Leto m
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 sa Remčl|o celoletna . „ 29'— c« ostalo inozemstvo , ,, 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo la;o naprej . . Ji 24-— sa en mereo „ . . „ 2— f opravi piaicman truseSno „ 1'70
= Sobotna izdaja: =
Ea celo lato....... V—
za Hemčiio oeloletno . „ S'— ■ oslala muzentsivo . ,, 12'—
■t Ihseratl: » ■■ m
Enostolpna peUtvrsta (72 mm)i za enkrat . . . . po 18 * za dvakrat , . , « „ 15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Po A ojcuilz. zahvale, osmrtnici iti:
onosloipna tietltvrsta po 2) vin.
— Poslano: j
enostolpna petltvrsta po 40 vi*
Izhaja vsak dan, lzvzemil ne« dalja In praznike, ob 5. url pop,
Eodna letna priloga Toni red,
KJT Uredništvo je v Kopitarjevi nllc! štov. 6/IIL Rokopisi se ce vračajo; noiraokirana pisma se ue = sprejemajo- — Uredniškega telelona štev. 74. —
Upravništvo jo v Kopitarjevi nllol št 8. — Račnn poštno hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrske 28.5U, boba.-fcoro. »t. 7553. — l pravniškega telelona št. 188.
Krakovskemu »Glosu Narodu« (dne 24. f. m,j se poroča iz Bukarešta:
V	Rumuniji je živahno kakor v gledališču. Rumuni bi radi igrali junaško vlogo, da bi v vojni slavi ugasnili spomini iz »vojnega« pohoda ieta 1913. Vsi se zavedajo, da je treba nekaj narediti. Vsi vedo, da se je treba na poti k slavi najprej sporazumeti z Bolgarijo. Že tri mesece se pogajajo v Sofiji in Bukareštu. Vsi priznavajo, da se ie Bolgariji v buka-reškem miru zgodila krivica, A kako jo popraviti? Take Jonescu pravi, da bodo Srbi gotovo nekaj odstopili Bolgariji. Grki ne bodo prostovoljno nič dali, Rumuni pa tudi ne radi. Rumuni so pripravljeni odstopiti mesto Balčik in Dobrič, a nič drugega. Bolgarija pa s tem gotovo ne bo zadovoljna.
Za enkrat se sprava z Bolgarijo kaže v dovoljenju za prevoz bolgarskega blaga. V resnici na je dovoljenje bolj navidezno. Bolgarskemu blagu se delajo velike ovire. Vedno se najde kak vzrok, da se prevoz prepreči ali pa podraži. V Bolgariji so ogorčeni.
Rumuni bi radi igrali vlogo pravičnih in plemenitih politikov. A pri tem se zapletajo v protislovja. Tako so zahtevali bolgarsko Dobrudžo, da se meja strate-gično regulira, a jezijo se na Ogre, ki po pravici trdijo, da je sedanja ogrsko - ru-munska meja strategično potrebna.
Priprave, za vojsko so očividne. Vsi rezervisti so poklicani, celo iz Amerike, Pri potnih listih postopajo zelo strogo. Uvedli so vojni davek po približno 10 vinarjev na vsak račun. S posebno skrbnostjo pripravljajo sanitetne potrebščine; sanitetno službo so res krasno uredili.
Take Jonescu trdi, da je izključena zveza Italije, Rumunije in Bolgarije za skupno ohranitev nevtralnosti in za oboroženo izsiljevanje po končani vojski. Taka zgolj trgovska kombinacija bi bila nedostojna in nespametna. Nedostojna, Ver ni mogoče biti popolnoma indiferenten nasproti sedanji vojski, in ker sc ne spodobi, da bi narod, ki teži po uresničenju svojih narodnih idealov, mirno gledal na boje drugih, sam se pa nazadnje kakor šakal pojavil na bojišču in iskal plena.
Nespametna bi bila taka kombinacija, ker taki računi navadno prevarijo. Kdor hoče kaj dobiti, mora kaj žrtvovati. Prepričan sem — tako pravi Take Jonescu, —- cla tako misliio tudi v Bolgariji in v Italiji.
V	Rumuniji je samo ena stranka, ki odkrito želi ohraniti nevtralnost in doseči sporazum z Bolgarijo, to so socialni de-
mokrati; na čelu jim je Rakovski, po rodu Bolgar. Toda ta stranka nima vpliva.
Rumunski politiki se res zelo mučijo, da bi izračunali, kaj bo več neslo. Pri tem pa prezirajo pereče agrarno vprašanje. Vprašanje se je zopet sprožilo po rumunski »vojski« proti Bolgariji, ko je rumunski kmet na bojnem izprehodu v Bolgariji videi življenje enakopravnega in premožnega bolgarskega kmeta. Neki bukareški diplomat je rekel: »Ako bo moral iti rumunski kmet v vojsko s prepričanjem, da bo samo pridobil nova posestva svojim gospodarjem, potem je revolucija gotova,«
Rumuni veliko razmišljajo o »ravnotežju". na Balkanu. Veliko si prizadevajo, da bi ohranili videz prijateljstva do Grkov iti Srbov; Turčijo pa obsojajo na smrt in njeno zemljo velikodušno darujejo Bolgariji. Ne ve se pa, katera misil jih pri tem vodi ali njih znamenita »strategična meja« ali «narodna načela.«
MmM iii frpšiisKi Hoj proli lioilešKL
Wilson pošilja novo noto.
London, 27. febr, »Central News« poroča, da je včeraj dospela v zunanji urad nova W ils nova nota, o kateri se sodi, da stavi Angleški neobvezne nasvete glede uvoza živil v Nemčijo, — Grey se še ni izjavil.
AMERIKA PREPOVE IZVOZ KONTER-BANDE?
London, 27. febr. »Times« poročajo iz Washingtona: »Ameriško časopisje poroča, da bo \Vilson v slučaju, če njegovi nastopi pri Angleški in Nemčiji ne bi nič izdali, morda prepovedal vsak izvoz v vo-jujoee se države. Nadalje se izjavlja, da more predsednik zagroziti z prepovedjo konterbandne trgovine, da tako prisili Angleško, da dovoli uvažati v Nemčijo živila. Gibanje, ki je za prepoved izvoza konterbande, podpirano od nemške propagande pridobiva po številu in pomenu.«
X X X
Čakali moramo nadaljnih poročil. V tej uri še ni gotovo, ali je Wilson res to storil, kar bi pomejalo, da bo nevtralna Amerika lahko nemoteno pošiljala živila v Nemčijo. Poroča se, da misli ameriška vlada postaviti uvoz živil v Nemčijo pod nadzorstvo tamošnjih ameriških konzulov in tako razpršili vsako sumničenje ar.gle-ške vlade, da bi se ameriško žito porabljalo za nemško vojaštvo. Nemci sicer pravijo, da bi tudi brez ameriškega žita izhajali do prihodnje žetve, pač pa bi se v interesu boljše in cenejše preskrbe prebivalstva ne branili ameriškega žita in na-
miga vajo na posledice žitnega uvoza. Sedaj nemški podmorski čolni brezobzirno potapljajo vsako ladjo, ki vozi živila na Angleško. Če Angleška dovoli uvoz žita za civilno nemško prebival? tvo, bi Nemčija odstopila od skrajnega in groznega delovanja svojih podmorskih čolnov.
¥ Nit
Kuhinje in spalnice v vladni palači. — Zapuščene vasi;.
Po grških listih posnemamo: Arnaldo Fraccaroli piše Corrieru del!a Sera« iz Niša:
Prihod vlade v Niš koncem julija je povzročil v mestu velik preobrat. V normalnih časih ima Niš 25.090 prebivalcev. Prihod vlade z vsemi svojimi uradi in ljudmi — ministri, funkcijonarji, poslanstvi, uradniki, častniki, bankami, poslanci, dobavitelji, podjetniki, ravnateljstvi in nešteto drugimi osebami, ki morajo živeti v vladni prestolnici — je pa to število neverjetno zvišal; danes šteje Niš 100,000 ljudi. In ker se ni sezidala v tem času niti ena nova hiša — bi tudi ne bilo mogoče — si je lahko misliti, kako se v Nišu živi.
Vlada se je namestila v palači prefek-ture na desnem bregu Nišave, ki teče skozi mesto in se srdito zaganja v most-nice mnogih mostov, ki vodijo čeznjo. Pre-fektura je elegantna moderna ^palača in dokaj obsežna: ena izmed maloštevilnih zgradb z 2 nadstvopjima, kajti skoro vse hiše v Nišu imajo samo eno nadstropje, t, ;, primerno visok parter. Obisk v palači je jako zanimiv. Je tudi neizogiben, ker morajo maloštevilni tujci, ki prihajajo v Niš, tu predložiti v pregled svoj potni list in sc podvreči najnatančnejšemu zaslišanju. V tej palači ni niti enega kotička, ki bi se ne izkoristil, od atrija do podstrešja. Celo stopnice služijo kot shrambe. Na hodnikih, poleg klopi za stranke, ki čakajo, so kuhinje za vratarje in straže, po kotih skupaj zvite žimnice in odeje. Za časa obeda se ti hodniki izpremene v jedilnice in mastni duh preproste kuhinje se ondi razširja cel dan. Ponoči sc hodniki izpremene v spalnice: neskončno boljši tak hodnik, kakor pa tla v kaki hiši. Privilegi-ranci, ki se mu morejo približati, se lahko štejejo za srečne. V pisarnah ni veliko drugače; poleg pisalnih miz je videti vojne postelje in žimnice, Žc več mesecev ni mogoče dobili v Nišu sobe ali prostora, ki bi bil sobi vsaj podoben. Državni posli se oskrbujejo in rešujejo med ponvami, ki so naložene z žrjavico za ogrevanje prostora, med lonci, v katerih vre in žubori, in med posteljami, ki so zložer.e po kotih.
Velika je stiska, ki vlada v Nišu, toda
j nc radi pomanjkanja živil. Gotovo, ni st
moči privoščiti razkošja, toda lakota je še daleč, vsaj za sedaj. Moke je dovolj, goveje živine obilo, izredno veliko prešičev, zelo mnogo jagnjet, koštrunov in divjačine, tudi zelenjave in sadja je še. Samo nekaj je pri tej obilnosti posebnega: vse je silno drago, Mizerija je velika, a ne radi lakote. Stiska mori vasi in majhne, revne ljudi, kajti vsi moški so v vojni, vsi. Po domovih so ostale samo ženske, starčki in otroci. Toda tudi starci so na tem, da odidejo, in sodit1 po prihajajočih rekrutih, morajo pod orožje tudi dečki. Potoval sem semkaj po spodnji Srbiji. Brezupno! Nekatere vasi se zde popolnoma zapuščene, in tudi so. Ženske, ki so ostale same z otroci, v mnogih slučajih zapuste svoje domove, da se pridružijo drugim skupinam, drugim družinam in si v svoji bedi zagotove pomoč drugih, pomoč skupnosti. In na poljih ni nikogar: v prostranih zapuščenih dolinah I le tu in tam kaka ženska, kak otrok, kak starček, ki prestrašeno gledajo dolgi, počasni vlak, ki požira in odnaša vedno novo kri, vedno, vedno.
OflFSle mm.
Pojmo pogledat na Ogrsko, kaj jc v naši drugi polovici države novega, kako sc jim godi, kako jc s kupčijo. Vstopimo in se odpeljemo iz Ljublja-; ne čez Zidani most in Pragersko preko Mure mimo Blatnega jezera, na kate-| roga obrežju samevajo v zimskem dol-j gočasju lične viio ogrskih inagnatov« i Dolgo uro pelje brzovlak mimo jezera, 1 ki ga noče biti ne konca no kraja. Ob | jezeru se zbirajo jato divjih rac in drugih povodnih ptičev. Iz daljave onstran jezera nas pozdravljajo griči z belimi cerkvicami in prijaznimi selišči. Na drugo stran pa sc v nepregledni daljavi vlečejo lehe ogrskega polja, naveličane zimskega počitka in čakajoče pomladanskega obdelovanja. Jezero konča, vile prenehajo; polja pa ne vlečejo dalje. Revna kmečka selišča nam nudijo kontrast ogrskih magnatov in beračev. Magnat pride vsako leto morda enkrat pogledat svoja obširna po-/ja; pogledat, če so dobro obdelana in če obljubljajo bogat pridelek; v poletnem času pride na letovišče k jezeru iz velikega mesta. Trpin pa sc trudi, ubija leto in dan, da njegov gospod lažje strži pridelke, sad njegovega znoja in rodovitnega polja.
Bližamo se Stolnemu Belgradu. Na poljih vso polno vojaštva. Tu pehota, tam liuzarji, tu se vadijo kopati strelne jarke, lam poskušajo v divjem
LISTE!
K zvezim.
»Človek le tisto prav vidi, kar gleda z razumom.« To je pametna beseda modrega moža, kakršnih jc dandanes malo na svetu. Gledati nas pa naši učitelji in vzgojitelji niso mnogo učili, niti s telesnimi očmi ne, kaj šele, da bi v svet gledali z dušnimi očmi. In tako pride človek iz šc'e Pa se giblje sredi čudovitega božjega stvarstva kakor božji volek in, kakor pravi pesem, »ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar«. Kaj smo se vse učili na gimnaziji pri zemljepisu! Koliko časa smo po-rabili za naravoslovje in fiziko! Koliko ljubezni do narave bi nam bili lahko vlili v srce ti predmeti! Toda nisem pozna! r.i enega, cla bi se bil zanje navduševal, ker ie bilo vse to le duhomorno memoriranje in nič drugega. Kako lop je razgled z ljubljanskega Gradu ali z Go'ovca! Pa mislite, da nam jc kdaj k? k profesor pokazal kaj °d tega krasnega pogleda? Niti tega nam ni rekel nihče, cla bi si te lepote naše domovine sami ogledali. Pred nami je bil vedno le mrtvi šolski zemljevid in p." učna J*n)'Š&i V3a natlačena s samimi Številkami. Neki večer smo imeli v naravi veličasten Prizor. Zvezde so se utrinjale tako, kakor
da bi vse hotele pasti z neba. Nas jc bilo groza, ko smo to gledali, in ta in oni je na tihem obudil kesanje. Drugi dan v šoli noben profesor ni črhnil o tem besedice. Pač, ena izjema je bila, pa ta izjema ni bil profesor zcmljcpisja, ampak filologije. Bil je profesor Vodušek, ki je svojim učenccm razložil vzrok te prikazni.
