Štev. 43. V Mariboru 25. oktobra. 1883. Tečaj XYII.
List ljudstvu "V" p o <1 uit.
lah«ja T»ak četrtek it. velja » poitnlno vred lr. v Mariboru a poiilja-	rMllllln, I|gte pru(iaja knj.gar Novak d» velikem trgu po 5 kr. -njem na lom m celo leto 3 g\i., ia pol leta 1 gl» 80 kr.. la eetrt Kokoptel se ne vračajo. neplačani liiti se ne aprejomajo.
leta 80 kr. — Naročnina ae pusil a oprarnlstTit v itij^Akem »emenlSut-	„	„	.	, ...
iKnahensemtnar). - Meintki ttoke>»<*» rtruitva trtbivajo Uit bre:-	z» •««»«"» *» Platjo od navadne vrstice, Je se natisne enkrat 8 kr. pos-,ne naročnine dvakrat 1Ž kr., trikrat 16 kr
Kako nemškutarji v okrajnih zastopih gospodarijo.
(Izv. dopis iz Ptuja.)
Iz starega Ptuja nam piše mnogoleten
()rijatelj našega lista dopis, ki utegne mnogo judi tudi zunaj ptujsk. okraja zanimati, ker nam pojasnuje s številkami, kako znajo slovenskemu kmetu nemškutarji gospodariti v okrajnih za-stopih.
Bližamo se volitvam v okrajni zastop.
Obrok za reklamacije je minol. Reklamacij je bilo dosti. Lotmerski Dr. Hanza in mladi Rodošek, ki pisari pri svojem očetu, sta jih skovala celi kup; da večinoma za meščane, potem nektere kmete in kmečke vdove, katere si upajo vloviti in na svojo stran dobiti, se razume.
Ker so po novi dači med drugimi duhovniki tudi č. g. župnik Raič od sv. Barbare v Halozah, ki so bili dozdaj v okrajnem zastopu ter so tam pri vsakej priliki zagovarjali Slovence, branili kmete, napuhnjenim meščanom in budalastim nemškutarjem pa brez vse milosti po zobeh dajali, veliki posestnik, so nek-teri ptujski gospodje kar znoreli.
Se ve, ti gospodje bi radi, da bi Slovenec molčal, plačeval in hlapčeval.
To pa je delal kmet nekdaj, ko ni plačeval na stotine dače, ko je palca pela, če se je v grajščni pritožil, ker se mu je godila krivica, ko so se sinovi slovenskih svojih staršev sramovali, namesto da bi jim bili zagovorniki.
Denes plačuje kmet toliko dače, kolikor posestvo nese, denes ne prosi več milosti, ampak tirja pravico, denes mu tudi pomagajo je-govi sinovi, ki so študirali, katerim sme zaupati, ker so ž njim ene krvi.
Ptujčani, — Nemci in nemškutarji , so prišli do spoznanja, da jih slovenski kmet ne vboga več slepo, da ne da mošnje in gospodarstva vsakteremu v roke. Zmislili so si tedaj zvijačo.
H£* Denešnjl list ima '/» pole „C
Ker se nahaja v okraji nekaj kmetov, ki so Nemcem in nemškutarjem dolžni, ki radi teh sline ližejo, katerim je samo do tega, da bi se dalo na stroške bližnjega kaj zaslužiti, izbrali so si te, da bi za njih glase lovili Obljubilo se jim je zato, da bodo voljeni prihodnjič v okrajni zastop. Takih se ogibati, proč s takimi!
Takih ljudi je sedelo prešnja leta še le preveč v okrajnem zastopu.
Ker so le kimali, če so meščanje eno ali drugo predlagali ali tirjali, lehko se je zgodilo, da so okraju napravili samo pri Borlskem mostu 26.302 fl. 76 kr. dolga, od katerega se je v teh treh letih, odkar so v okrajnem zastopu gospodarili kmetje, 10.803 fl. 67 kr. poplačalo.
Ti kimavci z meščanji in nemškutarji vred so zakrivili, da so doklade na dačo vedno rast-le. Kajti oni so dovolili, da je oni oficir, ki je delo nadzoroval, ko so delali Borlski most, dobil 1000 fl. v dar, da so se peljali trije meščanje lesa kupovat in so izdali za vožnjo, hrano, prenočišče itd. 127 fl. 42 kr., da se je g. Wib-merju izplačalo za vino, vožnje itd. dobrih in celih.
931 fl. 15 kr., inženirju Markelnu 600 fl., feldvebelnu Gattringerju 200 fl., da se je ptujskim g. Markelnu, Wibmer-ju i. dr. kupila jed in pijača enkrat za 83 fl. 25 kr., drugokrat za 200 fl., da se je naenkrat pokadilo 50 knb, 50 viržink, pojelo kruha, krač in pekarij za 4 fl. 25 kr., 7 fl. 90 kr., 4 fl. 50 kr., 10 fl. 40 kr., toda to vse za denar, ki ga je pridelal in zaslužil davkoplačevalec, ter ga je zanesel v davkarijo.
Ali to ni žalostno? Kmet dela in plačuje, da mu koža poka, Ptujčani in jihovi prijatelji pa se veselijo!
In ti ljudje so predrzni dovolj, da si upajo se slovenskemu kmetu zopet ponujati, da jih voli drugič v okrajni zastop Možje pokažite jim vrata!
Ni še pozabljeno to, kar so vam hudega storili, ni še pozabljeno, kako slabo so z vašim denarjem gospodarili.
rkvene priloge" kot prilogo.
(i. notar Rodošek, ki je dobil svoje dni srebrnine v vrednosti 800 fl. od okrajnega za stopa v dar, dal je jo nazaj, ker se je sramoval vzeti to, česar dati bi okrajni zastop vendar si moral premisliti.
Važnost okrajnih šolskih svetov v zadevi nčnega jezika.
