Z3S. Slnffk.
I IMUiU. i irtito. 13. oktobra 1917.
' I. leto.

.Stottsmki Narod* v*l|a pm pošti: m Antro-Ogrsko:                                      xa Nemajo:
*k> Iclo skupaj naprej     .   K 3O—  I  cdo leto naprtj   .   .   .   .   K 34 —
sol lete      -               ,   .    _ 15—  I
Žetrt leti     m         Z     .   .     I   7 50  I     2a Amerlfco ia v$c droge dežele:
a« mace    m        .    •   .     .   2*50  [  ćelo leto oaprej   .   .   .   .   K 4G.—
^pniBfljem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. IfcHiiilIliO (spodaj, dvorisče ievo). KmalUra mUca ftt 5, telefon ti. SS.
Imbaja Tsmk đaa svečar linoasJ netelfe ia praznike.
Inserati  se  računajo   po  porabljenern   prostoru   in   sicer:   1   mu   visok,   ter
63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7  vin.,  trikrat  po 6  v.
Poslano  (enak   prostor)   16   vin.,   parte   in   zahvale   (enak   prostor)   10  vin.
Pri večjih insercijah no dogovoru.
Novi Mročafki naj posije ja  oaročmno velio   '^T ?o aakasnlcl.  ~5ttS Ni samo ptsaeae aaročbe brez paslatve đeaarja se ne marenio nikakor o žira ti.
„Ifarodaa tiskani a *• telsfoa št. 35.
.Slovenski Narod" velja t L|abl|aai dostavljen na dom ati če se hodi ponj t
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 28'— I Cetrt leta     „       ••....    7*^-pol leta.......  14"— I  na mesec     „       .   .   .   .    w   2"30
*Pa3a:«3zni l!2yllka velja 12 vinarjev
)<>>:si ui   se   rsnkirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uradi V '>      > iailw:   ilisa ŠL 3 (v pritllčju Ievo*, telefon ti. 34.
ha iifoa lusianBta piiiia o laieo mu io psluiaii
»Hrvatska Država« objavija dva velezanimiva razgovora, enega s pred-sednikom »Jugoslovanskega kluba« drjem Korošcem, katerega izvajanja a pomenu in obscgu našega ćeklaracij-skega programa, morajo navdati vsa-kega iskrenega Slovenca, Jngoslovana z največjim zadovoljstvom, drugega z odličnim članom »Jugoslovanskega kluba« poslancem drjem Melkom Č i n -g r i i o, ki nam v rcsnih in prepričeval-nih besedah predočuje položaj, v kate-rera se nahajamo.
NAŠA     DEKLARACIJA    KOT    MINIMALNI PROGRAM.   —   OZEMLJE IN JUGOSLOVANSKE DRŽAVE,
Dr. Korošec predvsem obžaluje, da merodajni krogi v monarhiji še danes nimajo pravega razumevanja za ju-goslovansko vprašanje.     Krivo temu je tradlcijonelno   nepoznanje      resničnega položaja pri vladah na Dunaiu in v Pešti. Krivo je v gotovem oziru tuđi neprijateljstvo informirajočega uradništva nasproti našemu narodu. Krivi pa smo tuđi sami. Ker nismo dovolj odločni, mislffo gospođje na Dunaju in v Pešti, da se nam dobro godi. Vsak pojav separatizma registrirajo z veliko    radostjo. V Pešti so vsled tega popolnoma zadovoljni s Hrvatsko. Na Dunaju pa nočcjo .vero vati, da bi naš narod resno zahfce-val svojo državo. — Zato je našo dolž-nost, da vedno in povsod naglašujemo, da je dunajska deklaracija    naš     p o -slednji     minimum    in    zadnji poziv in da pod ta minimum nobeden resno ne misli. Treba je vzbuditi v vsem narodu vero. da za veliko idejo, ki si So je koj In instinktivno osvoji!, manifestira, kjer more. Treba je, da je izraz narodne volje tako močan,   da   bo   vsak uvidel, da se to pot nočemo zadovoljiti z malimi koncesijami, ampak da je treba sedaj ali nikoli urediti     cclo     naše vprašanje.  Radi  tega je prejalislej  potrebno, dasezberemo   enkrat   v Za grebu   v si narodni    hrvatski, srbski in slovenski    posla n c i,    da javno in glasno izjavimo trdno voljo celokupnega naroda, da za-htevamo svobodno   narodno     državo. Treba je, da je ta izraz tako močan, da se čuje po ćeli monarhiji in preko njenih mej.   —   Naša deklaracija   obse.^a vse    ozemlje,    koder biva naš narod v monarhiji. Ona misli na Slovence in Hrvate v Istri in v Trstu, na Goriškem — naravno brez fuHanskega ozemlja, kakor naš program sploh   ne izključuje dogovora s primorskimi Ita-lijani. Na severu obsega naša deklaracija naš narod na Koroškem, ki je vkljub germanizaciji tja do Osojskih Tur,    do Svinjske planine še danes naš. Ona misli na  naš  štajerski  narod  severno od Drave in na obeh straneh Mure. Jasno je, da obsega Medjimurje,    ki je bilo združeno z materjo Hrvatsko, in na pastorko slovanstva     na     panonske Slovence,   kojih pradedje so toliko napravili za kulturo Madžarov. V zmis-iu doslednega izvajanja narodne ideje in samoodločbe   narodov   obsega   deklaracija i hrvatski narod, ki ustvari a na severu panonske Slovenije živ in močan most med severnim in južnim slovanstvom.    Deklaracija obsega logično tuđi gospodarsko tako močni in kulturno napredni srbski narod v B a -čki,    Banatu    ter sploh v nekdanji Vojvodini. Ona ni zabila tuđi onih hr-vatsko-srbskih naselbin, ki se drže na južnem Ogrskem narodnega telesa. Sava in Drava ustvarjajo kot velike prometne ceste Iz tega. ozemlja celino, ki se odpira na jugu z našim morjem celemu svetu. — Na vprašanje, kako sioji z realizacijo onih velikih idealov, odgovarja dr. Korošec, da smemo biti z današnjim razvojem zadovoljni. Narod razume idejo in jo spremlja   s   celim s r c em.    To je temelj vsega, to je veliko več, kot vse veliko politično delo. Naravno je, da ne morejo sedaj politiki hoditi po drugi po ti kot po onUt
ki nam je dana na podbgi ustave in zakona: pot dogovora z drugimi narodi v monarh "ji. Priznam, da je videti danes pri Nemcih in Madžarih še malo naklonjenosti, a zopet je gotovo, da tuđi oni danes drugače razumevajo siovansko idejo kot pred vojno ali v z: letku vojne. Naloga nas in drugih činite..;jv mora biti, da seđelujemo, da bo evo!ucija duhov pri gospođujoJih naroc!I!i hitre je napredovala. Največja iclažba drugim je, ako vidijo našo trdno volio. — Od našega dela nas ne oJvrnejo preganjanja ne od desne ne od 1 e v e. N a š narodje žepretrpel težka preganjanja. Ne bo klcnil duhom, tuđi ako pridejo nova, up?mo da posi:dnja. Bolj nas boli, ako s!i>imo od lastnih bratov striihopetne besede ali še grše. denuncijacije in intrige. Proti deklaraciji Čujemo udarce tuđi od strani, odkoćer nismo nikđar pričakovali, da se bodo tako eksponirali z nam na-sprotno poiitiko.
KRIZA DR2AVE.
Poslanec in bivši dubrovniški    iu-| pan dr. Melko C i n g r i j a razpravlia o dunajski krizi takole:
Nazor, da gre Ie za krizo vlade, ni pravilen. Ko bi namreč Seidler padel in bi na njegovo mesto prišel druži, bi bili ravno    tam,    kjer smo bili s Ciamom-iMartinicem. Tadi ne gre za krizo parlamenta,    kaj ti poslanci houejo delati. Ako oi bil parlament razpuščen in bi bili izbrani novi poslanci, bi se pelužaj prav nič ne poboljšal — novi ljndje bi našli pred seboj ista nerešena vpraša-nja.    Ne gre torej niti za krizo vlade, niti za krizo parlamenta, tem več to je državna   kriza,  Vzrck  tiči  v  dr-žavnem   sistemu, ki je zopet nujna posledica  strukture monarhije. S i-stem     in     struktura     države sta v  nasprotstvu  s    postulati   narodov. Odtod kronična državna kriza, na katero slovanski    poslanci v parlamentu že 60 let s prstom kazejo. Sedaj so to krizo odkrito priznali tuđi nemški socijalni  demokrati, inozemci, ki so se bavili z nasimi prili-kami, so jo že davno spoznali. Opozar-jarn le na Gaydovo knjigo: La crisi di un irnpero. Pred vojno so to krizo za-tlacevali  z  znano    nolitiko     »fortwur-steln«,  toda odpraviti    je    nišo mogli. Vsled vojne in vsled velikih idej, ki so v vojni zrnagale, demokracije in samoodločbe narodov, se je kriza pooštrila. Krpati se ne  da v e č. Logiki bije v obraz, kdor misli, da bi se mosii narodi, ki so v vojni izkrvaveli in stradali, zadovoljiti  s  tem,   da   ostane jo   n i č, kakor so bili pred vojno. Takih  narodov, ki bi bfl zadovoljni, da tvori jo materijal za gradbo držav po tujih načr-tih,   ni   več.    Narodi hočejo biti živi organizmi in kot tako everttunlno člani večjih kompleksov. — Vlada bo morda pridobila Poljake za budget, toda s tem velika kriza nikakor ni  reSena. Razre-Šitev je  edino mosoca, ako se zadovolji zahtevam slovanskih    narodov, izraženim v deklaracijah z dne 30. maja. — Ako Seidler ne dobi večine, priđe morda Svlva - Taroucca na kr-milo. Naletel bo na iste zapreke. — Prepričan sem, da je i z k 1 j u č e n o, da bi ^Ju£Oslovanski    klub«    Šel    za vlado. Seidler nam je sicer obljubil v gospo-darskem oziru raj na zemlji — no, mi bi bili zaenkrat zadovoljni s kruhom in
kromĐirjem. V političnem programu pa je odbil ćelo najskromne.išo zahtevo (združenje Dalmacije s Hrvatsko), med-tem ko mi sedaj zahtev^amo p o p o 1 n o ujedinjenje. V ostalem je Seidler pokazal, da ne razume važnosti in nuj-nosti jugoslovanskega vprašanja. Govo ril je o »integriteti A v s t r i j e« sedai. ko že sami nemško - avstrijski oolitiki opozar.iajo vlado, da je skrajri Čas, da re^i juj^oslovansko vprašanje, ker ga bo sicer rešil kdo drug prot! nje}. On nam tolmači zakone o integriteti Avstrije sedaj, ko ćeli narod zahteva svoje ujedinjenje rudi mimo zakona. — Pri nas je vse mosroče in zato tuđi ni izključeno, da bi moglo priti do razpusta parlamenta. Nemški radikalci odkrito na to delujejo. Oni si žele despotizma, ker samo v gro-bi sili vidijo možnost uresničenja svojih jn*obih idealov. Ipak ne verjamem, da bi se mogel kdo upati, da ponovi Stfirgkhovo ero, kajti, kaj le ta eraj>ri-nesla?   Mesto   »državnega jezika« fcj
belangov« — slovanske deklaracije. Ne smemo tuđi pozabiti, da je obnovi-tev absoltitizma že iz ozirov na državni kredit nemogoča. Ne da se poslati parlament domov, kadar mori slad, pada valuta in leži na mizi proračun z 22 mi-lijardami izdatkov ter 4 milijoni do-hodkov in to vse pod vtisom nezaupni-ce, izrečene komisiji za kontrolo državnih dolsov. Ko bi Slovani delovali na razpist parlamenta, bi nam ccitali, da delujemo za entento? — Ali se na kompetentnom mestu resno bavijo z razre-šitvijo naše^n vprašanja, ne vem. Po onem, kar vidim, sodim, da se bolj bavijo s tem, kako bi ga ne resili. Vsa politika monarhije gre že 60 let za tem. Posledica te politike je, da se niti skromna, zakonito utemeljena želja združitve Dalmacije s Hrvatsko ni izvršila. Posledica te politike je, da se je aneksija Bosne tako izvedla. Posledica te politike je tuđi to, da pripove-duie grof Czernin rrte.sto o samoodločbi narodov, o samoodločbi d r ž a v, v nerazumljivi nadi. da svet ne bo opazil, da zadnje ni nič dru^e^a, nesro negacila prve<ra. Vsekakor je vsled vojne naše vprn«anje postalo iz notranjega problema z u n a n j i problem in ver-jetno je, da bo končno kot tak tuđi rešen. i
Nemški »Mationalverband« se ie razbil. Radikalna Wo!fova frakcija je izstopila, predsednilc Dobernig je od-stopil.
0 vzrokih tega važne&'a politične^ra dosrodka smo že opetovano raspravljali. Vsak udarec, ki je padel    na    politiko nemške hegemonije v drža\i, je zadel nenosredno ali posredno tuđi glavnecra podpomika te politike, steber germani-zirajočc^ra centralizma — nemški  *Na-tionalverband-. Predstavimo si, s kak-šnimi    nadami so nemško - naciionalne stranke sprcmljale potek vojne, snomni-mo se, knkšna razlika je med nemškim vefikonoč^im programom in med programom SeiđJerjevega kabineta, ki se-ćp.j  kot  eksponent  »Nationalverbanda* proglasa načelo narodne avtonornije po kronovinah,    tistega     ^Nationalverban-da«, kateresra geslo je bilo pred štirimi meseci  popolna  brezpravnost nenemskih   narodov!   Ta   katastrofalni razvoj nemške politike m mo-gel ostati brez učinka    na    razmere v »Nationalverbandii«. Radikalna nemška javnost   je   pričela    nemške   poslance dobiti, da so sami zakrivili, da bdja države ni ostala v tistem kurzu, kamor so jo hoteli spraviti in vsak    neuspeh nemške poiitike v parlamentu so nemški volilci    pripisovali    nesposobnosti,    popustljivosti,    neznačajnosti    svojih,     v »Nationalverbandu«    združenih zaston-nikov. Saj je karakteristično za politič-' no  mišljenje  Nemccv,  da  še  vedro  ne morejo razumeti   duha   časa   in   da še vedno  menijo,   da  bodo  ustavili  — kolo zerodovine. Iz tega razpoloženja so nastajali v »Nationalverbandu« v zadnjem času vedno novi prepiri, posamez-ne   skupine so si medsebojno    očitale najhujše reci in ko se je pri nezaupnici kontrolni komisiji za državne   dolgove zopet dokumentirala protinemška većina, so porabili Wolfovci priliko, da po-skusijo s skrajno   radilralizacijo    »Na-t;on^lverbanda« v smislu vsencrnškc^a programa.   V to svrho naj bi bil »Na-tionalverband« prešel najprvo v politično pasivnost napram parlamentu s tem, da bi njegovi člani odložili vsa delovna mesta v odsekih. Večina  »Nationalver-banda«  je po oni stari »bolje  drži  ga, nego lovi ga« odklonila »volčjo« taktiko in tako je prišlo do poloma. O posledi-cah tega dogodka bo še govoriti.   Prelom  v  »Nationalverbandu«   je  zuačilen pojav splošne krize, v kateri se nahaja dunajska politika.    NajmoČnejši   steber sistema se ruši, ker se podira temelj, na katerem stoji: nemška misel.
O dogodku samem poročajo z Du-naja:
Radikalna Wolfova slnipina je v vče-rajšrtji plenarni «eji nemškega »Nationalver-banda« naznanila svoj formalni iz-s t o p iz te organizacije. Najbrž ji bodeta sle4Ui tu4i nemška   agrarna stranka in
pa nemška Arbeitsgemeinschaft V^led izstopa radtkalcev je odlcžil svoje rne^to ti:di presisednik »Nationalverbanda« Dobernigg, Radikalci groze, da bodo prešli napran: vladi v opozicijo. Prva posledica razbitja »Nationalverbanda« bo nemara kriza v p'redsedništvu držav.nega zbora. Stara tradicija je, da prnada predsednik zbornice najmočnej-ši parlamentarni skupini. »Nationalverband« ni već najmoćnejia skupina in na prvo mesto med državnozborskimi klubi je stopil »C e s k y Svaz«. Predsednik dr. Grob bi moral torei izvajati konsekvence in za predsednika zbornice bi moral biti izvoljen Čeh. — Nemške stranke sku^ajo sedaj obraniti vsaj nekako zunanjo taktično skupnost s tem, da se po-jjajajo o ustanovjtvi posebne^a nemškega eksekutivncea komite ja, katere-nu bi se naj pritegnili tuđi kr5čans!:i snei-jalisii. Izvoljen je bil v to svrho poseben odbor, ki naj pripravlja novo organizacijo nemških strank. Značilno za razDoIoženje, ki vlada v nemžMh krogih, je dejstvo, da je »Arbeitsgemeinschaft« pozvala poslanca R e d 1 i c h a radi njegove^a pametnega svoječasne.cra govora v »Polit. Gesellschaft«, da naj izstopi, čel da so njegovi politični nazori   nenemški!
Poljski za u!ado,
Danaj, 12. oktobra. Poljski klub je i danes po đolsi burni debati odobrit pakt 1 z vlado ter je sklenil glasovati za budgetni provizorij. Zato se je še đanes vršilo glasovanje v proraćun-skem provizoriiu. 5prejet je bil š e s t -m e s e č n i začasni proračun z 28 glasovi. Za provizorij so glasovali nemški nacijonalci, krščr.nski socijalci, Poliaki in Romuni. Bila je za vlado prava Pvrrhova zrnaca.
!ii!a po! Sna km £r. Ml
Danes polagramo v zemljo truplo pokojnoga drja Janeza E. Kreka. V grob nesemo moža, ki nam je bil propo-vednik novegra življenja. K večnemu uo-čitku spremljamo boritelja, katerega neumorno detevnost bociemo bridko po-grešali pri delu za našo bodočnost.
Kot Ij ubijeni sin vsega našega naroda slovenskega, hrvat-skepra in srbske^a imena odhaja dr. Krek od nas. Ob njegovem grobu nas združuje vse brez razlike strankarskega prepričanja iskrena žalost, ker se zaveđamo, da je njegova smrt težka izguba za nas vse. TcJ!ka izguba za ono veliko delo, ki napolnjuje srce in dušo slehernega postenega Slovenca, Srba in Hrvata, delo narodnega jedinstva.