Tako je bilo nekdaj. Dandanes jc menda malo bolje. Nekoliko bolje je, ker so učne knjige bolj praktične.
Pa končajmo s tožbami in obrnimo svoje oči zopet proti nebu. Solncc, mcsec in zvezde so nam ljudem nič manj dragocen zaklad, kakor so rudnine v zemlji. Naučimo se jih gledati z razumom, pa bomo imeli oci njih mnogo koristi.
Sušeč med zvezdami.
S o l n c e igra v sušcu važno vlogo. 21. sušca prestopi solnčno središče ob 5. uri 52 minut popoldne nebni ekvator, in tisto minuto sc začne astronomična pomlad. Ker imajo ljudje, ki prebivajo ob zemeljskem ekvatorju, nebni ekvator ravno nad glavo (v zenitu), jim stoji tudi solnce ob dneh, ki so blizu 21. marca, opoldne ravno nad glavo. Solnčni žarki jim padajo opoldne navpično na zemljo. Zato je tam velika vročina, ki izpremeni veliko vode v pare. Te pare se v zraku zgosie, in popoldne že padejo kot velikanska ploha na zemljo med gromom in bli-
skom. To se ponavlja toliko dni, da sc solnce umakne bolj proti severu. Na zem-skem ekvatorju je dan vse leto dolg samo 12 ur. Ta okoliščina in pa imenovane plohe pa tc», da se solnce hitro premakne iz zenita proti severu, blaži nekoliko veliko vročino.
Na najbolj severni točki zemlje, na severnem tečaju, je 21, su.5ca dan solnčne-ga vzhoda. In ko ta dan solncc vzide, ostane nad obzorjem šest mcsecev in bo zašlo letos 24. septembra ob 4. uri 24 minut zjutraj. Med tem ko ima severni tečaj šest mesecev dan, ima južni tečaj šest mesecev noč. Ker pa z a č n e solnce nekaj dni precl imenovanima dnevoma vzhajati, oziroma malo dni pozneje popolnoma zaide, in ker trajata zora in mrak jako dolgo, imajo na tečajih vsako leto ie kake tri mesece prave noči.
Tista točka, kjer stoji solnce, ko prestopi v začetku spomladi nebni ekvator, se imenuje spomladna točka. Ta točka je kazalec za astronomično uro. Ocl časa, ko ! stoji ta točka v meridijanu, pa do časa, ko ! sc zopet vrne v isti meridijan, jc en astro-nomični dan, 3 minute 56 sekund krajši kakor srednji solnčni dan.
Prvi dan meseca padajo solnčni žarki po naših krajih na zemljo v kotu 36°, zadnji dan meseca pa znaša ta kot že skoro 48°, kar sc pri gorkoti in svetlobi močno pozna, Prvi dan vzhaja solncc ob 6, uri 43
minut in zahaja ob 5, uri 43 minut, zadnji dan pa vzhaja ob 5. uri 46 minut in zahaja ob 6. uri 24 minut.
Navidezna pot, ki jo napravi solnce I 21. sušca, je nebni ekvator. Prav isto na-I videzno pot napravi najvišje stoječa izmed j treh zvezd v Orijonovem pasu. Tako lahko tudi ponoči opazujemo nebni ekvator.
M e s c c pogleda v sušcu dvakrat s polnim obrazom na zemljo, prvi in zadnji den; sredi sušca (15.) pa se prerodi. Lepo tu gledali mladi mesec na nebu. Med tem ko on kaže svojo temno stran zemlji, ima (a proti njemu obrnjeno svojo svetlo polovico in razsvetljuje njegovo noč. Prve dni po mlaju vidimo pri mescu poleg svetlega srpa, ki je razsvetljen od solnca, tudi vso njegovo ploščo, razsvetljeno z motno, j sivka si o svetlobo. To jc razsvetljava, ki jo mcsec dobiva ocl zemlje. Do prvega krajca •i :,c nekaj clni naprej se dajo z daljnogledom lepo videli gore na mescu. Pri dvaj-relkratni povečavi bi se te gore žc raz-ločile.
V e n e r a je ta mescc še vedno Danca. Kakor jc zc znano, sc suče Venera v manjšem krogu (elipsi) okoli solnca, kakor zemlja, in z večjo brzino. Zato pride včasih ravno med zemljo in solncc. Takrat kaže j zemlji svoj temni hrbet, kakor mesec ob j mlaju, in jc nevidna. Navadno v tem slu-i čaju nc sloji v ravni črti, ki veže zemljo i iu solncc, ampak malo nižje ali višje, L,*
mmm
napadu z nasajenimi bajoneti pregnati sovražnika, v ozadju pa ga zasleduje kavalerija, tla mu od strani zapre izhod. To so vojaške vaje. Malo dalje pa zagledamo na obširni ravnini dolgo vrsto barak za vojne ujetnike. Ni jih še dovolj, vedno nove in nove postavljajo. Pri delu so zaposleni ruski ujetniki, ki za hip prenehajo, veselih obrazov pozdravljajo mimoidoči vlak, kakor bi hoteli povedati, da so zadovoljni z delom svojih novih, začasnih stanovališč. Naši vojaki stražijo in nadzirajo ujetnike in delo.
Na vseh večjih postajah čakajo elegantne ogrske dame v uniformi Redečega križa, z velikimi majolkami kave in košarami kruha. Ravnokar do-šlim ranjenim vojakom nudijo zaju-terk. Strežejo jim z iskreno prijaznostjo. Njihov nastop in line poteze pričajo, da so iz boljših slojev, ker hočejo na ta način položiti svoj oboi na oltar skupne domovine. Izgovora: Dazu b i n i c h n i c h t d a . . . dame ne poznajo, ampak požrtvovalno opravljajo dela človekoljubja.
Proti Budimpešti! Na južnem kolodvoru izstopimo in se podamo v mesto. Prvi vtisi nas frapirajo. Mnogo drugače izgleda življenje v Pošti kakor" na Dunaju. Ogrski temperament je počasen, zaspan. Dunajčan pa kakor živo srebro gibčen in zgovoren kot Lah. Nemščino malo upoštevajo. Na železnici in tramvaju moraš naprositi kakega gosta, da raztolmači uslužbencu v blaženi madžarščini, do kam se želiš peljati, kje naj te opozori, da izstopiš. Pri trdovratnem Madžaru pa se mnogokrat zgodi, cla naenkrat zna nemško, ako mu pokažeš svetlo desetico. Znajo na poseben način pomagati svojemu jeziku do veljave. Ko bi naši ljudje v Ljubljani imeli lo malo tega ponosa!
Vojaštva v prestolici ni veliko, ker se nahaja večina na periferiji, ranjenci pa po bolnišnicah in vojašnicah v zunanjih okrajih; najbrže se hrani v sredini mesta še prostor za nove transporte.
S kupčijo je križ. Oglasim se pri par večjih firmah z žitno kupčijo. Pšenico je vlacla rckvirirala, koruze, pravi, da jo nima. Ne verjamem. Morda bi se pa vendarle dobila! Cena?! — Višja kakor maksimalna vladna. Tega ni mogoče kupiti, če ne zapro pri nas trgovca, ki bi po tej ceni brez dobička prodajal, zraven bi za zaslužek prišel še ob koncesijo. Nc, tega nikakor! Se oglasim pri drugi firmi. Blaga, pravi, da nima razun času primerno suhe koruze. Sklep hoče držati in v par dneh odposlati naročeno blago. Dobro! Ima še kaj drugega blaga, da se napravi kupčija, da ne bo zastonj dolga pot v drugo državno polovico. Nima blaga, nič kupčije! Danes ni nikomur za stalne odjemalce, danes ne reflektira na zveste trgovske hiše, ampak: Kclor več in preje plača, več in preje dobi, dokler jc kaj zaloge! — Temperatura kupčije torej zelo nizko kakor mraz v Sibiriji.
Ampak žitna dežela je Ogrska! Domačinom menda še ne bo tako hi-
tro zmanjkalo kruha. Vojnega kruha kakor pri nas šo ne poznajo veliko. V kavarnah in gostilnah so povsocl beli kruh, še mlečno žemljo dobiš,1 čc sc kapriciraš.
Še nekaj! Izseljencev dobiš v Budimpešti zelo malo. Menda Poljaki predobro poznajo svoje madžarske sosedo in si premožnejši premislijo, kakor cla bi šli gostovat v Pošto; raje na Dunaj, kjer jo življenje pestro in bujno, kjer se počutijo kakor doma.
V večernih urah se oglašajo po Pešii stare žensko s posebnimi izdajami časopisov. Ponujajo po ulifcah in trgih, nadlegujejo z njimi tucli goste po restavracijah in kavarnah. Ne kakor na Dunaju, kjer mladoletni pobiči prevpijejo s posebnimi izdajami škripanje voz in šumenje šetajočega prebivalstva ter zvončkanje električne železnice, ampak monotono hodijo te ženske po trotovarjih in ponujajo svojo robo, simbol časa, ko vsaka minuta prinese kaj novega, ko človek ne more pričakali, kar vroče želi njegovo srce.
Tako, Budimpešte imam dovolj, jutri pa v Zagreb!	I. S.
t Ivan MM,
Dne 23. t. m. popoldne so v Št. Vidu pri Ljubljani prenesli na kolodvor tr,uplo prerano umrlega g. Markeša. Sprevoda udeležilo se je veliko ljudstva in odličnja-kov, med njimi kanonik dr. Gruden kot zastopnik Deželne zveze za tujski promet, šentvidski župan g. Belec, okrajni in vojaški zdravnik dr. Benedik, dr. Dereani, častniki in oddelek vojakov in dolga vrsta ranjenih vojakov iz bolnice pri Sv. Stanislavu v Št. Vidu.
Dne 25. t. m. ob 9. uri zjutraj smo položili v grob prerano nam umrlega Ivana Markeša. S kolodvora v Bohinjski Bistrici, kamor se je prepeljalo truplo iz Št. Vida nacl Ljubljano, se je po 2 m visokem snegu mimo doma ranjkega vil na pokopališče dolg sprevod, kakršnega v Bohinju že dolgo nismo videli. Prihiteli so izkazat ranjkemu zadnjo čast znanci in prijatelji iz Bohinja, Bleda, Jesenic, Gorij in drugih krajev Gorenjske. Med njimi smo opazili več duhovnih gospodov častnikov in uradnikov ter deželnega poslanca Janeza Pibra in zastopnika Deželne zveze za tujski promet H. Lindtnerja. Udeležila se je pogreba požarna bramba iz Bohinjske Bistrice in Srednje vasi. Požarni brambi na Bledu in v Mlinem sta poslali zastopnike. Istotako jc bila zastopana Gasilska zveza. Korpo-rativno se je udeležilo pevsko društvo iz Bohinjske Bistrice, ki je zapelo žalostinke na kolodvoru in na pokopališču. Zastopana so bila tudi druga društva iz Bohinja. Svojega bojnega tovariša je spremil do groba tudi oddelek vojaštva, ki se je poslovil od njega z vojaškimi častmi. Sprevod jc vodil ob asistenci domači gospod župnik Žvan. Po črni sv. maši-zadušnici se je ob odprtem grobu v ginljivih besedah poslovil od dragega ranjkega deželni poslanec Janez Piber. Spoimnjal se je umrlega kot zvestega sina svojega naroda, kot neumornega delavca in kot ljubega tovariša. Malo imamo takih mož, je dejal, ki bi s tako vnemo delovali za ljudski blagor, kakor je deloval ranjki.
K podlistku o blagem pokojniku še dostavljamo: Markeš je načeloval tudi požarni brambi na Bistrici. Pod njegovim načelstvom se je požarna bramba dvignila na višek. Vsi člani, večinoma vrli mladeniči, so mu bili sinovsko vdani in ga ljubili. Težko mu bo najli naslednika. Ne-venljivih zaslug si je ranjki stekel tudi za promet tujfcev v Bohinju. Lokalnemu odboru za promet tujccv je bil načelnik kot naslednik gosp. Pibra. Ureditev kopališča »Danica« in sankališča, ki slovi daleč v inozemstvu, je v velikem obsegu njegovo delo. Za njim žaluje domače društvo in Deželna zveza, koje marljivi in odlični odbornik je bil.
Pogrešala ga bodo društva, občina, cestni odbor ter Deželna zveza za tujski promet. Bil je poštenjak, odkrit značaj in vseskozi blaga duša. Daleč na bojnem polju si je nakopal kal bolezni, ki mu je pretrgala nit življenja. Sedaj počiva v miru v domači grudi, ki jo je tako ljubil. Časten mu bodi spomin! — Pri vsej žalosti je to-la žilno vendar to, da je cela gorenjska stran z obilno udeležbo pri sprevodu dokazala, da ve častiti in ceniti takega moža, kakor je bil vrli naš Markeš. Zatorej upajmo, da nam kremeni ta Gorenjska še vzgoji može, ki bodo kakor ranjki, delali naprej na polju domače obrti in domačega razvoja.
