi Koser svoje grožnje uresničil, skrivaj obvestili orožnike, ki so Koserja nameravali aretirati. Toda čim je Koser zagledal orožnike, se je pognal v beg. Vprizorila se je pravcata dirka, pri kateri je orožnik Koserja dohitel v nekem sadonosniku. Koserja so spravili na orožniško postajo, kjer so ga zaslišali. Pri telesni preiskavi so našli pri njem okoli 600 dinarjev gotovine. Po daljšem oklevanju je Koser končno priznal, da je denar ukradel neki dekli, s katero je bil uslužben pri nekem posestniku. Vsa zadeva pa se bo dokončno razčistila pred sodniki.
Vso***®
SARGOV
V Slov. gor. |e zopet padlo mlado živHenje
Pri neki veselici pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je nastal med fanti prepir, ki pa se je kmalu polegel. Ko pa se je 271etni pos. sin Franc Kramberger vračal domov, so počili streli in se je Kramber-
ger zgrudil ves krvav na tla. Kmalu po prevozu v ptujsko bolnišnico je izdihnil. Orožniki so radi suma uboja aretirali pos. sina I. Ceha.
Vlak in tovorni avto trčila skupaj
K sreči ni bilo katastrofe
Reneta je brezalkoholni jabolčni sok.
Razdejanje... Pred hišo gostilničarja in trgovca Ignacija Volka v Lokovici pri Mežici se je okoli polnoči pojavila skupina petih fantov, očividno vinjenih, ki so razbili klopi in stole pred gostilno ter vprizorili pravcati bombardement s kamenjem na Volkovo hišo. Pri tem so razbili vse šipe na oknih in je pripisati le srečnemu naključju, da ni bil pri bombardiranju nihče ranjen. Podivjani fantje so polni dve uri »oblegali« hišo, nakar so pobegnili. Orožniki so nekatere napadalce že aretirali ter bo zadeva predmet kazenske razprave.
Karambol. Na vogalu Vrbanove in Gosposvetske ceste se je včeraj popoldne
V sredo popoldne sta se pri prehodu na banov, cesti med Poljčanami in Slov. Bistrico sredi progi srečala tovorni avto in pop. osebni vlak številka 523, radi česar je pripeljal vlak v Poljčane z desetminutno zamudo. Pri trčenju sta odnesla poškodbe k sreči le avto in deloma rudi stroj osebnega vlaka, ki je zadel prednji del avtomobila, v katerem je bil poleg šoferja še spremljevalec. Pred spuščenimi zapornicami se težki avto ni mogel več ustaviti. Cesta proti zapornicam
namreč pada. Avto je vozil v zapornice in jih prelomil na dvoje, da so zažven-ketale šipe, nakar je tik pred tirom obstal. V tem času pa je že prisopihal nasproti osebni vlak. Strojevodja je potegnil za zavoro in je, kolikor se je dalo, ublažil sunek, ki bi bil sicer katastrofalen tako za g. D., kakor za njegovega spremljevalca. Precej poškodovan je le prednji del avtomobila, ki ga je stroj vrgel s tira, nekaj škode pa je tudi na stroju.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v petek 10. t. m. sledeče vreme: Kratkotrajne motnje dosedanjega lepega vremena, naraščanje oblačnosti, verjetnost neviht.
niči sta preminili 611etna Frančiška Ore-chowsky, soproga vpokojenega mizarja 'pripetil usoden karambol, ki bi bil kmalu drž. žel., ter Marija Uršičeva, gospodinja zahteval življenje mladega motorista. Na iz Bresternice. Žalujočim preostalim na-
še iskreno sočutje!
Absolventom trgovskih akademij. Redni občni zbor »Kluba absolventov trgovske akademije« bo v sredo 22. junija 1.1. ob 20. uri v posebni sobi hotela »Zamorec« z običajnim dnevnim redom.
Izleti »Putnika« v nedeljo, dne 12. juni
vogalu sta se srečala tovorni avto in motorno kolo, ki ga je upravljal 271etni posestnik Corn Josip iz Selnice ob Dravi. Kolo in avto sta trčila skupaj s toliko silo, da je motorno kolo v velikem loku odletelo v cestni jarek. Pod motornim kolesom je obležal ponesrečeni motociklist ves v krvi s skalpirano kožo na
ja: krožna vožnja po Slovenskih goricah fflavi in zlomljeno desno nogo. Maribor-Din 50.—, na velesejem v Ljubljano
novim Radijskim ekspresom Din 100.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
»Jadran«. Pozivam vse pevce, da se
ski reševalci so ponesrečenca odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč.