„Slovenski Gospodar" je že povdarjal važnost okrainih šolskih svetov na Slovenskem Štajeru. Ti šolski zastopi so pa posebno imenitni radi tega, ker imajo po postavi pravico odločevati o učnem jeziku.
§. 27., točka 6. postave od 8. februarja 1869 se razločno glasi, da ima okrajno šolsko svetovalstvo v prvi vrsti odločevati o učnem jeziku; krajni šolski sveti pa imajo po isti postavi v tej zadevi predloge staviti (§ 14, točka 15.) Ako toraj krajni šolski sveti na Štajerskem žel£, da je učni jezik na njih šolah slovenski, in ako okrajni šolski svet temu priterdi, ne more se nihče na tem spodtikati. Tudi če bi došla pritožba zoper sklepe teh dveh šolskih uradov, teško jih bo deželni šolski svet ovrgel. To nam tudi djan-ska skušnja potrjuje.
V Ljutomeru je že več let slovenska čve-tero razredna ljudska šola. Narodni šolski svet je predlagal, da naj bo po vseh štirih razredih učni jezik slovenski, kar je narodni okrajni šolski svet tudi vsikdar potrdil.
Nemški jezik je po sklepu omenjenih šolskih zastopov bil samo učni predmet, pa ne že v prvem, ampak še le v dragem tretjem in četrtem razredu po štiri ure na teden, ki so se vzele slovenskemu jeziku, kateremu postava 8 ur na teden dovoljuje. Nemški jezik se je pa podučeval na podlagi in s pomočjo slovenskega jezika, ker tako pamet terja, in ker so tudi šolske knjige za nemški jezik tako osnovane. Te knjige pa je potrdilo samo c. kr. naučno ministerstvo, ki jih tiska v c. kr. šolski založbi. Taka uredba ljutomerske šole pa, ki je bila popolnem zakonita, še vendar ni ugajala našim nasprotnikom in tudi ne c. kr. okrajnim glavarjem in c. kr. okrajnim in deželnim šolskim nadzornikom. Neprenehoma so vpraševali, zakaj ni v tretjem za polovico, v četertem razredu pa za večino predmetov nemščina učni jezik V Pri izraževanji svojih želji upirali so se vedno na ukaz deželnega šolskega sveta od 14. septembra 1870, pa nikdar ne pomislili, da je ta ukaz v protislovji s prej omenjeno postavo, in s c. kr. šolskimi knjigami. Krajni in okrajni šolski svet se na take nemške želje nikdar ozirala nista, pa tudi takratni šolski voditelj se je temu odločno upiral. Radi tega si deželni šolski svet v Gradci nikdar ni upal dati ukaza, da naj bi šola vsaj deloma nemška postala.
Šolski voditelj je pač moral radi tega marsikaj prestati, a prestal je vendar dobro in srečno, ljutomerski šoli pa obvaroval potrebni slovenski značaj. Tako je bilo še pred 4 leti — in je menda dandanes tudi še. (?)
Gospodarske stvari.
List in sad.
Kolikor sladkejši je vinska jagoda, toliko več sladkorja ali cukrovine mora imeti v sebi. Sladkor pa, ki je v grozdu nabran in rekel bi kakor v nekaki hranilnici hranjen, je le prav mali del vsega sladkorja, ki se je v trsu naredil; veči del njegov se tudi za druge potrebne namene v rastlini porabi namreč v to da rastlina raste, da nove rozge poganja, da nove druge dele nareja, da popke nastavlja, da les dozoreva in da se sploh rekel bi cel trs od-dihava.
Listi povživajo naprej in naprej za oddi-havanje veliko sladkorja. Vsaka listna ploskev, ki iznaša štirjaški meter razseglosti, porablja v 24 urah tri grame sladkorja.
Doraščeni in zdravi listi narejajo pa, ako so lepo proti svitlobi obrnjeni in od nje dobro obsevani v podnevnih urah več sladkorja, kakor pa v 24 urah podihajo.
Mogoče jim je toraj, kar so sladkorja več nakuhali. tega trsu nazaj dati. Ako pa razmere razsvitlave neugodne, n. pr. o deževnem vremenu, tako se sladkorja le malo nareja, in to, kar se ga naredi, se sproti porabi. Tako nastane primankljej sladkorja, ki se na razni način pojavlja.
Listi, ki so po drugih listih preveč v senco dejani, sp!oh ne morejo v veči meri sladkorja napravljati, ker se pa naprej in naprej oddihavajo, porabljajo več sladkorja, kakor ga sami narejati morejo. Namesto da bi torej trsu koristili, mu le škodujejo, ker mu le sladkor jemljejo. Imajo potem takem naravo pravih pravcatih zajedavcev.
Pri vsakem delu toraj z listjem v vinogradu je toraj gledati, da svitloba more kolikor najbolj do vseh listov. Pri vezanji se toraj rozge ne smejo pretesno zvezati. Ravno tako tudi ni dobro pri porezovanji vršičev te v snope povezovati iu jih na kolje natikati, kar se pa le prerado in prepogosto godi; snopiči preveč listom senco delajo. Ti snopiči potem takem trsu veliko sladkorja odtegnejo, kterega pa grozdje ravno o tem času najbolj v dozorevanje potrebuje. Listje je vse prazno vsega mo-čiča in sladkorja In vrh tega so skušnje pokazale, da listi, ko so se snopiči proč vzeli, še dalj časa bolehajo in so nesposobni sladkor na-rejali.
Škoda, ki se s sušenjem po kolovji na-taknjenega viničja napravlja, je navadno dosti veča, ko pa ljudje mislijo.