OD Spodnjem Dunajcu.
il
Poročevalec »Nowe Reforme« (24. t. mes.) nadaljuje svoje poročilo z bojnega polja pri Dunajcu:
Zgodaj zjutraj se mi je posrečilo, da sem se ruskim okopom približal na daljavo komaj 500 metrov. Artiljerija je na obeh straneh počivala; pripravljala se je na novi dvoboj, ki se je okoli poldne začel z vso silovitostjo. Zato so pa od jutranjega svita neprestano ropotale naše strojne in navadne puške, pa tudi ruska pehota ni počivala. Ruske kroglje so padale veliko predaleč nad nami; v naših jarkih so se veselo šalili nad nesposobnostjo ruskih strelcev. Pri tej priliki sem se prepričal, da so se naši strelni jarki res zelo približali ruskim; na nekaterih krajih znaša razdalja še manj kakor 400 metrov.
Obiskal sem mnogo vasi ob levem bregu Dunajca; vse so zelo veliko trpele. Treba je pomisliti, da tukaj že od 17. decembra divjajo besni boji. Nekoliko vasi je popolnoma izginilo s površja; le še nekateri dimniki štrlijo iznad zemlje. Vse ozračje je polno smradu sežganih snovi.
Vas Rudka je izginila. Zgorela je do tal. Ta vas je bila pozorišče strašno krvave nočne bitke naših čet z Rusi. Rusi so jo zažgali od vseh strani. Od šole so ostale le še razvaline. Med požarom je zgubilo življenje precejšnje število vaščanov. Zjutraj po bitki so našli mnogo ožganih moških, žeskih in otroških trupel; mnogo mirnih vaščanov je bilo zadetih od kro-gelj. Vaščani iz sosednjih vasi trdijo, da je v Rudki poginilo okoli 100 prebivalcev, mnogo je bilo tudi težko ranjenih. Zgorela jc tudi vsa živina; rešilo se ni prav nič. Skoraj vsa poslopja so pogorela. Kar je ostalo, so porabili Rusi za svoja kritja. Komaj še en skedenj priča, kje je bila cve-
toča poljska vas. Preostale prebivalce le vasi so Rusi pri svojem umikanju pregnal na desni breg Dunajca.
Vasi Bobrovniki, Goslavice, Ostrov, Dobczyce so ali popolnoma požgane ali pa razdejane. Niti ene koče ni videti. Ozračje smrdi po pogorišču.
Vas Sielec pri Rodlovu je po večini pogorela. Prebivalci so se morali izseliti v varnejše vasi proti zahodu. V Sielcu sem se pogovarjal s kmetom, ki se jc z dovoljenjem poveljstva vrnil na svoj dom po krave. Pripovedoval mi je:
Pred petimi ledni smo tukaj preživeli pravi pekel. Kljub hudemu mrazu sem moral z družino stanovati v jami in še po noči ni bilo mogoče iti iz podzemskega skrivališča, ker je vedno besnel boj in so šrapneli padali prav blizu nas. A vendar ne bi bili zapustili selišča naših očetov, ko bi ne bilo poveljstvo strogo ukazalo. Ko mi je začel pripovedovati, kako sta se zgubila dva njegova otroka, so se mu solze vlile po grbastem resnem obrazu, Najbrže so jih na poti prestregli Rusi in odgnali na desni brez Dunajca.
Takih slučajev, da se je družina ne« pričakovano razdelila, poznam zelo veliko; na desnem bregu pod Rusi oče in par olrok, tukaj pa mati. Zares tožna tragedija poljskega ljudstva.
Vas Wierzchoslawice, rojstni kraj poslanca Witosa, ki je tamošnji župan, je skoraj popolnoma pogorela. Cerkev je močno poškodovana, a se še ni porušila. Dom poslanca Witosa je ves preluknjan od krogelj. Zelo so trpele občine Bogumi-lovvice, Lentowice in Mikolajewice.
Prebivalci teh vasi so mi pripovedovali, da jc tudi na desnem bregu Dunajca razdejanje strašansko. Mestece Žabno je zelo poškodovano; več hiš je pogorelo. Vasi so razdejane in deloma požgane. Med prebivalci straši lakota, ker so Rusi porabili vsa živila. Pravijo, da med poljskimi prebivalci in med ruskim vojaštvom razsaja tifus in kolera.
Iz vseh vasi ob levem bregu Dunajca so se morali ljudje na ukaz vojnega poveljstva izseliti. To se je moralo izvršiti tako naglo, da niso mogli skoraj nič s seboj vzeti. Na begu se je zgodilo več nesreč. Neki kmet je n. pr. peljal na vozu dva otroka; žena je šla za vozom. Priletela je granata in ubila očeta in oba otroka. Sam sem bil priča, ko je troje malih otrok padlo z voza; eden je mrtev obležal, dva pa bosta vse življenje pohabljena,
V Wierzchoslawicah se 701etni starec Vojteh ni hotel izseliti. Bil je bolan in je rekel, da hoče umreti v svojem dorm, Ostal je. Sredi gromenja topov je dočakal tek svojega življenja . , . Poljski vojaki iz Poznanskega so ga pokopali in zmolili «a njegovo duo zadnjo molitev na njegovem grobu.
Književnost
Uredništvu poslana dela: »Kato> lički list« št. 7 (Zagreb) donaša med drugim zanimivo razpravo »O sudbini (usoda) posmrlnoj vojnika, što u ratu panu«.
»Hrvatska Straža«, časopis nam je-njen filosofiji i drugim znanostima. (Glasilo »Leonova Društva« u Senju).
prav redkokdaj stoji ravno med solncein j in zemljo. Tisti dan je pa za zvezdoglede silno imeniten, in vsi imajo svoje daljno- | glede obrnjene proti solncu, kjer vidijo | Venero kakor okroglo črno piko na solncu. ; — Že drugi ali tretji dan po tej »spodnji konjunkciji« Venere in solnca se vidi Venera z daljnogledom kakor ozek svetel srp in čez dober ieden se prikaže že tudi prostim očem kot Danica; samo srp se ne da drugače razločiti, kakor z daljnogledom. Ko se Venera vedno bolj oddaljuje od zemlje, tudi vedno bol; raste, naraste do 1, krajca in raste še naprej. Ko pride tako daleč, da stoji solnce med njo in zemljo (zgornja konjunkcija Venere s solncem), takrat ima vso razsvetljeno polovico obrnjeno proti zemlji in z daljnogledom jo je ; mogoče videti kot polne Venero. Sedaj je Venera postala Večernica in hiti r.aprej proti zemlji. Pa čim bližje je zemlji, tem manj je je, pokaže se kot zadnji krajec, nazadnje kot ozek srp in slednjič zopet med zemlio in soincc. Nekako 't meseca je Danica in potem tako d'... .•:. Večernica. Pred zgornjo konjur.kcijo več kakor cn nesec videti s prosi", som in prav tako po konjunkciji. ■« fazah je podobno mescu, samo ca :.o ■•rt drugače obrnjeni. (Luna mendax, 1%-.; verax.) V svoji zgornji konjukciji '■<■. v', kot šestkrat tako daleč od zem'je k a or spodnji konjunkciji. Zato ni njena .v:; .-, . takrat, ko jc polna, nič večja kakor krat ko kože zemlji prav ozek srp. 27. novembra lanskega leia je bila s solncem v spodnji konjunkciji. Od tedaj pa Doni-12. septembra t. 1. bo prišla v zgornjo kon-junkcijo s solncem; potem bo večernica. 3, julija 1916 bo stala zopet v spodnji konjunkciji s solnccm.
Planeti se vrte okrog solnca v
podolgastih krogih (elipsah). Vsak planet ima svojo pot dalje strani od solnca kakor njegov solncu bližji sosed. Če bi jih pa gledali s solnca, bi se nam zdelo, da so enako daleč od solnca, kakor bi se sukali v enem velikem krogu. Če si ta krog narišeš s črtalom, je točka sredi kroga solnce. Krog razdeli v 360'1 tako, da se pomikaš naprej na desno z obrazom proti solncu. Potem postavi planete na te-le stopinje: Saturna na 91° 27', zemljo na 159° 47', Merkurja na 185" 7', Venero na 216° 20', Marsa na 312" 13' in Jupitra na 335" 23'. Tako stoje 1. sušca. 31. sušca pa imajo ta-le mesta: Saturn 92" 35', zemlja 189° 39', Venera 264° 7', Merkur 275° 7', Mars 331° 11', Jupiter 338° 5'. Z zemlje se nam pa vidijo seveda vse drugače postavljeni. Ponoči vidimo ta mesec na nebu samo Saturna med Bikom in Dvojčkoma, zjutraj pred solnčnim vzhodom pa Venero (Danico). Okoli 20. sušca bi se utegnil videti Merkur s kake višave, kjer je čisto ozračje, "slo pred solnčnim vzhodom na ieyo od Na koncu meseca stoje štirje pla-v enem ozvezdju: Mars, Merkur, Ju-y in \ enera imajo svoj sestanek v - . Ko bi se videli, bi bil to silno :„- zor. Vidi se pa samo Venera, drugi -,	• solnca, ki stoji koj v sjosed-
>.: o/, tzdjv, namreč v Ribah.
.. . r, i c e nam kažejo v sušcu naj-.•: ■ ■'.//.'•■:. Najkrasnejša med njimi je rj ■ - ' -lahko spozna po svojem -.vetle, v ravni črti stoječe /. ./.' -: B i k (brani podoben) z G o -s t o r. <■. c i, Dvojčka in Voznik s Ko/ -..-: o/.' tzdja sloje skupaj, dve ' ■ . r), d.e na diugi strani Rimske r.:. V O r i j o n u so Videli stari narodi
velikega lovca. V | /. ■< /<.ie: .j-' kopovu
^redi jc prepasan (tri palica); pod pasom je
na desni ena zelo svetla zvezda (Rigel), na levi pa ena manj svetla: tu so njegove noge. Nad pasom je na levi ena zelo svetla zvezda (Beteigenze), na desni ena nekoliko manj svetla (Bellatrix): to so njegova ramena. Nad rameni mu tvori nekaj manj svetlih zvezdic glavo. Od pasu navzdol opaziš zopet v ravni črti tri male zvezdice: to je Orijonov meč. Srednja zvezda v tem meču — to zapaziš, kadar ni mesca, — je obdana z meglo. Z daljnogledom zapaziš v tej velikanski megli več zvezd. Iz te plinaste megle bo v teku milijonov let pač nastalo še več zvezd, kakor so po mnenju zvezcloznancev nastale vse zvezde. — Tako koraka lovec Orijon po nebu. Zverina, ki jo lovi, je Bik, Za Orijonom tečeta njegova psa. Če potegneš ravno črto skozi Orijonovc noge in jo podaljšaš na levo, ; gre mimo najsvetlejše stalnice Sirija v j V e 1 i k e m psu. Če potegneš ravno ; črto skozi ramena na levo, bo šla mimo j Malega psa, katerega najsvetlejša 1 zvezda sc imenuje P r o k y o n. Ko začne i Sirius mcseca julija malo pred solncem vzhajali, sc začno pasji dnevi. Koliko poezije je v tem nebnem lovu! — Od j Dvojčkov proti vzhodu sloji skupina ; zvezd, ki je podobna srpu z naprej obr-! njeno odprtino. To je del ozvezdja Leva; | njegove druge zvezde so postavljene na 1 levo proti vzhodu. Med Levom in Dvojčkoma pa je Rak, ki obstoji iz neznatnih j zvezdic in ga zato nevešče oči bolj težko najdejo. V tem ozvezdju so na enem kraju zvezde kar na kupu (Sternhaufen), kakor v Gostosevcih. Temu kupu zvezd se pravi ; Jasli; bistro oko jih najde brez daljno-I gleda. Proti zahodu od Bika in Gostosev-1 ccv svetita dve bolj svetli zvezdici, ki tvo-: rita 7. drugimi manjšimi zvezdami ozve/dje | O \ n a. Poleg njega na desni je ozvezdie
Rib, v katerem stoji solnce v drugi polovici sušca. Ozvezdja: Lev, Rak, Dvojčka, Bik, Oven, Ribe tvorijo na nebu polovico tistega pasu, ki se imenuje po grško; zodiakos, t. j. živalski krog, ker je med temi ozvezdji več živalskih imen. Živalski krog je pot, po kateri hodijo solnce, mesec in planeti od zahoda proti vzhodu, Mesec prehodi v 27 dneh, 7 urah, 43 minutah vseh 12 ozvezdij živalskega kroga, ki so poleg prej imenovanih še: Vodnar, Kozel, Strelec, Škorpijon, Tehtnica in Devica. Če opazuješ mesec vse dni sušca na njegovem polu po živalskem krogu, sc boš prav lahko seznanil z vsemi ozvezdji tega kroga. Hodi namreč v sušcu 1. in 2, (zvečer) skozi Leva, 3. do 5. skozi ozvezdje Device, 6. skozi Tehtnico, 7. in 8. skozi Škorpijona, 9. in 10. skozi Strelca, 11. i» 12. skozi Kozla, 13. do 15. skozi Vodnarja, 16. in 17. skozi Ribe, 18. in 19. skozi Ovna, 20., 21. in 22. skozi Bika, 23. in 24. skozi Dvojčka, 25. in 26, skozi Raka, 27., 28. in 29. je zopet v Levu in 30. in 31. se vozi zopet skozi ozvezdje Device. 23„ še podnevi, doide Saturna, pa ga pusti hitro za seboj; 12. pa se sreča z Danico.