Svojevrstnega trika sta se poslužila neznana moška, ki sta pri Bohovi usta-
nocoj obvezno udeležijo izredne pevske vila delavca Janeza Peršoljo iz Laškega, vaje. Radi bližnjega koncerta v Rušah j Prv* 0(1 niou dejal, da je detektiv in udeležba strogo obvezna. — Pevovodja da je bila izvršena v Mariboru velika
V rabec.
| tatvina, radi česar morata vsako osebo
Nepopisne užitke Vam nudijo potova- j preiskati. Odvzela sta Peršoliji žepni nož nja z luksuznim parnikom »Kraljica Ma-,in 20 din, ki jih je imel zavezane v žep-rija«. Za potovanje od 5. do 25. avgusta	nem	robcu. Predno	sta se moška s	svoje na razpolago še nekaj mest. Spored:	j bnii	dvokolesi odpeljala v smeri	prati
Benetke - Split - Kotor - Budva - Krf -	j Hočam, sta delavcu	dejala, naj takoj pri-
Pirej - Istanbul - Chanak (Troja) - Nau-
plia (Mikene) - Navarin (Pylos) - Itea,	.	,
(Delphi) - Korint - Katakolo (Olimpia) - i tamkaJ glasil, je doznal, da je nasedel -	-'goljufoma, ki ju sedaj iščejo.
Ga že imajo. Poročali smo o krvavem zločinu, ki se je pripetil na binkoštno so-
de za njima na orožniško postajo v Hočah k zaslišanju. Ko pa se je delavec
Itaka - Dubrovnik - Benetke. Cene od Din 6000.—. Prospekti, informacije in re zervacije kabin pri »Putniku« Maribor.
Udeležite se tudi Vi X. Vsesokolskega *>?*?	k°	f°	pod™‘fan‘f za'
zleta v Pragi. Izredne ugodnosti! Infor-
klali 231etnega delavca Andreja Napot nika, ki so ga zjutraj našli mrtvega na
macije pri »Putniku« Maribor.	,	.	Preiskava	ie dognala da ie
Na	telovadni	akademiji	Sokolskega T'	Ilun
a -l	m n	m v \	pokojni	Napotnik zadobi 10	ran po vsem
društva Maribor III. Krčev na-Kosaki na- f .	,	.	,	.... , v. , , „
.	..	.	,	.	.	.	telesu, od katerih sta bili dve absolutno
stopijo z izbranimi točkami vsi oddelki. I ’	.	.	,	.	...	.	* .	,	.„	.
‘ J	smrtonosni	in	bi	bila	siceršnja takojšnja
Naša lahkoatletska reprezentanca ne potuje v Prago. Včeraj smo poročali, da bo v soboto in nedeljo v Pragi lahkoatletski dvoboj Jugoslavija:Češkoslovaška. Sinoči p je Jugoslovenski lahkoatletski savez odpovedal gostovanje na-
Kino Union, Maribor. Danes zadnji dan »Sherlock Holmes« s Hans Albersom. — Petek Ganghoferjev roman »Divji lovec«.
HataUta piedaiim
Četrtek, 9. junija ob 20. uri: »Divji lovec«. Red C. Predzadnjič.
Baletni večer v mariborskem gledališču bo prve dni prihodnjega tedna.
Člani Narodnega gledališča v Mariboru
Em iahko^ieTovTRazlo! jeVedno~isii:'Ni gostujejo z izborno in .smehapolno
Wentzlovo veseloigro »360 zena« v petek 10. junija ob 20. uri v Slov. Bistrici v hotelu »Beograd«. — V nedeljo, dne
prišla zagotavljena pomoč, niti niso dobili kolektivnega potnega lista.
Nacionalne motociklistične dirke priredi I. Hrvatski Motoklub v nedeljo 12. t. m. v Zagrebu. Na tej prireditvi bodo startali tudi mariborski dirkači.
Kolesarska dirka Sofija—Beograd bo od 17. do 19. junija. Barve Jugoslavije bodo na tej dirki zastopali Prosinek, Da-vidovič, Šolman, Penčev, Gartner, Pav-lik, Lavrih in Drljačič. Štefan Rozman (Železničar, Maribor) ne bo startal, ker je službeno zadržan.