Mladi listi porabljajo za rast in dihanje tudi več sladkorja, kakor ga pa sami nai-ejati morejo. List, ki je še le pol tako velik, kakor ima vzrasti, se tudi še ne more samega prere-diti, raste toraj na strošek od drugih listov napravljenega sladkorja. Mnogo mladega listja na trsu deluje toraj neugodno na dozorevanje grozdja. Brž pa, ko je list popolnoma dorastel, začne še le za trs koristen postajati, o solnč-nem vremenu prej, o deževji kesneje.
Sladkor, ki se iz listov v jagode prepe-lja. se more na potu skozi listni recelj, rozgo, grozdovi in jagodni recelj v močič spremeniti. Na celem tem potu se pa nahaja o času, ko grozdje dozoreva tudi sladkor, kterega veči del v nespremenjenem stanu tudi v grozdovo jagode prehaja. Močič, ki se v grozdovih receljnih nabran nahaja, se more pa zopet v sladkor spremeniti in v jagode preiti. Ta prehod sladkorja v grozdove jagode, se od jagod samih provzro-čuje. Tudi te so pri zorenji delavne in potegujejo sladkor na se.
Kako obvarovati, da konj tako lahko ne pade.
Neki dr. Frank je pravilno vstvarjenega konja, ki je 384 kilogramov vagal, s prednjima nogama tedaj s prednjo roko in potem z zadnjima nogama tedaj z zadnjo roko na vago postavil in je tako našel, da pride pri pravilnem stanji konjevem na prednjo roko 210 kilogr. na zadnjo roko pa le 174 kilogr., da je toraj prednja roka za 36 kilogr. več obtežena od zadnje roke.
Iz tega je tedaj pokazal, zakaj konji tako radi naprej padajo. Dihanje poviša razloček še za 3—5 kilogr. Ako se konjeva glava naprej nagne tako, da se nosnice prednjih pleč dotaknejo pride na prednjo roko 218 kilogr. na zadnjo nogo pa le 166 kilgr. .obteženja. Ako se pa konju glava vzdigne, kakor se to z vajeti stori, tako da so mu nosnice v višini vihrovi, potem je na prednji roki le 200 kilgr. na zadnji pa 184; toraj na 16 kilogr. skoraj ravnovaga. Ko-čijaž toraj, kteri svojega konja visoko drži, mu je dobro na pomoč, ker se prav znamenita teža na zadaj preloži in teža razdeli, tako da je nevarnost, da bi konj padel znatno zmanjša. Podobne zanimive skušnje so tudi napravili s konjem, na kterem je bil jezdec. Konj in jezdec vkup sta vagala 448 kilogramov. Pri pravilnem stanji konjevem, kakor to šola od jezdeca zahteva, je bilo na prednji roki 251 kilogr. na zadnji pa 197, torej je na prednji roki veče ob-teženje izvažalo 54 kilgr. S tem, da je jezdec svoje truplo nazaj nagnil, je prenesel 10 kilgr. in s tem, da je konja visoko držal, ker mu je
vajeti nategnil, sopetne 8 kilogr. na zadnjo roko. S tem toraj da konju jezdec vajeti nategne, ostane na prednji roki le 223, na zadnji pa 215 kilogr. in veče obteženje na spredaj je iznašalo le več 18 kilogr. Tedaj skoraj ravnotežje.
Cesarjevič Rudolf-ovo sadjerejsko društvo za Spodnji štajer. Poročali smo o svojem času, da je ravnateljstvo našega društva centralnemu odboru c. kr. kmetijske družbe štajerske predložilo prošnjo, da bi nam nastavilo potovalnega učitelja, kateri bi v našem domačem, prostemu ljudstvu edino umevnem slovenskem jeziku podučeval z besedo in dejanjem, ter je v ta namen priporočalo g. J. Boštjančiča učitelja na Blanci. V minulem tednu došli odlok na omenjeno prošnjo se v slovenskem prevodu tako glasi: Gradec, 11. okt. 1883. Reše-vaje cenjeno ondašnjo prošnjo od 16. avgusta t. 1. št. 54. opomnimo, da je vodja vinorejske šole v Mariboru kot potovalni učitelj za sadje-rejo vešči strokovnjak in slovenskega zmožen ter nimamo uzroka druzega osobja za potovalno podučevanje nastavljati. Centralni odbor c. kr. štajerske kmetijske družbe.	Pairhuber.
S to prošnjo smo torej propali in nameravani praktični pouk že v letošnjih počitnicah je splaval po vodi.	V. J are.
Sejmi 28. okt. sv. Tomaž pri Velikej nedelji, Koprivnica, Muta, Cmurek, 2. novembra sv. Janž pri Arveži, Straden, sv. Vid na Vo-gavi, Podčetrtek, 3. novembra Pišece, 5. nov. Selnica ob Dravi.
Dopisi.