Solnce napravi pot skozi živalski krog v enem letu. Njegova pomladna točka je v ozvezdju Rib. Potem gre počasi naprej v isti smeri kakor mesec. 18. junija bo stalo blizu tam, kjer stoji ta mesec Saturn, za 1° bolj proti severu. Mars bo dospel tja, kjer stoji sedaj Saturn, 13. avgusta.
Zasledovati premikanje solnca, "ie.s<:a in planetov po živalskem krogu je vznu)alo že od nekdaj posebno zanimanje pri vsc," narodih. Pri tem premikanju se srečavajo imenovana nebna telesa med seboj in z raznimi stalnicami v Zodiaku, kar je tudi že v najstarejših časih vzbujalo pozornost.
V 1. šl. 1915 se nahajata temeljiti razpravi škofa dr. A. Mah nič a: »In-Lcr k o n f e s i on a i i zem pogledom na pojedine grane javit o g r a d a« in »O 1 i j e p o j u m j e t -nosti». Marsikoga ho zanimalo zlasti »S love n s ko p i s m o« prof. dr. Aleša Ušeničnika, ki v njem razpravlja o kulturnem delu med Slovenci v sedanjem času. Enako je času primeren tudi članek dr. Alfireviča »Bistro vidje-nje, proricanje i govorjenje tudjih jezika.«
Vojski z Basi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Odbit ruski napad v dolini Opor.
Dunaj, 27. februarja. Uradno sc objavlja:
Na poljsko-gališkem bojišču so na več krajih živahno grmeli topovi.
V	Karpatih se splošen položaj ni iz-premenil.
Silovito so se bojevali v ozemlju Tucholka—Wyszkow. Odbiti so bili tu ponovljeni napadi na naše postojanke v dolini Opor po ljutem boju v bližini z velikimi sovražnikovimi izgubami. V naših postojankah je zapustil 9. finski strelski polk, ki je napadal, 300 mrtvih in vsaj ravno-toliko ranjencev. Ujetih je bilo 730 mož navedenega polka, ki niso bili ranjeni.
Boji v južnovzhodni Galiciji se bijejo z veliko vztrajnostjo in še trajajo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, podmaršal.
Splošen položaj neizpremenjen.
Dunaj, 28. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Na Poljskem in v Galiciji se ni nič bistvenega zgodilo. Bili so se le artiljerijski boji. »
V	karpatski bojni črti so se bojevali v ozemlju pri .Wyskowu in južno od Dnjestra.
Položaj se zadnje dni ni izpre-menil.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, podmaršal.
IZJAVA VIŠJEGA POVELJSTVA NA-ŠE ARMADE. — RUSI OBLAČIJO ŽENSKO OBLEKO.
Dunaj, 28. februarja. (Kor. urad.) tJradno se razglaša: Da označimo, kako se Rusi bojujejo, omenjamo, da so streljali zadnji čas ruski vojaki preoblečeni v žensko obleko z dobrih razglednih točk na naše čete. Ta dozdaj še ne izvajani način, da se preoblačijo vojaki ruske armade in da torej oblačijo ženska krila zato, da varajo sovražnika, pač ni slaven. Tisti sovražnikovi oddelki, med katerimi so bili ujeti vojaki, ki so se borili v ženski obleki, pač s to vojno zvijačo niso počaščeni. Samoposebi umljivo je, da se ustreli vsak sovražnikov vojak, ki ga v taki nespodobni obleki ujamemo. , Najvišje poveljstvo armade.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Nove ruske čete proti vzhodni Prnsiji.
Beroiin, 27. februarja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Severozahodno od Grodna, zahodno od Lomze in južno od Prasznysza so nastopile nove ruske čete, ki so napadle. Ob Skrodi, južno od Kolna, smo ujeli 1100 Ilusov. Z levega brega Visle se ni nič posebnega poročalo.
Najvišje vodstvo armade.
Nemci zapustili Prasznysz.
Beroiin, 28. t. m. (Kor. u.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Severozahodno od Grodna so prodirale včeraj nove ruske sile. Naš proti-sunek je vrgel Ruse v prednje postojanke trdnjave nazaj. Ujeli smo 1800 Rusov.
Severozahodno od Ostrolenske se je ob Omulcvi odbil sovražnikov napad.
Premočnim sovražnikovim silam, ki so prodirale z juga in vzhoda proti Prasz-nyszu, so se umaknile naše čete v okolico severno in južno od navedenega mesta. Najvišje vodstvo armade.
RUSKA URADNA POROČILA.
Budimpešta, 26. februarja. »Az Est« poroča iz Rotterdama: Zadnja petrograj-ska uradna poročila izvajajo, da napadajo Nemci silovito Plonsk in da izpreminjajo vrhovi nad Plonskcm gospodarje. Plonsk zasedejo kmalu Nemci. O bojih v Karpatih ruska uradna poročila več nc zanika-vajo, da se bore Rusi že povsod na gališki zemlji. Zadnje poročilo obvešča, da hočejo Avstrijci zavzeti za vsako ceno železnico, ki vodi v Sanok. Rusi so od gališkc meje oddaljeni 10 do 18 kilometrov. Najhujši boji sc bijejo za Stanislav,
BOJI V KARPATIH.
Budimpešta, 28. februarja. »A Nap« poroča iz Ungvnrja: Rusi so zadnje dni severno od užoškega prelaza večkrat napadli naše postojanke. Vsi napadi so sc ponesrečili, iN"a meji bere-
škega komitatu smo na več točkah do-segli pomembne uspehe. Našim četam se je posrečilo iztrgati več višin, ki so jih Rusi trdovratno branili. V bojih pri Also- in Felso-Pakonyju smo prisilili sovražnika, da so je pri Dukli moral umakniti do meje. »Magyar Orszag« poroča: Od četrtka se v dolinah pri Dukli le redko čuje grmenje topov. Rusi so iz tega dela svoje fronte odpo-klicali zelo veliko evropskega vojaštva in ga nadomestili s Čerkezi in Ta-tari. Bajonetni napadi so bolj redki iu brezuspešni.
BOJI V DUKLI.
Budimpešta, 27. febr. »Az Est« poroča: V Dukli postaja sorazmerno mirno. Naše čete trajno uspevajo. Severno od Also — Bagonyi smo zopet udrli v neki ruski strelski jarek, ki smo ga obdržali, dasi so ga Rusi napadali. V gorah močno sneži, a premrzlo ni.
Budimpešta, 28. februarja. »Esti Uj-sag« poroča: Že tri tedne divjajo boji pri Dukli. Dosedaj se še nobeni stranki ni posrečilo doseči uspehov. Rusi so z veliko premočjo poizkušali prodreti. Njih namen je bil, da bi se polastili železnice Košice— Bogumin (Oderberg). Vendar so se vsi poizkusi ponesrečili. Ruski napadi so se svo-ječasno pričeli v dolini Ondave. Prišli so do Felso—Viszkozc, med tem ko je neka druga ruska kolona prodirala v jugozahodno smer.
RUSKE POSTOJANKE PRED KAR-PATI.
Z Dunaja poročajo: Čez Lupkovski prelaz poizkušano forsirati pot proti Sanoku. Rusi stoje med Smolnikom, Tiskowo-Tucholko.
ODBIT RUSKI NAPAD PRI WYSZKOWU.
Budimpešta, 27. februarja. »Az Est« poroča iz Munkača: Poroča se, da so Rusi včeraj na cesti, ki vodi iz Wyszkowa proti severu, ljuto napadli naše čete, ki so iz-lahka odbile napad. Sovražnik je izgubil veliko ljudi. Število ujetnikov je veliko.
BOJI V VZHODNIH KARKATIH.
Budimpešta, 28, februarja. »A Nap« poroča iz Huszla v stolici Marmaros: Včeraj so bili ruski napadi na drugi strani prelaza Torony že daleč v Galiciji s krvavimi izgubami odbiti. Ujetih je bilo veliko Rusov, V Karpatih je zopet zapadel sneg, ki zelo ovira promet. Okoli Stanislava se ni nič novega zgodilo,
V BUKOVINI NI VEČ RUSOV.
Bukarešt, 26. februarja. Pri Bojanu so gromeli več dni silovito topovi. Okolico so Rusi silovito utrdili; več jih je bilo, kakor Avstrijcev, a bili so le vrženi iz svojih postojank. Rusi so bežali čez Prut in se nahajajo 20 km onstran reke.
RUSI BEŽALI NA RUMUNSKO.
Amsterdam, 28, februarja. Dopisnik lista »Daily Chronicle«, ki se nahaja na Rumunskem blizu bukovinske meje, poroča, da so številne ruske oddelke, ki so na begu pred avstrijskimi četami prestopile rumunsko mejo, tam razorožili in internirali.
POLOŽAJ V JUGOVZHODNI GALICIJI.
Budimpešta, 28. februarja. Dopisnik lista »A Nap« poroča iz Lodza: Na mero-dajnem mestu sem dobil sledeča pojasnila o položaju: Na severnem pobočju vzhodnih Karpatov debel sneg zelo ovira operacije. Rusi so zbrali ob Dniestru močne čete. Položaj je za nas ugoden,
Dunaj, 28. februarja. Trgovci, ki so danes došli iz Kolomeje, pripovedujejo, da so ruski civilni uradniki in žene ruskih častnikov več krajev v bližini Stanislava, kjer so se nastanili, hitro zapustili, ker ruski vojaški krogi sedijo, da svojih postojank pri Stanislavu ne bodo mogli dolgo držati.
BOJ ZA STANISLAV.
Budimpešta, 27. februarja. »Pesti Naplo« poroča: Rusi obupno branijo Stanislav in dolino Dnjester. Če jo namreč izgube, so v nevarnosti ruske zveze za zbiranje čet in bi mogli preskrbovati živež svojim četam v Karpatih le po železnici Jaroslav—Rzeszow. Iz Lvova, Tarnopola in Stryja ojačujejo Rusi svoje čete pri Stanislavu. Neugodno vreme, osobito ker jc snežilo, vpliva na dogodke pvi Stanislavu in v Karpatih, kjer so se bile zadnje dni.
BREZUSPEŠNI RUSKI NAPADI V GALICIJI.
Budimpešta, 28. februarja. »A Nap« poroča: Kjerkoli poskušajo Rusi napadati, so vedno odbiti. Število ujetnikov se viša. V Karpatih je vsled zapadlega snega zveza zelo otežkočena. Okoli Stanislava je položaj neizpremenjen.
USPEŠNI IZPADI IZ PRZEMVSLA.
Siockhchn, 27. februarja. Ruski, predvsem petrograjski listi slave junaštvo branilcev Przemysla. Poročajo, da zadnje dni avslro-ogrskc čete ponovno izpadajo in da ruske čete najljutejše napadajo.
ANGLEŽI O PRZEMYSLU.
Budimpešta, A.z Est« posnema po Morningpost«: Rusi pred Przemyslom tudi zdaj ne nastopajo živahno. V trdnjavi je dovolj živeža; civilno prebivalstvo preskrbuje z živežem vojaštvo. Denar jc seveda brez vse vrednosti. V trdnjavi živi 6500 ruskih ujetnikov.
POŽRTVOVALNOST PRZEMVSLSKIH BRANITELJEV.
Budimpešta, 28. februarja. (Kor. urad.) »Budapesti Hirlap« poroča, da so mu do-poslali iz Przemysla častniki in vojaki nekega honvednega polka 864 K 74 vin. z naročilom, naj se denar razdeli vdovam in sirotam padlih ogrskih vojakov.
PRI GORLICAH
so bili, kakor poroča »Magyarorszag«, v liuti bitki odbiti ruski napadi. Rusi so izgubili veliko ljudi.
XXX
NEMŠKO PRODIRANJE PROTI VARŠAVI.
Curih, 27. februarja. »Ziiricher Zeitung poroča: Proti trdnjavski črti Kovno-Grodno zdaj lahko Nemci nemoteno prodirajo. Rusom grozi, da se obrne nemška severna armada proti jugu in da odreže ruski glavni armadi pri Varšavi umikalno črto.
NAJVEČJA NEVARNOST VARŠAVE.
Budimpešta, 28. febr. Vojni poročevalec lista »A Nap« je govoril z nekim nemškim letalcem, ki se je pravkar vrnil s poleta nad Varšavo. Pilot, neki nadporočnik, je pripovedoval: Pridemo ravnokar iz Varšave. Šli smo po črti Lovrič— Varšava. Zvečer ob 10. uri smo se dvignili v zrak in leteli s hitrostjo 110 do 115 km na uro v višini 900 do 15 km. Na trd-njavske utrdbe Varšave smo metali bombo za bombo. V Varšavi smo napravili precej škode. Najvažnejše ie bilo: Ovirali smo utrdbena dela in celo fotografirali utrdbe. Ko so nas Rusi zagledali so začeli streljati iz lopov, ne da bi nas zadeli.
OPUSTOŠENA VARŠAVSKA OKOLICA.
Krakovski listi poročajo, da je došlo v Varšavo zopet 60.000 beguncev. Rusi so uničili 18 cvetočih občin. Sohačev je kakor izumrt, ostalo je v navedenem kraju le 16 oseb.
CESAR VILJEM ODLIKOVAL HINDENBURGA.
Berlin, 27. februarja. Maršal Hinden-burg je imenovan za šefa 2. mazurskega pešpolka št. 147,
IZGUBE V MAZURSKI BITKI.
