St. 458.	V	Ljubljani,	četrtek	dne	8.	junija	1911.	Leto	II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Nova slava.
Zopet smo slavnejši za en čin. Zopet pišejo o nas nemški in svetovni časopisi. Zopet se kažejo naše razmere pred svetom — v jasni luči.
Ne gre za osebo, gre le za slučaj, ki je več, ko slučaj, gre za dogodek, ki je nujna posledica najnovejših klerikalnih gesel, gre za znak našega kulturnega položaja.
Ne rečemo, da se ne dogode take stvari tudi drugod, kjer vladajo fanatični škofje, ampak pri nas je to še posebnega pomena.
Pisali smo, da je škof prepovedal župniku Bercetu maševati in smo priobčili tudi odgovor. Vsakemu se je gotovo čudno zdelo, da je škof suspendiral župnika Brceta šele sedaj, ko je že cel mesec po volitvah: Razlagati si moramo to na ta način: naš škof ima malo samostojnosti; kjer pa vidi kak nastop klerikalnega fanatizma, ga hoče posnemati. Ker je bil v Istriji suspendiran Biankini, je tudi Bonaventura suspendiral Berceta. Biankini je bil suspendiran, ker je podpisal program narodne stranke, Berce, ker je agitiral za narodno stranko, ob času, ko so jo napadle združene klerikalne in nemške vrste.
Tako se vidi, da je šele zgled v Istriji vspodbudil našega škofa k slavnemu činu. Stvar pa ima še drugo ozadje. Volitve so zopet in vsakdo lahko vidi, da se klerikalcem ne godi posebno dobro. Ves njih uspeh vsaka zmaga je odvisna od agitacije duhovnikov in škof je hotel dati svarilen zgled, kaj se zgodi duhovniku, ako bi agitiral za narodno stranko in s tem je dano povelje, da morajo iti na boj za klerikalno stranko. Škof je torej čakal s celo zadevo in je izrekel svojo slavno kaze.i, ker je slišal o Biankiniju, ali pa so ga k temu napotile njegove ali pa drugih njegovih skrbi za sedanje volitve.
Gotovo je namreč, da se najdejo med sedanjo duhovščino še pošteni ljudje, ki sedanjega klerikalnega boja ne odobravajo, posebno odkar so klerikalci povabili Nemce v naš mestni svet in proti takim mirnim oziroma narodno čutečim duhovnikom je naperjen slavni škofov čin. Rekli smo, da ne gre za osebo, ampak za čin in za vzroke, ki tiče za njim.
Slovenci kot mal narod imamo malo svetovne slave; kar nam je pribore doma ali v tujini naši umetniki, pisatelji, učenjaki in drugi naši ljudje, ki stoje v službi narodne kulture, to
—	vsled naše brezbrižnosti — ne pride tako do veljave, da bi vzbudili svetovno pozornost. Tem bolj pa se proslavljamo z raznimi drugimi slavnimi čini in pri teh si je pridobil naš škof precej velike zasluge. Naj naštejemo nekaj takih činov, ki pri nas niso neznani. Začelo se je menda s Cankarjevo »Erotiko*, ki jo je škof sežgal, to je pojav, ki je danes v dvajsetem stoletju edini pojav svoje vrste-/danes knjig nikjer več ne sežigajo, ker vedo, da to nič ne koristi. Potem je prišla na vrsto Prešernova muza. Tudi to je bil slaven čin, kajti zgoditi se ni mo-
gel nikjer na svetu razen v Ljubljani, ko je bil Anton Bonaventura škof ljubljanski. Na to je zaslovel naš škof po svojih pastirskih listih in po svojem bojkotu proti naprednim časopisom. Vrhunec in rekord na polju pisateljevanja in poučevanja je potem dosegel škof v znani rdeči brošuri. Med tem pa se je škof proslavil tudi s svojim gospodarstvom v Gornjem Gradu in z raznimi oblastnimi nastopi proti narodni duhovščini, pri čemer so sorški dogodki raznesli njegovo slavo v svet. Po drugem svojem delovanju je prišel konečno tudi zadnji slavni čir, suspendiranje župnika Berceta.
Vse te slavne dogodke so zabeležili svetovni listi in po teh si je tujina lahko naredila svoje mnenje o kranjskih razmerah. Skoraj smo zaradi teh škandalov postali slavni.
Značilno je na vsak način za razmere na našem jugu, da ravno tu tako pritiska klerikalizem, da se pri nas suspendirajo duhovniki če ne delajo za klerikalno stranko. To so posledice klerikalne mogočnosti, ki misli, da mora posesti vse naše dežele, a ne pojde.
Pred vsem je tu slovenska inteligenca, ki je prva poklicana, da da odgovor na take inkvizitorske poskuse, potem je narod in delavstvo, ki se mora zavarovati proti temu, da bi moral vsak duhovnik biti klerikalni agitator in konečno se bo med duhovščino samo prej ali slej pojavila smer, ki bo nastopila proti zlorabi vere v politične namene.
Škof lahko množi kranjsko slavo še naprej — to bo gotovo tudi delal
—	ampak taki slavni čini ne bodo rešili klerikalne politike.
Kritičen položaj na Balkanu.
Mladoturška revolucija iz I. 1908., s katero je simpatiziral celi svet, ki mu je draga svoboda in napredek, je mnoge razočarala. Mladoturški režim ni izpolnil nobene od onih nad, ki so se od njega pričakovale. Mesto starega abdulhamidovskega režima, ki ga je karakteriziralo splošno nasilstvo in in absolutizem oblasti proti vsem državljanom brez razlike vere in narodnosti, so prišli na krmilo turškega cesarstva Mladoturki, ki so uvedli na celi liniji politiko turciziranja neturških narodnosti m preganjanja drugih ver. Glavno načelo mladoturške revolucije »enakost in napredek* so nasproti temu Mladoturki izigrali v trenotku, ko so prišli do vlade. Razmere so se razvijale tako, da je sčasoma izginila vsaka razlika med novim mladotur-, škim in starim turškim režimom pod absolutno komando sultana Abdul-hamida. Abdulhamidovo tiranijo je nadomestil terorizem mladoturškega ko-miteta, ki je sebe dvignil nad državo in postavo. Take razmere so izzivale na odpor in reakcijo one elemente turške carevine, ki so bili največ tlačeni in preganjani.
~ Tl'
Dočim so v Macedoniji in Stari Srbiji srbske in bolgarske ustaške čete čakale nadejajoč se vedno, da se bodo Mladoturki spametovali in mesto politike nasilnega poturčevanja začeli z resno politiko miru in enakih pravic za vse državljane, so se pa pripravljala razna arnavtska plemena v severni Albaniji na oborožen odpor.
Spominjamo se še lanskega ar-navtskega upora, ki je stal Turško ogromne vsote denarji in mnogo žrtev, predno je turška vojska zadušila vstajo.
Arnavti se medtem niso ustavili na pol pota. Oni so se pomirili, da bi se čez zimo mogli čimbolje pripraviti za nove in odločne boje. Dasi med posameznimi arnavtskimi plemeni ni prave zavednosti in pravega pojma o skupni pripadnosti in narodni enotnosti, se je vendar njihovim politiškim voditeljem posrečilo učvrstiti med vsemi severoalbanskimi arnavtskimi plemeni eno edinstveno .misel in zahtevo: popolna avtonomija Albanije in osvoboditev od turškega jarma.
Ta misel je navdušila Arnavte za drugi upor, ki traja že okoli pol leta. Na sramoto turške armade in države že toliko časa drži samo par arnavt-skih plemen v svojih hribih turško vojsko in toliko hvaljenega zapoved-nika generala Šefket Turgut pašo v šahu, da je ta po neštevilnih brezuspešnih napadih mislil na samomor.
Ti uspehi so Arnavte še bolj ojunačili in te dni so po celem svetu razglasili — avtonomijo Albanije. Postavili so začasno vlado, v imenu katere je neki arbanaški voditelj Te-renzioToki iz plemena Mi-riditi izdal razglas na vse Arnavte, v katerem objavlja avtonomijo in začetek neodvisnosti Albanije.
V	razglasu se povdarja enakopravnost med mohamedanci in krščanskimi narodi v cilju enodušne borbe zoper Turčina kot skupnega sovražnika. Ko se učvrsti svoboda, bo sklepal narod sam o obliki vladanja. Sedanja vlada prevzemlje vse dolžnosti sama na sebe. V razglasu se apelira na kulturni svet, ki bo pomagal s svojimi simpatijami arnavtskemu narodu v boju proti barbarski turški vladi in za njegovo svobodo.
Ta razglas je razširjen po celi Albaniji. Razburil je vse duhove in v Skadru je izzval silno vznemirjenje med turškimi vojnimi in državnimi oblastmi.
Novosadski »Branik*, ki stoji v zelo ozki zvezi s cetinjskimi krogi, je sprejel iz Cetinja brzojavne vesti, ki napovedujejo resne dogodke na Balkanu. Proglasitev arbanaške samostojnosti je učinkovala razburljivo na Cetinju. Vsi zastopniki tujih držav na Cetinju so sprejeli iz Skadra pisano proklamacijo. Nepopisna so barbarstva, ki jih delajo turški vojaki v ustaških krajih. Jokanje žen in otrok se čuje do črnogorske meje in zaradi tega je črnogorsko prebivalstvo kar iz sebe od ogorčenja. Brzojav medtSan Gio-
vanni di Medua in Skadrom je raztrgan. Meriditi se spuščajo s hribov na mesto Lješ, da bi presekali Turgut-pašovi vojski zvezo z morjem, odkoder mu prihaja hrana in municija. Včeraj je prišla po reki Bojano silna municija in veliko sanitetskega materijala. Turška armada v ustaških krajih se računa okoli 60.000 vojaknv. Na Cetinju se veruje, da ima turška armada namen napasti Črno goro, ki tudi ne stoji križanih rok.