Iz Konjic. (Iz Se nt Jernejskega.) France Bračič po domače Cebil v „nemškutar-skem lisjaku" nekega konjiškega doktorja toži, da mu je list iz^ Ljubljane brez podpisa poslal, ter se kot Cebilov prijatelj naznanil. V Konjicah nimamo doktorja, ki bi se s „senom in slamo" ali pa s Cebilom pečal. Bračič odbija odločno, da bi ovi dopisatelj iz^ Ljubljane njegov prijatelj bil. Istina je, da Čebilek nema prijateljev, ker so ga vsi, ki so ga spoznali, zaporedoma zapustili. Občina Št. Jernejska ga ni več volila za župana, na kterem častnem mestu stoji sedaj vrli narodnjak Jurše. Ker županištva se je moral iznebiti, postal je Bračič občinski pisar ali „š...." v Verholah in v Tepanji. Ali vrli tepanski župan Jaka Berg-dolt je skoraj spoznal, da^sam več ume v nemščini in slovenščini, nego Čebil in zategadelj mu je dal hitro slovo. Bergdolt se je slovenski jezik — čitati in pisati — sam naučil, nemščino pa pri vojakih, h katerim so ga vzeli, ko je le slovenski govoril; on zanika, da bi mu kedaj, ko se je eksercirati učil, slamo in seno na noge
vezali. — Nekdaj je Bračič tudi rajnega Po-sek-a svojim prijateljem prištel, alj ta ga je skoraj spoznal in ga je čisto odstranil. Zapustiti je moral Bračič častno mesto uda okrajnega zastopa in direktorja konjiške hranilnice, ker se je njegovi volitvi tudi Posek ustavil. — Ker je Cebil tudi v realne šole v Celji vvo-hal, mislil je, da je inženir, in poskusil je, grunte izmeriti; toda skoraj so se tisti, ki ^so ga za geometra najeli, prepričali, da se je Ce-bilek le malo geometrije naučil in dobil je tudi v tem poslu zasluženo slovo. „Kaj sirota čem storiti?" Pri nemškem šulferajnu je še treba nemškutarjev in nemčurjev in Cebil skočil je pogumno v to Slovencem škodljivo in sovražno društvo. Mi „šulferajna" ne zavidamo zarad te pridobitve ali radovedni pa smo, kako dolgo bo Bračič v ta rog trobil. — Koncem še izrazimo: Ovi konjiški doktor, katerega se Bračič loti, ima dosti poguma, če kaj ima proti Cebilu, mu javno v lice izrekati, ne pa po krivih potih v listih brez podpisa in po ovinkih mu resnico vrivati. Sumničiti pa ne dokazati je nesramno!
Iz Slov. Bistrice. Pri c. kr. davkariji v Konjicah rešujejo slovenske vloge v nemškem jeziku, ker dva višja uradnika slovenske pisave zmožna nista. Več strank se misli zarad tega pritožiti. Ali je morebiti dotičnima dvema gospodoma ukaz finančnega ministra od dne 12. sušca 1862 št. 12.854. ki veli, da se morajo vloge v istem jeziku reševati, v katerem so pisane, neznan? — Občina Ponikva je sklenila slovenski uradovati, kar se je tudi c. kr. okr. glavarstvu naznilo. Pri dotični seji ni bil navzoč „lisjakov" pajdaš. Bal se je gotovo popolnega propada. Prilično hočem tudi o njem nekoliko spregovoriti. Neki kramar, ki samo nemško-židovske liste podpira, je bil sicer pri omenjeni seji, a dotični zapisnik ni podpisal. Možje ki ste sedaj pokazali, da so na Ponkvi narodna tla, skrbite, da dobite pri bodočih volitvah sedanjemu vrlemu in obče spoštovanemu županu Fr. P. vrednega naslednika!
Od sv. Lovrenca na Dravskem polji. (Strašen ogenj) uničil je spodnjo Lovrenčko ves. Na sv. Lukaževo proti 1. popoludne začne v kovačnici goreti. V 5. minutah so 4 hiše v ognji in v '/s uri g°ri v9®1 ves, celo popoludne in celo noč. Strašen veter je ogenj pod-pihaval. Pomoči ni bilo od nikod ne iz Cirko-vec pa ne iz Ptuja. Marija Kozoderčeva, 76-letna ženska, hotela je še nekaj rešiti pa je v ognji našla grozno smrt. Trgovec g. Turin je železne križe strgal in smrti otel krojačinjo Nežo Blazinovo. Pogorelo je 11 kmetov, 4 že-larji in 6 kočljarjev in povsodi vsa gospodarska poglopja z živežem za ljudi in s krmo za živino vred. Ubogi ljude nimajo za bližnjo zimo ne strehe ne kruha, jokajo se in togotijo po
vesi, da je strah slišati. Bog nam pomagaj, mati božja in dobri ljudje!
Od sv. Jnrja na južni železnici. (Ce-sarjevič Rudolfov o) sadjerejsko društvo šteje med odbornike tudi znanega in odlikovanega g. Mihaela Bizjaka po domače Pečovšeka v Teharskej fari. Ta je nedavno krasno grozdje od Imperial-trsa poslal cesarjeviču Rudolfu, ki se mu zahvali v posebnem pismu, katero je vrlemu moževi poslal višji dvorski mojster grof Bombeles in ki se glasi: „Njih c. kr. visokost, prevzvišeni cesarjevič je z zadovoljstvom sprejel pridelke Vašega sadjerejstva in zlasti občudoval velikost in krasoto Vašega grozdja. Prijetno mi je Vam to po Najvišjem zaukazu najaviti in priloženi dar doposlati." Priložena je bila krasna naprsna zlata igla s krono, katerej je črka R vrezana. Čestitamo vrlemu sadjerejcu in narodnjaku slovenskemu. Živio Pečovšek!
Iz Vojnika. (Cestno stavbeni oddelki.) Okrajni zastop celjski je sklenil, v njegov delokrog spadajoče ceste I. in II. vrste razdeliti v šestero okrajev. Kakor sedaj njegovo vradno (?) glasilo poroča, so cestnim komisarjem imenovani sledeči gospodje: J. Lenko za I. okraj, obsegajoč okrajne ceste 2 vrste: Kapljaves, Trbovlje, Ločica, Noviklošter in^Li-boje v skupni dolgosti 11.999 metrov; K. Zu-ž a za II. okraj, kteri obsega okrajno cesto 2. vrste v Griže in okr. cesto 1. vrste iz Celja v Slov. Gradec v dolgosti 19.029 metrov; M. Sa-jovic za III. okraj', kamor spadajo ceste 2. vrste Dobrna-Velenje, Doberna, Vitanje, Nova cerkev, s 19.444 metri; F. Zangger za IV. okraj, za okrajne ceste 2. vrste Zalog, Marov, Spodnja Hudinja, Ljubečna, Arclin, Blagovina, Celje-Laško, skupna dolgost je 26.475 metrov; J. Negri za V. okraj s cestami 2. vrste Te-harje-Ponikva, Sv. Jurij-Zajcklošter, Sv. Jurij-kolodvor, v daljavi 22.266 metrov; K. Je le k za VI okraj okr. cesto 1. vrste Celje-Rogatec, pa za okr. cesto 2. vrste na Planino in v Zu-sem, kar meri 24.024 metrpv. — Gosp. fetiger je prevzel okrajno blagajnico s 1079 gld. 40 kr.