Beroiin, 28. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Londonski »Zcn-tral Nows« poroča: Nemški poslanik v Rimu je baje izjavil, da so izgubili Nemci v vzhodni Prusiji mrtvih in ranjenih 100.000 mož. Angleško poročilo pristavlja poročilu, ki je v celoti izmišljeno, da doseženi nemški uspeh ni v nikakem razmerju z žrtvami. Kar sc tu navaja, je res, dasi nc v tem smislu, kakor sodi »Zentral Nevvs«. Velika naglica, s katero sc je poizkušala ruska 10. armada izogniti, da bi jo Nemci nc obkolili, je povzročila, da so se naše čete le na nekaterih delili bojne črte tako približale v boju, kakor so upale v gotovi zavesti svoje premoči. Kjer se je sovražnik ustavil, jc podlegel premoči. V tej pozimski bitki, ki ji v vojni povestnici ni enake, smo zmagali predvsem zato, ker smo sovražnika presenetili in prehiteli. Tako sc je zgodilo, da naše skupne izgube niso primernemu sijajnemu uspehu zmage. Izgube so nenavadno nizke in ne znašajo niti šestine števila, ki jc omenja »Zentral Ncws«. Večino izgub so zadalo hitro ozdravljive bolezni, nastale vslch pohodov, kar ni le razveseljivo, marveč tucli dokazuje, kako brezobzirno odločno se je zasledoval sovražnik. (Nemci so torej v tej bitki izgubili 16.000 mož, Rusi pa do 100.000 ujetnikov.)
POLEG 20. ŠE NEKI DRUGI RUSKI ARMADNI ZBOR UNIČEN.
Amsterdam, 28. februarja. »N. R. Cou-rant«;'piše: Iz ruskih uradnih poročil se vidi, da sta sc od 20. ruskega armadnega zbora rešila še dva polka, da sc je pa nasprotno tudi neki drugi ruski armadni zbor iz svojih postojank pri Wirballnu z velikimi izgubami umaknil.
BITKA NA ČRTI NJEMEN — BOBR — NAREV — VISLA.
Rotierdani, 27. febr. »Rcutcr« poroča iz Petrograda: Boji na črti Njemen—Bobr —Narev—Visla se hitro razvijajo v bilko, ki postaja ena najhujših vojske. Daily Telegraf« poroča iz Petrograda, da Nemci najbrže ne nameravajo splošno napasti črte Njemen—Bobr—Narev, ker jo ojačujejo silovite utrdbe in bi Nemci bili vedno izpostavljeni nevarnosti, če bi prodirali proti Varšavi. Nc čudili bi se, če sc Nemci v nekaterih dneh umaknejo tja, od koder so orišli,
RUSKA POROČILA.
Kodanj, 28. februarja. Petrograjski
listi poročajo, da rusko umikanje ob Nje-menu in Visli še traja. Ne sme se pa govorili o uničenju ruske armade, ker gre le za neobhodno potrebno umikanje. V listu : Novvojc Wremja« izjavlja general Ma-slow, da Nemci med Bobrom in Njemenom nameravajo isto, kar so poizkušali žc septembra meseca, namreč polastiti se železnice Grodno Wilna. Vojni poročevalci pišejo, cla je zahodno od Varšave popoln mir. Rusi rbirajo okoli Varšave nove čete,
NA KOLIKO CENIJO RUSI NEMŠKO IN AVSTRIJSKO ARMADO.
Milan, 28. februarja. »Corriere del* la Sera« objavlja londonska poročila, ki pravijo, da razpolaga Hindenburg v vzhodni Prusiji z nacl milijonom vojakov. Nemci nameravajo prisiliti Buse k odločilni bitki. V ruskih vojaških krogih cenijo število nemških in av-> strijskih sil na 19 armadnih zborov, od katerih jih je 22 v Galiciji in na Ogrskem, 12 v zahodni Poljski, 15 pa v vzhodni Prusiji. Pričakuje sc novega napada proti Stanislavu.
NOVE RUSKE ARMADE.
Milan, 28. februarja. Pariški »Jour« nal« poroča iz Varšave, da bodo Rusi spomladi poslal; na ironto rekrute dveh novih 1 letnikov skupno poldrugi milijon mož.
XXX
OBLEGOVALNO STANJE V SIBIRIJI.
Stockhohn, 26. februarja. V Sibiriji jd proglasila Rusija oblegovalno stanje.
XXX
VOJNI DAVEK NA VOZNE LISTKE V.
RUSIJI.
Beroiin, 27. februarja. V Rusiji so nai ložili na vozne listke 25odstotni vojni davek.
XXX I ZAPISOVANJE ŽIVIL V PETROGRADU,
Petrcgrad, 26. februarja. Tu popišejo vse zaloge rži, ržene moke, pšenične moke, ovsa, sena, surovega masla, jajc, soli | i. 1. d.
X X
v X
i TUDI V RUSIJI PRIMANJKUJE ŽIVIL.
Petrograd, 27. februarja. (Kor. urad.) j »Rusko Slovo poroča iz Harkova: Mestna I uprava sc je posvetovala, kako naj se na« : bavi prebivalstvu moka in premog, ki ga | primanjkuje. Premoga je bilo v mestu 19, ! februarja le še za en teden, ker primanj« I kuje železniških voz. V guberniji Wjatk zelo primanjkuje živil. V Tiflisu je zmanjkalo papirja.

M slavM m fiigeskeii!.
London. 27. februarja. (Kor. ur.) »Dai«-ly Telegraph« izvaja: Nemir med delavstvom v severni Angliji skrbi člane obeh' strank poslaniške zbornice. Poslanci se čudijo, da napoveduje zdaj do 100.000 delavcev stavko.
K poieviio perolfl m.
»Kolnische Zeitung« priobčuje brzojavko iz Sofije, glasom katere so oficielni bolgarski krogi sprejeli generala Pau z umerjeno vljudnostjo; govoril je le z vojnim ministrom. Njegovo prizadevanje, da .bi bil sprejet na dvor u, sc je z utemeljitvijo odklonilo.
Milan, 27. februarja. Dne 25. februarja zvečer jo bil v liričnem gledališču napovedan shod združenih intervenci« onalistov: konservativcev, liberalcev, raclikalcev, republikancev, sindikalistov in anarhistov, na katerem sc jc imelo demonstrirati za vojno. Prireditev je bila dobro pripravljena; na shod so smeli le taki, ki so bili imenoma vabljeni. Zc uro pred začetkom shoda so sc na ulicah krog gledališča začeli zbi« rati tisoči socialistov, ki so demonstrirali proti zborovanju in klicali: »Dol z vojno!« Skušali so udreti v gledališče; ko jc postajal naval vedno nevarnejši, so vsa vrata v gledališče zaprli. Mno« žica jc nato vrata in okna razbila in u drla na gledališčne hodnike. V tem trenotku jc počilo v sprednji gledali-ščni dvorani več revolverskih strelov, nakar so se socialisti umaknili. Medlem je prihitelo vojaštvo in zasedlo vsa vrata v gledališče ter bližnjo okolico. Medtem ko jc stalo po bližnjih ulicah in cestah nad 50.000 ljudi, ki so demonstrirali proti vojski, so interven-cionisti lahko precej mirno zborovali* Govorila sta poslanca Cappa (republikanec) in Bisolatti (reformirani soeia-list). Številnemu vojaštvu se je bilo za-* hvaliti, da so mogli zborovalei po polnoči varno domov, medtem ko so nov« tralisti šc vedno demonstrirali po ulicah,
V Rimu so imeli nacionalisti in : socialisti dne 21. februarja istočasno ' velike manifestacij ko shode. Naciona-t listi so po shodu v dvorani Apollo šli j k delavskem domu, kjer so zborovali I socialisti. Prišlo je do pretepa. Nacionalisti so napadli socialiste s palicami, | stoli, bikovkami in jih izrinili iz dvo-
*	rane. Tudi v Florenei, Ankoni in Tu-l, rinu so se vršili shodi. Povsod so se ? stepli socialisti in nacionalisti. Ranje-
*	nih jo veliko oseh.
RIMSKO VSEUČILIŠČE RADI DIJAŠKIH NEMIROV ZAPRTO.
Rim, 27. februarja. Radi ponovnih dijaških demonstracij, ki so večkrat povzročile nemire na univerzi in na cestah, je rektor Tonelli v sporazumu z ; akademičnim senatom odredil, da se prekinejo predavanja in učilišče do i preklica zapre.
PREPOVED ITALIJANSKE VLADE.
Fraiikobrotl n. M., 27. februarja. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Rima, da je vlada prepovedala častnikom sodelovati pri časopisih kot ocenjevalci vojnih dogodkov.
POMORSKI BOJI NA ČRNEM MORJU.
Budiinpešta, 26. februarja. »A Nap« poroča, da so turške križarke naptidle 4 ruske ladje in jih podile v Novorosijsk, kamor sta došli se dve ruski ladji. Ruskim ladjam na pomoč je prihitelo neko drugo rusko brodovje, a turške križarke so izginile v večerni megli.
RUMUNIJA IN DARDANELE.
Pariz, 28. februarja. >Echo de Pariš« poroča iz Londona: Vsled izjav ruskih državnikov, ki so v Bukareštu povzročile vznemirjenje radi morskih ožin, če jih zasedejo Rusi, je ruska vlada zagotovila Ru muniio, da bo varovala gospodarske koristi Rumunijc.
ODnevljefii ustava na Porloplsim
Madrid, 27. februarja, 20. t. m. sc je obnovila na Portugalskem ustava. Prejšnji portugalski kralj se je mudil osem dni na Španskem. Ko se je izjalovila vstaja častnikov v Lizboni in v Oportu, se je vrnil s kraljico na Angleško.
8 11 i
!ijf.
Dunajska -Zeit« poroča, da v Italiji vlada veliko razburjeje, ker se nekaj sliši, da hoče Angleška zapreti Gibraltarsko ožino in tako preprečiti 50 italijanskim ladjam, da bi pripeljale ameriško žito v stradajočo Italijo. Zapriija morske ožine bi tudi zelo otežkočila Italiji dovoz premoga. Znano je, da je italijanska vlada pred kratkim sklenila zelo omejiti železniški promet, da tako varčuje s premogom. Odgovornost za zgorajšnjo vest prepuščamo listu "Zeit«,
Bol na Seve nm morju.
Amsterdam, 27. februarja. Moštvo parnika »Maasstrom« je culo v četrtek ob 11. dopoldne na Severnem morju močno grmenje topov. Videli so tudi več angleških torpedovk, ki so plule proti severu.
U Helija® zkortice.
Rim, 26. februarja. Ministrski predsednik Salandra je koncem seje naznanil, da je z ozirom na žalostne dogodke v Reg-gio d'Emilia ministrski svet sklenil, da se prepovedo tudi zasebni shodi, da se prepreči državljanska vojska. Dežela se mora čuvati pred vsakim nečistim vplivom iz inozemstva. Ne ve, če bo moral nared na vojsko, a če se pozove, sledi složno ukazom domovine in kralja.
Hali prof? smili
Sofija, 27. februarja. .»Mir« poroča: Italijanska vlada je obvestila srbsko vlado po svojem poslaniku v Nišu. da Italija ne bi mirno trpela, če vpadejo Srbi v Albanijo in prodirajo proti Jadranskemu morju. -Mir« pristavlja: Umevno je, zakaj da Srbi ne prodirajo več v Albanijo.
ledij zeveznikov pred Darfla-
wmi
Milan, 27. februarja. »Secolo* poroča, da so Francozi in Angleži priredili svoje opirališče za operacije brodovja proti Dar-danelam na nekem grškem otoku, Avstro-Ogrski in Nemčiji je izjavila Grška, da je preslaba, da bi to preprečila.
OBSTRELJEVANJE DARDANEL MINULI PETEK.
Milan, 27, februarja. »Italia« poroča iz Aten: Včeraj ob '-10. dopoldne je pričelo obstreljevati dardanelske utrdbe 22 velikih oklopnic in 20 torpednih rušilcev. Iz treh letal so iz višine 1000 metrov prej metali na utrdbe zažigalne granate, ki so ! zažigale. Obstreljevali so predvsem utrdbi ! Orkanje in Kamkalessi. Streljali so iz več j kakor 150 topov. Izstrelili so 2000 strelov. 1 Brodovje so ojačile tri francoske bojne ladje velikanke. Iz Tenedosa se poroča: Pred Dardanele sta do.šla dva velika trans- i porta čet. Spremlja jih 10 pomožnih kri- J žark. Pred Dardaneli stoji zdaj nad 60 ! ladij.
ZAVEZNIŠKO BRODOVJE OBSTRELJEVALO DARDANELSKO UTRDBO FED EL EAHR.
Carigrad, 27. februarja. (Kor. urad.) >Agence Telegraphique Milli- poroča: ; Turški glavni stan obvešča, da je sovraž- ! nikovo brodovje obstreljevalo v velikih presledkih utrdbo Fed ei Bahr, ki leži ob vhodu v Dardanele.
OBSTRELJEVANJE DARDANEL.
Carigrad, 28. februarja, (Kor. ur.) Da- | iies sovražnik ni nič obstreljeval Darda- i nele.
Carigrad. 28. februarja. (Kor. ur.) Ta-nin« izve o obstreljevanju {orlov Orhanil, ! Kumkale, SedH-Bahr in Ertogrul v Darda-nelih dne 25. februarja: Turške izgube so znašale samo 12 mrtvih. Oklopna križari- j ca Agamemnon« in nekaj dri gih sovražnih ladij je bilo poškodovanih. Na neki ladji je izbruhnil otieni.
JAPONSKO - KITAJSKA POGAJANJA.