Velik uspeh Punčeca in Palade v Parizu. Včeraj so bile v Parizu tekme za četrt finale mednarodnega teniškega tekmovanja za prvenstvo Francije. V polfinale prideta med drugim tudi dva Jugoslovena in sicer Punčec in Palada.
Olimpijski dan v Mariboru. V nedeljo,
12. junija ob 20. uri pa v Rušah v Sokolskem domu. — Preskrbite si pravočasno vstopnice!
kmtia.
kosov, tako da je cena belega kruha znižana od 5.20 na 5 din, polbelega kruha od 4.80 na 4.60, črnega kruha od 4.60 na 4.40 za kg.
Pred stavko zavarovalnega uradni-štva? Na Bledu je bil včeraj redni občni dne 19. junija prireja tukajšni krajevni j zhor Zveze zavarovalnic Jugoslavije. Na Olimpijski odbor, na čelu katerega je | dnevnem redu je med drugim tudi vpra-znani športni propagator ravnatelj Anton iganje pragmatike uradništva. To vpra-Krejči olimpijski dan, na katerem bodo ; ganje mora biti rešeno do sobote, ker na-mariborski športniki in Sokoli na skup- meravajo sicer uradniki pričeti stavko.
Akademija je ob 20. uri na letnem telovadišču v podaljšani Aškerčevi ulici v bližini Tomšičevega drevoreda. Vljudno , vabljeni vsi! Na svidenje!
zdravniška pomoč zaman. Orožniki so aretirali 6 oseb, ki so se udeležile krvavega pretepa, dočim sta dva glavna kriv-
Spoznavajte našo lepo domovino 1 Izlet « Pobegnila. Orožnikom pa se je sedaj i	da	so ju zalotili na cesti med
»Putnika« z modernim avtokarom »Okoli i?°^ec'.*0’	.	7 Ann
Pohorja« v nedeljo, dne 19. junija. Vožnja fjtaniemjn Zavodno
le Din 65.— za osebo! Takojšnje prijave
Pri »Putniku« Maribor-Ptuj.
ter ju aretirali. Sta to 231etni delavec Franc Kodrun iz | Šoštanja in 331etni delavec Franc Zalar
Pos»re|tot NaSa industrija želi IM«
nuditi delavski ded lepo podporo s tem,!J1,5? krva" “1,m ,noz ter » £odr"",,p° da poSle otroke svojih vrednih delav-,da»'m <*«*»»«■“ priznal krvav do-
cev pa letovanje na naS Jadran. Tako	”***
že prijavile za letovanje delavskih otrok na morju tovarna za dušik v Rušah 14 otrok, Doctor in drug 15 otrok. Splošna stavbna družba 10 otrok, Zelezopromet-
Ne pozabi naročnine
nem nastopu pokazali napredek mariborskega športa. Dopoldne je propagandni tek skozi mesto, olimpijski koncert v parku, po mestnih ulicah pa bodo športniki in športnice nabirali prispevke za olimpijski fond. Popoldne bo propagandni nastop na stadionu SK Železničarja, pri katerem sodelujejo vse panoge športa in Sokolstvo. Nedvomno bo tudi letos mariborsko občinstvo pokazalo razumevanje za olimpijsko idejo ter se v velikem številu odzvalo povabilu marljivih športnikov.
Znižanje krušnih cen. V Ljubljani so bile pretekli teden radi znižanja cen pšenici in moki znižane tudi krušne cene in sicer na ta način, da se je povečala teža
Odlog plačil je dovoljen Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru za 6 let od 19. februarja 1938 dalje. Odlok velja za terjatve do 26. oktobra 1937.
Izvoz naših vin je znašal v zadnjih 4 mesecih 95 vagonov v vrednosti 2.8 mi-lij. din. Naša vina, predvsem dalmatinska, so izvozili v ČSR in Nemčijo. Boljša vina so se prodajala po 5 din za liter, dočim je cena industrijskemu vinu 30 do 34 para za liter.
Pričetek izvoza našega svežega sadja. Na Dunaj je prispela prva pošiljka (5000 kg) jugoslovenskih črešenj iz Subotice, ki so jih prodajali po 1 marko za kg. V Prago pa sta prispela dva vagona jagod iz Skoplja, ki se prodajajo po 10 Kč za kg.
Širite ..Veternik** ■■BtaBBBDBBBBHB
Sporočamo žalostno vest, da je naš zvesti dolgoletni sotrudnik in vodja naše mariborske podružnice, gospod
Božidar Guštin
po dolgi mučni bolezni danes preminul.