To je vse prav, le odločnih narodnjakov nam je premalo; če pa le nimajo kake politične nakane za ušesi. Poročilo bo znabiti marsikoga zanimalo. — Volitve se bližajo.
Slovenec.
Od sv. Lorenca v Puščavi. (Nemšku-t a r j i.) Kakor je že večkrat „Slov. Gospodar" poročal o naših nemškutarjih, tako si tudi jaz dovolim nekoliko povedati o naših renegatih in agentih „Kmetskega prijatelja" ali prav lisjaka, kterih štejemo v št. Lorenci in okoli več kot preveliko. Vendar za sedaj še hočem njih imena zamolčati, kar se prihodnjič vendar ne zgodi, ako ne odjenjajo. Eden od teh je baje „Slov. Gospodarja" že pojedel ali kali? Ti gospodje
pač mislijo, da bo njihova protivost in ščuvanje „Kmetskega Prijatlja", naš list, kar popihalo iz sveta, kar' pa upamo, da ako Bog da in sreča junaška, se ne zgodi saj vemo, da ni povsod toliko renegatov in v svojo skledo pluva-jočih odpadnikov kakor pri nas. Neki je rekel da bere le celjskega „lisjaka", ker piše kakor se kmetom godi; na kar mu narodnjak odvrne: „Tega nam itak ni treba pisati, kako se nam godi, ampak nam le poduka treba v vsakovrstnih strokah gospodarstva kakor tudi v političnih razmerah in vse to najdemo v „Gospodarji". Vendar kmetom se ne more toliko zameriti, da se dado zapeljati po besedah liberalnih gospodov, ker pri nas še manjka dovolj voditeljev in nekteri kmetje mislijo, da je vse res iu dobro, kar jim lisjakovi agenti pravijo in ponujajo, misleč, saj so učeni gospodje?! — Nazadnje si še dovolim vprašati, zakaj se občinska oznanila za tržko občino oznanujejo v nemškem jeziku ? Mimogrede omenim, da je ta občinski sluga edini Nemec v trgu (vsaj po mojem vedenji) in temu na ljubo in našim nemškutarjem naj bi se učili vsi občani nemški, da bi potem razumeli, kaj se jim oznanuje in oni bi jim dajali potem zato nemškutarja „lisjaka".
Iz Murskega polja. (Sadu no sni k i.) Očesu človekovemu, kteri hodi po vinorodnih gričih ob jugo-zahodnej strani Ljutomera razprostira se ravno polje, ki ga prerezuje bistra reka Mura, delajoč naravno mejo med štajar-skimi in ogerskimi Slovenci. S hribčekov na polje se ozirajoči človek vidi po prijaznej ra-vani zelene šumice, med katerimi se skrivajo bela snažna poslopja navadno eno tik druze-ga. V tem se ¡Muro-poljske vesnice ločijo od onih na peščenem Dravskem polji, ali v rodo vitnej Savinjskej dolini, kolikor je pisatelju teh vrstic znano. Vesi ob bregovih Savinje in Drave namreč potniku pred oči postavljajo večinoma le golo zidovje od vseh strani. Tega na Murskem polji ni. Tukaj je za poslopjem posameznih gospodarjev mala hosta sadnega drevja, sadunosnik. Blizo domačega dvorišča je namreč precej velik in bodi z navadnim, bodi živim plotom zagrajen prostor, po ljutomerskej okolici „ograd" imenovan. Toti del zemlje rabi za travnik in sadunosnik, večkrat je v njem tudi njiva ali barem „grede" ali zelenjadnik. V ogradi je sadunosnih dreves prav blizu poslopja. Kader so namreč naši predniki, pa tudi vrstniki kje med grmovjem našli divjak, so ga navadno presadili blizo podstrešja, ker je tukaj zemlja v večji meri navzeta redilnih snovij. ki
iirihajajo iz hlevov in gnojišča pa tudi drugi robni lesni odpadki, ki se razkrojijo in so sadnim drevesom v prid. Čem dalje od pohištva se gleda, tem menje se vidi drevja. Marsikteri gospodar je sicer poskušal tudi po oddaljenej-
ših krajih drevesc zasajati, skopal je navadno jamo, ali obziroma na naravo prostora pretesno večkrat pregloboko in priredila je se drevescu smrtna jama. Zemlja bi še sadežem ugajala, ko bi bila dobro priredjena, toda večkrat že prve korenince nje ne morejo predirati, drevesce oslabi, ker je svet pretrden. Dvakrat, trikrat človek poskusi saditev, potem pa jej da slovo. To je vzrok prikazni, da je konec ogra-dov sadunosnega drevja malo ali celo nič. Temu se zamore v okom priti, če se zemlja dobro zrahlja in gnoji. Na delo tedaj dragi rojaki in poskusite reč na novi način. Kajti vsaka zemlja, ako le ni preveč prazna, pešnata in ka-menita, je za sadunosno drevo, nektere sorte celo slabo zemljo ljubijo.
(Konec prihodnjič.)