London, 28. februarja. (Kor. ur,) »Times« poročajo 26. t. m.: V današnji kitaj-| sko-japonski konferenci so izjavili kitaj-j ski pooblaščenci, da so voljni odpreti ne-i kaj pogodbenih pristanišč v Shantungu, kraji naj se določijo poznejši čas. Upa se, da Japonska odgodi pogajanja na čas, ko se konča vojska. Japonci so odklonili kitajske predloge, ki so zahtevali, naj Japonska izpolni, kar je baje obetala, da vrne Kitajski Tsingtau, da se obnovi status quo v Shantungu, da se umaknejo japonske posadke in da se obnove železnice in brzojavi. Japonski pooblaščenci pritiskajo na Kitajsko, naj pripozna Japoncem izjemno stališče v južni Mandžuriji, v vzhodni in v notranji Mongolski. Kitajska izjavlja, da žele v navedenih pokrajinah Japonci zagospodariti in če bi priznali, kar zahtevajo Japonci, bi se navedene pokrajine zaprle trgovini in industriji drugih pogodbenih držav.
London, 27. februarja. »Daily Tele-graph« poroča 25. februarja iz Pekinga: Japonsko-kitajska pogajanja se ugodnejše nadaljujejo, kakor so pričakovali. Pooblaščenci obeh držav so se o nekaterih točkah že sporazumeli. Kitajski so priznali, cla ee vprašanja o Šantungu in Kiao-čavu rešijo po vojski.
JAPONSKA BI ZOPET RADA KUPILA FILIPINE.
^Iz Kodanja se poroča: >Rječ« poroča iz Tokija: Gotovi politični krogi opozarjajo vlado, d.a je sedaj prišel čas, da se sproži zadeva radi nakupa Filipinov od Amerike. Na ta način bi se najlepše rešilo japonsko izselniško vprašanje. Menijo, da bo Amerika sedaj tem raje privolila v japonski nakupni načrt, ker so Filipini, odkar so se vzele Nemčiji njene kolonije v Vzhodni Aziji in Južnem morju, izgubili vsak strategičen pomen.
JAPONSKA PREPOVEDALA POROČATI O ARMADI.
Kolin, 27. februarja. Iz Petrograda se poroča, da je japonska vlada prepovedala časoDisju pisali o vojaških zadevah in da je uvedla preventivno cenzuro.
JAPONSKA ODKLANJA POSREDOVANJE AMERIKE.
Milan, 27. februarja. Tuajšnji listi poročajo iz Tokia: Vladni , Kokumin slubon« objavlja uradno izjavo, da Japonska ne trpi posredovanja kake tretje velesile v japonsko-kitajskem sporu.
KITAJSKA VLADA OPOZARJA VOJAKE; NAJ NE NAPADAJO JAPONCEV.
Petrograd, 27. februarja. (Kor. urad.)
Rusko Slovo« poroča 19, februarja iz Daijnjega: Kitajska vlada je ukazala generalnim svetnikom, naj zadržujejo vojake, da ne bi napadali Japoncev.
KITAJSKA VLADA	ODSTOPILA.
Geni, 27. februarja.	Iz Petrograda sc
poroda, da jc odstopilo	kitajsko ministrstvo.
Podmorski iioji proii Moliji.
DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
London, 26. februarja. < Times« poročajo, da se je 24. t. m. potopil pri East-bourne neki neznan parnik,
London, 26. februarja. Med Rylom in Prestoanom so našli včeraj oslanke parnika Raifhmoore-.
NEMCI POTOPILI ANGLEŠKI PARNIK.
Stockholm, 26. februarja. Iz Londona se poroča: Včeraj so Nemci v Kanalu zopet potopili neki angleški parnik.
ANGLEŠKI MORNARJI NOČEJO NA MORJE.
Kodanj, 28. februaria. (Kor. ur.) »Poli tiken« poroča: Angleški listi obveščajo, da je zasidranih v rekah Tyme, Humber in Themse nad 130 ladij, ker moštvo noče odjadrati na morje.
ZOPET IZGUBLJEN ANGLEŠKI PARNIK.
Amsterdam, 27. februarja. Pri Alm-richu so našli rešilni pas 2784-tonskega angleškega parnika »Wechcawken«. Sodijo, da je parnik izgubljen,
TORPEDIRAN ANGLEŠKI PARNIK.
Pariz, 27. februarja. (Kor. ur.J » Matin« poroča iz Dieppe, da je bil torpediran neki angleški trgovski parnik pri St. Valery sur Somrne.
POVIŠANO POMORSKO ZAVAROVANJE V AMERIKI.
New-York, 28. februarja. (Kor. urad.) Vojna posredovalnica je povišala zavarovalnino blagu, namenjenem v London, Liverpool in Glasgow za 3/.,% do 1%. Ladje zavarujejo za potovanje v Nemčijo in nazaj s 4% do 6% in za netihotapske tovore s 3% do 5%.
FRANCOSKA KRIŽARKA ZAPLENILA PARNIK »DAMA«.
Berolin, 28. februarja. (Kor. urad.) »Berliner Zeitung ara Mittag« poroča iz Amsterdama, cla je ustavila v Kanalu neka francoska križarka z bombažem naloženi parnik »Dacia« in ga odvedla v Brest.
Špisfca namerava posredovali.
London, 27. februarja. »London News« in »Times« poročajo iz Barcelone: Španski ministrski predsednik je izjavil, da je Španska poklicana, da posreduje med državami, ki se vojskujejo. Časopisju priporoča, naj piše nepristransko o vojski, kakor je tudi vlada nevtralna.
WILSONOV KANDIDAT V ČIKAGU PODLEGEL.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Čikaga: Wilsonov kandidat za mesto župana v Čikagu, Harrison, je podlegel pri prvotnih volitvah. Vrgli so ga Nemci.
BOMBA NA PLESIŠČU.
Znani bombni napad jc povzročil dalekosežne posledice. Ministrski predsednik Radoslavov je prišel v poslopje varnostne policije. Spremljali so ga policijski prefekt Mavrocliev, mestni poveljnik in zastopnik državnega pravd-ništva. Pisarno eeneralneea nadzornika varnostne polieje Stojlova so zapečatili uradno. Suspendirali so Stojlova in več policijskih komisarjev in jih zaprli, kar je vse presenetilo.
DEMONSTRACIJE V SOFIJI.
»Az Est« poroča iz Galaca: Po neki sofijski yesii je v torek demonstriralo precl srbskim poslaništvom več tisoč ljudi. Slišali so se klici: »Doli z ubijalci«. Precl črnogorskim poslaništvom se je tudi demonstriralo. Cesta k ruskemu poslaništvu jc bila zaprta. Pred avstrijskim poslaništvom se je pela naša himna.
JAPONCI KOT ANGLEŠKI POLICISTI V SINGAPORE,
Petrograd, 27. februarja. (Kor. urad.) »Rječ« poroča iz Singapore 20. februarja: Japonski vojaki so zasedli vojašnice vsta-ških indijskih čet in zasledujejo indijske vojake, ki beže.
sievne novice«
—	Dr. Korber v Zagrebu, C. kr. kor. urad poroča, da je dr. Korber obiskal v Zagrebu bana. Poselil je skupni finančni minister nadškofa dr. Bauerja in se skupno z banom ogledal Zagreb in okolico.
-j- Zadružna zveza ima svoj občni zbor dne 10. marca 191.5 v Ljubljani.
+ Šol ne zapro predčasno, C. kr. kor. urad razglaša: Glede na poročilo, češ, da namerava naučna uprava zapreti vse javne učne zavode v Avstriji že koncem meseca majnika, izjavlja korespondenca »Au-stria«, pooblaščena od merodajne strani, da se v naučnem ministrstvu niti ne govori o tem, da bi šole zaprli prej, kakor vsako leto,
—	Skupni finančni minister dr. pl. Korber in sekčni načelnik pl. Taloczy sta sc vrnila danes dopoldne na Dunaj nazaj.
—	Ponovno cesarsko priznanje se je izrazilo nadporočniku Rudolfu Knez, 17. pešp., cesarsko pohvalno priznanje pa poročniku Ivanu Zvvcnkl, 87. pešp.
—	Sveti vojni misijon, ki so ga priredili na Dunaju v cerkvi sv, Štefana na željo kardinala nadškofa dr. Piffla, se je 28. februarja slovesno zaključil. Pričel se je 13. februarja. Kardinal, ki še ni popolnoma ozdravel, se ni mogel udeležiti konca svetega misijona. Tisoče vernikov je napolnilo krasno razsvetljeno cerkev sv. Štefana. Končni govor je govoril jezuit pater Kolb. Govoru je sledil sv. blagoslov in zahvalna pesem.
—	K popisovanju žita in moke. Uradno se nam poroča: Notranjemu ministrstvu se je naznanil slučaj, ko je v neki občini neki občinski organ strankam baje naravnost ali nenaravnost priporočal, naj svoje zaloge popolnoma ali deloma zamolče, da bi se skupna zaloga v občini izkazala za manjšo nego je v resnici. Tako postopanje bi obsegalo najmanj sokrivdo dotič-nega organa pri prestopku § 32, cesarske naredbe, v gotovih okoliščinah pa celo zločin zlorabe uradne oblasti ter bi se najstrožje kaznovalo. Zato je treba pred takimi kršitvami dolžnosti nujno svariti, o čemer se pripominja, da je oblastem naloženo, da najstrožje izvajajo določbe cesarske naredbe. Ne more se dovolj opozarjati na važnost teh predpisov in na do-tične stroge kazni; zlasti se ponovno opozarja na določbe § 13. cesarske naredbe, glasom katerih zaloge, ki se prikrijejo, zapadejo v korist države in to seveda tudi potem, če so se te zaloge naznanile samo delno,
—	87, pešpolk pohvalil marša! nadvojvoda Friderik. V Karpatih sta 5. in 7. stotnija 87. pešpolka obkolili sovražnika z desne strani in ga vrgli z bajoneti. Za to junaštvo je pohvali! polk maršal Friderik sam.
—	Vojna dekoracija redu železne krone III. razreda je podeljena vpokojenemu polkovniku Edvardu Zuber, poveljniku 36 črnovojniškega bataljona.
—	Za vojnega kurata jc poklican gospod Jernej Hafner, mestni kaplan v Kranju.
—	Umrl je v soboto v Spodnji Šiški 70 let stari zasebnik g, E v gen V i 1 h a r , bivši graščak na Kalcu, sin pokojnega slovenskega pesnika in buditelja Miroslava Vilharja in brat skladatelja F. S. Vilharja.
—	Nova skladba. Ravnokar je izšla najnovejša Foersterjeva času toliko primerna skladba »Molitev pred bitko«, (kantata za moški zbor) o kateri piše strokovnjak g. St. Premrl v -Cerkv. Glasbeniku« sledeče: »Skladba ima trajno vrednost, nele sedaj ob voiski; t-muč tudi v zaželenem miru pride glasbenim prireditvam v prid. Pa še nekaj: Efektna fu-geta in slavnostni konec skladbe naredita na orglah velik vtis, ako rc končni stavek
pleno organo- igra v obeh rokah Iri-glasno v podvojenem stavku - ohHcuunim pedalom. Gosp. skladatelj namerava Izdati skladbo tudi v posebnih iztisih in sicer kar v parlituri. kar bodo pevci gotovo z velikim veseljem pozdravili, ker bodo imeli pregled čez vso skladbo. Ker Pa stavek ostane v tiskarni le še do dne 5. marca, opozariamo vse stednješoiske in društvene zbore, kakor iarii vse posamezne ljubitelje lepe pesmi na to veli-častno skladbo, ki se pozneje, ko bi jo radi dali na spored, morebiti ne .bo več dobila. Partitura bo stala le 40 vinarjev (brez poštnine), ako cc naroči več kot deset izvodov pa samo po 30 vin. Število parlitur ie treba takoj naročiti ali v Zadružni tiskarni« ali pa pri skladatelju samem.
—	Srebrna hrabrostma svetinja II. razreda je podeljena naredniku Francu Štajcr, četovodji naslovnemu naredniku Francu Pistotnik, poddesetniku Jožefu Zupan in pešcem. 17. pešpolka Ivan Pasar, Alojziju Peternel in Francu Po tri č. Pri 5. dragon-skem polku so bili z isto svetinjo odlikovani: četovodja Lovrenc Furla«,'desetniki Avguštin Krenn. Ivan Pctefneb Friderik Reiter in dragonci Franc Jamnik, Anton Knez, Franc Rani, Marka Šcoec, Franc Vengust, Karel Wiege, Ivan Žnidaršič in Snnon Zupančič.
—	Dr. Boris Zamik jc imenovan izrednim profesorjem za zoologijo na vseučilišču v Wtirzburgu.
—	Nagle smrti jc umrla včeraj gospodična Zofija Droč iz Št. Petra, učiteljica na Banjšicah.
—	Shke »Ilustriranega Glasnika« st. 27.: Beg premagane ruske čete iz ga-liske vasi. — Rusko topništvo napadeno od Avstrijcev v Karpatih. — Prvi avtomobil s kapelo na zahodnem bojišču. — L gospodinjska šola Slov, Straža« v Št. Rupertu na Koroškem. — Avstrijski motorni možnar v strelskem položaju. — Novi lipi avtomobila. — Ob uri molitve. — Grob franktirerja v Belgiji. — Jožef videnšek. — Fran Jesenko. -- Matija Zajec, — Janez Vidmar. — Janez Čeme. -- Franc Pižmoht. -- Orožn. mojster M. Presečnih, — Četovodja Jožef Rajk. — Janez Vošinek. — Četovodja Srečko Ko-drič. — Brat ranča Ivan in Anton Veber iz Brne na Koroškem. — Čudni običaji med mohamedanci. — Junaki ognja. — Zakavkaško bojišče. — Prizor iz bojev ori Suasonu. — Duhovska služba v bol-
niškem vlaku. — Ljubljana: Skupina ranjencev v šentjakobski šoli. — Zabava nemških in angleških vojakov v zakopih. — V Pžemislu ujeli ruski zrakoplov.