Ako poskusi Turška res maščevati se Crni gori za to, ker je svoje-časno dala azil arnavtskim ustašem, je sigurno, da prvi turški naboj, ki bi ga poslala Črni gori, povzroči vihar in ogenj na vsem Balkanu. Posebno, če se vzamejo v obzir besede črnogorskega kralja Nikole: »Do sedaj sem jaz slušal svete velevlasti, od sedaj pa naj slušajo velevlasti moje svete.*
Iz slovenskih krajev.
Iz Semiča. Že lansko leto je naš župnik prosil in rotil raz leco svoje župljane, naj mu napravijo hleve in klet za peso rekoč: »Ce ne boste hoteli iz lepa, boste pa primorani sod-nijskim potom.* V občinskem odboru se je sicer našlo nekaj kimovcev, vendar so pa bile kljub temu konečno vržene vse prošnje v koš. Nemški viteški red je nato vložil takoj tožbo, nakar se je vršil dne 30. maja konkurenčni ogled. Župnik je mislil, da se bodo kmetje vladnega zastopnika in bistre glave Vuksiniča silno prestrašili in nemudoma v vse privolili. Toda revež se je strašno zmotil. Takega odpora niso pričakovali niti Vuksinič, niti župnjk, niti župan Plut, niti neki Težak. Že pred 9. uro se je zbralo pred farovžem kakih 200 kmetov, ki so zbijali razne dovtipe. Vse grožnje so bile brezuspešne. G. Stanko ! sedaj ste menda vendar prišli do prepričanja, da ne gre vse tako gladko, kakor ste mislili in da se je tudi v naši fari pričelo daniti. Naš župnik naj raje najprej poskrbi, da mu ne bodo njegovi uslužbenci delali skoro popolnoma zastonj. — V nedeljo priredi v našem kraju klerikalni kandidat prof. Jarc svoj shod. Da mu je skrb za kmeta deseta briga, to smo sprevideli že tekom njegovega kratkega »delovanja* v zadnjem državnem zboru. Naše mnenje je, da nas nihče ne more tako dobro zastopati, kakor domačin. In to je naš kmečki kandidat Peter Majerle, kateremu je dobro znano, kaj kmeta tlači in bo kot tak delal tudi za ljudski blagor. Radi tega na delo vsi za našega kandidata, rojaka Petra Majerleta!
DNEVNE VESTI.
Volilno gibanje v ljubljanski okolici. Ljubljanska okolica se giblje, na vseh koncih in krajih se oglašajo glasovi proti njenemu dosedanjemu nasprotniku. Vsi župniki, kaplani in mežnarji in drugi najeti ljudje ne morejo zabraniti shodov naprednega kandidata, in vse kaže, da ljubljanska okolica daleko ni tako klerikalna, kakor se vobče misli. Sedanji volilni boj pa bo pomnožil napredne vrste. O binkoštnih praznikih je imel napredni kandidat g. Tribuč sledeče shode:
V soboto je bil shod pri Ani na Viču. Udeležilo se ga je okrog 100 volilcev, .ki so po govoru g. Tribuča soglasno sprejeli njegovo kandidaturo. V nedeljo zjutraj se je imel vršjti shod v Notranjih Goricah. Zbrali so se v volilnem prostoru klerikalci, pred vsem pater Teodor z Viča, učitelj Ravnihar, učitelj Benedek in kaplan z Brezovice in so začeli zborovati, predno je prišel g. Tribuč. Ker so se bali klerikalci da bi ne bilo treba poslušati resnice, niso dali kandidatu besede. Zato je bil sklican nov shod v salonu, ki se ga je udeležilo 80 oseb, pri klerikalcih pa je ostalo 40 nedomačinov, ki so se kmalu razšli. O klerikalcih so rekli ljudje: maše ne pride nihče brat zastonj, sedaj jih pride pa takoj cel kup. Klerikalne surovosti pod poveljstvom patra Teodorja in klerikalnih učiteljev dobe o priliki svoj odgovor.
V nedeljo popoldne je imel kandidat g. Tribuč na Grosupljem pri g. Rusu krasno uspel shod, ki se ga je udeležilo 250 mož-volilcev. Predsedoval je g. Rus, kandidat Tribuč je pojasnil svoje stališče in volilci so z navdušenjem sprejeli njegovo kandidaturo, Šusteršičevo kandidaturo pa so odklonili, „ To kaže, da so Grosupeljci že siti Šusteršičevega delovanja. V ponedeljek je bil za njim sestanek v Brestu, potem pa shod na Igu pri Intiharju. Na shod so prišli seveda znani župnik Kochler, kaplan in nekaj klerikalcev. Volilo se je predsedstvo in župnik je dal besedo, da dobi kandidat Tribuč prvi besedo. Klerikalec Mrzelj pa te besede ni upošteval, kar kaže njegovo možatost. Napredni volilci sj odšli k g. Minattiju, kjer se je vršilo zborovanje mirno in dostojno. Udeležili so se ga vsi boljši ljudje. Kandidatura je bila sprejeta, klerikalci pa so se razšli. Zvečer je bil shod Pr‘ g- Ogorelcu na Škofljici, ki se ga je udeležilo 150 mož in je krasno uspel. Vsi ti shodi kažejo, da bo 13. junija tudi ljubljanska okolica s svojimi glasovi nastopila proti klerikalcem.
»Slovenčeva* infamlja javno obsojena. Ljubljansko porotno sodišče se ravnokar peča z afero »Glavne posojilnice*, ki je uničila toliko eksistence po vseh deželah. Afera »Glavna posojilnica* je v resnici ena najža-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4V»°/0 brez odbitka rentnega davka
LISTEK.
M1CHEL ZfcVACO:
dati I
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
To je bilo naposled brez pomena.
Najvažnejše in najstrašnejše je bilo to, da ga je mogla iz-
Ah, zakaj je bila ravno ona tista, ki je imela zdaj vse v rokah! Ona, ki je bila vzrok, da je sploh zasnoval svojo zaroto! Ona, zaradi katere je igral za glavo in življenje! . . . Ah, vsakogar drugega bi se rešil s par sunki z bodalom! . . .
Altieri se je kar stresel, ko mu je šinila ta misel po
glavi.
In oboje velikih čuvstev, ki sta vodili njegovo življenje, se je postavilo predenj, kakor da bi mu hoteli zaklicati:
Naju dveh ni mogoče spraviti: Zdaj izbiraj, kaj ti je dražje. ljubezen ali častihlepnost!
Vztrepetal je od strahu in groze.
Vedel je. da je njegovo življenje prazno in brez cilja, ako u*nori Leonoro.
In vedel je, da je izročen na milost in nemilost eni sami besedici iz njenih ust, nagibu vsake hipne jeze, ki jo popade — ako je ne umori . . .
Dilema je bil jasen in strašen:
Živeti brez Leonore, ali poginiti zaradi nje I Takrat pa, ko so se njegove misli borile okrog tega vprašanja, so mu prišli povedat, da je napadla Leonoro huda vroči-ložiH da lež' V cln^ na sv0^ P°stelj>. kamor so jo bili po-
, Vse je mahoma izginilo iz Altierijevega duha; Kakor prej oč Pr'	Dandolu, je ostala tudi to minuto	v	njegovem
rcu edina	skrb, da reši predvsem njo, ki jo ljubi.
ri h !a*° bon,° videli pozneje, si je dejal, voo« x	navidezno miren, je stopil — danes	prvikrat	v
vsem času	svojega zakona - v ženino sobo.
Videl je Leonoro v postelji, obraz	v škrlatnih	in	voščeno-
bledih lisah. Ni se ganila; njene oči so	bile zaprte,	njene	krče-
vito stisnjene ustnice so se odprle samo takrat, kadar se ježviž-gaje dvignil dih iz prsi.
Soprog se je ozrl okoli sebe z bolno radovednostjo, da vidi okolico, v kateri je živela njegova žena — tako blizu in tako daleč od njega. Leonorina soba je bila opravljena preprosto, vendar pa je kazala vse znake tiste mikavne elegance, ki je izhajala od nje. Lahen parfum, ki ga je takoj spoznal kot tistega, ki ga je imela Leonora najrajše, se je zibal v mlačnem zraku. Zaljubljene sanje so obvladale Altierija; njegove pesti so se krčevito stisnile, grlo mu je vzdrgetalo v ihtenju, in pristopil je k postelji. Par ženskih je molče hodilo okrog	bolnice.
— Obvestite našega zdravnika, je	ukazal Altieri.
— To se je zgodilo, gospod, je odgovorila Leonorina
hišna.
Altieri je pokimal z glavo, sedel ter prijel Leonorino roko, ki je visela izpod odeje, v svojo desnico.
Stresel se je — nemara od radosti, nemara od bolečine. Danes je prvikrat držal za to drobno in nežno roko; toda le bližina smrti jo je bila položila v njegovo!