Iz Haloz. (Zavoljo Judov) in razsa-janja proti jim bila je 16. t. m. obravnava pri okrožnej sodniji celjskej. Tožil je državni pravd-nik, namreč substitut g. Wagner. Dne 5. sept, t. 1. so hrvatski kmetje v Visnici Judom A. Klein in N. Heiner štacune izropali. Mnogo vina so izpili. Zraven so bili štajerski kmetje, fanti in viničarji iz Paradiža. Proti večeru tistega dne vrnejo se domu spremljani od 10 Hrvatov, ki so imeli sekire seboj. Sli so od hiše do hiše ter z zvonom Karla Sime zvonili, naj ljudje skupaj pridejo ter nad Juda Morica Blas pri sv. Barbari planejo. Okolo 50 ljudi se res poda tje, mežnar bil je prisiljen zvoniti. Najprvlje so dveri v štacuno vlomili, drugi so pa v dvorišče prasnoli, Hrvatje so kričali, naj jim Juda Kleina iz hiše spusti. Jud Blas ustreli iz revolverja in sedaj hiti vse iz dvorišča naprej pred štacuno in v tem hipu potegnejo Judje z dvorišča skoz vrt in pobegnejo. Na to razderejo možje Judom vse po štacuni in hramu. Trije žandarji storijo razsajanju konec ; Hrvati odnesejo v noči pete, a 21 Štajercev je ugrabljenih in v Celje odgnanih. Tukaj so bili obsojeni v težko ječo : Jan. Friedauer je dobil 2 leti, Vido Kozel 18 mesecev, Juri Kelc in Jož. Vidovič vsak 1 leto, Jan. Voglar, Miha Gabež, Franc Emeršič, Jož Potočnik, Andrej Hrenko in Marko Gabrovec vsaki 6 mesecev, Jan. Ko-letnik 11 mesecev, Jož. Koletnik in Jan. Her-zog, vsaki 5 mesecev, Jož. Emeršič starši, Mih. Koletnik, Filip BratuŠek in Miha Arnejčič, vsaki 9 mesecev, Jožef Emeršič 4, Jož. Žumbar in Jakob Mlakar vsaki 10 in Jožef Majcenovič 7 mesecev. Ko bi ne bili nemški liberalci Judov v deželo spustili, bi vseh teh nesreč ne bilo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Zopet zborujejo na Dunaji delegacije ali poslanci našega pa oger-skega državnega zbora ter se posvetujejo o vo-
jaških in diplomatičnih zadevah cele Avstrije. Ogerskej delegaciji predseduje kardinal Hajnald, avstrijskej pa konservativni knez Cartorijski in grof Hohenwart, nemški liberalci so prvo-krat iz predsedništva izpahnjeni. Za vojaštvo bo treba drugo leto 111 milijonov. Od teh pride za vojaštvo v Bosni in Hercegovini 7 milj. Veliko denarja gre za nove trdnjave, ona v Premislu bo stala 5 milj , v Krakovem 3, v Poli 4 milj. goldinarjev. Colnina vrže sedaj državi 17 milijonov dohodka. To se imamo zahvaliti sedanjim konservativnim poslancem, ki so liberalno postavo zamenili z boljo in col-nino na tuje blago pozvišali. — Krajnski deželni zbor je končan, poprej je še 500 fl. za poučevanje nemškega jezika učiteljem dovolil, kar je dr. Zamika tako svadilo, da je poslanstvo položil. — Magjarskih 11 poslancev snuje protižidovsko zavezo, ki hoče Judom zabraniti krčmarenje in opravilo sodnika čez kristjane; v Oseku kristjan Bartalovic ni hotel pred Judom sodnikom prisegnoti, pa višja sodnija Zagrebška mu ne daje prav in ukazuje prisegnoti. Novi ban bode še le meseca novembra imenovan ; regimenta Khun pa Dahlen marširata domov v Celovec in Ljubljano. — Iz Bosne in Hercegovine nameravajo drugo leto 5000 vojakov domov spustiti, da se vojaški stroški zmanjšajo.
Vnanje države. Francozi se utegnejo republike zopet naveličati; republikanci, liberalci in freimaurerji namreč preveč kradnejo denarjev iz državnih kas, mnogo dolgov najemajo in Jude krmijo. Tudi zaveznikov ne dobijo, dokler obstaja republika, ker jej nihče ne zaupa ; kajti ministerstvo, ki danes kaj obljubi, utegne jutri odstopiti, če si poslanci premislijo. Zato mislijo čedalje bolj na sedanjega glavarja stare kraljevske rodbine Filipa Orle-janskega. — Bismark in Moltke baje precej bolehata; da bi umrla, tega bi Francozi najbolje veseli bili. — Ruski car da na mestu, kder je bil njegov oča umorjen, velikansko cerkev zidati. — Rumuni so nam slabi sosedje, nedavno je 150 vojakov vdrlo čez mejo in zažgalo avstrijsko čuvarsko hišico. — Na Turškem velikemu mestu Smirni nasproti na otoku Hij razrušil je strašen potres hiše, da je 20.000 ljudij brez strehe, mnogo je ubitih. — Papež baje tirjajo, da jim Italijani saj tisti del mesta pustijo, kder stoji Vatikanska palača in cerkev sv. Petra, ter izroči kos zemlje do morja s pristaniščem. — V Egiptu blizo Ale-ksandrije imajo zopet kolero. — Peruvijanci so od Hilencev bili zopet tako tepeni, da so sedaj prisiljeni mir sklenoti in se popolnem podati. Tako je sedaj 31etnemu krvi prelivanju tam konec storjen. — Kitajci postajajo čedalje po-gumnejši zoper Francoze in si svojijo ves Ton-king in Anam.
Za poduk in kratek čas.
Celje.
(Zgodovinska črtica).
(Dalje,)
IV. Zanimivo je pri cerkveni zgodovini celjski to, kar piše slavni Ig. Orožen o protestantih, ki so proti koncu 16. stoletja v Celji in v okolici to krivovero utemeljiti hoteli. Pri sv. Maksimiljanu je bil za beneficijata že Primož Truber. kateri je pozneje s pomočjo slovenskih knjig krivovero razširjeval.
Leta 1575 je imel oskrbnik celjske graščine, Jan. Helfenberg, luteranskega pridigarja pri sebi, namreč Jurija Mačka, ki je v zgornjem (starem) in v spodnjem gradu (v mestu) pridigo val.