—	Odlikovani Trbovljčan. 26, februarja so podelili v mariborski bolnišnici četovodji Vincencu Kurentu, 7. lov. bat., srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. V Galiciji je 12. decembra vzel sovražniku eno strojno puško. Svetinjo mu jc pripel poveljnik bolnišnice dr. Hubinger Odliko-vanec se je ginjeno zahvalil.
—	Poslanec Breiter zopet v Lvovu. Državni poslanec Breiter, katerega so na povelje grofa Bobrynskega aretirali in poslali v Rusijo, je na potu težko zbolel. Pripeljali so ga nazaj v Lvov v vojaško bolnico, kjer ga stražita dva agenta »Ohrane«. V slučaju, da bi Rusi zapustili Lvov, morajo Breiterja ne glede na njegovo zdravstveno stanje odpeljati v Rusijo.
—	Italijanskim častnikom je prepovedano v časopisju kritikovati vojne dogodke.
—	Cene pivu so danes 1. marca 1915
Eovišali na Štajerskem za 4 vinarje liter, ižjeavstrijske pivovarne so povišale cene pivu za tri krone pri hektolitru.
—	Povišane cene lesa. Sedmograški lesni kartel je zelo povišal cene lesu. Povišati jih namerava tudi zgornje-ogrski lesni kartel.
—	Spominske plošče za v vojni padle vojake. »Našinec« poroča, da jc olomuški knezonadškof kardinal dr. Bauer pozval vse župne urade svoje škofije, da skrbe za to, da se v cerkvah postavijo spominske plošče z imeni vseh onih župljanov, ki v sedanji svetovni vojni prelijejo svojo kri.
—	Svoje »Lege nazionale« se spominjajo Italijani ob vsaki priliki, ob veselih in žalostnih trenotkih. Italijanski listi dan na dan izkazujejo darove za »Lego« — mi Slovenci pa smo skoro pozabili na svojo »Slovensko Stražo«!
—	Nič češkega na Ogrskem? Pod tem naslovom poroča praška »Union«: Budimpeštanski »Slovenskij Denik« naznanja, da slovaški listi sedaj ne smejo priobčevati nobenih čeških člankov ali izvlečkov iz čeških listov, marveč jih morajo prestaviti na slovaški jezik.
— Avstrijske zdravnice v vojni službi, •skoro vse avstrijske zdravnice delujejo v vojni službi. Dr. grofica Friderika Marschal in dr. grofica Marija Defours sta kot pol-kovni zdravnici s sanitetnimi kolonami odrinili na bojno polje. Mnogo drugih deluje po bolnišnicah za ranjence. Dr. Klara Rei-niger, ki je delovala na prosekturi brnske deželne bolnišnice, je bila pred kratkim imenovana za voditeljico bakteriolo^ične postaje v karantenskih bolnišnicah v Mah-risch-Weisskirchen, kamor se sprejemajo v opazovanje vse s severa prihaiajoče sumljive vojaške in civilne osebe. V Lvovu je kot voditeljica vojaškega lazareta delovala dr. Marija Poganowska, dokler niso Rusi zasedli mesta; o nieni nadaljnji usodi se ničesar ne ve. Dunajske zdravnice so se skoraj vse prostovoljno oglasile za službo v bolnišnicah za kolero.
— Iz tira skočil je 26. t. m. med Tr-oižom in Belo pečjo stroj vlaka. Z Jesenic so odposlali na pomoč vlak.
Preprečeno zorela spans!t anarhistov.
Madrid, 27. februarja. (Kor. ur.) Iz Cadixa se poroča: Španske oblasti so prijele na parniku »Teodore Uerente« štiri anarhiste, ker so pripadali nevarni skupini anarhistov, ki se je zarotila proti španskim oblastem.
Spanci ojaEijo svoje vojno Movje.
Pariz, 27. februarja, (Kor. ur.) »Temps« poroča iz Madrida: Španska zbornica je sklenila, da se zgrade štiri križarke, 6 torpednih rušilcev, 23 podmorskih čolnov, 3 topničarke in 18 obrežnih oklopnic. V Car-tegeni zgrade popra vi jalnico ladij.
Iz vojne.
Cesarska prvoobhajanka sredi med junaki.
Nadvojvodinja Matilda, najmlajši otrok cesarjeve hčere gospe naclvojvo-dinje Valerije in nadvojvoda Franca Salvatorja, jo bila nedavno pri prvem sv. obhajilu. Osemletna deklica sc jo pripravljala na lo slovesnost s tridnevnimi duhovnimi vajami, ki sta so jih udeležila tudi mati Valerija z družino. Srečna ura je prišla. Cesarjeva najmlajša vnukinja jo pristopila k mizi Gospodovi, z njo pa tudi vzvišena družina. Potem pa — ganljiv prizor — se jo približala k angelski mizi tudi dolga vrsta ranjencev, med njimi nekateri
oprti na berglje, drugi z obvezano roko ali glavo. Cesarska prvoobhajanka sredi med junaki! Bili so to ranjeni vojaki, ki jih je nadvojvodinja sprejela v oskrbo na svoj grad Wallsee. Ranjence obiskuje in obvezuje dan na dan Valerija sama. Hoditi smejo v cesarsko kapelo k sveti maši ter molijo skupno s cesarsko hčerko sv. rožni venec. Lop zgled krščansko ljubezni!
Ruski glavni stan
se nahaja v krasnem vlaku, kojega notranjost je temnomodro barvana. Vlak jc skrit v smrekovem gozdu, nedaleč od železniške postaje, s kojo jc zvezan s tirom, napravljenim nalašč v ta namen. Neki list v Ženevi pripoveduje, da vlak ne stoji vedno na istem mestu, zavarovanem z mejami in stražami. Če dogodki zahtevajo in genera-lisimus Nikolajcvič hoče opazovati kako postojanko ali pa se sestati s poveljnikom kake večjo skupine, tedaj vleče vedno pripravljena lokomotiva glavni stan tja, kamor je ravno treba. Ko jc izlet končan, se vrne ves stan zopet v svojo ograjo: uradne sobe, arhiv, re-stavrant, častniki generalnega štaba, služabniki itd., cola naselbina. Poleg velikega kneza Nikolajeviča sla najznamenitejši osebi ruskega glavnega stana sledeči: načelnik generalnega štaba Januškovič, resnega, a skoro mladeniškega obraza, in pa generalni kvartirni mojster Danilov, znan med častniki kot »Črni Danilov«.
1 zdrav domov, kakor si lahko ti in jaz želiva.. Do tedaj pa z Bogom, zlata moja ženica! Do groba ti zvesti France.
Kaj vojaki pišejo.
Predvsem Vas prisrčno pozdravim in se Vam prav lepo zahvalim za pismo in sobotni »Slovenec«. Jaz sem, hvala Bogu, zdrav. Že mesec dni smo na enem mestu. Mraz in sneg sta naša zvesta spremljevalca. No pozimi ne moremo drugega pričakovati. Po par dni som v fronti, po par clni pa zopet v zapuščeni kmetiški koči. Dnevi in meseci nam minevajo hitro. Kar misliti si ne morem, da sem žc šest mesecev in več v vojni. No vem, če je tudi Vam ta čas tako hitro minil. Škoda, cla Vam ne morem svojega podzemeljskega stanovanja pokazati. Videli bi moje ognjišče, dimnik, okno, vrata, tri v trame zabite- žeblje za obešanje kuhinjske posode. Kuham lo ponoči, po-clnevu nam ne pripuščajo sovražne puške, grozne granate in strašni Šrap-neli. Ravno včeraj so mi Rusi poslali en bonbon v podobi granate prav precl vrata. Zasula mi jo okop in zdrobila okno. Ljuba mati, ne trepetajte toliko zame, saj bo vse minilo, pa bom spot pri Vas doma. Kar težko mi de, da toliko trpite zaradi mene. Bogu sem sc izročil, kar On stori, vse prav stori. Upam, da me ne bo zapustil, da me bo še nadalje varoval, in da sc bomo zopet videli zdravi in nad vse veseli. Z
Bogom. Vaš hvaležni sin Jože.
* * *
Dne 3. februarja: Najprvo Vas lepo pozdravim čez hribe in doline in sc Vam prav lepo zahvalim za vse, kar ste mi poslali. Radoveden sem, kako je kaj doma in zato sem tako vesel vsake dopisnice z doma. Vsako večkrat preberem. Zdaj se vsi vojaki samo »velike pošte« razveselimo. Vsi paketi so prišli. Najbolj som hitel, cla sem sc preoblekel. Rabil sem vsa sredstva proti ušem in tako Vam povem, da me več kakor mesec dni nič več no mučijo in žro. Vse imam shranjeno v nahrbtniku. No je pa tudi tako težak, da bi ga težko nosil na napornih marših. A ravno prav mi pride, da že več nego pet tednov nismo delali dolgih maršev. O priliki mi pošljite kakšen »Slovenec«, jako ga. pogrešam, ker sem ga prej redno vsak dan bral. Ko ga preberem, ga dam drugim slovenskim fantom in možem, ki hlastno sežejo po njem. Bog ohrani Vas in mene, da se bomo še videli. Z Bogom. Vaš sin Tone.
* * *
Danes sem bil v vaški cerkvi. Imel sem opraviti v vasi, pa sem stopil še malo v hišo Gospodovo. Prosil sem Boga, da bi se že kaj kmalu vrnil domov. Ko sem tako klečal pred oltarjem, zatopljen v molitev k Materi božji, jo stopila k meni priletna gospa in mi je podarila mično in lično molitveno knjižico, ki je natisnjena nalašč za vojake v vojni. Zahvalil sem se ji za krasno knjižico in takoj molil iz njo več vojnih molitev. Povedati ti moram, cla je ta knjižica že drugi dar precl oltarjem Matere božje. Ko sem namreč enkrat tudi tako pred oltarjem Matere božje klečal in molil, mi jo neznana gospa dala lepo svetinjico s podobo brezmadežne Device Marijo. Draga moja ženica, nisem ros srečen. Zmeraj mislim nate in otroke. Bog daj, da bi vas že kaj kmalu videl. Zdaj šele spoznavam, kako srečen som bil pri vas. No, če bo božja volja, bom prišel
LjuDijanske novice.
lj Smrtna nesreča dijaka na lovu. Zopet moramo beležiti žalosten, pretresljiv dogodek — smrt mladega, nadepolnega dijaka vsled neprevidnega ravnanja s puško. Šestnajst let stari petošolec tukajšnje I. drž. gimnazije Edvard Marinko, brat g. prof. dr. Marinka iz Kranja, je šel v ,soboto domov na Dobrovo. Domenil se je z nekaterimi dobrovskimi fanti, da gredo na lov na veverice. Dobili so nekje neko amerikansko puško in odšli so na lov. Puško je nosil mladi Marinko, ker je bil mnenja, da se najbolj izpozna na puško. Zadnji čas je namreč obiskoval strelske vaje. Med potjo je pa lovska družba opazila, da je nekaj pozabila. Marinko se je s puško vrnil, da prinese pogrešano. Oglasil se je v gostilni pri Gorjančevih ob Tržaški cesti blizu Brezovice. Ondi se je razgovarjal z domačimi in s kliccm »Z Bogom« je hote! odhiteti naprej. Pri tem se je pa tako okre-nil, da se mu je puška, katere mehanizma pač ni poznal izprožila in strel je šel nesrečnežu v glavo. Marinko se je takoj nezavesten zgrudil. Peljali so ga takoj v deželno bolnico, med vožnjo v bolnico je pa
—	umrl. Pokojnik je bil vesten, marljiv dijak. Nesrečni slučaj s puško mu je pretrgal nit mladega življenja, Bog tolaži vele-spoštovano rodbino Marinko, ki je tako nepričakovano izgubila svojega ljubljcnca.
lj Konveniat, Redni sestanek katehe-tov v sredo, dne 3. marca ob šestih zvečer v posvetovalnici Kat. tiskarne. Na vrsti: Praktična kateheza.
lj Ruski ranjenec umrl v Ljubljani. V deželni bolnici je umrl ruski ranjenec Re-banka Pantilej iz Olhovka, gubernija Je-katerinoslav, vojak ruskega 193. pešpolka. Bil je ujet v Karpatih in je imel strel v trebuhu. Pokopali so ga danes popoldne ob spremstvu v Ljubljano došlega pravoslavnega duhovnika.
lj Umrli so v Ljubljani: Mihael Pa-louc, poštni poduradnik, 62 let. — Marija Zint!, hči železniškega sprevodnika, 2 dni.
—	Fran Medic, pešec 27. domobranskega pešpolka. — Ivan Kellner, rejenec, pol leta. — Sestra Friedberta Papež, usmi-ljcnka, 40 let. — Valentin Rupnik, orožni-
I ški postajevodja v pok., 38 let. — Fran j Srebotnjak, kontoristov sin, 5 mesecev. — i Pavlina Pompe, zasebnica, 62 let. —■ Fran Žargi, zasebnik, 55 let.

Nemško uradno poročilo.
Francoski napadi v Champagni, Berlin, 27. februarja. Iz velikega glavnega stana se poroča: V Champagni so obnovili Francozi včeraj in danes ponoči z močnimi silami svoje napade, Na posameznih točkah se še bojujejo; drugod se je odbil napad. Severno od Verduna smo napadli del francoskih postojank. Boj še traja. Z ostalih bojišč se ni poročalo nič bistvenega.
Najvišje armadno vodstvo,
Nemški uspeh v Vogezih, Berolin, 28. febr. (Kor. u.) Wolffov urad poroča iz glavnega stana:
V Champagni je tudi včeraj sovražnik nadaljeval svoje sunke. Napadi so se odbili v polnem obsegu.