Za driem Krekom plačejo' danes mnoj^i, ki jim je bil oče in vzgojitelj, to-žijo mnogi, ki jim je bil zaščitnik v skr-beh življenja, žal uje stranka, kateri je bil ncnadkriliiv organizator in agitator, narod tuguje za velikim Jugoslovanom, za apostolom nove svobode. za evanđelistom, ki mu je v najtežjem času pon:žanja s tako veselim prepričanjem oznanjeval vero v novo življenje.
Manom velikoga Jugoslovana se klanjamo danes združeni na ralni poti tja k Svetemu Križu. Napredna Ljubljana, prestolica slovenskega naroda, v kateri so vedno vroče bila srca za vse to, kar je po zaslugi drja Kreka in njegovih tovarišev vzklilo sredi vojnega Kroma k novernu življenju, časti pokoj-nega na posebno manifestanten način. Naš župan je pozval somešČane, da raz-obesijo v ulicah, koder se bo pomikat sprevod, žalne zastave in je zaukazal, da se razobesi prapor žalosti tuđi na mestni hiši. Narodno - napredna stranka se oficijalno udeleži pogreba po raznih svojih mandatarjih in funkcijonarjih, niej se pridružuje vsa napredna slovenska javnost. Na zadnji poti spremljajo drja Kreka izvoljeni zastopniki Srbov in Hrvatov. Tako postaja pogreb pokoj-nega drja Kreka prava manifestacija za ono veliko idejo, za katero je pokojnik živel, za idejo jugo-slovanskega    ujedinjenja.
V žalosti in tugi polagamo v grob moža, ki je umri v delu za našo bodoč-nest. Nad svežim grobom pa veselo pla-pola zastava naše narodne svobode. Kvišku srca!
Sožalje v parlamentu.
g Dunaj 11. oktobra. Na klopeh po-slancev v zbornici so danes ležala crno obrobljena smrtna naznanila, s kateriml oficijelno sporoča »Jugoslovanski klub« poslancem, da Ijubljenega tovariša drja Kreka ni več. Na Krekovem sedežu pa se je belil prekrasen šopek svežih križan tem s slovensko (= srbsko) in hrvatsko trobojnico.
Smrtno naznanilo »Jugoslovanske-ga kluba« je samoslovensko ter se gla^ i si: »Jugoslovanski klub naznanja ža-lcstno vest, da ie dne 8. oktobra 1917 v št. Janžu na Dolenjskem mirno v Gospodu zaspal njegov član prof. dr. Janez Ev. Krek, državni in deželni poslanec itd. v 52. letu starosti. Pogreb predrage-ga pokojnika se bo vršil v soboto 13. oktobra v Ljubljani ob 3. uri popoldne iz knezoskofijske palače. — Dunaj, 10, oktobra 1917.«
Današnja seja poslanske zbornice Je prav številno obiskana. Od vseh strani prihajajo poslanci k predsedniku »Jugo-slovanskega kluba« ter izražajo sožalje — pri vseh je bil pokojni priljubljen in spoštovan.
j Po otvoritvi seje Je govori! zbor-nični predsednik dr. Oross umrlemu naslednje slovo:
»Visoka zbornica!" Zopet nam Je smrt iztrgala dva naša tovariša iz naše srede. (Zbornica vstane.) Dne 8. t m. je? umri poslanec dr. Janez Krek, ki se Je udeleževal še v poletnem zasedanju polu gorečnosti in delavnosti zborničmh razprav ter ponovno posegel z izredno zgovornostjo v zbornične razprave, Krek je bil član te zbornice v letih 1897. do 1900 in potem nepretržno od leta 1907. dalje. — Vsled njegovega boga-! tega zjianja in njegove goreče delavnosti ga je poslala zbornica v mnogotere odseke, in tuđi v sedanjem zasedanju je bil načelnik nagodbenega odseka in član raznih drugih odsekov, kjer je z velikim razumom odlično uporabljal svoje znanje, posebno v socijalnopolitt-ških in tuđi v narodnih vprašanjih. Dr. Krek je zavzemal v svojem narodu in v svoji stranki prav odlično mesto, kar je bilo umevno z ozirom na njegove zmoŽ-nosti. Gotovo pa ga ne bodo pogrešali le njegovi ožji tovariŠi, marveč tuđi ćela zbornica in mi vsi mu ohranimo pri-jazen in časten spomin.«
Te zares simpatiški izgovorjene besede so napravile na mnogobrojne po-slušalce globok vtis.
2alna   seja   »Jugoslovanskega  fcluba««
Pred sejo zbornice se ie vršila žaln na seja »Jugoslovanskega kluba«. Predsednik dr. Korošec je govoril ljub-Ijenemu tovarišu in prijatelju ginljivo slovo. Člani kluba se udeležijo pogreba v obilnem ŠteviltL
Od vseh parlamentarnih strank do-hajajo klubu številne sožalnice. V imenu vlade je brzojavu* ministrskl predsednik: »Povodom težke izgube, ki je doletela častiti Jugoslovanski klub s smrtjo svojega člana državnega poslanca dr. Janeza E. Kreka, prosim vspreieti izraze mojega najtoplejŠega sočutja. — Seidler.«
Podpredsednik bivšega bosenskega' sabora Dimović je brzojavu1:
»Izvolite primiti duboko moje sau-češće zbog smrti umnog i neumornog Vašeg Čestitog i plemenitog člana dr, Kreka, koji je čistom svojom dušom obuhvatio čitav naš jedinstveni narod« Pokoj mu vječni!«
POSLANCI PRI POGREBU DRJA KREKA, Danes zjutraj so doapeli z Dunaja dr-iavni postanci, ki se bodo udeležill pogreba drja Kreka. Zbornico bo zastopal podpred-sednik vitez P o g a 6 n i k. Za češko delegacijo 8ta prišla spremit spoitovanega druga in prijatelja na zadnji poti predsednik čeŠkega Svaza posl. František S t a n e k ter posl. N a v r a t i I. ćlani »Jugoslovan-skega kluba« so prišli v obilnem številu pod vodstvom predsednika drja Koroica. Ražen domaćih poslancev so prispeli za-stopnik srbskega naroda dr. Božldar Vukovi ć ter Hrvati dr. Jos. 8 m o d I a k a , dr. Vjekoslav Spinćifi In dr. Anton Du-11 b i ć. Tako bodo Ijubljenega vodnika spremili h grobu zastopniki vseh treh pleme n našega jedinstvenoga naroda — prekrasna manifestacija za idejo narodne slobode, katero je pokojnik tako goreča šlrll. Ob    odprtem    grobu    dril Krtka
Stran 2.
.SLOVENSKI NAKUO',   om  13. oktobra   1917.
235. stev
apregovortjo   prodsednlk    »Jugoolovanakoga
kluba« dr. Anton Korolic v Imenu Jugo* štovano v, prodaodnlk Ceikega Svaza posL Frant 8tanik v Imtnu 6«hov t*r pool. dr. D u 11 b i 6 za dalmatlitafca Hrvat*. — Fosianol Jugoslovanskega kluba pod vodstvom dr. Korote« »o d«n«a dopoldne ivo-jega tovarlša zadnji A oblskali. Dr. Koroto« je v imonu kluba položi I na krsto dr. Kra» ka krasan veno© a slovenskim, hrvatakim m srbekim trakom ter napitom »Jugoslovtnsltl kJub na Dunaju«. Enako jo bll dopoldne pri odru dr. Kreka tuđi pradaodnik »ćeikega 9vazac posianec Stan&k v spr*m#tvu posla rvaa Navratila.
Hrvatski flstl o đrjn Kreku,
Hrvatsko časopis je posveča urar* lemu drju Kreku obširne članke ter slavi pokojnikove zasluge za jugosiovan-sko stvar.
»Hrvatska Riječ«, glasilo hrvatsko - srbsk* koalicije, piše med drugim: 3io je Uvrstan govornik i jedan od najod-
Ućnijih članova zastupnika u car. vijeću. Prožet je bio jakom sviješću nar. jedinstva i Jugoslavenstva, pak je, u toj svijesti, u car. vijeću Izrekao bezbroj govora, u kojima je ustajao protiv prilika n Hrvatskoj (za Raucha i Cuvaja). u Bosni. Hercegovini itd. Mnogo je putovao po jugoslavenskim krajevima, pa je joJ pred par dana bio u Zagrebu. Bosni i Dalmaciji — na oko »drav, da nitko ne bi rekao, da mu je smrt tako bliza. Krek je, po svojoj naravi, bio borac za ideju, pa je jak njegov udio oko toga, da je došlo do J joslavtnskoga kluba i jugoslavenske deklaracije, a oko popularizo-•itmaja deklaracije in je poduzimao veliki Ipotmo. Sa Krekom je sa poprišta jugoslavenske politike nestalo jake ličnosti, koja jt vjerovala b skoro ostvarenje velike ideje narodnoga sjedinjenja, koja živi i na njegovu odru 1 za koju je on mnogo učinio. Vječna slava ju gost aven»kora oorcn i narodnom radniku, kojemu Hrvatska duguje veliku hvalu, jer se je on zauzimao za nju u vrlo teškim našim političkima prilikama. Slava dru- Janezu Kreku!
»Novosti pišejo: U dru. Kreku, gube ne samo Slovenci, već svi mi Jugoslaveni jednog od najboljih zatočnika, raj« agilnijeg radnika I najvećeg pobornika jugoslavenske ideje. Čovjek rada I akcije, pun ▼oije, nade i vjere u bolje i sretnije dane naroda našega. Bio je čovjek dubokog znanja, iskrenog narodnog značaja, čovjek velikih ideja, borac za narodna prava. S njegovim imenom bilo je čvrsto združeno t veliko djelo narodnog ujedinjenja svih Jugoslavena, On je bio đu£a Jugoslovenskog kluba u Beču, uvijek prvi medju prvima, agilan 1 svei, uvijek spreman, da riječju, perom I radom poradi i poduzme sve za veliku stvar narodnog ujedinjenja. Pun vjere u budućnost našega naroda, — našla je naša narodna misao u njem svog pravog apostola t pobornika narodne sloge i ujedinjenja.
V »Hrvatski DriavU Je napi-sal dr. Kreku nekrolog poslanec S p i z č i ć, ki izvija med drugim: Tek ovaj rat nas je sve ujedinio u jedan klub, 1 ideja izražena u prvom sastanku hrvatsko - slovenskoga kluba za vrijeme rata. ideja sjedinjenja i samostojnosti Slovenaca, Hrvata i Srba. naravno da je sjedinila sve slovenske, hrvatske i srpske zastupnike u jedan klub, u kojem je Krek igrao znatnu ulogu, te Je u njemu našla jednoga od najagilnijih propagatora. Njegovom smrću gubi ta Ideja velikoga pobornika, osobno poznatoga po svim našim zemljama. Idefa sama ostaje netaknuta.
»Primorska Novine« na Reki ptfojc: Zato je, u današnjem času, smrt OTOgt naSega čovjeka nenadoknad. gubitak, Jer u njem jugoslavenski narod gubi Jednog od najrevnijih I najboljih svojih sinova, koji se svom dušom I svim srcem bio založio za njegovu narodnu stvar. I zato će ime tfaneza Kreka ostati zlatnim pismenima ubi-Iježeno u istoriji Jugoslavena, to će se ime s ponosom vazda spominjati u našem na-Todu, Jer I njega možemo ubrojiti medju cne naše pobornike, koji tn u najtežem č a s u počeli narodu propovijedati vjeru c nov, lak I slobodan život Dr. Krek je umro, no misao, za koju se on uz tolike druge naše ljude oduševljeno, iskreno 1 s tolikim pregnućem zalagao, ta misao ne će i ne može da umre! Nad svježim grobom dra. Kreka zavjetujmo se da ćemo tu misao oživotvoriti, Je to ovisi samo o n a m a . . . »Novine« pišejo: Bio je ... Najljepšega junaka nestade s čela naših. A bio je. Gospode, bio je snaga, zublja požara za rva srca podignuta nad zemlju, luč pro-vodnica, osmjeh pouzdanja, nada uspjeha, pjesma umornih orača, oblina nategnutih Jedara . . . Govorio je kao Petar i družina iza šuma sašlih jezika, a rekoše mi mnoKi, koji osjetlše čudo njegove riječi, da se Je napio mladoga vina . . . Drugi, hiljadama ne znamo broja, prignuše glavu, da na čelu. Jeziku t srcu osjete kapljice preporoda, uskrsnuća, da oćute dolazak martlrske snage, žeđe za palmama . . . Ljepotu je pio, hranio se Je snagom, pasao se je nadama. Pjevao Je rad, smijao se je nepobjedivošću. Ljubio Je proljeće naše zemlje, a mrzio je vode, što neplodno i nečisto stoje. Vodio Je mladost smijao se Je starosti . . . Smijao Se je otrovu i vome raspuklome srcu. Živio je kao ninski glagolaš, protopop Nedjeljko I ujak s pusatom. Umro je eto onako, kako umire pravednik. Na sred puta do visine, gdje mu Je oko zagledalo ideale, da ne bi okusio,   srknuo,   da ne   bi   osjetio   raj   na
zemlji.
»Agramer T a g b I a 11« piše: Dr. Krek je spada! med najmarkantnsfše može v Jugoslovanskem javnem življenju. Od poretka svojega polftlčnega delovanja je bil prožet Jugoslovanske Ideje, enotnosti naSe-ga skupnega naroda na Jugu. Predvsem je bil vedno prepričan pristal hrvatsko - slovenske nacijonalne ideje ln on sam Je per-sonifldral to Idejo najbolje, ko jt v tem pogledu ob vsaki prilild ln vsakem povodu vsajal v svojt roiake čnstvo nacijonalne skupnostl. On je bfl in je ostal vedno naro-đen mož m ni poznal razlike med Hberalci in klerikalci. Dr. Krek ni deloval tn čut« samo kot Jugoslovan, njegm }• navdulevala tuđi velika slovansk* mlsel. Za »dnifaiile in skttpnost vseh slovačkih ttraak ▼ drfar-nem zboru st ?• vedno trndfl ln Hl ljetova krivda, ako njegove ideja nlso bfl« tako sprejete, kakor Je želei in srramal. Spoml-njamo s« njegovem vellktfa fovort proti tikratnemu skupnemi ministru pl. Bflln-skemu v junfjn 1909, ko se fc postavi! proti bosar^ki agrarni banki glede oditupa jgnev tov. Vsa zbornica Je poslušala In dr. Krek Je s pretresljtviini besedami apellrtl na Poljake na njihovo svobodno stremljenje, na] nikar ne pripuste, da bj dvm_ milijona tlo-t9§pfipHP*w» ^a^ujna^BJši^sv^jUBP^^sif  •aaaaa   avr
spodarafco ta poĐUCa* rrobodo. Ia ao fc»- < maj «n«m noseću jt padlo Bionarthovo mi-aktrstvo, v giavntm vsled neumoraaga gibanja dr. Kreka. Kako je dr. Krek čutU kot Jusoslovan, dokazujejo številni njacovi govori o Bosni ln Hercegovini in za Hrvatsko po* Čuvaj«fn . . . Ideja, katar o J« aastopal, »vi krepko dalje ta kadar a« ureanići. te bo njegovo Ima navaiaio mad prvobo-rltaiji . . .
»Jntraoji List« pile: »Umro je đr. Krak prvi borac n redovima Jugoslaven* za ustvarenje narodnoga ideala, čo-vjak rijetkoga znanja, nepokolebiva i čista anacaja, neumorna rada i velikih Ideja. S Imenom dra. Kreka biti će spojeno djelo jugoslavenskog narodnog ujedinjenja prvi realni temelji naše narodne i državne samostalnosti. Inicijativu za akciju jugoslavenskih zastupnika u carevinskom vijeću dao je dr. Kre* i jugoslaven&ka deklaracija od 30. svibnja u kojoj se traži ujedinjenje i nezavisnost Jugoslavena, je u glavnom djelo dra. Kreka.«
»Obzor« piše med drugim: Dr. Ivan Krek ostane gotovo v ve^nem spominu hr-vatskesa, srb^kesa in slovenskoga naroda, ki mu bo bvaležen. da je. ravnajoč se po idejah velikega učitelja življenja in pravice v duhovskom plaiču dvignil glas za svoj narod« zahtevajoć, naj bo tuđi zanj enako pravo kakor pred Bogom, tako tuđi pred zakonom in svetom, enako pravo vsern, ki delajo za zboljšatvje kulturnih rarmer med ljudmi in človeitvom. Jugoslovanskl narod ne bo nikdar po?ahil dr. Kreka, da je brez ozira ita vse politične posledice, dvifnil svoj flas, $e več, da je z nedosežno spret-nostjo in agitacijo, na smrt bolan, potoval po jufno?lovansklh kraj ih, da dviene sklonjene duhove, da se dvienejo dn narodne zavesti, da jih vzbudi v zadnjem času veli-keja ztodovinskeea trenotka in sredi kr-vaveja piamena med evrnpskimi narodi. Z dr. J. Krekom izjube Jugoslovani v monarhiji anera svojih najboljih braniteljev, naj-aiilncJSeca delavca in največjeva predbo-rilca. Tcžki so čaši, a z njimi nas je zapela 4e težja u^oda, da je takorekoi di:5a jugo-slovanskeza kluba prenehala delatl prav v onem času. ko je bila vsem najbolj potrebna. Slava in večen spnmin v hrvat^kem, srbskem in slovcn^kem narodu dr. 1. Kreku!