Dragemu pokojniku, vzornemu in vestnemu možu bodi ohranjen svetal spomin.
Ljubljana—Maribor, dne 8. junija 1938.
OLEUM
industrijska trgovska družba z o. z,
Ljubljana — Maribor
Kako	iez večmilijonsko
Sthulza
Po avstrijski priključitvi nova prizadevanja, da se stoletna pravda za ogromno zapuščino premakne z mrtve točke
Današnje »Jutro« objavlja sledeče zanimivo poročilo o tej zadevi:
»Pred več kakor 100 leti se je bavila evropska javnost z veliko dediščino in zadeva še do danes ni našla konca. Gre za ogromno vsoto, ki v našem denarju predstavlja vrednost okrog 2 milijardi. Zadeva je tem bolj zanimiva, ker še živi glavni dedič v naših krajih, in sicer v Selnici ob Dravi. Že nad 30 let se bori za svoje pravice, a brez uspeha. Tudi nekateri časopisi so pisali o tej dediščini, kakor tudi o borbi za njo, vendar se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Vsa stvar pa je stopila v nov stadij ob priključitvi Avstrije k Nemčiji. Zgodovina tega pravljičnega bogastva je zelo zanimiva:
Leta 1833. je umrl v Benetkah trgovec Anton D i t r i c h, ki se je bil svoječasno selil iz Češke in vse svoje premoženje zapustil sorodnikom. Mož je služil kot krmar pod francoskim kapitanom Thier-ryem. Temu je nekoč rešil življenje *n iz hvaležnosti mu je Thierry zapustil vse svoje zaklade, ki jih je bil nabral med svojimi pustolovskimi vožnjami po morju. Ditrich se je pozneje naselil v Benetkah kot trgovec in je svoje premoženje še povečal.
Kmalu po njegovi smrti je bila v Veroni zapuščinska razprava in je bilo vse njegovo premoženje dodeljeno zakonitim dedičem, ki so bili javno pozvani, naj uveljavijo svoje pravice. Junija istega leta je opolnomočeni notar Trubert v Benetkah napravil seznam inventarja za pokojnim Ditrichom, ki je zapustil tri palače in sicer v bližini doževe palače v Benetkah palačo ob Canalu, hišo na otoku Krku in slavni gradič Ahileon, kjer je svojčas bivala avstrijska cesarica Elizabeta in ki je bil pozneje poklonjen cesarju Viljemu; dalje je zapustil štiri čevije široko in visoko skrinjo zlata v vrednosti 31 milijonov frankov, razno zlatnino in srebrnino v vrednosti 2 in pol milijona frankov, 800.000 križanih tolarjev v vrednosti 9 milijonov frankov, 6 zabojev srebrnine, 6 zabojev srebrnih svečnikov, 6
kočij, 2 zaboja redkih dragocenosti m kamnov, 100 pozlačenih stolov, 51 beneških zrcal, mnogo pohištva, 2 novi ladji z dragocenim tovorom v skupni vrednosti 104,817.000 frankov v zlatu.
Te dragocenosti so shranili pri državni banki v Benetkah, pozneje pa so dali to zapuščino v vrednosti takratnih 50 milijonov goldinarjev v Pariz, kjer še danes čakajo na dediče. Takoj po Thierryjevi smrti je namreč francoska država prijavila zahtevo glede izročitve zapuščine in zavrnila zahteve dedičev glede premoženja. Francija je dosegla, da so bile zahteve dedičev zavrnjene. Pri zadnji pravdi leta 1932 so dediči izjavili, da so zadovoljni, če se jim prizna 20 milijonov frankov, čeprav je bila zapuščina poprej cenjena z obrestmi vred na 31 milijonov zlatih frankov. Takratni ministrski predsednik Tardieu in tedanji finančni minister Renault sta zastavila vse svoje moči, da se nesoglasja glede Thierryjeve zapuščine odstranijo, toda pred obravnavo važnega predloga je Tardieujeva vlada padla in vsa stvar je spet ostala na mrtvi točki.