Južno od Malancourta (severno od Verduna) so osvojili z navalom več postojank, ki so ležale ena za drugo. Izjalovili so se slabi francoski protinapadi. Ujeli smo 6 častnikov in 250 mož ter zaplenili
4	strojne puške in en metalec min.
Na zahodnem robu Vogezov smo pri Blamont — Bionville vrgli po ljutih bojih Francoze iz njih postojank. Naš napad je dosegel črto Verdinal Bremernil—vzhodno Badonviller—vzhodno Cellos: sovražnika smo za 6 km potisnili nazai v širini 20 km.
5	težkimi izgubami se je izjalovil sovražnikov poizkus, da zopet osvoji zemljo, ki jo je izgubil.
Ravnotako so bili odbiti sovražnikovi sunki v južnih Vogezih.
Najvišje vodstvo armade.
Boj za Reims. Rotterdam, 27. februarja. Pri Reimsu se zopet silovito vojskujejo. Francozi so močno napadali nemške postojanke; v Parizu trde ,da z različnim uspehom. Zdi se, da se tam še vojskujejo. Francozi so napadli Nemce, ko so obstreljevali Reims in ga močno poškodovali. Sodi se, da je ukazalo vodstvo francoske armade krvavi napad pod pritiskom javnega mnenja. Kadar namreč Nemci streljajo na Reims, postane francosko časopisje nestrpno; ugledni vojaški kritiki grajajo francosko višje poveljstvo. Zdaj je bilo razburjenje še večje, ker je došlo veliko beguncev iz Reimsa v Pariz.
Francoska uradna poročila. Genf, 27. februarja. Francosko poročilo dne 2G. I. m. izvaja: Belgijska ar-
mada je zopet osvojila mal del jarka, ki ga jo kratko dobo izgubila. Angleži so odbili neki nemški napad v Belgiji in so pridobili kakih 100 metrov drugje ob cesti, ki vodi v La Bassee. Nemška artiljerija precej deluje v dolini Aisne, a popoldne jo je prisilila naša artiljerija, da je umolknila. V Champagni izrabljamo svoje napredovanje. Pridobili smo zemljo v gozdu severnozahodno od Perthesu; severno ocl Le Mesnil-les-Ilurlus so nadaljuje boj. V dolini Maas in sicer v lumelles d' Orties smo uničili postojanke strojnih pušk in sovražnikove jarke. Napredovali smo zopet v Bois Brulo in v gozdu Apremont. Pregnali smo Nemce iz več zveznih točlc med nemškimi jarki. Sovražnikovo izgube so resne; popustil je veliko obrambnih del in orodja.
Zvečer se je poročalo:
Na celi bojni črti grome topovi. V Champagni smo zopet napredovali. Došli smo severno od Le Mesnila; vzeli smo namreč dve zapovrstni črti jarkov clo skrajne po Nemcih zasedene višine. Na zahodu smo osvojili znaten dol sovražnikovih črt. Na črti od Ar-gonnov do Vogezov ni nič novih poročil.
Berolin, 27. februarja. »Berliner Borsonkurior« poroča iz Pariza: Včeraj popoldne ob 3. uri izdano dnevno poročilo slove: Pri Lombartzyclc je naša artiljerija porušila strelski stolp in opazovališča. V Champagni smo obdržali včeraj pridobljene novo vspehe in odbili vse protinapade. Naši letalci so vrgli 60 bomb na kolodvore, vlake in zbirališča. Kakor se jc dalo dognati, je bilo bombardiranje zelo uspešno. V Argonih smo pri Marie Therese koj vz-početka zadržali napadni poizkus med Argoni in Mozo. V gozdu pri Cheppy smo dosegli nove uspehe. Naša težka artiljerija je uničila z oklopi obdane stanove. Sovražnik nam ni mogel vzeti osvojenih strelskih jarkov. V Lotarin-giji so zadele skupaj patrole; Nemci so morali bežati. — Uradno poročilo ob 11. uri zvečer slove: V ozemlju Lom-bartzyde jo naša težka artiljerija prisilila k molku neko sovražno baterijo in jo težko poškodovala. Na fronti od reke Lys do Cliampagne je bil dan razmeroma miren. V ozemlju Souaina in Beau- Sejourja so operacije pod ugodnimi pogoji za nas trajale daljo ter smo zlasti osvojili nemško utrdbo severno od Lemesnila in z našim ognjem doci-mirali ter razpršili sovražno kolono, ki je marširala k nastopu. Južnovzhodno od Tahure smo udušili ogenj neke sovražne baterijo in užgali več municij-sih zabojev. V Argonih smo ob potoku Meurissons pri Four-de-Paris razrušili strelski stolp. Pri Marie Therese so Nemci poizkusili napadni sunek, a jih je naš ogenj takoj ustavil.
Boji v zgornji Alzaciji.
Curih, 27. februarja. Boji v dolinah Minister in Hecht divjajo naprej. Pri Stoss-vveierju so ujeli Nemci 250, pri Miihlbachu 50 francoskih planincev.
Francozi posnemajo Ruse.
Berolin, 26. februarja. Nemški listi objavljajo povelje francoskega vrhovnega poveljnika, ki roti francoske vojake, naj ne zapuščajo zastave in naj se rajši bijejo, kakor pa da se puste ujeti Nemcem. Ujetnikom grozi po končani vojski z vojnim sodiščem.
Dosedanje francoske izgube.
Berlin, 27. februarja. »Deutsche Ta» geszeitung« poroča: Seznam, ki se je sestavil na povelje francoskega vojnega ministrstva, a ki ni določen javnosti, navaja, da je bilo ubitih v prvih šestih mesecih 250.000, ranjenih 700.000, ujetih in pogrešanih 200.000; lahko ranjenih je bilo 400.000. Prejšnje poročilo, da je bilo ubitih 450.000 mož, je pretirano.
Strašna eksplozija, Pok čuli 14 kilometrov daleč,
Lyon, 28. februarja. (Kor. urad,) »Lc Nouvelliste« poroča iz Bethuna: V rudnikih Brudi se je pripetila strašna eksplozija; baje je vrženo v zrak skladišče razstrelilnih snovi. Eksplozijo so čutili 14 km daleč. Dva mrliča so že izkopali, a število mrličev je večje.
Moulin Rouge požgan.
Genf, 27. februarja. Iz Pariza poročajo: Danes je popolnoma pogorel Moulin Rouge.
Burno zncroviinje pekov na Dunaju.
Pomanjkanje moke je na Dunaju v soboto provzročilo burno zborovanje pekov, na katnrem so posamezni govorniki predlagali, naj se vrši demonstracijski pohod dunajskih pekov pred notranje ministrstvo. Nekdo je predlagal, naj se zapro vse pekarne. Končno so se pa peki zadovoljili s tem, da bodo vnovič zahtevali od merodainih faktorjev dobavo potrebne množine moke.
Pii|}oroča sc
sclidna tvrdka
imjm^/ffiBsiTBg?^«.««^	,, J a TrnrMBTnnTnaminMnmM
Največja izbira žaimla idobnlcov.
n«	1	n m. ■■■■■	______ .
423
Zemljevid Gorenjske. Cena 80 vin., nalepljen na platno in zložliv v žepno obliko 2 K 80 vin., napet na platno s palicami 3 K 20 vin. Zemljevid je sestavljen z vso skrbjo, natančnostjo in vestnostjo, označena je v njem vsaka tudi najmanjša vasica. Širok je 1 m, visok pa 60 cm. in bo služil za domačo rabo kot stenski zemljevid, pa tudi zložen v žepu turista in potnika. Prva prednost tega zemljevida pa je jasnost, na pcdlngi tega zemljevida se bo spoznal vsakdo tudi iz priprostih slojev. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
speciaSno damskilt svilenih Mobu-5iov in čepic v najnovejših oblikah
J, <g£s jm * rfgjgj
„ .	IWHWW»n iT«-— Ii,,«i.iim.«»>r. tn«.».r<«-1 ■	H ||
Vnaaja »eaa*cčiia »Svatom moš'ie in na izbero.
3C
želj premeniti službo kot samostoien cerkvenik pri večji fari na deželi. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava ,Slovenca' pod št. 433.
Za vsak obrt pripraven
se za majev temin odda. Več se poizve pri hišniku istotam na Tržaški cesti št. 5	418
Odda se takoj dobro vpeljana večja
S^jJSB SLBLPiSSi! dobi takoj službo
Mesečna plača po dogovoru. Prosto stanovale.	447
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, cla je preljuba hčerka, sestra, teta, svakinja, sestrična itd. gospodična
f*mm-mm
ilSpSS
, SAMATORIUM • EMONA i
1ZA-NOTRANJE ■ IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI
•PORODNIŠNICA. LtXJBLJANA-KOMEN3KEGA ULICAH ft! gEF-ZDRTOiK:FK!mRij-DR-FR.DERGANC
danes dne 28. svečana 1915 ob 3. uri zjutraj po kratki bolezni v 3G. fet u starosti končala svoje dclapolno življenje.
Pogreb nep zabne raj niče bo v torek dne 2. marca 1915 ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Kokriško predmestje št. 21.
Sveta maša zadušnica se bo služila v župni cerkvi v Kranju. V Kranju, dne 28. svečana 1915.
448
v
Žalujoča rodbina Kokalj.
obstoječa nad 40 let, z lepimi prostori, vso opravo in napolnjeno ledenico v sredini prijaznega mesta ob Savi na Dolenjskem, se odda takoj v najem. Več se izve v upravništvu ,Slovenca' pod štev. 42G.
z mešanim blagom blizu Ljubljane v najem. Cenj. ponudbe je poslati na upravo „Slovenca" pod št. 441.
Ne odlašajte dolgo, temveč preskrbite se takoj s papirnimi prtiči, katerih najboljšo, res higijenlčno, čisto belo kvaliteto ima v bogati zalogi in po neverjetno nizkih cenah.
in* BnnaC, UuMIana.
Nasproti glavne pošte.
Na željo prtiče tudi tiskam v poljubni barvi in okusni izpeljavi.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da jo naš iskrenoljubljeni sin, oziroma brat
dijak V. razreda na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani
po nesrečnem naključju danes dopoldne nenadoma sklenil svoje mlado življenje.
Zemeljski ostanki dragega ranjkega bodo prepeljani na Dobrovo in v torek, dne 2. marca ob 10. uri dopoldne na domačem pokopališču položeni k večnemu počitku.
Prerano umrlega mladeniča priporočamo vsem, ki so ga poznali v spomin in molitev.
Dobrava ■ Kcmanfja, dne 28. februarja 1915.
Žalujoča rodbina JVlatnnkova

Zahvala.
Za odkrito sočustvovanje, ki se nam je izkazalo od vseli strani v bolezni in ob smrti našega nepozabnega očeta c. kr. notarja gospoda
•"»nam
odda s 3. mafem 1915 vožnfe omnlbusa m drugih potrebščin po djetje proli pavšalni ceni,
Ponudbe naj se naslove na 407
Ofaiid Hotel Mm $ ifnHIari.
mšmmmm WSmMMM
zdravniško priporoi o 10 kritvore vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
su
or**
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
LjfubSjamsta 2631
lllilllII!Illl[!ll!llllllllllllll|!||(li;ni'!:;,l|r|!IIIIIIIIIIIIIIMIIIII!:illl!llllini:ilM
izrekamo vsem najprisrčne'šo zahvalo, posebno pa velecenjenemu mestnemu županstvu in s'avnemu mestnemu zastop. tvu, milostlivemu tr. proštu dr. Sebastianu Elbertu in prečastiti duhovščini, preblagorodnemu g. predsedniku notarske zbornice c. kr notarju Ivanu Plantanu in stanovskim kolegom umrlega, gg. notarjem in odvetnikom, vsem velecenjenim predstojnikom c kr. uradov in vsi m gg. uradnikom, velecenjenemu gimnazijskemu ravnateljstvu in profesorskemu zboru, slavnemu odposlanstvu meščanske garde in požarne brauibe, vsem velecenjenim za-stopnikom društev ter sploh vsemu mnogobro nemu občinstvu, ki je počastilo pokojnika na njegovi zadnji poti. Naša posebno vdana zahvala pa gre preblago-rodnumu g. dvornemu svetniku pl. Šukljelu za njegov vznesen in pokojnika tako časteč nagrobni govor, kakor tudi velecenjenemu g. županu Karolu Rosmanu, ki je pokojniku izkaza! še to posebno čast, da se je po njegovi iniciativi odelo
m
I'V"®
Žalujoči ostali.
MMBUJMBJ	imttaMMMmireMHHggBMgMaKE«^	jBBMlHmmMJMBBa
Za vse blage dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam došli ob priliki srnrti našega iskreno ljubljenega soproaa sina in brata, gospoda	^	'


iBLtmza
hotelirja in lesnega trgovca
kakor tudi za krasne poklonjene vence ter za mnogobrojno spremstvo na zadnji poli tako v St. Vidu kakor na Bohinjski Bistrici izrekamo vsem našo najsrčnejšo zalivalo.
Bohirjska Eisti ca, dne 27. svečana 1915.
Žalujoča rodbina.
mm
M*
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem (fnlnnliiiiirniin «1!™	SI 1 preselila svojo podružnico z Besljeve ceste 7 lf 0D!Oll0UFOOVO lillCO Si. I
Nanovo preurejena podružnica se otvori dno 2. marca 1.1.	(nasproti kazine) kot	v
d fiisiii papusa. f n poročam se nadaljni naklonjenosti
„.r ... „ slavnega občinstva ter beležim z naj-odličnejšim spoštovanjem	439
Marija Ticar, trgovina s papirjem,
Sv. Petra cesta št 26. Ljubljana. Šelenburgova ulica št. 1. Tisk: »Katoliške Tiskarne«.	Odgovorni uradni JM
13723500