Dunajski glasovL
Nekattri duitajski listi so prioesll • dr. Kr««ju obširaejše nekroloie. Posebno simpatično pi$e o pokojniku »Arbeiter Zeitunf«, ki pravi med drugim: Dr. Krek je priSel v poslan«ko zbornico leta 1897. kot poslanec pete kurije, v kateri je tvorila dežela Kranjska en sam volilni okraj. Tedaj se je prvič oglasil pri debati o razpustu železni-čarske organizacije; tedaj je napravit utis navadnega kršćanskega socijalista in to se-veda ni bilo razve*eljivo. Pri volitvah leta 1901. ni v«č kandidirat, nego je sel za maš-nika na Westfalsko, kjer je prišcl v cerkve-ni in socijalni stik z ondotnimi poljskimi in slovensldmi delavci. Pri volitvah po splošni volilni pravici je bil zopet izvoljen in je od tedaj neprestano pripadal poslanski zbornici. Presenetila je globokost njegoveKa razume van ja, močna socijalna smisel in pristno demokratično čustvovanje, pa tuđi ne v mali meri s čarom jezika: bil je tuđi formalno eden najboljih govornikov zbornice. Krek je tuđi takoj prišel v prvo vrsto poslancev. Zlasti on je leta 1909., ko je zopet enkrat češka obstrukcija trpinčila zbornico, dal nasvet. iztrebiti obstrukdjo z reformo opra\ilnika. Seveda so potem prišli čaši, ko ga je bilo zopet dobiti v vrstan ob-strukeije. Velika akcija je bil tuđi njegov nastop za osvobojenje bosanskih kmetov, ki ie pod ministrstvom Bienerth - Bilinski provxročila strasten boj proti monopolu neks ogrske banke v stvareh zemljiSke od-vezt kmttov. Med seđanjim zasfdanjem po-slanske zbornice je Krek, čctudi je močno narodno čutil, vendar delal v zmernejši smeri in v spominu je 5e, kako so mu na-igrali češki radikalcl, ko je šel v Prago, da bi Čehe pridobil za razumno politiko. Z vnemo je delal tudl za mir in Je bil eden 2ovomikov na mirovnem zborovanju Av-strijskega politlčnega društva, ki je pro-vzročil gonjo proti temu društvu. Duševno znatni, vrli in občliivt mož bo jako manjkal slovenskemu narodu in poslanski zbornici, v kateri Je bil moralična protiutež proti bivšemu voditelju SusterŠiču, Člgar ktipčiie je vedno pobija! in katerega je v zadnjih letih skoro izrinil iz javnera življenja.
»Relchspost« obširno ocenjuje Krekovo političko delovanje. Proti k^ncu pa se ni mogla vzdržatl ne^lane^a sumničenja. ee§, da Je dr. Krek zadnji čas spravil svoj klub v dotlko z najhujšim če§kim Soviniz-mom, — in svoj cesarju in državi zvesti narod v sosedstvo s Stanjkom, Kalino In Zahradnikom. »Zdaj pa« — nađaliuje pobožni dunajskl denuncijant — »ko ga je po-klicala smrt, se pojavlja zora tuđi v politiki naših Slovencev v parlamentu in tragično je, da mož, ki Je Ml poln temperamenta, nadarjenostl in brezdvomno dobrih name-nov, ne more več sodelovatl na novi orijentaciji, popraviti narejene pogreške ter svoin stranko in prtd vsem svoj narod spraviti v  nadepolen  položaj  v  tej   državi.
Nevedna in neslana, kakor vedno, Je »slavna Neue Freie Presse«, kl karakterizira pokojne*a dr. Kreka kot stare^a pan-slavista, kl je že leta 190.9. na vseslovan-skem shodu v Ljubljani (!) napovedova! smrtno sovraštvo Nemcem.
Sožalje cešilh socijalnih detnokrator.
Dnnaj, 12. oktobra. Vsled smrti srfino-dobr«ga, žeaijalnega, ne»ozabne*a Kreka, katerega sm« češki socijalni demokr^tje brezmejn« visoko cenili In ljubili in s ka-terim smo občevall vedno v svojem mater-nem jeziku. naj^Ioblje hinjeni Izražamo svoje najiskreneiše sožalje. Trpljenje in bolest sta padla v slovenska Jugoslovanska srea tn padla v srca čeSka. 2lvio vstajenje Jur*slovaaovt ki mora pritl.
Dr. Trant. Soukup, poslanec Praga.
Narodno Jagoslovansko ddavstvo
dr. Kreira v slovo. Iz kromov narodnega juroslovan-sktea delavstvm smo prcjeli daljši dopis, ki pravi med drugim: Ob dr. Krc-kovi gomili plakamo tud! mi lugoslo-vanaki delavci. Kazal nam jt pot k narodni rvobodi in v naJŽalostnejlem časti nam i« s svojlmi tovarili zaklical: Ne obupajte! Deklaracijski prorram, za katereca se je pokojni tako vneto boril, je naš spas. Bridkost nas navdaja, da on ne bo videl srečnefa dne na$e narodne esvoboditve. Naša hvaleŽnost pa ne mine. Narodno zavedno jucoslovan-sko delavstvo se klanja manom veli-keca Slorana ln milo kliče ob nje«ovi
vUdal m%č saJHml roditel« pti ddn sa narodno bodočaost — 7. B.
PaalajMc dr. Lovro Pogmtnik }• apraltl aatlednjt plimo: V Motirju. dat 10. oktobra itl7. VtltceBjeal gospodi Uraed ljudi %mnu kl so doživeli mnogo ln silnih duinin otresov; ni me pa kmaiu kaka stvar tako pretresla, ko nenadna vest o smrti dr. Kreka. Da živimo v normalnih Casih, bil bi mo-rebiU sprtjal to vest s nekoliko večjlm zanimanjem, kot sem v dobi svojega izgnanstva sprejemal vesti o smrti tolikih bli;:njih in daljnjih znancev. Vsaj v dobi velike morije veje duh smrti vsepovsodi, tako da viio ea njene žrtve že več ali manje ravnouušni postali. A dr. Krek! V velikem času pravi mo£ na pravem mestu. Krepko je vzciignil prapor našega ujedinjenja in že se je zhral okolu njega ves narod v popolnem umeva-nju junaSke njegove kretnje. Z jasnim pogledom na neupr»f|jfvo voljo Imeli smo — pu&ćajoč vse ob2ire ob strani — speti k jasnemu cilju ln ravno njega morala si Je v laki d bi tz'.rati ncirprosna smrt. To je, kar mora pretresti duio slehernemu rodoljubu; ta je, kar ]s name delovalo ohromu-j»če. Vi, gnspod doktor, bili ste zadnje tre-notke pred njegovo smrtjo pri dr. Kreku. Iz njegovih int ste čuli besede neovreljlvega preoričanja o zmagi: Vam je zaupal, kako pridemo do nje V naših narodnih nasprot-nikih bode smrt d/ Kreka vrbujala nove nade, da nas razdvoje in ćelo v naših vr-stah utegnejo se pojtvljati oportunisti. Po-vejte Vi prvim glasno in jasno, da z dr. Krekom ni umrla ona zavest in ne oni po-jum, ki nam ju je z možatim svojim nasto-pom r.avdahnil: drugim pa, da jim duh zna-čajneta pokojnika grozeče kaže pot proč od nas. Ne z mešetarjenjem, z doslednostjo ln neupojjljivostjo dosežemo, da bodemo «re-čen narod v srečni domovini. In takrat postavimo dr. Janezu Cv. Kreku dostojen spomenik. Ta spomenik naj po enl strani kaže hvale^nr.M narodovo do njrga, ki je — ume-vajoč veliko dobo — dal temu svojemu umevaniu na pravem mestu edino pravega |yra*a: po drugi strani pa naj bo mladini poučili, da vztrajnost, neustrašljivost ln krer»5-a v^lja prestavljajo jjore. — Za dro-ben temeljni kamen temu spomeniku naka-rn\ rem Vam pri Ljubljanski kreditni banki 500 kron. — Šprejmite zagotovila moiega ^poštovanja, v katerem ostajam  vdani
Ivan  firlbar.
Bi!!isi na Flanttm.
NAŠE   URADNO   POROClLO.
Dunaj, 12. oktobra. (Kor. urad.) Pri ?!abotnem bojnera delovanjti je položaj povsod neizpremenjen. — š. g. št.
NEMSKO URADNO POROClLO.
Berclln, 12. oktobra.      (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Skupina gim. Ruprehta Bavarske?a. VčeraJ se je omejilo artiljerijsko delovanje na Flandrskem na močne strelske boje v odseku ob obali in v Houthoulstskem Rozdu. Čez noč Je ležal močen učinku-joči o^enj na bojnem ozemlju od Lyse do ceste Menln-Ypres. Stopnieval se je danes zjutraj na mah do bobnajočega o^nja. V Širokih odsekih so se potem priče li nov! sovražni napadi. — Skupina nemškega prestolo-nasUdnika. Severorz hodao od Soissonsa in vzhodno od Mose ]e naraslo bojno delovanje artiljerij do velike sile. Pri VauxaHlonu so izvršili moćni franeoski iz vid ni oddelkt šunke. Zavrnili smo jih. Vzhodno od Samo-gnieusa je prišlo do krajevnih bojev v jarkih na zapadnem pobočju visine 344.
Vzhodno bojiSče. Severovzhodno od Rige in ob Zbruču je bilo bojno delovanje živahnejše, kakor prej^nje dneve. Pri spopadlh ^trafunskih oddelkov smo vjeii mnogo sovražnikov.
Makedonska fronta. V kotlini pri BitoIJu in v loku Crne sta se včasih obojestranski bateriji močno borili. Na desnem bregu Vardarja se ie ponesrečil napad neke anslcJUe stotnlje pred bol-garskimi črtami. — v Ludendorff.
•      .      •
NEMSKO VECFPNO POPOCTLO.
Bcrolin, 12. oktobra. (Kor. urad.) Bitka na Flandrskem je na napadalni fronti Lange-marck - Zonnebeke v polnem teku. Severno od Poelkapel-la in jus:ovzhodno od Pas-shendaela se vrši boj v vrze-lih, kjer so Angleži vdrlL
V 1 • ku pri Ypresu s« A*t!ež"l po kratki pavzi iiadaljevali s svojimi napadi. Tuđi to pot so jurišali v velikih masah proti nemSkim crtam. Skupno števllo na nandrskem pripravlienih an*1eških čet ce-«!]• na nekake 4 milijonc mož. Iz tega vc-likan^keica rezervoarja bo napadalee mogel oač Še tedne in tedne črpftti sile za svoje do sedaj na vseh točkah netispešne napade. Tuđi rr.aširclna sredstva, s katerim! razpo-la^ai«, so takn velikanska, da je sklepati na 4alj$1 napad. Vsak artsleški top fzstrell na dan kakih 1000 4m 1200 strelov ter je \-sled teta vsak dai treba nadomestiti nekako 50 edstotkov t«pov z n«vimi.
Tndi rranetzi se zopet udele-žujejo bitke na Flandrskem ter so prevreli več kilometrov Široki pas fronte, tako da je anclelka fronta zopet skrčena. Zato pa na-meravajo anflefke Ćete tem bol) Intenzivno uporabltl na rotovih delih fronte. Tudl na-meravajo franeoako in anfleSko vojsko med sedanjo ofenzivo postaviti pod enotno po-veljstvo, ozlroma so to že storill.
NemSkt taikl. Reater poročm: Iav ieninje, ki so Jih Imeli Nemd v bojili ob Soatmi hi eeda) aa rlandrskeau ta dale nemSkemu armađnemu vodstvu povod, da je Izpremenilo svoje n ari ran Je o vrednosti tmn-kov. Seda) poskulajo Nemd sami neko vrsto tankov, kl se flhlfe na verirah ter Ie ©borožen s topom kalibra 77 mm ia strojnim! puškami NemSkl tanki Imajo posebno pripravo, da morejo preko Jarkov ter Imalo na vrha stolp za opazovanfe.   OUet šega
ANOLUKO URADNO POROCI LO. I t. oktobra ■jntraj. Ob I. lm 10 I mt*wt ajutimj «o aop«t upađll ba ilroks tronU ••veroTihodiio Ia tapadno od Yproaa t srost s Mllmi •»▼•»alki na aroji l«ri ■traai. PoroćUa prarljo. da imo na vaah delU froata smdoTolJjTo napradovaU. Vrana Ja oataio rlharao.
t. oktobra sveSar. VčeraJ popol-dsa ia araear je moćno deier&lo. ralad ča> ■ar ao bila tla moCno razmočena ln za prodiranje tmt težavTi*. Kljnb Tlhamemu vremenu Ia moćvimatim talnlm razmeram sa je posrećilo našim Cetam ijutraj ob 6. in 30 minut bkupaj s Frmncosl nm avojl lari l»-vrfiiti napad, kl je Unel ćelo lep uspeh. Na* padalna fronta se je rastezala od točke ju-govzhodno od Broođseynđa do St. Jansbe«-ka. Na skrajnl desni strani so prodirale australske Ćete, kl so zagotovile na grebena vlsinskega hrbta vthodno ln severovz-bodno od Brod»aynda v»e cilje. Na desno od centruma ]e prodirala kot tretja crta teritorijalna divizija, ki obaega manehestr-skl, vzhodno lancashlrekl in lanrashlrskl fizllirskl polk, eno miljo dalffi proti sereru ob vifiicskem hrbtu v smerl na Passhen-daele ter zavxela vse cilje pod najneugod-nejtiml, najtežavnejžlmi okolnostmi s veliko odločnoatjo in hrabrostJo. V centrumu Bmo med glavnim visinskim hrbtom in Poelkappellom precej napredovali ter za-viell mnogo utrjenlh pristav in betoniranih lcritij. Na levo od centruma smo lzpopolnlll zavzetj« Poelkappella. Na skrajnem levem krilu angleSke napadaln« fronte so zavzel© angleške. wali5ke ln irske čete ter garda vse cilje ter đocpele do roba Houthoulst-ekega gozda skoro dve milji eeverozapadno od Poeikappella. Na našem levem krilu eo prekoračile francoake čete potok Broen-beek, kl je bil naraeel. Tud! one bo dosp^le na rob Houthoulstekega gorda ter zavzele vse cilje, med njimi veC pristav ln utrjenih krajev. Nad 1000 rjetlh je prišlo že skozi zbiraliŠČa.
FRANCOSKO URADNO POROClLO.
9. oktobri iTefier. V Belgiji J« potekel rianea zjutraj cd naa lErrSeni napad pod posebno sijajnirai okolnostmi. Ko so naft« ćete prekoračile močvircati potok, so zavzel« na fronti 2\, km od sovražnika ra-koplčene obrambne naprave kljub težko-(zm v pokrajini in kljub slabemu vremenu. Zavzeli smo va«i St. Jean, Mangelaere in Veldhoek, sterilne etražnlce in pristave. Naše prodiranje, kl je doseglo povprečno globino 2 km, nas je dovedlo do Južnega roba Houthoulstskega gozda. Stevilo do Redaj nafitetih vjetib presega 300 mož, med njimi 12 častnikov. Na fronti ob Alsni )e bil artiljerijski boj vCasih silen ▼ okolici pristave La Royere ln v celem odseku pri Aiilesu in Craonnu.
Ita!iia»sko bojISCe. Iz vojno-poračevalskega stana dne 12. oktobra. Neugodno vreme ie trajalo včeraj na vsej so-ški fronti. Na sevemem delu je bil dei, snei in vihar, na jugu Južno vreme. Na koroški fronti je mestoma novega snega do 90 cm visoko msd boinimJ črtaml. Temperatura Je padla na —18 stoptnj. Do večjih bojnih de-janj ni prišlo nikjer. Odsek Mrzlega vrha je bil pod živahnejiim ognjem. Neprestano vo-ziio vojaški vlaki iz Franci je v Italijo s šte-vilnimi anglcškirai Cctami, angleSkira orož-jem in municijo. Tuđi na železnicah v se-verni Italiji vlada skrajno živahen promet ki kaže iako dalekosežno premikanje čet na italijanski fronti.
Angleške čete na Italijanski fronti. Iz Lyona poročajo: Promet z osebami in blagom na obeh železnUkih crtah Iz Trancije v ItaUjo je že 8 dni za civilne transporte skoro popolnoma ustav-ljcn.
Italllaatke oficirske Izgu-b e. Lista italijanskih oficirskih Izgub v me-seeu septeiabru obsega skupaj 466 Imen, med Biimi 12 polkovnikov in podpolkovnl-kov. 22 majorjev, 57 stotnikov, drugi so r.adpnročniki in poročniki. Vsled Italiianska navade, da se pripusti objava osmrtnlc sele čez Čas. predstavljalo ta Imena §e deloma Iz zube iz velikih bojev od X9. avgusta do začetka  septembra.
Kišio   grozdle   na   hrlbu   Sv.
0 a b r 11 e 1 a.   PreSla so frlčakovanja, vezana na enajsto soško ofenzivo, ki je obe-tala sijajne uspehe po tolikih neuspehih, ln sedaj  presojaio  razsodrosti   sposobni  krogl preeej pesimistično    nadaljnje    napovedane Cadornove akdle.    V voiaSkih   strokovnih krogih praviio ©dkrlto, da kislo grozdle na hrlbu Sv. Oabrijela visi še jako visoko. Seveda vojno časopisie, kadar mu kaže, prl-raava vrlost in hrabrost avstrijskih braniteljev, ali samo zato, da bi se toliko boji blestela slava Italijanskih vojakov.    Inteligentne itaManske mase vedo, da z ogrom-nimi ofenzivami so bili res doseženi uspehl, ali strašno   le   pomisliti,   kako majhnl so ti uspeh! v primeri z naporom in žrtvami ln kako nič ne dajejo upanja, da bi se dali do-seči za Italijo odločilni uspehi;    bojevanje ne vodi dežele do zmase, ampak do voja-škega bankerota. Ztto pa se notranji položaj potemnuie In zbirajo se težki oblaki, ki secajo tja do fronte, napovedujoč grom In tresk v notranjostl, ker granate Ib bajoneti nišo Izvoievali poti v Trst, kamor Je hotela »talijanska armada z belim kruhom v roki, marveč   s©  prinesll  v   Italija  krušno  karto prav *eda) pred dvanajsto ofenzivo. Nara-■Sčajoče pomanjkanje živeža zadeva brldko Italijansko ljudstvo    in vedno glasnejSl  je upor v njem. Ztto pa pristali vojne stranke toliko boli besne.   da bi zatrll   nevoljo   ln mise! na kislo rrozdje na hribu Sv. Oabri-jela in zat« silijo z vs© močjo na novo ofenzivo, kl naj bi zopet prepojila Italiio z no-viml nadami ...