Po prizadevanji plemenitašev bivajočih v celjski okolici, in deželnih stanov, dobili so lu-terski Celjani takratni samostan sv. Trojice v svoje roke, in tukaj je postavil deželni luter-ski pridigar omenjenega Mačka za predikanta. Nad tem človekom so se pa ljudje preveč spotikali in ga v njegovi službi tako zelo motili, da so celjski protestanti sklenili umakniti se iz mesta in drugod lastno novo cerkev sezidati si. Tako lutersko cerkev, ki je bila zelo lepa in draga, postavili so si bili s pomočjo deželnih stanov, toda zoper voljo^ cesarja in deželnega kneza v Sarfenav-u pri Zavci, kjer so dandanes Golče v Dolnji Ložnici. Dokončana je bila 1. 1589.
Pridigovali so v njej sledeči luterski duhovniki: že omenjeni Maček, ki je 1. 1596 tu umrl in v tej cerkvi je morebiti tudi pokopan. Ivan Weidinger, ki je bil radi slabega vedenja spoden; Ivan Pistor in Jan Dolijanski.
Ko je cesar luteransko vero ostro prepovedal, bila je ta cerkev podrta in razrušena, kar se je storilo 1. 1600 na povelje komisije, ki je preiskovala in kaznovala krivoverce. Na čelu tej komisiji je bil prošt iz Stainz-a, Jak. Rosolenc.
Kapucinski samostan v Celji je ustanovil v 1. 1609-1611 ljubljanski škof Tomaž Kren s pomočjo nadvojvode Ferdinanda II.
V srednjem veku je bil v Celji tudi ženski red Klarisink, pa je menda malo časa obstal. — Iz najnovejšega časa je še poročati, da so se lazaristi t. j. duhovniki iz reda sv. Vin-cenca de Pavla 1. 1851 v Celji naselili in prevzeli cerkev sv. Jožefa.
Usmiljene sestre so 1. 1875 prevzele oskrbovanje bolnišnice, a 1. 1878 so bile nastavljene za dekliško okoliško šolo šolske sestre (iz 3. reda sv. Frančiška.)
Smešnica 43. Ko so se 1. 1849 Rusi Ogerskej bližali, so upili Magjari na nekem shodu
tako-le: „Rojaki! naj Rusi k nam pridejo ali ne pridejo, v vsakem slučaji se obnašajmo kakor pravi domoljubi in junaki. Ce pridejo, vdajmo se jim, ker smo preslabi, da bi se branili ; če pa nejpridejo,bodimo pripravljeni braniti se do zadnje kaplje krvi".
Razne stvari.
(Odlikovanje) s srebrnim križcem s krono g. Gašperja Sorna in vrlega narodnjaka iskrenega Slovenca in župana v Grajski vasi v Savinjskej dolini bo 4. nov. t. 1. Ob 11. uri bo tam sv. meša in potem odlikovanje, skupni obed in veselica, za katero se vrlo delajo priprave. V kratkem bo menda tudi v št. Juriji za blagega g. dr. Ipavica podobna svečanost!
(Prav srboriti) so postali nemškutarji pa nemčurji in tožijo, če jih kdo samo imenuje, pa zastonj. Tako je nek nemčnr iz Vojnika tožil v Celji pa ni opravil nič. Ako tedaj človeka, ki zataji svoj narod, osoliš z nemčurjem, ne žališ njegove časti.
(Wildhauški Karneri) je svojo graj-ščino prodal Badelnu staršemu za 80.000 fl. Slovenci imamo med velikim posestvom enega nasprotnika menje.
(Pogoreli) so Andrej Golob v Žabji vasi in njegova soseda Andrej Pajek in Blaž Pobe-jač. Da ni ogenj dalje grabil, zabranil je mladi Jurij Vengušt, ki se je pri gašenji hrabro obnašal, čeravno se je znatno opekel.
(Ukradli) so tatje Kokošineku I. Ritonji v Rogoznici v Slov. goricah 37 kokošij, v gradu Weichselstätten pri Celji zlat križec, krasen biser, zlato svetinjo in dva zlata prstana.
(V šla) je 231etna Jovana Gasparičeva v Runči nad Veliko nedeljo in jo iščejo, ker je baje svoje dete umorila.
(Pogoreli) so posestnik Družovec, Kram-berger in Kurbos v Senarskem sv. Lenartske-ga okraja. Ogenj je užgala hudobna roka.
(Bralno polit, društvo) snujejo narodnjaki v Slatini, a v Smariji čitalnico. Tako je prav.
(Na Mu ti) je neka „frajla" se dala poročati z nekim zvijacnikom, ki je nekaj časa dobro jedel in pil potem pa — všel.
(V M a h r e n b e r g u) se je užgalo gospodarsko poslopje Marije Brenčurjeve, toda pridni gasilci, zlasti oni iz Vuhreda so obranili njeno usnjarno pa sosede: Hodelna in Pon-graca.
(Radvanjsko nemčevalnico) imajo uže pod streho, posestniki se lehko plačevanj veselijo.
(V M a hrenb er gu) so g. Appel nu, pridnemu vračniku slovesno izročili 17. zlati križec za zasluge.
(Vinska letina v Virštanji.) Letos je bila vinska trgatev v naših vinogradih hvala Bogu boljša od pretečenih let. Grozdje je bilo lepo in dobro dozorelo in trgatev se je vršila v lepem vremenu. Imeli bomo torej več in dobrega vina in se nadejamo tudi primerne vinske cčne.
(Iz Wurmberga) se nam poroča, da sta kot volilna moža za okrajni zastop tam izvoljena vrla Slovenca Jož. Domitar in Fr. Kolarič.
(Velikega medveda) so zasledili pod Laškim pri Marija-Gradci.