Turoben molk je spremljal ta prizor.
Naenkrat pa je prekinil ta molk par jako razločnih besed, ki jih je izustila Leonora.
Delirij jo je popadel iznova.
In začela je govoriti dolgo in široko, zdaj o	svojem očetu,
zdaj	o Rolandu . . . Altieri je	trepetal od gneva.	Prosila je	Ro-
landa odpuščanja, prisegala mu, da je njena ljubezen ostala čista in zvesta, kakršna je bila tistega davnega dne, ko sta se prvikrat pogledala v ljubezni.
In mahoma je nehala govoriti o Rolandu.
Zdaj je v svojem deliriju nagovorila njega, Altierija samega.
Uhajala so ji imena . . .	Zdelo se je, da pride zdajci	preko njenih ustnic vsa skrivnost	zarote .
zarjul:
Ves bled in strašen se je Altieri obrnil k služkinjam in
—	Kaj pa delate ve tukaj? Ven! Ve jo motite in vznemir-
jate! Ve ste krive, da se ji blede čimdalje bolj! Ven, vam pravira! - - -
Zenske, ki jih je prestrašil ta nerazložljivi izbruh jeze, so bile že zunaj, ko je on še vedno kričal, da se ne bi slišale Le-onorine besede.
Ko je videl, da je ostal z njo sam, se je divje ozrl okrog sebe; nato je šel pogledat ali ni kdo zaostal v sosednji sobi.
Vrnil se je k Leonori, sedel poleg nje ter prisluhnil, ves bled in prepaden.
Da! Govorila je o zaroti, pravila vse podrobnosti o njej in jo razkazovala natanko, vračaje se pri tem vsak trenotek k Alti-erijevemu imenu.
Nato pa je ravnotako nepričakovano umolknila. Zamrla je v nekaki utrujenosti. Ta hip pa je nekdo potrkal na vrata.
— Kdo je tu? je zarohnel Altieri, planil pokoncu ter potegnil bodalo.
— Zdravnik, je odgovoril glas od zunaj.
Altieri se je oddahnil.
— Blaznim! je dejal sam pri sebi. Sam	se	bom	izdal.
Šiloma se je pomiril in šel odpret.
Zdravnik, sključen starček, je vstopil in se naklonil pred mogočnim gospodom.
— Mojster, je dejal Altieri, gospa je padla na stopnicah, pa ji je padec nakopal hudo vročico.
Starec je stopil k postelji in dolgo preiskaval	bolnico, skla-
njal se nad njo, mimral brezzvezne besede, klical na pomoč božanskega Hipokrata in se naposled vzravnal ter pogledal generalnega kapitana.
Starec je kar okamenel in prebledel kakor smrt; njegovo obličje se je spačilo v grozi.
Altieri se je sklanjal čezenj z golim bodalom v roki!
Če bi bila Leonora črhnila le eno besedico o svoji skrivnosti, bi bil nesrečnež izgubljen.
— Gospod, je zamrmral . . . neumljivo mi je . . .
Altieri se je zakrohotal:
— Ne menite se za to. mojstre! Zdi se mi zares, da imam sam vročico in delirij. A zdaj pojdiva . . . spremite me!
<r
lostnejših dejstev v zgodovini gospodarske osamosvojitve našega naroda. Nikakor nočemo izrekati obsodbe nad posameznimi obtoženci, kajti to je dolžnost porotnikov, ki bodo tudi sodili po svoji vesti. Le eno pa moramo konstatirati in javno pribiti, da bo vsa slovenska javnost zvedela, na kako nizkem in sramotnem nivoju stoji glasilo ljubljanskega škofa »Slovenec". Konstatiramo, da je krščansko katoliški list »Slovenec" obtožnico državnega pravdništva popolnoma falzifici-ral in skušal oblatiti pred slovensko javnostjo može, ki so popolnoma nedolžni na polomu »Glavne posojilnice". Mi se sicer temu popolnoma nič ne čudimo. Kajti od urednikov dnevnika »Slovenca", ki po nemških graških in dunajskih listih blatijo in sramotijo slovenski narod, ne moremo kaj boljšega pričakovati, posebno pa ne od Štefeta in Terseglava. Nikakor nočemo braniti niti dr. Hudnika, niti uradnikov »Glavne posojilnice", kajti o njih krivdi bodo sodili gg. porotniki, eno pa vendar že danes lahko izjavimo: Roke proč od gg. odbornikov »Glavne posojilnice". Roke proč od teh naj dajo možje, ki so svoječasno branili in zagovarjali največje sleparje v talarjih kar jih pozna Avstrija in to so gg. monsignori: Drozd, Kaiser, Weift itd., ki so spravili na tisoče in tisoče ljudi na beraško palico. Da izrazi duška svojemu ogorčenju nad nezaslišanim lopovstvom »Slovenca", ki trdi, da so gg. odborniki »Glavne posojilnice" špekulirali s premoženjem »Glavne", je dr. Triller kot njih zagovornik slovesno ^izjavil pred porotnim sodiščem:	»Čim bi se izkazal
sum, da pade na moje klijente tudi le senca krivde na veliki nesreči, ki je zadela upnike in zadružnike »Glavne posojilnice", bi jaz niti trenotek več ne ostal na tem zagovorniškem mestu." In na te besede je vstal g. državni pravdnik Neuperger, ki je izjavil, da se pridružuje izjavi gosp. dr. Trillerja in javno obsojuje sramotno pisavo lista, ki kuje iz cele jnesreče na škandalozen način političen kapital. »Slovenčevim" redakterjem ne moremo ničesar drugega, kakor samo čestitati na tej »čestitki".
Klerikalne demonstracije v Ljubljani. V nedeljo, 11. t. m., to je ravno pred volitvami, bo priredilo šentpetersko klerikalno »prosvetno društvo" nekak čukarski obhod po mestu. Ker bo to čisto navadna izzivajoča demonstracija proti naprednjakom, svetujemo oblasti, da pouče klerikalno sodrgo, kako se ima v ljubljanskem mestu na ulici vesti. Klerikalci namreč sami priznavajo, da bo to demonstracija.
Klerikalci slabi plačevale!. V šenklavški cerkvi sta nastavljena dva cerkovnika, ki garata od ranega jutra (4. ure) do pozne noči (pol 9. ure) za beraško plačo in nič manj beraško stanovanje. Med tem, ko morata cerkovnika cel dan delati, pa pohajkujeta vikarja Smolnikar in Jovan, sin znanega šentviškega »Žnidarja" okrog In se brigata bolj za postranske posle in službe! V »Katol. tiskarni" morajo reveži pohabljenci iz »Marijanišča" delati za par krajcerjev kot sužnji, med tem, ko se »funkcijonarji" maste z mastnimi tisočaki. Pa vpijejo ti rimski hlapci in ljudski sleparji po prižnicah, da vera — peša. Sami žive bolj požrešno kot posvetnjaki, pa se delajo za reševalce ljudstva. Sleparji, ki žive od samih — laži.
Vse pod svojo bisago. Kakor hitro in karkoli dobe kleriklaci v svojo oblast, pokažejo takoj svojo moč. Vsa deželna in cerkvena poslopja so že odjedli raznim zavarovalnicam, seveda da tudi zvonove. Vencajz in Pehani se pri »Vzajemni zavarovalnici" kar masteta od samih provizij, Ali gorje, če bodo ljudje neprevidni!
Kdo bo novi deželni šolski nadzornik v Ljubljani? Slovenska
nadzornika Hubad in Levec mislita na penzijo. To je obče znano in tudi zakulisne kombinacije, kdo bo naslednik, so že postale javne. Imamo več srednješolskih ravnateljev, ki se že nekaj let sem pripravljalo na ta mesta; že njim so zopet na ravnateljskih mestih »določeni" nasledniki. Iz zanesljivega vira pa smo izvedeli, da išče v Ljubljani stanovanje dalmatinski deželni šolski nadzornik Zavadlal, ki se preseli sem v jeseni. Ta mož je znan kot ultraklerikalec. V živem spominu je še njegov odlok, ko je nedavno prepovedal dijakom iti na ulico, da ne bi videli Masaryka. Ker mož ne gre v penzijo, moremo le sklepati, da izpremeni svoje službeno mesto, da je že naslednik Hubada ali Levca. — Pomilujemo naše ravnatelje, da ne dosežejo svojih ciljev, kljub temu, da so dobri šolniki v smislu intencij Vseslovenske ljudske stranke. Ali videti je, da ta stranka hoče še več, da hoče v šolo spraviti tudi najsurovejšo politiko in zato je šla v Dalmacijo iskat bodočega nadzornika. — Nam je to celo ljubo, kajti čimbolj bo ta stranka hitela korumpirati vse naše urade, tem prej je bo konec.
Dr. Šušteršič na Viču. V nedeljo je prišel dr. Šusterčič na Vič, da bi tam imel shod. Da bi pokazal svojo pobožnost, je šel tudi v cerkev k maši (naj bi bil šel še k spovedi) in z lece je župnik oznanjal njegov shod in agitiral zanj (škoda, da ni rekel: med nami sedi naš kandidat) in potem je bil res shod, pa zelo !klavern. Volilci so Šušteršiča spraševali po raznih stvareh, o katerih Šušteršič ni hotel ničesar slišati in mnogi zborovalci so nejevoljno s protesti zapustili zborovanje. Tako včasih tudi maša ne pomaga.