Fred burnim! dogodki v Italllinskem parlamentu. ^Avan-tU namania, da se obetajo v zbornici vihar-ne seje. Zat© »a se opaža že sedai s strani vlade !■ v#»!nik »ristaSev gibanja, da bi bile razprave tajae.
lflformatl. Nava skupina Hallian-skili poslancev v zbomfei se Imenu Ie Plfor-matf. Listi trde. da so v nlel sami vo!nl na-sprotniki. »fHernale d* Italia« poroča, da hoče ta skupina Iznenaditi »arltment takoi v prvi seji z oštrim dnevnim redom. List lereka bojazen, da se pridruži te! sknnlni 42 oflcltelnfh sodjallstov, tako da b! bila močna #7 mož. kl bi dali dost! opravila onim, kl ia veđaa gore ca vofao.
2a    voli«    vosaflla     fafcof-
1 n I a a f e ■ z I v a. Iz rimsklk virov se w-rača ▼ teaevo,  da  »e  Je  Italtlanska vlada obrnfla  v Parić  la   London,    da   bi   dobila veCJe vojao pomolilo. Ententa \*\ Je stavila za »ro ti po gol taVotSn}!   pri^etek   dvanahte so?Ve ofentlve. TtalHanska vladt pa «e obo-tavt'a, če$, dt italljanska armada tt nt ca-<fostno opTemHen« ra ^nve ofenrlvne bole. gegoitat pogajanj te dni še ai bil znan v
Zallgalcl prlstaniSkih na-prav v uenovl. Preko Lugana poro-čajo, da Je vojna sodnlja v Rimu izrekla dn« 9. oktobra nad več obtožcnci sodbo, ki so zažifali pristanUke naprave v Genovi. Kolovođie Gatti, Pegazzano in LanzetU so bili obsojeni na smrt, ustreljeni bodo v hr-bet, dva obtoženca Numon in Benatti sta obsojena na dosmrtno Ječo, obtoženec Pro-vanti na dvajset let prisilnesa dela, soob-tožene ženske so bile oproščene.
Prebodeni Italljanskl oficir J L »Agenzia Stefani poroča, da je po-veljstvo 65. italijansko divizije dne 26. av-susta sporočilo, da se sovražnik pri nočnih napadih poslužuje italijanskih uniform: v noči dne 26. avgusta se je priklatila sovraž-na napadalna stotnija previdno v gozd k levemu drugemu bataljonu 103. polka. Mnogo Avstrijcev je govorilo italijansko In ne-kateri so imeli italijansko uniformo. Po od-bitili avstrijskih napadih je ostalo kakih 10 Avstrijcev v italijanskih crtah, da polščejo in ubijejo oficirje. Prebodena sta bila en stotnik in en podporočnik. Preoblečenl av-frijski vojak! so bili prijeti in takoj ustre-If^nl. — Z naSe uradne strani se poroča na-to, da je avstriiski armadi strogo prepove-dino nositi sovražnikovo uniformo v varljive svrhe. Dne 26. avgusta na opisanem frontnem delu ni bilo nikakega spopada ln nikakega bojnega dejanja. Torej so morali Italijanski vojaki prebostl Italijanska oflcir-ja in italijanski vojaki so bili zbog tega ustreljeni.
Vodja paclflstlčne socijalne demokracije Interniran. Italijanski poslanec Mornari, eden najbolj znanih pacifističnih socijalnih demokratov, je interniran na otoku  Sardiniji.
Samo AlzaSko - Lotarinska ovira za mir? Italijanski socijalni de-mokratje hočejo takoj ob obnovltvi parlamenta staviti interpelacijo o izjavi držav-nej^a tajnika Kuhlmanna, da razven AlzaSko-Lotarinske ni nikake druge ovire za sklep miru. »Secolot pravi, da je stvar vredna. da vlada povc svoje staliSče napram tej Izjavi.
Drobne vesti. »Corrlere della serac poroča. da Je zadnji napad Italljanskih letalcev na Kotor pripravil in vodll df An-nunzio. — General Achille Papa je padel na soški fronti pri Inspekciji, zadet v prsi. — Za novega prehranjevalnesa Sefa je imenovan generalni poročnik Alfieri. — »Agenzia Stefani« poroča, da so Italijanl v tednu do 7. oktobra Izgubili 2 parnika pod 500 tonaml vsak v svojih vodah ln dva parnika pođ 1500 ton ln eno jadernlco v tujih vodah. ITALIJAN3KO    URADNO    POROClLO.
12. oktobra. Vzđoll v«e fronte jo ▼lađalo ilabo vreme. V okolišu Colbrlcona, dolina Travignolo, imo ■ protimino poško-dovali sovražnikova prlbliževalna dela. Artiljerijska akcija Je bila pri Zugni (L«agert-na) ln aeverno Tolmina prec©J ljuta, kjer Bmo razkropili aovražne kolone tn premika-Joče se toTorne avtomobfle.
KerenikiJ, general VrhoTiklj in admiral VerdererskU so ođBH 9. t m. ob 2. popoldne v glavni stan, kjer ae bo-đo vršila posveto van ja, med drugim tuđi i tujiml TOjaskimJ ataSejL
RU8KO  URADNO  PORO6ILO. 9.  oktobra.    Severna   fronta
OgenJ pugk in artiljerije, tivahneJSi t eme-ri na Rlgo, r okolici Burtneka, pristav Hinsenberg in špltalov t«r v emerl na Drinak, eevemo od Triavjatakega Jezera, — Zapadna,Jugoiapadna ln ro momka fronta. Oganj pudk.
Razne vojne vesti.
DOGODKI NA MORJU, Berolln,   12. oktobra«   (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Mornariške zračne ladje in skupine pomorskih letal kurlandskih nabrežnih postaj so izvedle zadnje tedne kljub po-gosto neugodnemu vremenu ćelo vrsto napadov na vojaške naprave livland-skega brega in brega zaliva v Rigi. Z veliko previdnostjo so bile večkrat za-dete trdnjave Zerebu, kakor tuđi bojne pomorske sile sovražnikove kljub močnl obrambi z vidnim! uspehi. Tuđi obramb-ne naprave na vzhodni obali morskega zaliva v Rigi so bile uspešno obložene z več tisoči bomb. Učinki napadov, ki nam nišo provzročili nikake izgube, so bili v sovražnikovih poročilih priznani Sef mornar, admiral. Štaba,
PRELOM S PERUJEAL Berolin, 10. oktobra. (Kor nrad.5 Peruanski poslanik je izročil zunanjemu uradu noto, v kateri sporoča prelom dr-plomatičnih stikov z Nemčijo. Obenem je zaprosil poslanik za svoje akreditiv, listine.
LLOYD - OEORGE IN A3QUITH O VOJNI IN MIRU.
Mlnlstrskl predsednlk LIovd - Georgi Jo rekel neki deputaciji: Ne morem e! mi •liti Izjave, kl bi bila bolj proračunjena na podaljšanjo te strašne vojne, kakor Je Izjava nemikega driavnega tajnika dr. KUhl-manna, da ne »tori Nemčija na noben način glede Alzacije in Lotaringije kake oristop-ke. NI dvoma, kaj pomeni ta izjava. Dokler bo vojna ie trajala, se bo Angleika borila ob strani Francije, da bodo njeni zatirani sinovi oevobojenl tujega Jarma. To pomeni, da moramo skrbno izrabltl svoje vire po* moCke In da ne smemo prevzetl nlkaklh ne brezpogojno obveznih dolinoatl. Ce se tu Ir tam zahtevajo reforme, jo moj odgovor: Združite vso svojo sile na zmago. 6e bo ta dosezena, so vse drugo uredi.
Lloyd • Goorge Jo potom govori I v pa trebl, napeti vse sile, da bo Angleika pre-skrbijsna z iivlll. No boji so podmorskih colnov, pač pa ga skrbi, da so postale žalo ge ilvll po svetu manjie. 8ovražnik, Je r» kel, nas ne bo Izstradal, a prldelatl moramo toliko, da nam no bo troba Itl na amerl« kanaki trg in nailm saveznikom Jematt il< vila izpred ust.
Bivši mlnistrakl pradsodnik Asquith Jo Imel v Llverpoolu govor o vojnih ci I jih In jo rekel! Pri nastopu novega kanclorja aa Jo nemiki državni zbor združi I na skr-panjo noka formulo, ta todaj Je dvomll, 6s si Jo kdo nm Jasnom, kaj naj ta resolucija pomeni. Res se od todaj nemike stranke med se boj propi rajo, kako Jo reso luci Je prav tolmačitl, Merodajnl faktor pa ni nem< iko javno mnonje, niti nemiki parlament, nogo nemika vlada. Puičajo nas v temi in zahtovah, naj odložimo orožje, ne da bi Imali drugo zadoičenje ali Jamstvo, kakor da pokažemo zaupanjo, nado In prizaneslji-va«4. 8voiih vodi Inih clljov, sagotovltva roa-
235. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, ane i3   oktobra 1917.
Stran 3,
*ičnega miru In Izdatnega preprečenja prt-todnjih vojn ne dosežemo drugače, kakor z jrporabo sredstev in potov, po katerih Je do >jih priti. Povrnitev zasedenih ozemelj francije, Rusije, Belgije, Srbije In Romuni-|e in povmitev Alzacije in Lotaringije In aneksija v imperijatističnem smislu. — Državni tajnik Kiihimann je rekel, da Nem-ćija glede Alzacije in Lotaringije nikdar ne odneha. V tem tiči vir vse nesreće, ogrože-nje ravnovesja in tekmovanje v oboroisva-nju, iz katerega je nastala vojna. Glede pri-hodnjosti Belgije je Kuhlmann molčal. D3tl Srbiji in njenim jugosiovanskim sosedom ter Romuniji njih naravne meje, ni agresivno dejanje, nego se s tem te poravna dolg, člgar p!ačllo je pravičnost že davno terjala. Opetovano sem rekel, da ni bilo nikdar uničenje a!) zđrobijenje Nemčije del naše politike, a vojno vodimo proti pruske-mu militarizmu, proti poiitiki sile, pod ka-tero nimajo slabi nobene moči. — Niti raj« manjše nevarnostl ni. da bi nas x lakoto premagsll. Delovanje Zedinjenih driav postane vsak mesec večje. Tuđi če vpošteva« mo zacasno otrpnenje Rusije se ne samo moralična. nego tuđi materijalna premoć na naši strani množi.
Sestanek vlaćarjev v Sofiji.
Sofija, li. oktobra. Ob */,5, je đospel nemški cesar v Sofijo, ćakal ga je bolgar-ski car z dostojanstvenik!. Sprejem je bil zelo prisrčen. Neinški cesar je nagovori] tuđi ministrskega predseđnika Radosla-vova.
Napitnici v Sofiji.
Koreppondenčni urad poroda !z Sofije 12. t. m., da sta izmenjala nemški cesar in bolgarski car napitnici. Bolgarski "ar je med drugim izvajal. da bo tuđi zadnji bolgarski vojak še dalje vztrajal zvesto na strani svojih zaveznikov in stavil vse, da* se dožene končna zmaga, kl jamči našim narodom svoboden razvitek in toplo žoljoni narodni cilj, združen je vseh Bolgarov. Nemški cesar je v evoji napitnici rekel, ca čas preizkušnje še ni prešel, naši sovraž-niki se ne inorejo še odlomiti, opustiti svoje zavojevalne nacrte. Skupaj držimo <; svo- • jimi zavezniki neomajno, dokler ni z božjo pomolio potom mira zasigurana visoka last, za katere obrambo smo šli v boj.
Zastopniki Rusije na pariški konicrcnci
Tereščeniio je otiložii mesto pod-predsednika ministrskega sveta, a je obdr-žal portfelj zunanjega ministrstva. ker se hoče postaviti na ćelo specijalne misije h konferenci zaveznikov v Parizu. »Birževija Vjedomosii* pravio, da bo šel t]a tuđi C e-r e t e 1 i j kot zastepnik ruske demokracije. Za podpredsednika ministr-kkega sveta je imenovan mini-ster za trgovino in industri-i o   K o n o v a ! o v.
Ruske notranje zadeve.
Amsterdam, 11. oktobra. (Kor. urađ.) »N. Rotterd. Cour.« poroča po :Daily Xews« iz Petro^rađa 9. t. m.: Stališče pe-trogradskesra delavskega in vojaškega sot-jeta napram noTi vladi je odklanjajoče.
Petrcgrad, 11. oktobra. V Bakuiu je tz-bruhnila splcšna stavka đelavcev in nastav-ljencev pet rok" jslze industrije. V mestu vlada iLir.
Petrograd, 11. oktobra. (Kor. tirad.) Naučni minister je određll, da se visoke *ole v Petrograđu zatvorijo.
Zasledovanje Nemcev v Ameriki.
Iz obtožbe nemških urednikov »Tage-blatta« vPh.iladelpfa.iji je prićakovati, da bodo obsojeni na najmnnj po 5 let ječe. Obtožba pravi, da so označevali Wttsona, L.loyd Georga in Ribota kot prave avtokra-te, katerim nasproti da je nem£ki cesar k večjemu teoretični avtokrat. Kot posebno obremenilno se navaja, da so imenovali are-tirani uredniki vojno angleški atentat, v kateri je bila ameriška država zapletena, da gre za AngUjo po kostanj ▼ Žrjavico
Grška   armada.
Curih. 12. oktobra. Iz Novetra Jorka poročajo, da je novi grški poslanik ▼ Zedinjenih državah naznanll vladi, da bo štela grška armada do konca tega leta nad 350.000 mož.
Anglija v stiskah.
Haag, 11. oktobra. (Kor. urađ.) Iz Londona poroča jo, da ravnatelj živilskih zalog sir Artur Yatt resno svari prebival-stvo, da naj čim bolj Štedi z živili. Panika ni upravičena, pač pa je potrebna največja skromnost. Zavezniki Anglije »o priđelali manj. kakor polovico pšenice, kl so jo pri-delali prvo leto vojne. »Dailv Telegraphc z naraščajočo skrbjo razmotriva položaj plov-stva. Koncem leta bo od 1500 ladij nad 1600 ton, ki j!h Je imela Anglija ob izbrnhu vojne potopljenih kakih 700, k temu pa priđe še 300 manjših ladij. Kljub temu se ni hati lakote, ker bodo pomagale Zedinjene države, pac" pa bo moralo prebivalstvo skromno živetL
Politične veifi.
= Almanach Češke Akademije. Češka Akademija izdaja kakor Jugoslo-vanska, letno svoj letopis »Almanach*, kjer se priobčujejo med drugim nekro-logi umrlih članov. Almanaha za 1915. in 1916. pa je cenzura zadržala in sicer za to, ker so v njih nekrologi akademika Konstantina Konstantinoviča Roma-nova, ruskega velikega kneza ućnega Srba Stojana Novakoviča in angleškega kemičarja Sira \V. Ramsaye. Sele sedaj se je dovolilo almanaha razpošiljati.
= Nemške sole na FoIgarijL V štl-rih vaseh velike občine Fol^arije na juž-nem Tirolskem, dobro znane iz lanskih bojev, otvori poveljstvo planiškega zbora 15. t m. nemške sole in nastavi v njih učitelje po pokliču, ki sedaj služijo pri vojakih. V eni vaši je bila šola že lansko leto. Sedaj sta še dve vaši brez nemških sol.
= Razmere v Bosni hi Hercegovini Ministrski predsednik ie sedaj pismeno odgovoril na svoječasno interpelacijo poslanca Korošca in tovarišev glede neustavnih razmer v Bosni in Hercegovini. Ministrski predsednik pravi, .da je bil razpust sabora iz političnih ozi-rov potreben. Sabor je bil v ostalem ne-popolen, ker je ena tretjina srbskih po-slancev izgubila mandate vsled beafa v inozemstvo ali pa vsled veleizdaje. Vlada pa da se ni odrekla sodeiovaniu pre-
^Š¥*J^£ya ari ju2i£vi šmo&*   sestortia
je posebno posvetovalno komisijo ter je ohranila tuđi institucijo okraj. svetov. Interniranje tisoćev bosanskih Srbov v trdnjavi Arad da je bilo iz vojaških ozi-rov potrebno, ker so srbske in crnogorske čete zlorabljale srbske prebivalce kot vohune in vodnike. Civilne oblasti so se omejile na to, da so internirale državi nevarne velesrbske agente in ose-be, ki so se nahajale pod vplivom velesrbske propagande. Ti ljudie so bili po-tem v znanih veleizdajniških procesih v Banjaluki, Sarajevu in Bihaću tuđi po pravici obsojeni. V ostalem so se civilne in vojaske oblasti skupno trudile popraviti morebitne z interniranjem stor-jene krivice potoni revizije seznamov. O priiožbah proti deželnim uraUnfcom se vrši preiskava, ki še ni končana. Tuđi skupni iinančni minister želit da bi se v Bosni zopet vzpostavile ustavne razmere. To pa je t e ž k o, ker ie večii cei dežele vejno ozemlje, ker je većina volilcev na fronti in ker oblasti nimaio ćasa. Nove volitv^ se torej ne dajo kar tako uvesti.
= Notranji položaj na Nemškem. Parlamentarni položaj na Nemškem še ni pojašnjen. Sodi se, da je po dogod-kih v torkovi seji nemogoče, da bi ostal tiržavni kancelar na svojem mestu. Većina je mnenja, da bi se dal politični položaj resiti z ođstopom ministra za mornarico groia Capelle. Zatriuje se tuui. da je nadalnje skupno delo s kancelar-jevim namestnikom dr. Helfierichom nemosoče. Opaža se, da državno pravd-ništvo še ni zahtevalo dovoljcn*a za sodno postopanje proti poslancem Ditt-mannu. Haaseju in Voghterrju, ki so bili v državnern zboru obdcl.'eni, da so delali v mornarici revolucijonarno pro-pasando. Trdi se, da se je kancelar izreke! glede obdolžitev admirala Ca-re'leja, da nišo bile popolnoma utemeljene. Pos!edica take izjave bi mosel biti Ie odstop admirala Capelleia. Za morebitnes^ naslednika kancelarja se smatra general   fironer.