(Za lepo sadovje) prejeli so od vrtnarskega društva na razstavi v Gradci veliko sreberno svetinjo: Jož. Rak v Velenji, kmetijska podružnica in Jan. Bezenšek v Konjicah, kaplan Feil v Ivniku, sreberno svetinjo Peter Friedau v Noršencib, učiteljiščni šolski vrt v Maiiboru, 1 srebernik Daniel Ramuta pri sv. Martinu pod Wurmbergom.
Loterijne številke:
V Gradci 20. oktobra 1883: 62, 20, 24, 47, 6 Na Dunaji „ „	89, 23, 28, 45, 8
Prihodnje srečkanje: 3. novembra 1883.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
	g			a		o				
Mesta	'5 © HO		v a >o o		» © >	>m t-. 3		O en O u		a
	il!	M			O	H		a		<
	fl. kr.	fl. kr.	fl.	kr.	fl. kr.	fl.	kr.	fl.lki.		fl. kr.
Maribor . .	7 80	5 —	4	80	2 80	4	80	4	80	460
Ptuj . . .	6 80	450	5	—	2 80	4	20	5	—	5 75
Celje . . .	9 —	7 32	5	70	3 98	6	45	5	60	6 50
Gradec . .	8 35	5 40	5	•20	3 10	4	79	4	70	4 80
Ljubljana .	8 58	5 32	4	53	3 13	5	43	4	30	3 67
Celovec .	7 60	5 55	5	40	3 15	5	25	5	—	5¡-
Dunaj 1 g *	11 66	830	10	19	6 80	6	85	8	85	—¡20
Pest ' " 3	10 15	7 50	9	62	640	5	80	6	82	6 30
Učenca ali praktikanta
sprejme v štacuno različnega blaga llnks llobič,
trgovec v Središči (Polstrau).
cerkvenega mošta, 10 polovnjakov, se bode v Framu vršila dne 2. novembra 1883, ob 10. uri.
Simon Gaberc,
župnik.
Ha prodaj
je v ormoške j občini, komaj četrt ure od ormoškega mesta posestvo z zidanim hramom in gospodarskim poslopjem v najboljšem stanji, zemljišča je 4 orale 1454Q° njiv, sadovnjaka in košenine pa 1360CD0 ter vse arrondirano; pogoji so jako ugodni. — Ob jednem proda se tudi k temu posestvu spadajoči vinograd v Vinskem vrhu ali s posestvom vkup ali pa posebej pod najugodnejimi pogoji. Natančneje izve se v odvetniškej pisarni g. dr. Ivana Omulca v Orrnoži.	2—3

Imenik

koristnih bukev, ki so po znižani ceni na prodaj v .T. Leonovi proda-
jalnici papirja in zaloge tiskovin:
Hrana apostolska bogoljnbnim dušam, dana po branji apostolskih listov in drugih bnkev svetega pisma za nedeljo in svetke; 2 dela, gr. 8. 1850. Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dušam dana
na vse nedelje ia zapovedane praznike y leti. Vsaka knjiga obsega dva dela in velja mehko-vezana 1 fl. 60 kr. Spisali dušni pastirji na spodnjem Štajerskem; na svetlo dal Anton Slomšek, nekdanji kaplan pri Novicerkvi. Drugi pomnoženi natis.
Imenovanih dveh knjig posebej hvaliti ni treba; priporočita se in kažeta svojo vrednost vedno že dovolj skoz to, da sta delo slavno znane roke, delo rajnega knozoškofa Lavantinskega, prvaka slovenskih pisateljev. Le eden glas, glas občnega dopadeaja, občne pohvale ste si povsod pridobile. Po pravici zamoremo reči. da od knjig enacega zapopadka, jih slovensko slovstvo več nima, še nobena Hrane ni prekosila.
SŠUSjSJSMJ^^
11
r1?
III. za 8 pol pomnožena izdaja knjige ^
Zur Congrua-Frage
des
kath. Seelsorgs-Clerus in Oesterreich &
von
J. Martini, Weltpriester	ÄV
izide v 8 dneh — cena za 27 pol 1 fl. 50 kr. M z dopošiljatvijo 1 fl. 60 kr.	W
\\	Prvi dve izdaji ste razprodani.	m
)}( Naročila izvršuje: „Verlags-Buch-W Handlung Styria in Graz, Albreclitgasse Nr. 5. '	"es»
IroaeaeeeeeeeeeeetB
mzc f

"V zalogi	^
Janeza Leona v Mariboru
izide 15. oktobra t. 1.
Južnoštajsrski koledar

za na steno
v nemški in slovenski izdaji
za 1. 1884,
© zapopadajoč zraven popolnega koledara ^ vse mrakove solnca in meseca, kmetov-m ske pregovore o vremenu in letini, vse letne in živinske sejme, dozdevno vreme, državne prepovedane čase, lestvice za pristojbine kolkov ali štempeljnov itd.
Praktično urejeni koledar ima to prednost, da je natisnen na velikej čet-verki in ga je možno povsod na steno obesiti.
S
Velja *(iuio hv.
)j( Prodajalcem se dovoli primeren nadavek. ^
8 ^^ ^
Na prodaj v Mariboru.
Miillerjeva
zaloga narejenih oblačil
v Mariboru,
Vetriujskej ulici, nasproti oH kavarne Folgerjeve,
ima mnogo na prodaj
po jako nizkej ceni. "TH^C
Suken j iz lodna, sivega, rjavega, svetlega ali temnega, z ravnim ali vpognenim ovratnikom, zelenimi ali rujavimi obšivi, raznimi podvlakami.
Suken j iz kalmuka, črnega, dobro batiranega, podvlečenega s črnim žametnim ovratnikom.
Sukenj iz Zenz-Sacco, jako dobro batiranih, dalje lilač vsake sorte, srajc, z ovratnikom, pa tudi brez njega, srajc za delavce iz molinos, plavega in belega barheta itd.	3-4