Vest o nameravanem kompromisu med naprednjaki in klerikalci v idrijskem obč. svetu včerajšnji »Slov. Narod" dementira. Z ozirom na to moramo izjaviti, da te vesti nismo dobili od klerikalne strani, kar bi itak moralo biti vsakemu že na prvi pogled jasno. Značilno je, da si »Slov. Narod" ne upa dementirati onega odstavka iz govora notarja Pegana, ki vendar kar čisto jasno napeljuje na napredno - klerikalni kompromis v Idriji.
Vrhniški pajaci so imeli v nedeljo shod. Ker se mora Gostinčar skrivati, da bi se mu pravočasno ne mogla dostaviti obdolžnica, so šli za Gostinčarja na shod drugi ljudje posebno oba kaplana, ki imata v politiki največ za opraviti. Ko so se pred svojimi backi klerikalci dovolj nabahali o svoji politiki, so sprejeli rezolucijo, s katero proslavljajo politični bojkot in poživljajo slovenski klerikalni svet, da pri bojkotu vstraja. Ubogi pajaci!
Pešlzlet ljubljanskega Sokola v Domžale bo v nedeljo, dne 11. jun. t. 1. Domžalski Sokol pride naproti v Dragomlje, kjer bo kratek odmor. Na to skupen odhod v Domžale, kjer si ogledamo novozgrajeni Sokolski dom, ki bo slovesno otvorjen dne 5. avgusta t. 1, Potem bo sestanek na vrlu pri bratu Kuharju. Prijatelji Sokolstva dobro došli! Za izletnike v civilni obleki, ki ne gredo peš v Domžale, je pripraven tisti vlak, ki odhaja iz drž. kolodvora 2 05. Bratje Sokoli! Udeležite se tega pešizleta v kroju polnoštevilno ! Zbirališče v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu točno ob pol 2. popoldne. Povratek z večernim vlakom. Na zdar!
Drugi redni občni zbor Pokojninskega zavoda češkoslovanskega denarstva, trgovine In obrti v Pragi. V prisotnosti 113 prispevajočih in rednih članov, ki so reprezen-tirali 2268 glasov, otvori prezident zavoda gosp. dr. Gustav Pbschl občni zbor, določi za skrutinatorje volitev gospoda ravnatelja Samka, (drja. Zhtka), dr. Zdenka Kšira (Ustredni
jednota česk. hospodar. společenstev) in g. Potužila (Českoslov. obeh. beseda) ter poda nato poročilo za leto 1910, ki izkazuje koncem leta 762 delodajalcev s skupnim številom 3820 uradnikov. Moških nameščencev je bilo 3346, ženskih 473. Točasno je priglašeno že nad 4300 nameščencev.
Iz poročila seznavamo, da je bilo v letu 1910 predpisano na premijah 661.659 K, v svrho dokupa članskfh let je bilo plačano 54.726-23 K, ter poleg tega za oddelek B 46.721-49 K. Upravni stroški so dosegli znesek 22.311-03, kar odgovarja 297 odst. prejetih premij, med tem, ko so n. pr. upravni izdatki Splošnega pokojninskega zavoda absorbirali nič manj nego 7-56 odstotkov prejetih premij. Društveno imetje je znašalo koncem leta 1,323.805-66 K od kojega je naloženo nič manj nego 1,213.425 K v vrednostnih papirjih. Prebitek za upravno dobo 1909-1910 znaša 67.685-11 K, ki tvori v smislu pravil posebno zavarovalno rezervo. Upravni svet in revizorji so izvrševali svoje funkcije popolnoma brezplačno in si niso računali niti potnih stroškov. K letnemu poročilu se oglasi g. ravn. Karaš (Vy-drova tovarna poživatin) in je bilo po pojasnilih, ki so mu bila podana od strani predsednika in ravnatelja gosp. Dostala, sklenjeno, zavzemati se glede izraženih želj pri novelaciji pokojninskega zakona. Ravnatelj g. Čuba izrazi v imenu občnega zbora zahvalo upravnemu svetu, ravnateljstvu in uradništvu za uzorno vodstvo, na kar je bilo letno poročilo enoglasno sprejeto in se je upravnemu svetu votiral absolutorij. Za izstopivšega g. J. F. Votruba, kojemu je bila izrečena zahvala, je bil izvoljen v upravni svet g. ces. svet. K- A. Tuček, veleindu-strijalec v Horicah, za revizorje: ces. svet. Blažek in ravnatelj Krupka. Za jugoslovanske dežele ostane v odboru g. dr. G. Gregorin, odvetnik v Trstu. H koncu priporoča g. ravnatelj Pero (Narodni Listy), da se zgradi lastno reprezentačno palačo, resp., da se v bodoče nalaga denar v realitetah in hipotekah. S toplimi besedami zaključi g. prezident dr. G. Poschl ta lepo uspeli občni zbor, ki bo gotovo dobra podlaga nadaljnemu razvoju tega humanega uradniškega zavoda.
Bachmajerjev elektro-bioskop v Lattermannovem drevoredu ima danes v četrtek, jutri v petek in v soboto nov zanimiv spored. Omenjamo zanimive posnetke po naravi: Solno-grad in okolica, izlet k brzicam Mag-dapisa in lov na jelene. Dalje: vele-zanimiva drama »Obupni čin zapuščene" in senzacijska drama v 8 slikah »Stradalci". Poleg tega je na sporedu še cela vrsta zanimivih in poučnih ter zabavnih točk, Vsak četrtek in soboto ob pol 6. popoldne je predstava za dijaštvo po znižanih cenah.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
»Slovenska Filharmonija" koncertira danes v hotelu »Tivoli". Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina prosta.
V	hangarju Lettisa je bila na binkoštni ponedeljek zamenjana črna palerina. Prosi se, da se isto prinese na centralno policijsko stražnico, kjer dobi lastnik svojo nazaj.
Glavna posojilnica pred - poroto.
Drugi dan razprave.
Nadaljevanje se je pričelo ob 9. dop. V dopolnitev zasliševanj ob zaključku razprave prvega dne se je na glavnega obtoženca dr. Hudnika stavilo še nekatera vprašanja.
Dr. Novak: Obtožba Vas dolži, da ste skušali upnike in zadružnike pripraviti v škodo. Ali je to res ?
Dr. Hudnik: Protestiram proti takemu očitanju, da bi jaz hotel koga v škodo pripraviti. Nasprotno je res, da sem skušal pomagati na način, kot sem ga včeraj pojasnil.
Na to pride na vrsto drugi glavni
obtoženec Leo Rogelj.
Na vprašanje predsednika, če se čuti krivega, obtoženec izjavi: Ne čutim se krivega! Pripoveduje kako je prišel 1. 1899 kot praktikant z 10 gl. mesečne plače k zavodu, ki ga je takrat vodil še ranji Vršeč. Po Vršečevi smrti je začel opravljati vsa posojil-niška dela. Knific je vstopil še le 1. 1902. Posojila je odločeval upravni svet, če so se preje izplačala, se je to naknadno odobrilo. Dr. Hudnika je smatral kot merodajnega pri odločitvi izplačil. Zato je tudi dr. Hudniku izplačeval, če je ta zahteval denar. — Sejne zapisnike je on izdeloval. Ker pa seje niso bile parlamentarične, je mogoče, da je semtertja kaj izpustil.
—	Glede nakazil za konzorcij Thal, on ni bil o vsem poučen. Kakor se mu je ukazalo, tako je izvršil izplačila. Vedel pa je, da je dr. Hudnik pri neki seji upravni odbor prosil, da bo potreboval za graščino Thal denar. Vedel je tudi, da mora graščina zavodu donesti lep dobiček. Za to je ne le kot neodločujoči uradnik tudi zasebno prepričan o reelnosti te kupčije po navodilih dr. Hudnika nakazoval izplačila Lavrenčiču.
Glede -
Joštove provizije izjavi obtoženec, da mu dogovor med dr. Hudnikom in Joštom ni bil znan. Dr. Hudnik je naročil, on je ubogal. Znano pa mu je bilo Joštovo posredovanje za dobavo posojil. Jošt je zadnjič revidiral 1. 1908.
Iz zgodovine dolgov.
Vprašan, v koliko mu je bila znana zgodovina dolgov, obtoženec opisuje slično kot dr. Hudnik razmere, ki so nastale neposredno po smrti Vršeča. Znane so mu nepravilnosti, ki so jih našli po Vršečevi smrti.
Predsednik proti dr. Novaku,
Predsednik pri tej priliki zasliševanja samozavestno izjavi: Faktično je bila Glavna posojilnica že 1. 1900 pasivna. Dr. Novak temu ugovarja češ, da je bil Vršečev primankljaj pokrit z bianko menjicama.
Dr. Neuperger: Kaj tisto, košček papirja brez vrednosti. Predsednik se s tem strinja in pravi da l>i pravilno že takrat se moral napovedati konkurz. Ko dr. Novak proti temu zopet ugovarja, ga predsednik razburjeno zavrne: Prosim Vi nimate besede, bodite tiho, če ne Vas bom kaznoval.
Dr. Novak: To ni nikako dokazovanje!
Povišanje obrestne mere. — Bilanca.