= Posvetovanja enente o mlrov-n!b vprašanjlh. Nova ruska vlada je razglasila iziavo. v kateri pravi, c!a bodo imeli zastopniki entente v kratkem sestanek, da bi se porazumeli o mirovnem vprasanju. V novi koalicijski vladi sede pa tu dl zastopniki stranke kade tov in o teh je znano, da cćklanjajo mir brez aneksij in ociškođnin. To se pozna tuđi v omenieni izjavi, katera pravi, da se sestanejo zastopniki v namentu da se posvetujcjo in zedinijo z zavezniki .^lede načna o miru. To r?-č poineni toliko, da hoče tuđi Rusija nadaljevati vojno, kajti na to ni misliti, da bi se Angleška, Francija in Italija izrekle za mir brez aneksij. Sicer pa izjavlja tuđi nova ruska vlada, da sklene samo splošen niir
M iz nrlrconklii t&L
Seja »Posredovalcice za goriške be-gunce«. V seji, ki se je vršila povodom smrti predsednika dr. Jan. Ev. Kreka v prostorih ^>Posredovalnice za goriške begunce« dne 11. oktobra, je bil izvoljen za predsednika prejšnji podpredsednik prf. Ivan B e r b u č, za podpredsednika pa dr. Alojzij Fogar. V odbor je bil sprejet Evgen Legat, ravnatelj »Zadružne Zveze*.
JVlaša - zadušnica po dr. Kreku.. »Posredovalnica za goriške begunce« v Ljubljani vabi vse besrunce in drugo ob-občinstvo v stolno cerkev k maši - zadušnici po pokojnem predsedniku dr. Jan. Ev. Kreku, ki bo v torek, dne 16. oktobra ob 8. zjutraj.
Besucske podpore se v marsikakem političnem okraju na Kranjskem še ne izplačujejo. Stvar napravi precej dela, pravijo pa, da so uradniki preobloženi in drugih pomožnih moči m. Za ljubljansko okolico so nekateri be^unci pomagali pri tem delu, tako menda tuđi dru-godi. da pridejo ljtidje poprej do denar-ja, Bescunci v Ljubljani dobivajo te dni izplačilo podpore za jultj, avgust in sep-tember. Nobene podpore ne dobe v d o v c i in samci, ako imajo borih 6 K dohodkov na dan, katere si težko prislužijo in s katerimi težko žive, do-Čim uživa jo potporo liudje, ki morejo živeti brez skrbi do svoje smrti. Bc^un-ska podpora bi pravznorav pritikala vsem, ne pa, da so izločcni tišti, ki vsled sedaniih razmer mogoče šc več trpe kakor poročenci.
Pađel je junaSke smrti rezer^-ni pomorski praporščak Jo~?p J u r i č c v i ć. Za hrabro obnašanje pred sovražnikom je bif večkrat odlikovan.
Smrt med besunci. V ljubljanski deželni holnišnici je umri Jr-.sip Vo-g r i č iz Števerjana v Brdih, trgovce s sadjem, star 45 let.
Poroci? se je v Ajdovščini gosp. Ivan F o r č e š i n, voj. sodni praktikant, z gdč. Doro P o s e g o iz Gorice. Vse najbolje!
Naši vojni mornarji za hrvatsko Solo ▼ Pulju. Ob priliki otvoritve hrvatske sole v FHilju je nabral »Hrvatski List* za solo okoli 6000 kron. Mornarji naše krvi na vojnih ladjah »Radecki«, ^Princ Evgen«, »Stefanija«, »Nadvojvoda Friderik«, »Habsburgc, »Baben-berg«, »V. Pluto« so nabrali med seboj 2182 K 10 vin.
Prehrana Dalmacije. Začetkom oktobra je poslala vlada v Dalmacijo 350 vagonov hrane, sledi še 400 vasronov. Krompir priđe iz Galicije. Marmelade dobe te dni 15 vr^onov.
Kdo vć kaj? Svojo mater išče Josip Žniderčič, Četovodia pri neki stavb. stot (Naslov je v našem uredništvu na fifcznol&flUDL^ MaH m imcBiijti Lncijž. Zni*
derčič iz Kostanjevice št 32 pri Kanalu. 2e dve leti nima sin nikakega glasu o materi. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči našemu uredništvu.
Kdo vć kaj? Mavrič Anton, topni-čar pri c. kr. trdnjavskem topničarskem polku št. 4, 1. poljska kompanija, vojna pošta Pulj, išče Antona in Marijo Mer-vic, doma iz Dol. Vrtojbe št. 10. Kdor bi kaj vedel o njih, naj blagovoli poro-čati na zgoraj naznanjeni naslov. — G. Josip Kohar, Trst, ulica BelpoRgio št. 5, išče Mihaela Mavriča, ki je služil pri črnovoir.iškem polku št. 27, 5. stotnija. Posrrr'i se od 9. avgusta 1917. Doma je t '; Kromberga št. 182. Njegovi starci se nahajajo že od začetka vojne z Itaišjo v Italiji, Capriata di Orba, pro-vincia di Alesandria, Comitato di Novi Liguri, Piemonte.
Dnevne vesti.
—  Povišanje v cesarski hiš!. Cesar je povisal nadvojvodo Karla    Albrehta za uspešni nastop pred sovražnikom iz-ven reda za polkovnika.
—  Vojna odi-kovania. Najvišje pohvalno priznanje ob  istočasni podelitvi mečev  je  dobil  za hrabro      obnašanje pred sovražnikom major 93. polka Ru-dolf Caučig p 1. Krasniuol. S srebrnih zaslužnim križem s krono na traku    hrnbrostne svetinje so odlikovani: črnovojniški narednik Fran O z r i z e. k rri irdnj. polku š. 5S, Fran K o p i č, rač. narednik  pri  vojnovjetniški      delavski stoaiiji 395, Fran F e r 1 e ž, orožni moj-ster pri lov. bat. št. 15, stražrm mojstra Fran Drobnak v Selcih    in   iMartin O j s t r š e k  v  NikCih.   Drujrič je  odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda desetnik Konrad Š k o f 47.  pM rezervni topničar Tomo Jančič havb. p. št. 28.
—  Odlikovanja. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik Ivan Rojnik 2. p. gorskih stielcev. Vojaški zr.sluzni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in z meči so dobili nadporoćnik    Jurij      Cehman, roročnik Fra ne Bonžek,     Ferdinand Kvas in Jurij B i z j a k, vsi 27. črn. pp. Signum laudis sta debila Rudolf Sva-t o š, 3. str. p., in Ladislav     M1 a k a r, 2. gor. strel. p.
—  Pade! je junaške smrti na jugozapadni fronti  poroćnik Ozvald    2 i ž -k ov s k 3', računski uradnik tukajšnjega iinancne-Ta ravnateljstva.
— Padel |c na romunski fronti Alojzij Jenškovi č, bivši pekarski pomoćnik pri g. šraj-ju. Zapusti! je ženo in tri nepreskrbljene otrcke. Naj v miru počiva v tuji zemlji!
—  Iz bškega v;etnlštva se <3 ogla-sil  g.  Miloš  Roš.  učiteU v Mrastniku. Zaiet je bil pri zadnji ofenzivi ter se na-haja v Cusale Alta Mura.
—  Iz Romunske se nam je oglasilo več rojakov,    ki izrekajo trdno upanje, da morajo letes preživeti zadnjo zimo v tujini. Podpisali so se:      Kobe Pcter, T a u č a r Ivan,    Silio    Fran,    V 1 a k Ivan, Sušek Josip, Petelin Valentin,       Fe r der bar       Juri,      desetnik Jaklič Fran, poddesetnika      Pogača r Fran in B a b i Č Andrei.
—  Na defo za »Slovensko Matico«. Zavedajoč  se  neprecenljive      važnosti kulturnih zavodov za ljudstvo, pošiljarno mal prispevek za že v svojem obstoju o.^roženo »Matico Slovensko«.    Iskreno želimo, da bi naši kulturni zavodi pre-živeli ta skrajno težki čas in da bi izšli pomlajeni iz vseh preizki'šenj    sedanje dobe ter mogli nadaljevati tam, kjer so vsled vojne morali končati svoje osnove. Torej na delo. — Oddelek   gorskih strelcev št. 2 pošilja z združenim! moć-mi svotico 14 K 20 v.
—  Osebna vest,   Deželni glavar dr. Ivan Šusteršić se je odrclial na Dunaj.
— Pisama JugosJovanskega kluba. Jugoslovanski klub je sklen-1. da ortra-nizuie klubovo pisarno. Potreboval bo tajnika in tipkana, ki je vešč tuđi slovenski in hrvatski stenografiji. Ponudbe je nasloviti na: Jugoslovanski klub, Dunaj, I., Parlament.
—  Za držrvno že!ezničar;e. Proračunski odsek je sprejel predio?:, da se naj    rorabi  100 milijonov za zboljSanje doliodLov  državnih  žtlezničarjev.
—  Iz c. kr. mestne^a šoifkega sveta. O redni seti c. kr. mestne^ra šolskevca sveta, ki se je vršila v soboto dne Z). septembra t. 1., smo prejeii nastopno po-ročilo:    Predsedni!: proglasi sklenčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistve-ne kurencije, ki se vzemo na znanje. Zapisnik zadnje izredne seje z dne 24. avgusta 1917 odobri se brez ugovora. Za razpisano službo stalnega učitelja na II. mestni  deški  soli  se  predloži      terno-predloK. Napram nameravanemu stabiliziranju ljubljanskih dnevnih     zavetišč se zavzame stališče, o čemur je poro-čati c. kr. deželnemu šolskemu   svetu. Prošnje za dovolitev daljših     dopustov se predlože priporocilno c. kr. deželnemu šolskemu svetu.   Poročilo o konćni uredbi pouka na javnih mestnih ljudskih šolah ob pričetku tekočega šolskega leta 1917/18 se vzame na znanje. Sklene se c. kr. deželnemu šolskemu svetu pri-poročati. da se vse učiteljice, ki so do-slej samostojno in brezplačno poučeva-le, za svoje delo honorirajo. — Poročilo o nadzorovaniu mestne trirazrednice na Karolinški zenVii v Šol. letu 1916/17 se vzarne na znanje in se ima c. kr dežel-oemu šolskemu svetu predložiti v kooč-
no odobrenje. Stalni učiteljici Josipini K a 1 i n o v i se pripozna šestletnica od 1. avgusta 1917. O napredovanju tukaj-šnjega učiteljstva na višje plačilne stop-nje s 1. januarjem 1918 se c. kr. deželnemu šolskemu svetu predlože nasveti.
—  Odobri se nekaj internih nasvetov in pojasne se nekatera stavljena    vpraša-nja, nakar predsednik zaključi sejo.
—  Poraba elektrike in plina v Ljubljani. Velik def občinstva, zlasti nekateri trgovci in obrtniki smatrajo    še    vedno magistratne predpise za prazne grožnje ter  vporabljajo  luč  in  motorje      brez-vestno in v prepovedanem  času. Take ljudi se zadnjikrat opozarja, da se odredbe nišo izdale za šalo, temveč bodo sledile brezobzirne kazni. Casi so resni
—  kdor ne uboga, ostal bo brez luci in brez motori.1. o :   c. Poraba premoga že sedaj presega dobavo. Ker je bilo pre-povedano, nabavljati tekom poletja večje zaloge premoga, ni izkiiučeno, da bo zmanjkaio mestnim podjetjem v dogled-nem času premoga, če ne bo vsak posa-rneznik      strogo      vpošteval      izdanih odredb.
—  Javna ljudska knjižnica    Gospo-dsrskesa in »zobraževahiega društva za dvorski okraj (Pred igriščem št. 1, nasproti f.'arčanu na Rimski cesti) posluje od poneđeljka, t. i  15. t m., počenši ob debvnikih od pel 5. do 7. zvečer,     ob ncdeljah in praznikih pa od pol 10. do
12. doroidne.
—  Sukanec za čipkarice ima Zavod za pospeSer  n;^   obrti   že   pripravljen   za   raz-pcSiljanje. Treba je pa počakati, da bo ?.o~ pet  odprt   poštni   promet.   Prislašenke,   katerim sukanca ne bo mogoče dati, bodo dobile  odHonilno  obvestllo,   druge   naj   pa   iz navedenesra vzroka poćakajo. Za čas vojske ne bo nobenesa sukanca za    čipkanje    več dobiti, ker se ves materijal rabi za vojaške naznene.
—  Kožice.    Zaznalo se je, da    lastnikl ovčjih, jaačjili in kozjih kožic ne vpošteva-jo   dovolj   tozadevne   miristrske   naredbe   z dne 17.  septembra 1916  št.  2S.267.    Vse te kožice so pod zaporo in se tuđi mrtva žival no srne strič-i, marveč oddajati neostrižene kožice  na  odločena  mesta.   Tozadevni   pre-stopki fe bodo strogo kaznovaM.
—  Đeželna zadruga  brivcev v  Ljubljani poroča, da se bodo fcrivnice z ozirom na vteenitr.-v   razsvetljave   pečenši   z   15.   oktobrom zapirale zvečer ob 7. uri. V soboto in pred praznikom pa    zadnji čas    ob    8. tiri. Opoldanski odmor traja vsak dan eno uro, to je od pol 1. do pol 2. Gospode naročnike se prosi, da si striženje lag    preskrbe    pri dnevni  svet!obi.
—  Saharina  bo zmanjkaio.  »Bohemiac poroča,  da je državna  tovarna sladkornih snovi ustavila nadalnje oddajatve saharina. Glavni vzrok je pomanjkanje surovin. Kdaj prično zopet    oddajatve  saharina,    ni    nič znano.
—  »Slovenske narodne pesml za   citre In   pet je«.    Pr*redil  In   izdal  Iv.  Kiferle    v Ljubljani.    Izšel je  III.  zvezek v  II.  izdaji. Sedaj je na razpolago vseh osmero zvez-kov. — Več v inseratu.
—  Begjr.ec    brez    strehe.    V kavarni Pogačnikovi na Starem trgu je našel pono-či policijski stražnik nekesa moža, ki se mu je predstavil kot Ivan Moravec, begunec iz ćepovana in mu zatrdil, da ni imel nikakega namena, v kavarni kaj  ukrasti,  marveč noč je mrzla, dež lije, zato je vdrl v kavar-no, da bo na suliem in toplem. Stražnik je bil pozofen na Moravca, ko je razbito steklo,  vredno  kakih   200  K,  zdrknilo  na  tla. Moravec je bil izročen deželni sodniji.
Smrtna nesreća. Te dni se Je pel jala kočarica Jera Župan iz Studenčic iz l^esc v Podnom. Na vozu sta bila še neko 121etno dekle in leta 1871. v Kalu, okraj Tolinin rojen in v Bovec pristojni begunec Andrej Ausenik. Konj se je plašil pred avtomobili, zaradi česar je Ausenik izstopil ter ga đr-žal za uzdo, vendar se mu je konj iztrgal iu je žel voz preko Ausenika ter ga tako težko poškodoval, da, je čez nekaj ur v bol-nišnici umri.
Tatvine. Mariji Klinarjevi v Rovtah je bila ukradena 6 mes. stara telica.—Jakobu čeledinu v Vel. Ubeljskem je izginila iz hleva ena ovca. — Luki Lamplu v Podmol-niku pri Dobru nj ah so ukradli neznani tatovi pujska, ga zaklali v hlevu in vlekli po-tem v gozd pri Cesnjicah, kjer so pustili čreva.
V špan ju je bil okraden mešetar Fran Poljšak v Gočah. Ko ee je zbudil, e opa^il, da mu manjka okoli 1600 K. Spal je na ne-kem vrtu.
Požar. V Kranjski gori je S. t. m. iz-bruhnil požar v gospodarskem poslopju Ivane Budinkove ter segel tuđi na poslopje Alojzije Jakljeve. škode je pri prvi poaest-Dici 7000 K, pri drugi 14.000 K.
Umri je na Bučki posestnik, gostilni-čar in nraar Jožef SeTak. N. v m. p.I
Dobro izvežbana, perfektna stenogra-ftnja in strojepiska se iSče. Predstavi se nr.j v poneđeljpk popoldne oh 3. uri v lU'ed-nibtvu »Slov. Naroda«.
Aproviiacija.
f Iz sejs mestnesa aprovizačnega ođseka dne 12. oktobra 1917. Ljubljani preti nevarnost, da bo zmanjkalo m o -k e za kruh. Velike množine žita, ki je bilo namenjeno za Kranjsko,
ni došlo sem in so žito od-posian đrugam. C. kr. deželna vlada je odredila nujno rekvizicijo žita po deželi, vendar ni pričakovati zadostnega uspe-ha, ker je pridelek dežele letos malen-kostsn. Če ne bo nujne odpomoči, je zaloga mestne aprovizacije v 14. dneh izčrpana in ostane mesto brez kruha, Aprovizačni odsek prosi gospoda župana, da telegrafično urgira pri žitni centrali na Dunaju, da takoj izposluje dobavo moke. Tuđi podružnica žitne centrale v Ljubljani je obljubila vse ukre-niti, da dobi mesto moko. Aprovizačni odsek sklene ustanoviti meščanske kuhinje. Za enkrat se določi dvoje restavracij, ki bodeta kuhali pod kontrolo mestne aprovizacije in dobivali tuđi od nje živila, kolikor bodo dopu-ščale razpoložliive zaloge. Dostop v kuhinje bodo imeli samo v Ljubljani stalno stanujoči. Vsakdo bo mora! aprovi-zaciji od dati vse karte za živila. Na-tfltiffni načet meščanskih   kuhinj s^ šq
pravočasno objavi v časopisju. Aprovizačni odsek je prevzel nalogo, da bo razdeljeval v smislu ministerijalnih do-ločb revnim slojem ono obleko, ozirom a b 1 a g o, ki se bo razdeljevalo v Ljubljani po znižanih cenah ali za-stonj. Obleka se razdeljuje na posebne izkaznice, ki bodo v kratkem izšle. To-da ne samo oblek^ in blago, ki se bo razdeljevalo zastonj, je navezano na izkaznice, temveč bo moral vsakdo, ki si hoče nabaviti obleko ali perilo, v trgovini predložiti izkaznico, katero bo dobil pri mestnem magistratu, ko bo do-kazal svojo potrebščino. Mestni magistrat je zasegel 10 vreč moke iz Hecht-bergerjevega mlina v Domžalah, ki se je hotela vtihotapiti neki privatni stranki. Preiskava se o predmetni zadevi še vrši. Več oseb je mestni magistrat kaz-noval, ker so se posluževale večjega števila kart, kakor jim pa gre. Tuđi nekaj gospodarjev je bilo občutno kazno-vanih, ker so se branili, vpisati stranke v hišne pole.