Dediči pa niso mirovali, temveč so najeli odvetnika, ki je vso stvar pognal v tek. Za drugi del premoženja pokojnega kapetana Thierryja, ki je prešlo v last trgovca Ditricha, se bori eden glavnih dedičev, ga. Ana S c h u 1 z e iz Selnice ob Dravi, ki je pravnukinja pokojnega Ditricha, Ditrich je namreč zapustil hčerko, ki se je poročila z nekim Seemanom. Ta je spet imel hčerko, ki je poročila nekega Franca Veheta, doma iz Mrazovic pri Horiču na Češkoslovaškem. Ana Schulze je njegova hčerka in je danes stara 74 let; njen mož, ki je mehanik, pa jih ima 76. Oba stanujeta na Slemenu 80 nad Selnico. Že nad 30 let se Schulze bori za dediščino svoje žene in izdal ie za odvetnike že okrog 100.000 din.
Schulze je pred leti doznal, da so Habsburžani še pod Avstrijo spravili glavni del zlata, srebrnine in dragocenih kamnov na Dunaj, palače in ladje pa so proglasili za svojo lastnino. Za zadevo se
je zavzel dunajski notar Wesely, ki je že leta 1897. dosegel, da se premoženje pokojnega Ditricha izroči dedičem. Avstrijska vlada je bila tedaj pripravljena nuditi odpravnino 70 milijonov goldinarjev, toda predno je prišlo do tega, je notar Wesely umrl. Zadeva je spet zaspala, naposled pa je prevzel Schulzeve interese dunajski odvetnik dr. Samuel Weiss, ki pa je 1. 1906. vso stvar pustil na miru in ga ni več zanimala. Glede te dediščine se je tudi bavilo mariborsko okrožno sodišče v Mariboru, ki je dediče večkrat zaslišalo, rezultat tega pa je bil ničev.
Schulzevi pa niso popustili nikdar. Mož je potoval na Dunaj in poslal več prošenj na cesarsko pisarno, ki je 3. septembra 1912 priznala odpravnino v znesku 2 milijonov zlatih kron. Schulze je bil zadovoljen, zahteval pa je, da mu denar takoj izplačajo. Ker mu niso ugodili, je prosil za avdienco pri cesarju Francu Jožefu m mu hotel izročiti prošnjo. Cesar pa Schul-zeja ni sprejel, nakar ga je ta večkrat hotel obiskati v Ischlu, kjer pa so Schul-zeja s sinom vred aretirali. Pozneje so ga izpustili in mu ponovno priznali 2 milijona zlatih kron ter 10.000 za razne stroške. Denarja mu seveda niso izplačali. Cesarska pisarna je sicer nakazala manjše zneske, toda tudi ti viri so kmalu usahnili. Leta 1916. se je Schulze obrnil do takratnega cesarja Karla, ki pa je odgovoril, da ni kompetenten, a njegova tašča, vojvodkinja Parmska, je Schulze-ju izplačala 20 kron...
Vsi originalni dokumenti so se nahajali v rokah avstrijske vlade. Ko se je Schulze ponovno obrnil na Dunaj, so mu dejali, da so vsi dokumenti postali žrtev požara dunajske justične palače, kar najbrž ne bo res, pač pa je verjetno, da so bili v varnih tresorih. Zadeva pa je prišla po priključitvi Avstrije k Nemčiji v nov štadij.
Včeraj se je zglasil v našem uredništvu drevesničar Peter Korman iz Kum-na nad Falo. Ta je namreč posodil Schui-zeju okrog 100.000 din, za kar se mu je ta že leta 1924. pismeno zavezal, da mu
bo odstopil polovico dediščine. Korman je napel vse moči, da pride zadeva spet v normalni tir. Nedavno se je dedinja Ana Schulze obrnila na kancelarja Hitlerja in ga prosila, da se zavzame za stvar, Peter Korman pojde osebno k Hitlerju, da mu pojasni zadevo in ga prosi, naj pospeši rešitev tega vprašanja,«
/Tenisa
To so bile majales!
Dan se je že nagibal k večeru. Zadnji žarki so zlatili gaj, žareli od travnate zemlje po deblih gori do senčnih vrhov. Veselje še vedno ni ponehavalo, godba je skoro brez prestanka igrala, smeh in šala nista pešala, petje razvnetih študentov je odmevalo vse glasneje in močneje.
Doli v gaju se je razpoložila gruča študentov. Nekateri so sedeli na grobo obtesanih klopicah, drugi v travi pod drevjem in sleherni je pogosto in temeljito nagibal vrč k ustom. Peli so, smejali se in šalili. Le eden med njimi je bil redkobeseden. Sedel je na koncu klopi-ce in si z dlanmi podpiral sence. Klobuk mu je zlezel na tilnik, škrici s fraka pa so mu viseli ohlapno kakor zlomljene peruti.