Rogelj nadalje izpove, da so kakor vsak drugi zavod, tudi pri »Glavni" razpošiljali okrožnice takim zavodom, od katerih so po letnih poročilih vedeli, da imajo večje denarne zaloge. Z v dotičnih okrožnicah datirano obrestno mero 5 in pol od sto na hranilne vloge niso imeli goljufivega namena zavodom izvabljati denar. Povišanje obrestne mere je po pravilih dovoljeno, odločeval je o tem tudi u-pravni svet ... pa ne Vi, ga prekine predsednik, ki trdi, da vse to le kaže, so v »Glavni" potrebovali denar in da s takimi ponudbami skušalo le hranilnice zavodit. — Na vprašanje, kdaj je Rogel zvedel, da je zavod pasiven, odgovori, da do zadnjega trenotka ni vedel, da je zavod prezadolžen. Kolikor je moral on kot uradnik vedeti, ga je o posameznih slučajih informiral dr. Hudnik. Tako se je n. pr. zgodilo tudi glede Frohlichove terjatve.
Dr. Hudnik mu je rekel, da so hipotečno varnost sicer izgubili, niso pa še izgubili osebne varnosti. In če bo treba, mu je dejal dr. Hudnik, se v to pokritje vporabi Pavšlerjeva obveznica na 3 od sto ozir. 40.000 K kot provizija od prodanih vodnih sil. Te informacije so njemu zadostovale. —
Pojasnuje vprašanje glede deležev, tudi Pavšlarjev delež je v redu.
Odgovarja na vprašanje glede čistega dobička in dokazuje, da je bil isti pravilno izkazan. Predsednik: kako pa je to, če ste imeli vedno dobiček, zdaj je pa krza ? Glede bilance predsednik ne more priti na jasno. Dr. Ravnihar predlaga, da se ta točka prepusti izvedencem v rešitev.
Poneverjenje slučaj Maček In Zalaznik.
Zaslišanje preide na tisti del obtožbe, ki Roglju očita poneverjenje od Mačka in Zalaznika mu zaupanega denarja. Rogelj izjavi, da je bil ogorčen ko je to slišal in je sklenil, da bo za tako žalitev tožil. On ni bil vedno sam v pisarni. Če je g. Maček dotični znesek res izročil v uradu, je dobil za to tudi potrdilo, kot vsaka druga stranka. Potrdila se kopirajo. In če g. Maček trdi, da je moral teden kasneje dotični znesek še enkrat plačati, bi se moral eden ali drugi v pisarni navzočih na to spomniti.
Glede Zalaznika pa je bila stvar taka: Rogelj je prišel k Zalazniku nekaj nakupit. Tedaj mu je Zalaznik izročil 250 K- Zalaznik je imel dolg, katerega je odplačeval tako, da je po manjših zneskih nalagal v hranilno knjižico, potem pa preložil na račun dolga. Istotako je imel še eno knjižico, na katero je nalagal stanarino. Mogoče da je Rogel takrat pozabil na katero knjižico naj izročeno vlogo vpiše. Gotovo pa je, da je vlogo vknjižil. Zadeva je prišla itak v sejo, pri kateri je Rogelj dokazal, da je znesek vknjižen. Ni res, da bi bil on, Rogelj, g. Zalaznika za to prosil odpuščanja. »V nobenem teh slučajev se ne čutim krivega".
Joštova provizija na Sakserje-vo Ime.
Glede tistih 500 K ki jih je Jošt prejel, pozneje pa so bili vpisani na ime Sakser, obtoženec izjavi, da je mislil, da Joštu ne bi bilo ljubo, če kak drug revizor najde to postavko na Joštovo ime zapisano. Zato je ukrenil, da se je znesek vknjižil na ime Sakserja.
Dr. Ravnihar: Kako pa je glede očitka poneverbe 3000 K pri Pavšler-ju ? Rogelj: Dr. Hudnik je povedal, da je Jošt dobil 3000 K provizije in da se za isti znesek obremeni konto Pavšler, ker se je dotično posojil0 zanj izposlovalo. Mi smo Pavšlerju poslali izkaz na vpogled, pa ni ugovarjal proti obremenitvi.
Dr. Neuperger: Kaj pa je s tistimi 100 K ki jih je Jošt manj dobil ?
—	Rogelj: Teh 100 K sem si res odtrgal, zato pa enkrat nadomestil z bo-
nom.	.	.	,
Dr. Saboty: Kakšen delokrog ste
imeli ?
Rogelj: P°sel blagajnika — meni ni bil od drugega uradništva nihče podrejen. —
Člani upravnega sveta.
Na vprašanje dr. Trillerja, če je res, da je članom upravnega sveta včasih kar po 3 zapisnike predložil, da torej niso mogli natančno preSj?" dati vsake seje, Rogelj odgovori, da se je to včasih res zgodilo. Dajal je članom pojasnila, kot je bil sam prepričan o stanju zavoda. — Tudi njegov oče je zadružnik in če bi sin vedel, da zavod slabo stoji, bi gotovo v prvi vrsti opozoril očeta na nevarnost. (Nato našteva posamezna pokritja, kot rezervni f°nd knjižica provizij itd.)
•mm
MAH LISTEK.
FEDOR GRADIŠNIK:
Sanje.
Zavezal sem ravnokar steklenico, opremil jo z določeno signaturo ter jo postavil na odmenjeno mesto, ko se odpro vrata naše lekarne in se pojavi med njimi strogo obličje oborožene sile, visoka postava tujega žandarja ... Mislil sem spočetka, da je bolan in prihaja po zdravila . . . pozdravim ga lepo prijazno kakor druge navadne zemljane in ga vprašam spodobno po njegovi želji . . .
Nobena črta se ni izpremenila na njegbvem licu . . .
Skozi duri je svetilo solnce in njegovi žarki so padali naravnost na brušeni bajonet vrhu puške mojega nenavadnega obiskovalca . . .
»Nisem bolan in ne potrebujem zdravila,* je dejal na moje uljudno vprašanje strogo in svojemu dostojanstvu primerno . . . »Prihajam v imenu postave in pravice . . .•
Uprl je svoj pogled v me in zrl me je tako odločno in prepričevalno . . .
»Vi ste gospod Fedor Gradišnik, kaj ne?“ je dejal na to in čudil sem se, da me pozna . . .
»Tako je, gospod!*
Hotel sem še vprašati, kaj želi od mene, a predno sem izpregovoril, me je že prehitel . . .
»Veseli me, da ne tajite . . . Kajti vedite, da bi vas doletela mnogo ob-čutnejša kazen, ko bi me bili nalagali . . .*
»Gospod, ne razumem vas," sem dejal začudeno, »čemu bi vas nalagal . . . Laže oni, ki se boji, a jaz se nimam ničesar bati . . . Kdor me vpraša po mojem imenu, ta ga izve ... Nimam povoda, da bi se skrival ..."
»O krivdi in o povodu bojazni bomo Še govorili ..." je nadaljeval v istem tonu kakor poprej ... »Če ste Fedor Gradišnik, potem ste tudi tisti, ki je v zadnjem času napisal dva članka o farmaciji in to v .Jutru"? Ali tuiji to priznate . . .?*
»Čemu bi ne priznal? ... Jaz sem tisti . . .*
»Dobro. Poživljam vas torej, da greste v imenu postave z menoj.. .* Prvi trenutek sem se zdrznil . . .
V	hipu sem pomislil na svoja skromna članka o slovenski farmaciji . . .
spomnil se nisem niti najmanjše stvari, ki	bi me	mogla spraviti ob	svo-
bodo . . .
Zravnal sem se	pokonci,	vzel
klobuk in odšel . . .
Nikdar	mi ni bilo	še tako lahko
pri	srcu, kakor tistikrat	. . .
*
* *
Zaprli so me v ječo in vso noč sem premišljeval o vzroku . . . Mislil sem sem in mislil sem tja, a ničesar mi ni bilo mogoče dognati, kar bi le količkaj upravičevalo moj sedanji položaj . . .
Na vse zgodaj zjutraj je zarožljal ključ v vratih moje celice . . . bradat mož mi je prišel nasproti, prijel me je za tilnik in me potegnil za sabo . . .
»Kaj počenjate?" sem ga vprašal nejevoljen . . .
»Molčite in pojdite z menoj!"
Prav nečedno me je sunil na hodnik in me tiral dalje po temnih koridorjih, dokler se nisva ustavila pred visokimi vratmi . . .
Moj spremljevalec je prižgal luč in me postavil pred ogledalo, siseče tik poleg vrat . . . Ponudil mi je ne posebno čeden glavnik in zahrulil nad menoj:
»Počesajte si svoje grive . . .
peljal vas bom pred visoke gospode, ki gledajo na lepo in spodobno zunanjost ... V glavi imate lahko slamo ali kaj drugega, to je postranska stvar, glavno je, da čedno izgledate . . .* »Hvala," sem rekel, »ne bom se česal . . .“
.Upornik!" je zarjul nad mano in odprl v vrata . , .
Čuden prizor se je nudil mojim zavzetim očem!
Kot da sem prišel v čarobno kuhinjo srednjeveškega alkimista, tak utis je napravila name dvorana v katero sem stopil . . .
Na velikanskih železnih in kame-nitih možnarjih so čepeli čudni ljudje, iskrečih se oči, divjih obrazov ... Po tleh in po stropu so gomozele čudne živali, napol kačam, napol krokodilom podobne . . . gnusne vešče in netopirji so frčali okrog . . . cvilili in hreščali, da je bilo groza . . , Sredi dvorane je stal velikanski kotel, obdan krog in krog od silnega ognja . . . sredi kotla se je kuhal človek, da pravi človek ... in z dopadenjem so zrli oni čudni in spakedrani obrazi na možnarjih doli v kotel, v katerem je vrelo in kipelo ...