4- Oddaja zelja. Mesrna aproviza^ čija ljubljanska bo oddajala v ponedeljet dne 15. oktobra ?z svojega skladiŠČa v cerkvi sv. Jožefa zelje na rumene C izkaznice s št. 1200 do 1S00. Določen je tale red: od S do 9. št. 1201 do 1400, od 9. do 10. št. 1401 do 1600, od 10. do 11. št. 1601 do 1S00. Vsaka oseba dobi 1 kg zelja. Kilogram stane 80 y.
-f-f Meso za uradniške skupine. Uradniške skupine prejmejo meso v po-nedeljek dne 15. oktobra popoldne y cerkvi sv. Jožefa. Prva uradniška skupina priđe na vrsto od 2. do 3., druga skupina od 3. do pol 4., tretja skupina od pol 4. do 4. in četrta skupina od 4. dalje. Ena oseba dobi 1/4 kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe 3/4 kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb I1/4 kg, več oseb I1/* kg. Kilogram stane 4 krone.
-h SadSe za IL, m. in IV. uradniško skupino. Mestna aprovizaclja bo delila v, ponedeljek dne 15. oktobra popoldne vi soli na Ledini sadje IL, III. in IV. urad-niški skupini. Od 2. do pol 3. ga prejme
II.  uradniška skupina, od pol 3. do pol 4,
III.  skupina, od pol 4. dalje IV. skupina. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stan© 40 vinariev.
-f Sfadkor. Komisija za vojno gospodarstvo na Dunaju se je 10. t. m. ba^ vila s centralo za sladkor. Govorilo se je mnogo o tem, da je poraba sladkorja med vojno silno poskočila. Tako? Prebivalstvo trpi na sladkorju največje po-* manjkanje. Ob sebi se razume, da ne dobi niti tega, kar je nujno potrebno. Kam pa gre ves sladkor? Poslanec Kadlčak je izjavi], da se bodo on in to-i varisi z vnemo zavzeli za to, naj se zoh pet dovoli svobodna trgovina s sladkor-* jem. Vladni zastopnik je priznal, da gro mnogo sladkorja v inozemstvo, a ne iz valutnih, nego iz kompenzacijskih ozi-i rov. Vodja sladkorne centrale je pa na-povedal, da se bo v letih 1917 in 1918 kvota sladkorja še zmanjšala, cen# pa znatno podražila!
Suzne stutnt    ~
*  Tujcl v Nowem    Yorku.   Policija   r, Nowem Torku lovi Nemce, Avstrljce, Ogre, Irce in tuđi Bolgare. Interniranih je že kakih 16.000 oseb. NovovorSkl pristan je pro glašen za prepoveđano ozemlje.
*  Bivši  ruski car. »Utro Rossijl« piSo iz Tobolska, da se je bivši ruski car obrail do angleškega kralja s prošnjo, n&J posre> duje angleška vlada v Petrogradu, đa dobi bivša  carska  družina  dovoljenje,   se   preseliti na Angleško ali vsaj Čez zimo na Krim.
*   Eksplozija v angleškl munlcljakl to-varnl.    V liverpoolski    municljskl   tovami, kjer je zaposlenih 6000 delavcev, je eksplodirala letalska bomba pri polnjenju. Vsleđ požara je   zletela ena   tretlna   tovame   r zrak;   700 oseb je deloma    ubltlh,    deloma težko ranjenih.
*  Za češko šlesko si je veliko zaslug pridobil s svojo nacijonalno - liriko pesnik^, ki se krije pod psevdonimom   Peter   Bez« ruč.  Njegov  psevdonim  se  Čuva  tako  trdno, da je pesnikovo pravo ime šlršl javnosti po vsem neznano. Letos obhaja pesnli svojo 501etnico.
*   Lakota   v nemški    vzhodnl    AfrlkL Pater Smoor družbe »Belih   menihov«   opt suje v »De Tijda« strahote lakote v nemški vzhodni Ariki, V Njundu leže    trupla    vso* vprek po cestah in potih. Nikdo jih ne pokopava, ker nikdo nima moči, da bi izkopal grob za nje. Ćele vaši so izumrle.    Ljudje* sama kost in  koža,  se  pomikajo brez  cilja naprej, dokler se jim ne zmrači vid !n pa-dejo na tla. črnokožei prenašajo    to    smrt mirno,    belokožei     pa    stočejo    in     trpijo grozno.

Stltf!  4
.SLOVENSKI NAROD«, šm 11. oktobra i«i7.
285. štev.
Darila.
Mecto vene« nm grob T*elik«ani Togo-•loranu In iskrenem!i prijatelja detkoga naroda je ptxlarilo Češko omimj« »Kam 811 m?« v ka vmrni Krtpi dJJ&Akemu pod-pomemn drulfcrvT* »DomorinU 150 K. Denar «no laročHi blagajniku prof. Br*i-niku. Plem«nlt?ni daroralcem Ukrao* ferala!
V hvalaten »pomUn dr. Kreku, n«po-zabnemu đelavskemu orjs niza torju, je U ročila tobačna delarka, mati Stirih otrok, urećniStru >Sk>Yenca« na.-nešto venca na grob aa »Posredovalnlco geriških beguacer« 110 K. — V i«tl naniea je daroral d -želni glavar dr. Ivan Sustorsić 100 K. — Nam«-eto vecea na krsto d»r. Kraku je Lsrcjćil V. F» sa goriSke berunce 50 BI.
Za dnevna zavetliča za ubogo SoUko mladino podari! je ga »pod Fran Drofenl*. **letriec v Ljubljani, ob obletnici smrti njegov blagopokojne gospe soprose 300 K. Za. slepe vojake. V ta fiamen ao daro-Tali v »klad pri deželncun odbom: c kr. okrajno sodišče v Kos :an je vici 20 K; po upravnidtvu »LAibacher Zeltang«: oaronica Lichteaberg 50 K, Glon Uni S0 K, oba m«-sto venca na krsto pok. dvornemu svetniku pL RafiiĆu, g. riOnojster Fiscber In K>pro-jpa 20 K mosto venca na krsto pok. g. Nita iSUger, dx. M. pL Wurzb.%ch 30 K ..ie»to Tenc4 na krsto pok. g. J«mnanu. po ue«-tem magistratu v Ljubljeoii: ga. Marija pL Bleiweis - TrsteniSka 15 ii mesto venca na krsto pok. dvornemu svetniku pl. Ranica, «. kr. okr. sodišče v Podgiadu 50 K iz neke kpsanake poravnave, neiraenovan 50 K v ff^omln pok. dvornemu sv etniku pl. Uaćicu.
Upravništvu na^ih listov so poslali: Za    Crril - Metodovo družbo  :  G. Kan-Slgaj 16 K 02 t. nabral med Slovenci »brani v veseli družbi v Piežeai Koro&ki. — G. Josip SnSnik, peflpolka 71., vojna poita 361. E  K. — Franjo  Anćik,   Rituuca     10  K     — Sknnaj SI K 02 v. Srčna hvala!
m ^•^•TVBI n^^^^B   ■kHK^B    m
Slovenske narodne pesml
za citre in petje.
Prtredil in izdal podrisani. IzSlo je osmero ivezkov. Sedaj »o na razro ?go vsi zvezki. Pe-mi be tuđi lahko spremi a o na gosii in kitaro Zvečki se po 2. su K Biez dcnaria se v teh časih ne poStlia. Povzetie ie drago in na račun naročruki. Ako ste prjkt Čnt poS'jite denar naprei (oa ga potem v\ trebah in dobite zvczke pc§t iine prosto. Pod svoj razločni naslov na naki^n'Ci naptšite Ste-viiko zvezka, pa je vse v redu. Na drugo stran sedaj ne pišite- Zvezek 111 ima v II izdaji pojasnilo za začttnikc Zad na dva zvezka vserujeta narodne ljubavne pesmi. Požurite se. dok er je zbirka potna. Priporočam se
•van Kiferfe, Krcjiška ulica 8 II. nat ________Uiitoljana._______
Trmm Stupica, trgovce v Ljub'jani javlja v imenu svojih bratov in sester ter veen sorodnikov prctuiao vest, da je ur.Tla njihova ljubljena mati-vdova, gospa
li Stupica nj. fiffiM
Izdihnila je svojo blago ljubtčo du5o v četrtek, dne 11. oktobra ob »A na 6 zvečer, y7). I. svoje Življenja, previđena s Svetotajstvi m vsa vdana v voljo Najvi5jega-
Predrago truplo se prepclje dne 14. t m. ob 9. uri na pokopalii^e v Dob, kjer se položi v rodbiosko iakev.
Pokoj njeni du§i!
VIR-UUBLJANA, dne 11. oktobra 1917.                             3487
wA\nm uto i Inkiijt
todl ¥ bKitni ntsta PttMM »M«ttt pod „IftH/MIH a« mptmro »5bv. Nwo4*«
— in mizorjcti
proti dobremu ateCIUi spr«|a« MMTWR
Dva brhrska pomotnika
m tak#l avfttmla, i vio otkrbo in dobro piaCo. Vpraia se m« f. ■. MtJH, •*»»•*»
umb & mmm
i vttlctno prakso, lanesljiva, stalna in samostalna moč, m mmnlmt) ttte|. — Ponudbc pod wMw|lB>wiiaT/<4i»>*  na  upravniStvo »Siovenskega Naroda«.         3330
8hSJ|BJi SJtt |SJBj|BjtaB B AfSjSlItalkOBS
•: pralni kote I :•
li Utega železa (Gusseisen) okrog 80 lltrov vsebina. — S. Ja#% Bra4oofc*fja va« St,
Ivtot ««1m fenrili
seme solninih rož
kapi   Mat.  Beton,  KfnUIuM, ■^ItarlMtt iUu it *J1L aa4str.
P< trtim srcem javljamo pretužno ve»t, đa je naS iskreno ljnbljeni, nepo-zabni  oče,  ta«t   u ded,  goapod
t neđeljo, dne 7. oktobra 1917 ob 1 uri ponoći, po kratki, mučni bolesni in gprejema av. zakramentov za umirajoČe v 68. letu avoje dobe mirno v Gospoda zaspal.
Zemeljski ostanki dragega nam pokojnika ae prenes<S v gredo, dne" 10. t m. ob pol 10 uri predpoldan iz hiše žalosti k fami cerkvi, kjer se bodo služile sv. maše zadušnice, ter se potem na domadem pokopališču polože v lastni rakvi k večnem počitku.       ^
l¥. P^tor po* Sw. 6oraad| dae 7. oktobra 1917.
Josip Čenteft mlajši, trgovec,
Josipina Weber roj. ČernsK,
Osksr CerncR, c. in kr. poročnik
v rezervi na bojišču,
(HMCsrnsN^
otroci.
Hsd. Dor. Mrko Crfcraac
kralj, kotarski Iječnik, Hugo Webtr, tovaraar,
zeta.
Mro Crkvensc,
11*0, Noafrod in Homss «okor» vnokL
Mlekarska ZVeza "«^nanja svojim članicam pretužno vest, đa je umri v St. Janžu na Doletijskem dne 8. t. m. ob 10. uri zvecer
dr.JanezEu.Krek
državni in deielni poslanec itd. itd.
Đlagopokffjnik je začrtal Ml< karski zvezi novo pot življenja in napređka, zato ostane njej v trajnem hvaležnem spominu.
Ljubljana, IO. oktobra 1917.
MateJ Hafner,
pred&ednik
Ing. Jan RolaJ9
odbornik in ravnatelj.
235. štev.
SLOVENSKI NAROD«, dao 13. oktobra 1917.
Stran  5.
^ **
Zahvala.
Za ljubeznjive dokaso iskrenoga oofatja, ii-kazanega nam za Čaaa bolcrni in ob smrti našega nepozabuega oČeta, izrekamo vsem prijateljem ia luancem, gospodom urađnikom ia vtem drugim dobrim osebam, ki »o blagopokojnika spremljali na njegovi ladnji poti, na»o UAJpritr&&«jso z&hrtio.
Žalujoča rodbiaa;
Zenkovich.
:: Planino ::
se proda v Krakovski nllci 19.
Knjigovodja - bilancist
zanesljiva m samostena meč. kl raipolaga s već ur na den, lso* posla.   34S0 Ponudbe rod „Bilaaciit   3430" na npravniStvo »Šlovenskega Naroda«.
Kot hišina
lŠĆe alaibe sa tako], reSajše, pridno, snažno dekie. — Ponudbe pod „Pridao dakle/3749" na upravniStvo »Slov. Naroda«.
Kuharica in dekla
U deiele se takol »prejme k boli*! hiil blizo LJabliane. Piača p^ dogovoru. 3452 Ponudbe na upravo   »S'ovenskega  Naroda.«
Zgornja dela
9r6Tzame  v mezdno   deio  prvo-
vrstna tov. golenfc Jullus Krans,
Velvary,  Češko-
Gospodična
ibsolvontinja trg. tooajai zmoi^
luvenske  m   nrrr^K-p  ster.ojrafije ls)Č0
primornega mosta*     3473
Jaslov pove   upravu.   »S*3v. Naroda«.
Kapi  se tsalta, tuđi najmaiiSa,  aaotlaa dobro posaieaik
olupko¥ od hrušek in jabolk
▼sako pos«b*j pe> t kroal ka; ta d*»r« posasooo prtoaaU* od krade* Ia Jabolk
9O 00 w. kllafrsm ^on-jJbe in roliljartv se prosi na mm tvrdko Trmm lot, Lfablfaaa.
Hmd   1,000.000   m°i>h
ročnih šil
Je se v rabi I Praktična ročno sredstvo za krpanje usranih stvari, konjskih oprem, Jermenov, čevijev, mehov, jider, vreč, voznis plaščev i. t d. Vaino za vsakega vcaka. Preprodajalcem popust. Cena kompletnemu §:!u proti pred-plačiiu K 450, po povzetju 4 80 K. Na bojno poMe le proti predplačilu P. I, Lacanana, Bmnaf IX. Mossrf&ssa stv. S, odd. 11».
Kontorisfinje
5 popcln:m zitaajttfn iternSkcga jartka v j«~ voru in pismu, s dobrim in hitrim rokopisom znanjem stroiepisja in stenogrrr.fi je, ter dobrega   računanja^    It   iprf}ai]o   OB
Sisarrre: 3. n. *.   6rn?pcBkoamiiđt t ikloan na Ofjrskeat. — Braaa zagotov-lfena, dnevno 3 K.   Plača 200 K na mesec StroSki potovanja do Siklosa   (via  Peca) se vrnejo. —   Pismen* penudbe 5 spri£eva!i    a: FrttTlaatnr đe«   S. m. k. Ormavarko^-■asiti dar   b. k. Brsats   r«rm&tl«maa Ib Silila«, Saxaaya Soaitiat. Ogrsko.
Zajamčen uspeh.  T:soči ;lh$£ pisem
dob!tt «b rabi B«d                                       156S
ar. ji Rixa krsmt za prsi wko ^T-JSri!^. R,b,
se zunanTC.    Edina krema za prs% ki   ,o  \-«!«d   čudov.-eja u*:rir:a crodajajo lekarnarji, dvorne parfumtnjt ttd. Poizkusna puiica K 4'—, veliki pusica, za-dostna za uspeh   K ft*-      Pazpo^^^rie strojo diskretno.
Eos.   dr.   A.   Uz   preparati,  Duaf   IZ>*   Ltkiarergasae   • E.
**m f WN>qit i tire«. Kmc ia J^i]«-. U\f t Hsfiben: ;•*«•. k>uhwj<t, Har. •«■. i« pvf. aMfrvL
V Trsta:  Parf.  A*4reuX»i. Uno  i.
KINO CEHTRflL"' *«■ **S
fali I II U       llLilllllfli       ■  -■----■................mi i, i,,—
Oanes  v soboto 13., nedelja  14. in pondeliek 15. oktobra:
Na|lepSi In najvtiijl film tesone!
ZAPRAVLJIVEC.
(Izdeiek dunajtke industrije umetniskia Rlmov.)
Velika komedrja s sifaino opremo z orkestrom po Ftrdinaadu Riimuiiu v7. đejan-jih s sodelovanjem aal^tnaga baleta 4ua1eWe đforaa operi. — Vorizorila Lujiza Kolm in J. Fleck. — V te-n čaro^neti Mmu s>dt uj^jo : wil',em KUtaak, Član diinaj-skejra ljudskeza ?ledai§ča Marila Marckal, crva mmičarka c. kr dverne eotre, Ufama Hald, č an dunajske indus^ .e a netn 5<.h filmov in vrst* ntiznanttnitejsih dunaj. if raker. V »olopleslh: Gospodina Itroliiaađorf in gospoi lilsiui sohp!eet!ct e. kr. dvor. epere
Bujna uprizoritev!            ------------           Vatikanska oprama!
K prvim popoManskim pradatavam a .-na lu#J! mladina*
•0X011         -----------         Pradatava  traja dva ari.         -----------         POSOm.
Predstave •• Trfta dane« ▼ toboto, peniellak ak V »5-, Vi 7. Ia Vi9. ari sve6erv v nedelfo ob '.ali. dop.  ob   i3q ] ) B.y ' * 7. ia Vit. ivaiar.
Veliki koncert gledališkegi orkestra pri vssk! predstavi.
Kaat pridobitve tega najdratiega v tej sezoni iz šleg* flima zm tt pr«ds»ve zvll*nt> ce«e fstoaaicam za lože, rezerv sedeže, 1. vrsta bal -on po S9 vin.( na ostal'h prostori« po 20 vin.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporeča svojo bogato zalogo          v                      —
voznih kole$. SiTilOi M
^^        •         %            ^         m !•*!■• ia »hrt.
Irpdi kn a            —
rcajuki.
5 Pisalni stroji \ ,^DLER", fUHUi strtji
vaa4i   »atHiaaOJ
^^^^^^^aaaaa»BHB
Svarilo.
Kar at v sadajem Času lirijo aaresnirne vettf o meni, i vidnim ranenom v dru li ni saaejati raidor, svarim vsalcoga pred aepre-vidnim govorjenjem in bom proti vsakemu sodnijako poatopaU
aVaao a*siUo« sprevodnik đrž, 2el.