»Nekam obupan si, Spina! Kaj pa ti je?« je klical eden študentov.
»Pusti me,« ga je osorno zavrnil dolgi filozof, pograbil vrč in pil z dolgimi požirki.
»Kje je pa Zelenka? Nisem ga še videl!« je vprašal spet prvi. In drug je odgovoril za Špino:
»Saj veš, tega ni tu, doma se guli — baba. Boji je zasliševanja, je preveč oprezen.«
»Jastreb! Jastreb!« je nekdo glasno zaklical in kazal z vrčem Rollerico, ki se je na poizvedovalnem pohodu pomikala mimo z vrečico.
Vsi so bušili v smeh.
»Vivat commissarius!«
»Vivat doctissima!«
»Vivat Xantippe!«
Študenje so napijali »gospej komisarjevi, veleučeni«, zakaj gospa Rollerje-va je hodila vsako leto k javni filozofski izkušnji, kjer je sedela poleg učenih gospodov prisednikov in povabljencev.
(Dalje.)
V*
Mladost je zdravje,
a zdravju služijo Varaždinske Toplice! Enkrat v letu morate tudi na sebe misliti. Telesu je potreben nožitek, živcem sprememba kraja Prebijte nekoliko tednov v Hrvatskem Zagorju, uživajte brezbrižno kopališčno življenje, a naše žveplene kopeli, sonce in gozdovi, okrepili vam bodo telo. Nizke cene:	soba	od
20' — , kopeli Din , celotna oskrba — do 35'— dnevno. Zahtevajte takoj pro-soekte in prijavite pravočasno vaš p hod, da do ite čim lepšo sobo.
OBJAVA!
Sporočam, da želita niže navedena skleniti zakon:
	Ženin	Nevesta
Krstno ime in priimek	Saulič Ivan Josip	Re ves Sabo Sarolla
Družinski stan	ločen	samska
Poklic	žel. ključavničar	gospodinja
Veroizooved	rim. kat.	rim. kat.
Dan m kraj rojstva	21. 11. 1896 Subotica	2. IH. 1901 Kapošvar (Madjar.)
Kraj bivanja	Maribor, Slomškova ul. 18	^Subotica, V. Caveljska ul. 4
Krstno ime in priimek staršev	Saulič Nikola Bolov Marija	Reves Sobo Ivan Kovač Terezija
Pozivam vse one, ki jim je znano, da obstoja med imenovanima kakšen zakoniti zadržek ali okolnost, la bi izključevala svoboden pristanek, da sporočijo to nenosredno meni ali potom občinske uprave, kjer je objava razglašena.
Objava se mora razglasiti na sledečih mestih: v Subotici in v enem od mariborskih listov.
Subotica, dne 7. junija 1938.
Dri. matičarsko zvanje Subotica
matičar: (podpis nečitijiv)
Razno
2500 Din
potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Postranski zaslužek. »Anos«, Maribor, Orožnova 6.	3454
RENETA
je cisto in prirodno nadomestilo svežega sadia. 3274
Posest
HIŠA
4 sobe, 2 kuheinji, 2 shrambi, klet. z hipoteko prodam. Delavska 19, Studenci. 3519
PARCELO
na lepem sončnem kraju, 800 ma ugodno prodam- Delavska 19, Studenci. 3520
Prodam
OTROŠKI VOZIČEK
na prodaj. Nasipna ulica 32, Pobrežje.________________3516
Dobro ohranjen
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK
prodam. Vprašati: Koroščeva 34 pritličje, od 9. do 12. ure-3518
Sobo odda
PRAZNO SOBO
oddam s 15. junijem stranki brez otrok. Koroška c. 50-____________3523___________
OPREMLJENO SOBO
oddam v najem. Tattenbacho va ul. 20-1.
Stanovanle
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. julijem in sobo štedilnikom s 15. iunijem. -Zrkovska c. 38. Pobrežje-3514
LEPO STANOVANJE
soba, kuhinja, za dve do tri odrasle osebe oddam takoj ali pozneje. Pobrežje, Cankarjeva 12.	35i22
Službo dob
ABSOLVENTA
srednje tehnične šole, cvent. visokošolca elektotelm. stroke iščem kot inštruktorja- — Ponudbe pod »Absolvent« na upravo lista-	3488
UCENCA - KO
sprejmem v speceriio. Krčevina Maribor. Aleksatldrova
Čedno blago za deeve
v novih vzorcih prinaša
Maribor, Gosposka 14.
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgo.afja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.