»Kje sem? Kam sem zašel?"
Postalo me je Že strah — nikdar še nisem videl kaj podobnega . . .
Tedaj se je obrnil eden izmed onih, ki so sedeli na možnarjih k meni in me poklical po imenu . . • Pogledal sem in sem ga spoznal . . • In ko sem se natančneje ozrl p° ostalih, sem spoznal tudi te . . .
Naenkrat me je minil ves strah ...
.Ali veste, čemu smo vas poklicali tu sem?"
»Radi mojih člankov v .Jutru", sem odgovoril. »A kaj sem zagrešil v njih, tega ne vem ..."
»Hahoha ..." so se zakrohotali vsi naenkrat in srednji je pričel go-
voriti:	.	v-ll	?
»Vi ne veste, kaj ste zagrešili/ Ali vam ni znano, da izpodkopuje naši farmaciji ugled s takimi člank Ali ne veste, da se vam smeje soljni svet, ko pišete o farmaciji? Kaj briga ljudi farmacija, nikomur m treba vedeti, kdo in kaj je farmacevt! Ljudje naj mislijo, da ugleda farmaci a tako kakor vidite tole sobo ... 12
netopirjev in ljudi kuhamo in varimo svoja zdravila — to bodi ljuds£° mnenie o nas . . . Več jim m treba vedeti . . . Doslej smo bili ugledni ljudje in ljudstvo se nas je balo
Zakaj se je iskal kredit?1
Dr. Novak: Ali je bil dr. Hudnik po Vašem mnenju prepričan da se bo kupčija Thal obnesla?
Rogelj: Da in tudi mi vsi drugi.
Dr. Novak: Obtožba Vaju dolži, da sta iskala kredit. Ali sta ga zato iskala, da se obveznosti pokrijejo ali zato, da se odškodujejo deležniki in vlagatelji ?
Rogelj: Na vsak način le zato, da jih varujemo!
Inserati.
Dr. Novak: Obtožba Vam tudi predbaciva glede nereelnih inseratov. Ali je 4 '/2 o/o obrestna mera, ki jo ti inserati omejujejo, res tako visoka, da se s takim inseratom zasleduje namen izvabljati ljudstvu denar? Znano je namreč, da Vzajemno podporno društvo inserira tudi po dunajskih listih celo 43/4°/o.
Rogelj: Jaz sem bil mnenja, da so take ponudbe pravilne. (Državni pravdnik prekine).
Dr.Novak: Tisti ubogi Arne-rikanci, zakatere se je včeraj državni pravdnik tako toplo zavzel, ne bodo radi teh inseratov niti vinarja zgubili! Na nadaljno vprašanje dr. Novaka, če so se provizije večkrat izplačevale, obtoženec odgovori: To je bilo javno znano, celo neki ljubljanski pupilaren zavod si z njimi pomaga.
Dr. Brumnova vloga.
Državni pravdnik: 19. decembra ste vedeli, da nimate nič. Povejte mi, kako ste potem mogli prevzeti hranilno vlogo dr. Brumna odvetnika iz Ptuja? Vloga je znašala 11.416 K 10 v. Dvignili ste jo pri Ljudski posojilnici ter pri „Glavni" naložili.
Rogelj: Takrat je bil g. Putrich v zadevi asanacije v Celovcu, da dobimo za Pavšlarja denar. Sploh smo bili vsi prepričani, da se bo dalo še vse rešiti.
Državni pravdnik: In kaj je z Vadnalom ?
Rogelj: 27. decembra je bil veliki naval, tedaj mu nisem mogel izplačati. Ko se je izkazalo, da bi bil Vadnal sicer trpel škodo, sem pri Avstro-ogrski dvignil našo imovino ter Vadnalu izplačal.
Predsednik: In Žerjav iz Rateč?
Rogelj: Žerjav nam je izročil knjižico za realizirati. Znesek je prišel na Zadružno zvezo. Sel sem z g. Žerjavom na pošto, kjer je dvignil denar ter ga pri nas naložil. — Predsednik prečita Žerjavovo pismo, v katerem Žerjav na zelo strupen način napada ta slučaj.
Knjižica pomote.
Na vprašanje dr. Ravniharja Rogelj pojasni nastanek takozvane knjižice pomote, v katero se je nalagal pomotoma sprejeti denar, dokler se dotična vsota ni tako ali tako pojasnila.
Predsednik: Vse Vaše knjižice niso vredne ne vinarja.
Po odmoru 10 minut ob 11. dopoldne se zaslišanje nadaljuje. Dr. Ravnihar za svojega klijenta ugotovi, da uradniki niso bili reprezentanti Glavne posojilnice. Glede očitka, da bi bil Rogelj „nesrečni svetovalec dr. Hudnika,” izjavi dr. Hudnik, da to ni res.
Na to pride na vrsto Franc Jošt.
Glavna posojilnica je bila Član Zadružne zveze. Večkrat sem jo revidiral tako v letu 1901., 1906., 1908.
Predsednik: Ali mislite, da je revizija knjig zadostovala smislu zakona.
Jošt: Na kak način bi se moral sicer prepričati, če ne na podlagi knjig in zatrdila upravnega sveta, da so posojila varno naložena? Zapisnik revizij
prišli ste vi in razkričali po časopisju, da smo akademiki in to nam iz-podkopuje ugled ... O naši terminologiji pišete — da bi vas vrag! Taki mladi ljudje sploh nimajo pravice pisati ... Mi nismo nikdar pisali — tako tudi vi nimate pravice . . . Hvala bogu, da imamo svoj »veliki sod“ v Ljubljani, kamor smo vas danes priti-rali na odgovor ... To se pravi, na sodbo, kajti odgovarjali nam ne bote jjičesar . . . Stvar je jasna kot beli dan . . . Kdor piše pri nas o farmarji ta bodi proklet... Posebno mladi Jiudje . . . Kar se mlad človek navadi,
*e8a ne pozabi z lepa ... Če pišete 2e v mladosti, bogve, kaj Pfaviii šele pozneje . . .
Veste, kaj ste zagrešili ?“
_ .Toliko kakor poprej,* je bil moj °dgovor.
. »Toraj se niti ne kesate, da ste P*Sali o našem stanu, ki živi in na-Pfeduje najlepše, če se molči o njem ? v* se ne kesate?«
.Ne.*
. »V smrt ž njim!* je zaorilo po ( vorani in že so se oklepale ostudne ace mojega telesa, sikale s Isvojimi strupemm1 jeziki----------------ko	se na-
enkrat zbudim iz spanja , . .
iain *;rasno. Igranje solnce je že si-
se vn<f n° P°steli° k smehljal sem 8e ves srečen m zadovoljen
boste na-Ali sedaj
se mora potem prečitati pri prvi od-borovi seji in pri občnem zboru.
Predsednik: Kako ste na drugi način prišli v zvezo z »Glavno”?
Jošt nato obširno opisuje boj med zvezami za članice, radi katerega je bila vsaka zveza vesela, pridobiti čimveč članic nase, ker denarja je bilo veliko, kar so banke le izkoriščale, Med drugimi se je zglasila tudi „Glavna“ pri Zadružni Zvezi. Dr. Hudnik je prišel k meni ter pravil o nakupu graščine Thal za katero kupčijo bi rad dobil posojilo. Rekel mi je: Dajte nas podpirat, za Vaše posredovanje Vam obljubim posebno odškodnino. Vprašal sem: Kako to mislite ? Dr. Hudnik je odgovoril: Mi bomo les posekali in s tem Vas odškodujemo. Če se prav spominjam, obljubil mi je 10000 K. Prošnja se je vložila, posojilo se je odobrilo 300.000 K.
Zagorska posojilnica. S
Mauer kot načelnik te posojilnice mi je povedal, da je posojilnica v zvezi z „Glavno" v Ljubljani. Zagorska je pri nas prosila 100.000 K posojila.
Predsednik: Obtožba pa kaže, da da Zadružna Zveza ,Glavni" ni hotela več kreditirati in da je šel ta denar iz Celja skozi Zagorje v Ljubljano.
Jošt: To mi je neznano.
Predsednik hoče izvedeti, zakaj je Jošt glede posojilnice v Gotovljah „Glavno“ opozarjal, da naj tu drugače postopajo, ker so »sami kmetje v odboru".
Jošt ne more dati pravega odgovora.
Predsednik opozarja Jošta na nasprotja: več prič je Jošt svaril, naj nikar ne zaupajo tej Glavni posojilnici, ker slabo stoji. Nasprotno pa je Jošt denarnim zavodom ravno Glavno posojilnico priporočal kot najbolj varno.
Joštova zahteva.
Jošt prizna, da je dobil vsega vkup 13.900 K »nagrade". Da bi bilo to zabeleženo na račun »Glavne" ni slutil, ker mu je dr. Hudnik rekel, da me privatno odškoduje.