Restavracija
dobro Mooa, »lit« kolotvora v vadfaai aiaata sa Sraaiafcaat, mm o44a v aataai
alt   *   aakap.   —   Pitmene    ponudbe   pod
„aostatrstMa 1017/SMO1* na upr&vništvo
»Slevcnokefa Naroda«.          2300
Usnjarsbi pomoćnik
BO    takof    Spro|Oa«    proti    Jobremu plačilu   ia   hr»n:.   —   BfcVBO   taat SO
■projaao  tađl  ndoaoo,  prati  aran.i
Jl¥g. Tfpinc v Kantniku
lajfKia zaiiia ns?ainlb do oajfioijiil
otroških vozičkov
f« mar a dne do aalflmef ia
time.
F M. Pakič
▼ L]ab!]aaL
ItzBVtin Mntnfhin u %\%\\ i iiizitjaa.
S«bi«na   m   IO   mtnograml,   prl-
■t«nnai   za   namlzn«   prt«v   servl-
ate,   iepna   reboe   1«   vach   vrat
p«r4l« sa #tMri prt
A ^#£1S   o| AtSafilS £iub!iana, Zilitska ulica i\a. 5.
mofini atelile
: za gospode :
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradni&ke 1 uniforme:
^^           po meri
^^k   v najkrajšem času.
LHIRUSCH
Ljubljana, Mcstni trg 15
priporoCa svojo veliko izber
aVaJbiikaMv in  aia4n&nMtttw_
Popravila se fzvrtn jejo toCno in solidno
Gostilno na račun
oprolHoai takol.    3417
Naslov povc  apravo.   »Slov.  Naroda«.
HIJ11 oli vila z vrtom
o« kmpl« cena 30 do 50 tisot kron.     8416 Ponudbe  pod   .itv. 000/MIO«  na
upravniStvo »Slovtnskega Naroda«.
Zaltnaite U\\ in franko tenik
o boftienlh, aovolotiiih In đnnajiklh sumstalAklk   rasfladaicaii,    po   en   groš
cenah za preprodijalcc. Kot poskusnl sor-timent poSijcmo SOOoottCBlk, movolatalfe, ljubavnih, godovnih, cvetličnih in umetniSkih kart v birvoti^ku, v blesku in zlatem bleeku, sortirane sa 18 ■. Po§:!ja *e po povzctju. Tovara a lakaaapaplrla ADL1M, Salsel 4b Co.f Dvaai n, Praterstrasa* 00./10.
—auiot—   Prodala se               ■
iazUeiniimrtso]
aa Voioskess pri Opatiji zelo pripravna za tifcovino.  — V hi5i   se   nahaja   že   30 let
fostilna, katert vsled ugodne lege jako dobro u«peva Plačilni po^oj: ugodni. — Natančne iniormactje daje oAratnUka plaaraa đr. J&aailČa  A  đr.   Pcićića  na   Voloahem.
ČEWLJI~~
Giorija usnjeni čevlji iz crne ali rjave teletine, s konjskimi, boks ali Chevreaux gornjimi deli s črnimi lescnlmi podplati. — Dcrby-čevlji na trakove v lepi in trdni izvedbi
Cene na drobno : §t. 27-35 za otroke    .....   K 2375,
št 36—40 za ženske.....K 31*40,
St. 31-46 za moške.....K 3580.
Materjal, d?io  in  cene po  postavnih   pred-
ai?ih. Pri naročilu naj se naznani velikostno
številko ali  dolž*no   stopala.   —  PoSilja po
povzetju.                     34(/2
Giorija zaloga ievljev
;AK- KdN!C9 Dunaj lll.9
Bllitengasse 9*
G. Flux
■r Oospoaka allca 4, -»
I. nadstropje, levo.           2556
Cradao dOTOlJoaa, io 20 let obsto-|ooa nafstarefia l]Dbl]anska
miMm i\inni\ io i\M
v     udobnost     ceni..   občinstva     zopet      v aredisču   mesti.
t    Prlporo&a in nsnie^ća le bollfte     u
Ww iits vsake vrste
privatao trgovsko In gosttlnUko osobts
Kxbira rtslićmtii slstab, slasti sa ftsasks
¥estma te kollkor moteo hitra postraiba
zsgoto^lfems,
Pn Tsaajib rprtsanjlh se presi za odgovor zaaJBka-
Pozor!
Koroolla na prlatna dola«Jska vfsja optslssis staro Ia strogo isaoilflta tvrdka Josip Hudmmii, trgovoo Ia oom-stalk w Krtfcl vssi pri Eroiloak,
Uradatk lica   u L   ali tS. novemkav prflasBo, msklorsjio, oolaoao
sobo s hrano in postrežbo
Pripravljen je eventuelno tudt prisoevati z
livili in kuriavo. Ponudbe pod ,4« JL/S404*
na upravniStvo  »Slovenskega  Naroda«.
Usčjc šteuilo zldorjev
z dobrim zaalnlkom, polog sta« noTan]a in prehrano sprojma tavama stroiilnih onovl Barka ii Wflđl v Polzoll pri Celjn.      3466
Proda 80 dobroohraojenačrnopleskana
dvovprežna kočija
brez  svetilk ia zavore po primerni ceni,
Vpralati je pri Gelssolroitor, LaftU trg, Spodnfd Štajerska-
U beljie   hite,   se   ište   za  trgovino
mesaao stroke N. FrlecSrtcti v Sredlltsi
Štajersko.                   3437
Planina natakarica
zamora tako! nastopiti slnibo v dobro Idoći restavrscl]L Sprejme se samo pošteno
spretno, energično moč, lepega vedenja. — Istotam se sprefme dobro In postono desie, da si ravno ni tako več mlada, znati
mora dobro šivati. Plačilo po dogovoru. Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«,   3444
Gospodična
prvovrstna kancelijska moff, nemSdne popol-noma zmo2na v govoru in piša vi, se tiOO sa neki preakrb ovalni zavod na Brani« sksm (na deiell). Ponudbe pod „afsrkvr/ 3488M na upravniStvo  »Slovensk.  NarodC«
Zamahe
nove in stare, kapi VSakO mnoŠUlO
tvrđka „ LJublfantka lnđnatrila probkoVih zamoJkov IKULttM ft _________Ko, Ljnbllana.        2278j
Prodam takoj
popolnoma nov, eleganten,   dtatprOJ«
ten toi, tor 7 dobroohraa|onl]| lOdOV 1 500 — 600 l, od najfmejšega jedil olja. Vprašanja na tvrdko TlnkO Vablć, laloc pri Coll«, Sp. ita|.
4r     Brei konknreirrt!      1
F. L Popper čevlji
9         2m priNtti, KM h ntft>i^>
K              tiMofaitL    JUinodaJ   sssbs   oil
% JULLH STOR, Izbijana
O>              PiBfccom atta St k
\     topsenU CM« u tartrte, I«9M|
Nov kaiipet
za bolnske!
Sestavil sem spis, ki v njem tisočim trpečim kažem edino možno pot do ozdravljenja. Ta kažipot ne stane vnarja in ga pošljem vsakomur, kdor se čuti bolnega, slabega in obupanega, zastonj. Moj spis je rezultat 50 letnega Studija in premišljanja, vsebuje ćelo množico praktičnih UkuSenj in do« kazov od odličnih mo2 znanosti.                                                    '
Kdor se hoJe resiti
bo sledil mojem  pouku, ki je že tisočim pomaga!.  Naj ie nastala bolezen vsled skrbi, tuge, prenapora, ali vsled
lahkemiselnoiti in nezmarnosti,
vsem troečim, dela nevoljnim in neenergičnim pokažem znanstveno in fiaraVflO pOt k ozdravljenju živčmh bolezri, nespanca, dciamržnosti, telesne in duševne oslabelosti, trganja % udih, glavobola, ovir prebave in želodčnlh težkoč ter mnogo
drugih bolečin.
Pilite §e danes dopisnico in zahtevajte gratis la Iranko
======   moj kaiipot!                 =
Dopisnico naslovite:
E. Pastaraack.   Berlin.   N. O.f   Michael-kirchplatz 13. Abt. 456-
Stran 6.
.SLOVENSKI   NAROD«, dne 13. oktobra 1917.
235. štev.
Modistka
Pavla Novak,
Križevi****« utlca ft. 9.1. nađ.
M priporoča  cenjeaim   damam x« vu ¥ njeno stroko spada]o6a
dol*. Sprcjema tuđi   stare   klobuke v prebarvanje in  prekrojenje.
Cene mzke.       —       Postrežba točna.
Nastov za pisma :                            ?»M<*o*S**   »Uu<i«fbi   M.!L I                          Naslov za pisma :
Jot. FttftUne, ličina,SiNnnapi               ialue¥i|ie   SlOVenSKI   CCfllK!      -----   j—. pmUn, LjtfnHk.Pitnustp
Priporoiamo edine najbolfie Uvalu« strofe tvrdke:                 |
JOS. PETELINC, LJUBLJANA,
poleg frairfiškattskega mostu, levo, 3. hila ob vodi.
Najveći a m edina zaloga Šivaloih stroj dv, vseh sistemom y poljubnih opremah za obrt in rodbino
esSK^   V zalogi igle, olje, ter deli za razne stroje.   <£5Š2«9
iw leuta ourBDi;^! :          |
Oostaviteu strojev takoj!                                       Pouk w vezenju tergzsiačen!          i
ri—■"        ■■        "i—r
Josip Jug
pleskarskl in likarski mojster Ljubljana, Rimska c 16.
se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela Jamčim da  delam  samo  s  pristnim   firnežem.
Scliđna in točna postrežba.
Đelniski kapital R 60,200.000-—. Rezerre               M   17,000.000—.
O. itr.
I*!?!^«
Stanje  dcii.  vio;1  na  liran. knjižice 31. okt. 1916:    I
s:         K 1439241.140-—.         ::   I
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala la Bnnaji. — UshP.ovljeaa 186*.                                Vop' SaniiB iFHV. Mtt Kila (f li jOTiM! Beomlil                                    Ustanovljena 1864. — 33 podntžnic
Preskrbovanje vseh   bankovnih   transakcij,   n. pr.:   Prevzemanje ćonariuh *log   na   hranilne               Nuikulantnejše izvrševanje bor inih nar ci li na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — izplačevanje ku-
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter r.a konto-korent z v^akodnevnim vedno ugodnim obre-               ponov   in izžrebanje   vrednostnih   papirrev.   —   Kupovanje  in  prodajanje deviz, valut in tujih novcev.  —
štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. —   Kupovanje in proćajanje  vreddo&tnih       I        Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safos) za ocjnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev,  Hstin,
papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročiL   —   Shranjevanje in  upravljanje (depoti) vrednostnih                dragotin itd. pod lastni zaidepom stranke. — Gpravillšće c. Vir. razr. Ioterife Brezplačna revizija izžre-
papirjev in posojila nanje.                                                                                                                              34               banih vrednostnih papirjev — Promeseza vsa žreoanja. Uplatila iu nakazila v Asaerlko In Iz Amerike
Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko   spatiajočih trsnsakcljah vsekdar '-rezp!ačiio.           e&*"i3rzoiavke: Prometna danka Ljnbliana, — Teielon stev. 41
BOfeneiie ođrezke, stare in nove, kako: vse druge vrste pavolmte ia volneno cuBfe, tafcljevmo, odefe, vrvi i. t d. v vsafcl mnoSIni kupnje po najvišu ceni«
E. KOTZBEK v Kranju.
Kdo posocti uradni&u 9. im. r. K 16ooo po 5 .
S to svoto si mish kupiti posestvo in bi se znesek vknjižil na posestvo in razun tega fci se svota predznamovala na plačo na prvem mestu. Na zahtevo b! se pešiljali mesečni cbroki upniku naravnost od ravnateljstva. Ponudbe pod „Ilrađnik 16 33971* r.a. tipravniStvo »Slovenskega N aro i a«.       3397
3(itpJ6aič!is
i   SvsM\ Šlager 'Bisaj i. Witsl232rstr. i F.
Ceniki  z zdravniškim pouke rn   gratis   in   fr. Zaprto, 30 vinarjev  v znamkah.      134
n umMm !ojc !e iniW
Jkatlje za poifne in vojnopoifne poSHfKe v vseh velikostSh
priporoča
MuA lovama f. Seoa! sin
5065            Ljubljana.
l^arel Lirjjart
= urap =z=z= Ijubljana, parije £ereztje cesta st, 7.
Zaloga vseh vrst iepnifa or, vr . na nihalo s polalm bitjem, sten- i sldli   In   kuhinjskih   nr,   bađilk.
Hlkl|aste voćne ure, ure ▼ zapestnicah x radije Tim kazalsikom ali brez stega, saloga srebrnih in nikliastih cr „Ome-ga11 po oafniillh cenah. 131 popravila  se   Izvršujejo   najbolje«
^^^Bmr*-*"      elastičnim
glblliTlm
lesenim ^ podpiatom.
Mki Hzafetm!
fcdfna predaja t                        1732
*. Braimsteis, Đuuj I. Srichcsgasse 7«
-» sluškinje -
za. vsa   dela,   )v   zna.   tuđi   nekoliko   kuhati,
se spreime t^ko]. — Ponudce s sliko na
naslov ga Ulja Meli, trgovčeva aopro^a,
TrliOTl|9 1.,  S:a ersUo.         3o4J
Fi ■—bmJIoI 'e sredstvo za po-    £*£&   !
lOffff OVI mlajenje    las,   1;:   W$A   i
rdeče,    svetle   in   sive   lase    n  ^ I* ?f   ;
brado za trajno   te-rtno   pob?,.va    ***-**    \
1 steklenica s poštn. vred K - 70.      -JL™
.    Rydyo!
* -^Mfte**.   -2 roiaataToda, ki živo
■ :-*tS^            perdeči bieda lica. Učinek
"' ^               je  čudovit.   1   steklenica
s poStnino vred K 2*45.
Tlrslsv za sarcčHa:
Ja Enl!£L Eooel - Bronerle.
Brao, ste*. 639, 3Iora?i&o. *B f* I 2 ^ ^ "^55 ■? ^l ^^ jr ij ti 5 *^s. Ir                 ' ^^JE
hraste, srfcečico, grinta in druge kožre boloini odprari h'fro In sigurno F&?2tol,  đoaiača   ni^^Uo.   Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Ve«:ki lonček K 3.50, dvojnati K 6.—. Dalje Paratol tresni pr2šek za varstvo ob!ut!jive kože, Skatljšca I< 2 50. Oboje se dobi proti vros'atvi zneska v lekaraaria SL Oein Parato! tvorcicl ▼ Bcdinirešti, VII-2-2. Ejzsi nt;a 21. !
ff irT>'    i'i i  I    ' Vi    i'm             .3aWaVi
p                                                 ■
I Ivan Bizovičar I
i nmehii ia trgavs;d vrln?r |
i          Lj«fe^:ana      839 I
I Kolezijska ulica št.  16 1
1   priporoča svojo bogato Opremljeno   i
I   vrtnarstvo   ter    okusno    izđelane   1
I           vence, šopke in trakove.          |
I                       P
ob BsrfraSMh o^rih 1 drcv€«»DS c?€ilrces E kakor   tuđi    naffi-1
::     !s bciUafis«     :: |
Vsakovrstne sadii<e do 5 naj21ahtnejših cvetlic in Ej zelenjadi. Sprcjemam na- I ročila na deželo. Vsa na- B ročila se izvršujejo točno JE in solidno.             E
Brzojavke: 7. Bizo?ićar. g n   vrtnsr, Ljnb^ano-   :: S
star 16 let, teli raesio vaienca v kako
trgovino, tuđi  na deželo        3423 Poizve se v  upravniStva    »Slov.  Naroda«.
Popravila inpreobleke ::  točno in ceno.   ::
Popravila in preobleke ::    točno in ceno.  ::
Kaicenefše
in solnčnike
domaćega   fzde'ka priporoča
tvornica dežnikov in  solnčnikcv
LjubSjana
Pred Skofijo 19 — Prešeraova ulica 4.
i
Naioovejše, izkušeno sredstvo    I I   proti   kapavcu   (triperju),   belemu   j ;   toku,  črevesnemu in  mehurnemu katarju   itd.                                        |
GOXOKTETNT   je   vpeljan   ra   j '   češki kliniki dvor. svetnika vseuč.    j |   prof.  dr. V. janovskega. Na praski ,   nem^ki  klinici vseuč. prof. dr. K.
Kreibicha.   Toplo  p^a  priporočajo
vseuc. orof. dr. J. Bukovsky, v?ea6.
prof. F. Samberger, vseuc. docent
dr. J.  Odstrčil.
M.   U. dr. Rih. Fuchs, okrajni
zdravnik v Blcistatu piše : Z Vašim   ! j   Gonogteinom dosegel sem izvrstne 1   uspehe,   tako da so   pscijeoti po
dobrem  u^inkovanin sami zabte-|   vali, da jim ga zaprem. '         M   U.   dr. H.   Fischer,   štabni   | 1   nadzdravrjik v Baden-Badeou piše : i   Z  VaSim   Gonokteinom   dosegel i   sem sijajne uspehe, pacijenti sami !   ga hvalijo.                                2130   |
'       Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Skatijica K "'—•
■         Zahtevajtc literaturo in prospekt         j
Ljubljana: Lskarsa Tnakozc?.
1   Zagreb: lakara-  .,SaIv»fior£l S. M!t-
tcibach, JelačlSev trg.              '
!                                                                   I
Proizvnja : Fartnakološko - kemičnt  labora-    i
torij „HERA" Pra.^a - Vršovice 552.
I   Pobi"7fto!i   voje®£3 ni;n"3*r5'*Ta ia   ; '     Voins ztiravst v eaega ^dražeafa.
{                                                                                                                                            __
II f 5^ C J i     M3 ff% 9 U
snha 9cber kataao, saeđ, vosek, strože in suho saiiis. ^rokova slo?že9 Si^Ioh vse dsželna in gozd-no rjriđelke, ^&Zsos* iu^! vinske sodo in yse vrste nrazaih vrečf feur-a vssiio množfn^ po naf^išjih cenrih  velelr3?i7ina     2482
notesi Kofert€9__Ce!?a!_ milno nadomesiiio ■ parfumirano, elegantno oprem- B ljeno, 21/2 tac. vsebirsa kartona. ■ Cena franko K 26'50. Dobavlja : 5 Lan? & Co., Osiek 1, 3 Hrvaško, Župni trg 1.         I
g         Naslov za brzojavke :         I
R        Lan^c3mp, Osifek.         I PSOJliiiiia yy£iliu^a8
No^l refoško,    sladek,     £!st, novi saalliatel^eG) bol,  sladek
Točna pošilfafe? v ssdčidh po 60,   80,   i00,   300  in   več   litrov
Ha žeUo poiiie^ tuđi vzorce. Sia&ilimesfo   ^inicolo
nrfbol^še kahorss^ po 8, 10, 12, 14 in 20 Isron; 5a«tne podloge Hrepp aSt P^ihon ša lasne mrežice v vseh barvnh: „HEHIL" I?»rva za lase i*n bratio od Dr. Đrallea rcava, t^staorjava ali crna po 2 in 4 R itd,, vse 5e solidno,   z^nceljivo   blago priporeča
Štetan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor! Zaradi vpoklicinfa v vofaftko slcžborsaje ie lokal Of'prt samo za prodafo blaga in sicer vsaiii dan saiao od 9 do V2I in v seđeiio od 9 do 11 ure donoldaa.