Predsednik: Kako je to, če ste že dobili 10 000 K, pa ste še zahtevali? Jošt: Nisem ničesar zahteval. — Nato pojasni pismo, ki ga je dr. Hudniku pisal radi prodaje delnic pivovarne v Žalcu. Pajk in dr. Neuperger skušata stvar drugače zasukati in sicer na škodo dr. Hudniku. Zato dr. Hudnik protestira proti temu, da posebno d“ž. pravdnik vsako stvar po svoje zasuče, in kar bi bilo v prid obtožencem s tem onemogoči, da posega sredi v besedo. Sploh je dokazovanje tako, da se skušajo izviti samo slabosti in da se v to svrho preobrača vsaka črka. »Jaz" izjavi dr. Hudnik. »Nisem doslej ničesar skrival, povedal sem odkrito, kakor je bilo v resnici. — Na občinstvo je ta protest napravil jako ugoden vtis, nasprotno pa nudi dr. Neupejger vtis, da oseba včasih ne more obvladati državnega pravdnika.
Popoldanska razprava.
Ob 1. uri popoldne prekinjena razprava se je ob 4. uri 20 minut po-popoldne nadaljevala. Nekatere glede tistega Joštovega pisma z dne 19. novembra 1908. še nepojasnjene točke so se preložile. Prišel je na vrsto
Franc Knific.
On izjavi, da se ne čuti prav nič krivega, kar ga obtožnica dolži. Je bil sicer knjigovodja po naslovu, a sicer pa je bil podrejen. Pravico podpisovati korespondenco, je dobil še le leta 1906. Njegov podpis pa napram oblastim ni bil merodajen. Glede podpisov še omenja, da je še le pozneje zvedel kaj je podpisal, ker je take stvari podpisoval namesto štambilje. Na vprašanje dr. Sobotya, če je poznal pravo razmerje pri zavodu, obtoženec pravi, da ne, ker sicer bi se bil že drugje poiskal službo in ne bi še kratko pred polomom celo neko mu sorodno osebo spravil v zvezo s tem zavori o m. Na vprašanje dr. Novaka glede dr. Hudnika izjavi, da je bil trdno prepričan v reelno poslovanje ter osebno poštenje dr. Hudnika. — Glede izjemne obrestne mere izpove, da je isto tudi pri drugih zavodih v navadi.
Ko hoče obtoženca tudi dr. Frlan nekaj vprašati, ga Pajk opozori: Pa kratko! Dr, Frlan ga odločno zavrne: Kolikor k stvari spada!
Na to je bil zaslišan soobtoženi Jožef Maček.
Ne čuti se prav nič krivega. Omenja zgodovino posojilnice, kako je namreč on prišel vsled prigovarjenja Vršeča v upravni svet. — K sejam smo prihajali vsi in jaz sem bil, ki je predlagal redne mesečne seje. Kar smo mi posojil dovolili so bila vsa varna. Manjše zneske smo reševali po okrožnici. Polom so zagrešila le posojila, ko so se brez vednosti upravnega sveta izplačevala. Ko sem zvedel za Lavrenčičev dolg, sem zahteval sejo, ter predlagal revizijo knjig. Rogelj je prinesel bilanco od Megliča, ki je iz-
kazovala 75.000 K aktiva. Gnal sem stvar tako daleč, da sem šel jaz sam s Turkom in Knificem k Megliču, zahteval revizijo, pri kateri se je izkazalo, da je Meglič za najmanj 90.000 K pasiven. Zahteval sem, da se Megliču kredit ustavi ter da se ga pritisne na izkršenje dolga. — Ko smo zvedeli za Hudnikov dolg, sem jaz zopet zahteval sejo, pri kateri se je sklenilo, da se osebno prepričamo na lici mesta, kako je z graščinama Thal in Plankenwart. Šli smo pogledat, našli vse v neredu. Pri drugi žagi se je žagal les na Lavrenčičev račun. Najlepši gozd je Lavrenčič zase posekal.
V nekaterih parcelah je bilo vse izsekano, denar pa je šel — ne maram izreči kam. (Veselost). Ob povratku v Ljubljano sem zahteval od dr. Hudnika, da Lavrenčiča takoj odstavi, kar se je tudi zgodilo. Pri seji se je tudi sklenilo, da se Lavrenčiča ovadi državnemu pravdništvu v Gradcu. Zahteval sem tudi, da se te graščine prodajo, ter da se »Glavni* vrne posojilo. Stvar pa se je zamenjala s hišami na Dunaju. — Z našim dovoljenjem se ni dovolilo niti posojilo za to graščino, niti nisem vedel, da so se kljub prepovedi, da se brez odbo-rovega dovoljenja ne smejo nobeni večji zneski izplačati, vendar dovoljevala večja posojila. Seje so bile vedno tako sklicane, da ni bilo časa prečitati zapisnikov; podpisali smo jih v zaupanju do vodstva pisarne. — Dr. Hudnik je bil vseskozi pošten, le na uradništvo se je preveč zanesel. Rogelj je nekoč rekel:. Da bi le tega Mačka hudič vzel in da bi nas ta branjevec ne revidiral. (Veselost.)
Javna obtožba proti »Slovencu".
Dr. Triller izjavi: V javnosti se je včeraj napadlo te štiri može, da so izlorabili denar Glavne posojilnice za svoje lastne osebne špekulacije. Protestiram. Dr. Neubergem: Se pridružujem, g. doktor, to ni prav tak napad. Maček: Mi smo le žrtve tega poloma in sicer v prvi vrsti žrtve. Hoteli smo rešiti polom z našo osebno garancijo v znesku 110.000 K Dr. Neuperger: Tudi jaz moram priznati, da sem bil ogorčen, ko sem ta napad čital v »Slovencu". (V občinstvu splošno pritajeno odobravanje.)
Dr. Triller: Čim bi se i z -kazalsum, da padanamoje klijentetudi le senca krivde na veliki nesreči, ki je zadelaupnike in zadružnike Glavne posojilnice, bi jaz niti trenotek več ne ostal na tem zagovorniškem mestu.
Rogel in Maček
si očividno nista dobra prijatelja. Maček namreč glede tistih 200 K vstraja pri izpovedbi preiskavi podani. On trdi, da jih je res izročil, nasprotno pa Rogel vstraja pri tem, da tega zneska ni prejel.
Dr. Hudnik in Maček.
Dr. Hudnik: Ali si morate misliti, da sem sposoben za nepošteno dejanje?
Maček: G. dr. nobene krivice Vam nočem delati; jaz sem Vas imel vedno za poštenega.
Dr. Furlan: Kdaj ste prišli na to, da je »Glavna" pasivna?
Maček: Šele takrat, ko smo zvedeli, da ni nobenega ficka več v blagajni. (Veselost).
Josip Turk.
Tudi on se ne čuti krivega. Storili smo svojo dolžnost, kar smo mi dovolili, je bilo vse varno. — Nadalje opisuje bistveno isto kot Maček.
Pavšlar največ kriv poloma.
»Največ kriv nesreče pa je Pav-šler, oziroma tisti, ki so ga farbali, da bodo kupili vodne sile od njega. Meni je neki veljaven mož — imena še ne povem — rekel: Ne pustite Pavšlerja pasti! Pregovorite ga, naj popusti ceno, mi smo resni kupci!
Dr. Hudnik predober človek.
Priznati moram, da je dr. Hudnik predober človek, ki je preveč drugim zaupal.
Dr. Hudnik: Ali ste me imeli za poštenega ?
Turk: Da!
Dr. Hudnik: In sedaj?
Turk: Še vedno!
Dr. Neuperger protestira.
Dr. Novak: Ah dr. Hudnik zato ni javil konkurza, da bi drugi trpeli škodo, kot obtoženica predbaciva ?
Dr. Neuperger: To ni res! Tega obtožnica ne očita.
Turk: Revizije so me uverile, da je vse v redu.
Čad in Putrich.
Tudi onadva se ne čutita kriva.
V ostalem soglašata z izpovedbami tovarišev Mačka in Turka.
Odmor.
Ob pol 7. zveč. je predsednik razpravo prekinil za 20 minut
Še enkrat Maček In Rogelj.
Po odmoru izpove Maček, da je Rogla nekoč dobil, ko je njegov pod-
pis ponarejal in mu rekel, da je njegov podpis najtežji za narediti.
Rogel izjavi, da je bilo to le šala, ki jo je naredil vpričo Mačka. Glede Knifica pa Maček izjavi, da ga je imel za najbolj poštenega uradnika, na katerega se je popolnoma zanesel.
Dr. Triller za svoje klijente.
Dr. Triller je predlagal, da se smejo njegovi klijenti gg: Čad, Maček, Putrich in Turk, za časa zasliša-vanja prič odstraniti. Po tem kar so ti 4 obtoženci) tu izpovedali, je že danes jasno, da jih ne zadene očitek obtožbe, pač pa je zanje skrajno mučno, celo razpravo presedeti pred poroto.
Dr. Neuperger: Nimam nič proti temu! Predsednik izjavi, da se bo o tem predlogu pozneje sklepalo.
Nato se prične
Zaslišanje prič.
Priča Kavšek glede Vršečeve dozdevne poneverbe ne ve ničesar gotovega povedati. Graščino Thal priča pozna, cenil jo je na 700.000 K. (Tega mu zagovornik dr. Novak ne more verjeti.)
Priča Kunej, revizor Zadružne Zveze opisuje uspeh svoje revizije pri »Glavni". Glede Jošta izpove, da so za takratne razmere bili vsi revizorji dali tako poročilo, kot ga je dal Jošt.
Priča Zalaznik pravi, da je že 1. 1909. izstopil iz upravnega sveta. Glede denarja izročenega Roglju, priča vstraja pri svoji prvotni trditvi.
Rogelj: Pod prisego ste neresnico govorili.
Zalaznik: Jaz ne lažem!
Priča tesar Pust pripoveduje, da mu je Čad rekel, da so provizije krive, da je do tega prišlo.
Priča Bradaška je bil v likvidacijskem odboru. Na vprašanje dr. Neu-pergerja, če je res, daje iz hudobije naznanil konkurz, Bradaška odgovori, da to ni res, storil je to le zato, ker je bila v tem edina rešitev (?). Bradaška hoče imeti že ko je bil zaslišan od dr. Novaka pojasnilo, kaj je dr. Novak s tem mislil reči, da je njemu znano Brada-škovo stališče v tej aferi.
Dr. Novak to zahtevo kratko odkloni, češ to je čisto moja stvar, kaj si jaz mislim o tem.
Zaslišana sta bili še priči Roza Počivalnik kontoristinja ter Breskvar, sluga pri Glavni posojilnici.
Ob 8.. zvečer se je obravnava prekinila. Nadaljuje se danes dopoldne ob 9. z zaslišavanjem drugih prič (še blizo 50).
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Vojna nevarnost na Balkanu.
Dunaj, 7. maja. Političen položaj na Balkanu je skrajno resen. V vseh diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da je konflikt med Turško in Črno goro neizogiben. V slučaju vojne je primorana bolgarska vsled kon vencije s Črno goro, udreti takoj čez Kumanovo proti Skoplju in skušati združiti se s črnogorsko armado. Ta bolgarsko črnogorska konvencija se je razpravljala tudi na dveurni konferenci med Aehrenthalom in bolgarskim kraljem Ferdinandom na vDu-naju. V slučaju konflikta med Črno goro in Turčijo bo Avstrija udrla v Sandžak Novipazar. V ta namen so v Sandžak Novempazarju že koncentrirane velike čete avstrijskih vojakov, zlasti ob hercegovinski meji. Edino negotovo je, kako stališče bo v slučaju vojne med Črno goro in Turčijo zavzela Srbija. Vendar v diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da bo Srbija v slučaju invazije Avstrije v Sandžak Novipazar koncentrirala svojo armado proti Avstriji in nastopala skupno s Turčijo. Politična konstelacija na Balkanu je danes namreč taka, da Turčija in Srbija morata skupno postopati. Avstrijski diploma-tični krogi domnevajo, da konflikt med Turčijo in Črno goro izbruhne lahko vsak dan brez vsake oficijalne vojne napovedi. Vsaka intervencija velevlasti bi bila popolnoma neuspešna, ker je črnogorska vlada radi velikanskega bojnega razpoloženja svojih državljanov popolnoma brez vsake moči. Celo sam kralj Nikita je postal pristaš stranke, ki propagira najodloč-nejšo in najenergičnejšo akcijo proti Turški. Vojna med Turčijo in Črno goro bi postala dalekosežnega pomena za ves Balkan.
Lastnik m glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik dr. Ivu Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url *Težer.
Lepo mebloTana soba za enega ali dva solidna gospoda se odda. Križevniška ulica 7, 11. nadstr.	170	2—1
Ključavničarskega pomočnika, bolj priletnega, sprejme takoj v trajno delo Jakob Preželj Rudolfovo. Plača po dogovoru. 171 6 1
Spretna prodajalka se takoj sprejme v modni trgovini O. Jezeršek na Mestnem trgu.
Nekaj hišne oprave se proda. Naslov pove upravništvo .Jutra*.	174	2-1
Zahvala.
Vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo ljubljeno hčerko
Marijo
posebno pa darovalkam krasnih vencev, pogrebnemu društvu drž. uslužbencev, njenim sou-čenkam, cenj. gg. pevcem za ginljivo žalostinko ter vsem gospodom in gospodičnam iz Sp. Šiške, ki so se tako obilno udeležili pogreba, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Žalujoča rodbina Falout.
,Slov. filharmonija'
koncertira danes
! lili JlfOLI"
Začetek ob 7. zvečer. Vstop prost.
iz poštene rodbine sprejme
FR. ZAJC, brivec
Ljubljana, Dunajska cesta 12.
L. J. Frohlich
slikar in pleskarski mojster c. kr. državnega in c. kr. južnega kolodvora
Ljubljana, Hrenova ulica 7.
Poštno-hranilnični račun štev. 67.626,
Enonadstropna
HIŠA
v Vodmatn v posredni bližini Ljubljane z lepim vrtom s sadjem in sočivjem se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Pojasnila v pisarni dr. 1. Tavčarja v Ljubljani, Sodna ulica štev. 2.
Kupujte JUTRO"
Izvod samo 6 vinarjev.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3 ——
izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
99
Ilustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1'80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njeml
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljaoa.
Cognac
Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sred-_	stvo	za
slabotne in rekonvalesente.
Dobi se edino pri trvrdki:
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
Diplomirani krojač
Anton Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
(9 e) vse; (9 g) (9 e) (9 g) (s> g) (9 g) (9 e) (9 g) (9 e> (9 o/(£> g) (9 g)
Dobro idoča
gostilna
„pri Fortuni“ v Litiji
se odda s 1. julijem 1911 v najem.
Vse drugo se poizve pri g. F. Berdals v Litiji.
h
 jMgja________________________
Pcdružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6.
s ;i ii
ii
T
konipaiijoit
se išče za večje dobro vpeljano podjetje na Kranjskem.
Dopisi naj se pošiljajo pod „N. N. 20.000“, poštno ležeče, Ljubljana.
Ženitna ponudba!!
Tovarnar in posestnik, srednje starosti, tihega in mirnega značaja, se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti v svrho ženitve z gospodično, staro 18 do 30 let; vdova, ki bi imela veselje do veletovarništva, če mogoče z nekaj premoženjem, ni izključena. — Ponudbe prosi s polnim naslovom in s sliko, ki se vrne, do 1. julija pod naslovom ..Tovarnar**, poštno ležeče, Domžale. Tajnost strogo zajamčena.
• <••••••» •
moderna Seifert - biljarda. Novo urejena
j)
<<
na sv. Petru nasipu 37
je vso noč odprta.
Solidna postrežba.
Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem
Štefan Miholič,
kavarna r.
2 nova moderna
Seifert - biljarda.
Razglas.
Pri Mestni hranilnici ljubljanski so uradne ure za stranke ob sobotah in v dnevih pred prazniki od 8. dopoldne do 1. popoldne, sicer pa od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 4. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih se sploh ne uraduje.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
Tečem in kupim
samo
prave
Palma-kavčukove
podpetnike.
Obleke za gospode
najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo
konfekcijo
A T ITTOn Ljubljana, Pred škofijo ^	^	stcv* 19.	...
(st
Solidna postrežba!
Nizke cene!
Naznanjam, da sem prevzel trgovino z manu-
i
fakturnim blagom
JESIH & WIND IS CHER
na Starem trgu št. I (Pod Trančo) katero bom skupno z gosp. Jesihom pod firmo
J. CIUHA
nadalje vodil, ter se bova v vsakem oziru potrudila, cenj. odjemalcem kar najbolje postreči.
Spoštovanjem	Josip	Ciuha.
JULIJA ŠTOR — iKr,...,
največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
■n
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame, dečke in deklice
veliko znižane. 25
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg 5.
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
T7-	toToaJ^aorr^sub-:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
PIcliler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šuhie, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. * Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Eimska cesta, llšeničntk, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica.
(djo) (dA6) (djS) (D.6) (cM3) (SLS) (D.G) (E).S) (9.6) (9.6) (9.6) (9.6) (9,5) (d.6) (9.6) (9.6) (9.6) (D.6) (9.6) (9.6) (9.6) (9.6) (9.6) (9.6) (9.6) (9.0)
Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Giince.
Sterkovič, Dunajska cesta
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je izplačalo K 2.495719 —.
A“
»SLAVIJ
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860‘58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
i  .............................    V*a	pojasnila	daje:	1	1
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
i	i	 -	Pisarne	so	v	lastni	bančni	hifii.	■
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniij'*1 cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokorlstne namene.
r6S Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “Sf
Stritarj<»va ulica štev. 8.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajeva in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
°l * 0»
<0
«9
o
'5
a*-
M
bo
S
»»■<
a
S
o
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
šel©333oncuc8ro,va. vLllca. žrt©*v. 7 (nadiprotl gietTmi pošti)-
Kupuje in prodaja:
vrednostne papirje, rente, obUfladje, zastavna pisma, prioritete, delnice, srečke Hd. — Valute In devize. — Predujmi na vrednostne papirje in btago ležete ▼ lavnih skladiščili.
Promese k vsem žrebanjem. Centrala v Trstu.
Vloge na knjižice
A 1 0
(d dneva vložitve L ii S do dneva dviga. Rentni davek plačuje banka ir svojega. Na tekoči in žiro račun po dogovoru. Živahna zveza i Ameriko.
Akredetivi.
Eskomptuje
Menjalnica.
Stenice, devize in fakture — Zavarovanje vred**0" "Ih papirjev proti kurzni izgubi. —	*	*
svečk itd. brezplačno. — Stavbni kredH • krediti. - Borna narod««.
Jrrkaso.
Fllijalka T Opatiji.
I
I
j*