Trgovci!                                     GostilnIZarI!!
or *? za iuho>
ze!o dobre vrste, 1000   2a  27 kfOfi,
Najboljše kocke za gofaš, 1000 kock 40 K. Kajboljše kocke za kirnei-juho, 1000 kock 40 K
pošiija proti povzetju ali predplačilu tvrdka
*V^?: URE«, Ljubljana,
S4estnl trg Itv. 13.          3196
Sa begonsko tabarišde so rabi in kupi dobro obranjene
ŠlVflliiS SlfOlfi"
Ponudbe z naslovom in ceno sprejema po dopisnici ali osebno tvrdka
IGN. VOK, Ljubljana,
specijalna trgovina Ilvalnlh strojev j         in koles,  Sodna ulica Siv. 7*
Kupujem in proSajam.
bodisi pohiiitTO, sieklenlno, ie-i Iexof sulice, porcelao, oroije, ! podobe, star denar, spioh vse,
fcar Je  aa}manj 50 let staror
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišča itd.
ASbarf Derganc
brlvec in koncesigonirani starinar
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
rabljsne, nez!oml]ene, daljše za kilogram zamaške za staklenice, suhe teže, netto 20 K, zamaške kratke za steki. suhe teže, netto 14 K, zamaŠke za sode, suhe teže, netto 25 K, nove zarnaške, suhe teže, netto . . 45K. Nezlcm'jeni naravni zamašek za šampanjec 75 vin. kos, zamaškovs odlomke in odpadke ne  umetna  propkovina,  kg 6 1.20 K. —■
Kupim po povzetja.
ALFRED KOKH9 Praga,
Karlin 496.
za dom in
slsninste padplato za v ievlje
aem lačel fiiđelovatl v toliko, da
lahko U8t?2žem vsakl zabtevl !n
Jfh  priporočam kol nadomestilo
za drago nsnfeno obntev, posebno
za delo v sobab.         235
Pasknsiie, ne bode Vam ial.
JB^j^e Cerar^
tovarna slamnlkov v Stobn, pošta Đomžale pri Ljubljani.

obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
4V/o
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1.1881.
235. &ev.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 13. oktobra 1917,
Stran 7
Srostov In kostanlev les
v debilu ia vejah od 10 cm iO«l«fH upr«l kupi po najvišH CMi
Jalim Zlgan na Poiiell w SatlaiM dollal.
Vsaka dama
nai   čita  moio velezanimi^o  navodilo o
modernem negovanju enadij.
I-kušen  svet   pri   Tp a dl OS ti    lu    poman|kan]« budnosti« — Pišite zaupoo na              ■• ataa« aift.
Ido Krause, Požun, (Pressburg), Ogrsko,
Schanzstraa*« 2* odd. 41.
t;   mcna pisama
sa IzvršHev vsakc vrste načrtcv, preraSutiov. Ofclastv«»o kofic. sas*ft>na poaredovatniea sa nakup in prodajo zemijifti, gosdov ia pos«st«v
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodai izvedanec v Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14.
IzvrSujem tudl *a Xal|o pr'vatra cenitva v martu i» na deSeti. ProdajaUl
in kupci naj   te ofcj-nejo n.i   gori   ouiaStno posrsrfevalnlce.  Prt»iam*n
ludi stavbir.ika dela in r adzoroi snj«. — Tajnost lajamtana.          30
Pijeteti nafprimerneiše
cporninke
na urnrSe             2450
zadobimo  s  povećanjem    njihovih  slik.  Pove-
čan*e  in  ur e*p    ko   iz :-^ *ro  fotc^ratj   v   vsaki    veii-
kcsti   ia   XmerC0   CenO   t   jamstvom za izTTŠitev
natančno po oricnnalu o^krbt
risarski    in    umetniiki    zavod
Ferd. Ludv. Chamrada
Dana|   XV.,   ITnroisergasae   43,   odd.   18.
Ceniki na zahtevo. —  Zastopniki vsepcvsod  se  sprejmejo.
i £ toni tUi ban. \iu ia U ~
BRATA
Hrkoslikana, lakirana, sfaFliao
Prodaja I n ica i
Miklošičeva   ulica  šu 6.
nasproti hotela „Union".
\M\m
•^^^^^l ^^I^^t^ *i^y^^^^ ^B^i^^^ ^BT
io jdtaa pleskaria:.
121
Đelavnicai
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Svoje častite odjemaice
vljudno prosim, da $e naj pn nakupn orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okra)i\eqa glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati  orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Secčik
puškar m trgorec z orozjem v  Ljubljani.
134
V Postojni otvoritev
mođnega salona daii klotrnkoi
v ponedeljek 15. oktobra 1917.
Zaloga dunajskih modelov.
Prevzame se tuđi prekroj«nje klobukov ter sploh vsa v to stroko ipadajota deta,
katera se toino, ceno in hitro isvrie.
Dela se sprejemajo vsaki teden in sker
vsak pondeljek, torek In srede.
Podružnica ljubljanske tvrdke
Recknagel n«»i#dnka
v Postoini-Mailand it. 201.
^^^J^^       v««h vrsi za urađ«, i^k^H^^^^     društva, trgovce ttđ
I Pt 1 ^Btoa Ćenie,
^^•Baaa«^^^        k»TČ«ko?ih   itaapilfj
LJDUJIM. ĐruRlrl ft] tt!T. 1.
f Franc Furlan |
I               mlaiiiik fascbiagave iiim                ^
* kl|«6avBi6arstvo !
* zaloga Steđlialkov |
f               se naliaj«          1^5 f
I ^mbrožev trg štev. 9.1
BB)  §S      HCflBr     ■■*  ^B                        *m. H    iS   k3    £3   B^H   afl   I   B       ^|  ^H
Velika zaloga
st9klenine, poroela-
na, svetilk, zrcal,
&ia, kozarcev, vrčkov
L f. d.
gostilntška in kavarnar-ska namizna posoDa
po nafnlžjih   cenah.
BPPt^MS            Dttwtij«i«ig45.            ■Haaaaaal
I Parno bsrvarstvol
j | ter kemično čišćenje ia (Ti snaženje oblek.
LJ Aprotura sukna- LU
®iJ06.nEICH®
B M}M\ nasip • Ozka ilita št 4.1 Sprejeinališće
Seienborgova ulica št. 3.
• | Postrežba točna. Solidne cene. . •
j x x| x I x x|
I---^^-----------
HiBpott nadomesiiio
ŠKROB
(štirko)
da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete.
Dobiva se povsodi.
davna zaloga pri tvrdki
Milan Hočevar
Ljubljana Sv. Potra ceste 38.
krtače za ribanje.
I            MP    Mm& BO let  obstoje£a    ^Hl
parna barvarijainkemično snaženje oblek
^^ apretura sukna ^^
Ljubljana,      flnf AH Rnf        OUnce,
Solrabvgova nL 6.       HIllUII DUV         Bu-ska ulioa M.
PMtretba vestna in točna.                            Nafnlila ccne.
1 Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana, Kongresni trg št 12.      '»
i|          za 8palG6 In {odilne   sobe, salone  In gosposke
I         sobe,   Preproge,   sastorfl,  modrocl na Txmol |                 ifisuiati modrocl, otrošld vozičU Ud.
.ii»»A*jgaj
Usoiam si javiti slav. obcinstvu, da mije Kovinska   centrala.   <L div' za annadae dobave poverila poleg zastopstva za nakup kovinskih prtdnttOtf tud!
edino zastopstvo za Kranjsko
za nakup starib kovln
po oblastveno določenih cenah.
Opozariam, da drugd    nakupovalnice   ia nakuo kovinskih   predmetor n« Eraolskam niaiaio pravice do oakupa STARIH KOVIH«
EDINO zastopstvo na Kranjskem za nakup STARIH KOVIH
in kovinskih predmetov
FR. STUPICA v Ljubljani,
trgovina z železnino
Marije Terezije cesta štev. 1«
Vs&kega đrtaTljana sveta đoltnost |a, oddatl predmete ls kovine
▼ prld države-                                       3189
Najvetja slovenska hranilnica!
Mestna hranilnica ljubljanska
UUBUflNA, Prešemova ulica St 3
Je imala koncem leta 1916 vlog.......   .   K 55,000*000^-;
kipotečnih in ebćinsklh posojll.......   .   „ 30f600*000"-^
rezerrnega zsklada    ............   n    la8QO*000^
Sprejema vioge vsak delavnik in Hti obrestuje nafvISie po                      :
4°/o
veife in nestalne vloge pa po dogovom.                                      /
Oranilmlca {e pupilarno vama In sto|l pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčenie ima vpellane lične domaie hranllnlke.
Posoia  na  zeml]ii£a in  poslopja na Kranjskom proti  5%» izrea Eraniske pa proti 5V4fl0 obrestim in proti nalmanl 1% ozirema
'/4% odplačevanjn na đolg*                             im
,     V pedpfranle irgovcev in obrtnikom Ima nstanovlfeno
iir Kreditno društvo. "Vi
PONUDBE o
opremnih predmetni za uniformiranje.
Strefflearle*
MUltirblatt
na razpolago.
Prodaja m teboto Ia irotao.
▼ sroSem zavodn nudimo po ugodnih
eenak:
Palice, kotnine nlanke, BreebeSf salonske Uate^ deine plašče. pelerine! sweaterf perile, nogavice, rokaTioe, orojne gamaie, nsnjene pa-sove, 6eploe. distlnkoile. pertepelOf znake, sablje, bajenete, nezde, gumbe, sukna In *se potrebne prltilUlne«
Sploini zavod sa uniformiranje
pre| naoc m mu,
::     RUDOLF BOPEMMUUER      i Ljubljena, Stari trg Itev. &
Stran 8*
.SLOVENSKI NAROD*, dne 13. oktobri 1917.
235. štev.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
I  u Delulifc« glasnica 10,000.000 hr*n. u                                     StpitflPJCVS    llllCfl    SVtGVa   2a                                     H««»r»nl fsndl  okroglo 1,500.000 kron.
I                                   Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
I         "                                                          Sprejema                                                 —----------    i   Kupuje in  prodaj«  %sc vrsta  vrednoatfiih papirjev, financira  erarilna dobave in  dovoijuje
¥l°9e   "■  fcni«ii«e   in   tekoči   ratun           atJrovifisaoilske   kredite.
I      =====   proti ugodnemu obresčovanju.     =====        |        «»pru Vl^WV,iJ»liO     i&i. vsui t<c?«
UUIJc |*EE Uit! LrE#j iD uii$ snbe oobe
npi v »tati maoiini Sever & Urbanii, Mžjb!]3«a, I_________Wo»fova u i" :a štv. 12.__________
Kostanjev, hrastov in bukov I as
kupi vssHo mnoiitto franko vag^n         235
Strejifna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani.
Vpošteva se !e pismene ponudbe z cavedbo cee
Dianino klsiiris   Orchestrione>
riĐUhlC, nHiflljd, in harmonije. S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Mi 12 pje ii fin rti
Karei Hamann, Ljubljana,
javlja,  da gprejema perilo v snaženje.   SS3   prHiCdcjl   p9B«
deljek, temvač Salo od 22. oktobra dalje. Po osnaženo perilo pa se priđe lahko vsak dan.
r
/                                                                                                _ ..^______________
Najboljši  in nej-    ^^^^S^^^^ r;aivef!3 izbira popolnejši   so !e        jB/BiŠ^     " ***" ""—
ST "Ti    MrnSJ            "Sit oprer??3h in
Stalni stroii.            ;^^^^^^fc      ? Brezpl^en   pcuk
10-letna garancije-     ^     ^        t               -      v vezenju.
1 #a u     1 <? ^^ |f    specijalna trgovina s ^ivaloimi stroji, igfll«   # yl%   Puch koieii in vsemi zraven spsd. cfeli. ______Lj»aiianat Sodrsa ulica štev, 7,_________
^                                                                                                                                            - —   u — .u  _— -     -       -       -                                      - ■ -       -  .. „
flltAl^^ ^J ^aB^fi^VB^BBm 'medini ss^ril.strokov- | Ljubljana. Kongresni trg štev. 15 |
(ftasprotl nuns^e cerkve.)                                    Qj
Najveća l&t najsposobnelSa tvrdfca in izposoievaSnica i Nlavirjev, pianinov in liarmonifsv na ju^u Avstrije. Velikanska | zaloga vseh glasbcnili inštrumentov, strun in muzik.?Jij. Klivirje prvih c. kr. g dvornih in Komcrnili tvrdk: BČ52rc!orfer, F5rsterf Hadol? ShlzJiammor, I Bolzl ft H??*^—-i!, Olo» !n Hofl^iann imam edinoSz^juč«!© le [az g
~~        za   Krac'Sko   v    zalomi    ter svarim pred   nakupom   fal-zifikatov     in     navideznega i              »po f el na«.
U.^IaŠevanje in popravila strokovnjaško in ceno.     F
I               ~—              y%
|    lCIetca posfavnoob-    N I       vezna rzraaciia
■■EalBHBBa^aaVHHBHB
■aV   Proda sq ve€   "^g
f m«sftu Ljubljana  in  btiinji okolici.
Pojasnila    daje   pisarna   đr.    Ivana ravćaria, Sodna »lica šu Z.              3256
4riuađne zapestne
:   ure   :
natančno regulirane 12   niklja   ali   jekla K 25. 30. 35 ; z ra-—"-                 dij*3kim svetiinikom
K 30, 35, 4C,; v sre.br. oUrovju K 50, 60, 14 kar. v zlatem okiovju K \'M)t 160; 3 !e-tna pismena carancijn. Pošilja se po pov-zetju. Nika'cegra rizika. Zamena dovoljenn aU se denar povrne. Prva iorarna ur
J^ MITO, c. i- kr. dv^r. doba?;'?!, Kost (fruz) 1467. Ce!)».
Brtzplača* pftš!ljater nojejm gl.ktUloga na 2djo TMkrn«.

Najbolje za zobe
135
Gorki. I«  OOIjwl Gorici.
Liubliana, Stari trg št. 23.
Ecfca ifl žsiisEa
: dvokoiesa
s staro pncvinatlko.
i! M?£m itr^^K ^ramoffo^i,
clektrl^Bo   iajKze   svetllke   že
koiĐtvet;'e cđ 2 5. Maf&oljša baterije.
3»ofcbit9 r.:zka tena ^a pa-eprodajalce
JKehamaa Bdavnica na Sssreni trsu ft. 11
v ^fcaeicevt hiši poleg goriske kleti.
prefe Bilina & Kasch,
nrinoroča    velilcO    zaloT'>    tl'^nill    ta
glace-roka^s,   modno   b!sgo   za
pariiin?©, rečr^a dela fn mt eri Jal, kiruraičae  prađsiete.     413
Moderna predtiskarija.
'z&elcvaaje preoMečenih gamlsoT.
vseh dežeta izposiujc Inženir                                  542  |
!   r^9« #SM£M^ffXa5?ALHLJJ»,.   oblastveno avtor. in zapriseženl patentni odvetnik  | i                          na Dunaju VI., 19ariahi!fe7*strasse št. 37«                          i
m       Siiajno 3epo li€@!
5&b*l     in  mladostno svezo rožnato  kožo ohranijo do pozne starosti žene in dekleta, če
%&*M     ubogajo moj nasvet. Tisoši  prostovoSJRih   zahval!  Vse nečistostl kože, kot
sj^pH      mozolji, pege, ojjrci, Hšaji, izpufčaji,   gube in rdečica  izginejo v kra^kem garan-
5p^S]     4f?3?:3 sanesSISvo*  Pošljem Vam  prepis tega zdravnlško preiskušenega origi*
•&j%&     naiae^a recepta proli retourporto popo'noma zastonj. Pišite zaupno ta«
^S     kej n~D. Mensehik, Đunaj 62, Fa€h I, Abt. 25.                           3295
E\m        m      «               f
i'iilllllf ii«Bpfhi)f^
MUlilj-IViajLiiiiE
Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljena.
Priporoča    največjo    izbiro
finih veSour-kCobukov s kosmatim  robom  iz prvo-
vrstnih tovarn »Novega Jičina«, kakor iz baržuna, filca ia koiuho-vine, ter čepić za dame ia deklice.
Popravila točno in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmsrcma zelo nizke!
A & & Skaberne

Mestm trg št tO.
^rlporcčarao ^peclisilno zelo solidne tvrdke
itsa   Pas i^lfJi k^^S^mfĐwiwr
Ljubljana,   Stari   trg   štev. 9. — Lastna   hiša.
Na'no^ejčo       553F*    K0STUME    ""^H       N&jnoveiša -    i 1   ^ v* Zala© — deaiaće oble^e g^ ^ ^ § |    H . I   aJ *  s[    Pw*'«i čepiće, Sporta© |4 1^ I il* H *
OlrofKe iWm m oike za mladenke.
B!giem!&no  perilo  in  draga  petreblčiae  za  novorojenčke.
EV Pošiija na izbis*o iudi na dežeSo. ~r9s
Stani« Tlog koncem septembra 1917 ca. K SOO,OOO.OOOa—.
Podružnica v Ljubljani
Češka indrcstrilalna ba^lia
Glavnica E 40,090.000-—.
Stritaneva ulica št 9.
Financiranje uojasKih dobau.  ::                     ::  Kreaiie za aprouizaene nakupe.
¥*^curstss &ssčne trsssslsclfs.                 Sraftke c. £s?. svstr. razređse ložerije.                 Kakaslla vols&im »istaUsom.