iieu. 149, 3 IjublM 9 četrtek, M Z. julija 1908. leto xxx«i. Velja po poŠti: a« telo leto naprej K 26'— u pol leta u » — 11 četrt leta „ „ 6-50 m en mesec ,w „ 2'20 V upravniStvu: ■u celo leto naprej K 22 40 M pol leta „ „ 11-20 wi fetrt leta „ „ 5 60 .'ji en mesec „ „ V90 !■» poSilj. na dom 20 h na mesec ^uamezne Itev. 10 h Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod Jez ___dvorIMe nad tiskarno). — Rokopisi sr vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v, 74. llpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate tn reklamacije. (JpravniSkega telefona Ste v. 188. □■If" Današnja številka ob?«ga 4 strani. "^C Slovenci in pravosodna uprava. Govor poslanca »Slovenskega kluba« dr. Hočevarja v seji državnega zbora dne 25. junija 1908. (Dalje.) Raznarodovanje Slovencev po Kraškem višjem deželnem sodišču. Na čelu oblasti, ki tako postopa z našo pravico do uporabe slovenščine v uradu, koraka graško višje deželno sodišče, njegovo protipostavno postopanje pa molče trpi pravosodno ministrstvo. (Iraško višje deželno sodišče se poslužuje vseli mogočih sredstev na najbolj zvit način, da ustreže željam in migljejem nemškega narodnega sveta, nemško-narodnih in radikalnih strank. V okrožje graškega sodišča pripadajo Štajerska, Koroško in Kranjska z okroglo dva milijona prebivalcev, med njimi nad polovico Slovencev, (iraško višje sodišče preprečuje po postavah in odlokih zajamčeno uporabo slovenščine pri sodiščih, jo omejuje in jo poizkuša izpodriniti, da raznarodi naše ljudstvo. Osobito ob periferiji naših meja to metodično pospešuje. Jasno se vidi namen graškega višjega deželnega sodišča v tem, kako obravnavajo osebne zadeve in napredovanje v službi z ozirom na slovenske uradnike vseh kategorij, kakor tudi glede na kou-sekventno, zdaj brutalno in brezobzirno Slovencem sovražno postopanje višjega deželnega, kakor tudi posameznih podrejenih mu sodišč. Vsa teža našo enakopravnost hudo žaljivega delovanja tlačiv zdaj Koroško, deloma pa tudi Spodnje Štajersko, če se tu posreči namen, pa postane žrtev tudi Kranjska. Enakopravnost slovenščine pri sodiščih utemeljena. Pred vsem hočem razpravljati o pravnem vprašanju, na katero se opira enakopravnost slovenščine pri sodiščih, da opravičim naše tožbe in da se razume ves položaj. Pokazati hočem potem, kako se nam zajamčeno pravo dejansko uporablja in kako je trajno kršijo sodišča in justične oblasti. Jezikovno vprašanje pri avstrijskih sodiščih, torej tudi po kronovinah na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, kjer stanujejo Slovenci, določa splošno za civilnopravne spore § 13 a sodnega reda s 1. majnika 1781, ki slove (čita): »Stranki kakor njuni pravni zastopniki« — prosim upoštevati, pravni zastopniki — »se morajo posluževati v svojih govorih v deželi običajnega jezika ...« Navedenega določila nc odpravlja člen I. izvajalne postave zdaj veljavnega civilnega pravdnega reda, kar je določno pripominjeno v odsekovem poročilu glede na navedeni član. Še zdaj tvori del norm, ki urejajo pravdno pravo. Najvišje sodišče je razsodilo v istem smislu v več slučajih. Jurist nc more dvomiti, da paragraf 13 še pravno velja in da je merodajen za ureditev jezikovnega vprašanja glede na ci-vilno-pravdne spore. Postopanje izven spornih zadev določa razpravljavni patent z dne 8. avgusta 1854, ki določa po S 4. (čita): »Vse prošnje se morajo izdelati v jeziku, ki je običajen pri sodišču . . .« Navedeno določilo omejuje uporabo v deželi običajnega jezika pri sodišču tako, in ni opravičen vsak v deželi običajen jezik pri vseli sodiščih dotičnega deželnega sodišča, marveč se mora pri vsakem sodišču preiska-vati, čc sc dotični v deželi običajni jezik tudi rabi pri dotičnem sodišču. Navedeni S 4. razpravljavnega patenta govori pa le o pismenih vlogah strank in se prav za prav ne more uporabljati na ustni promet in urejuje natančno vzeto le izvensporno postopanje. Zato pa tudi ni dopustno, da se sklicuje pri tolmačenju S 113. splošnega sodnega reda na S 4., ker imata oba navedena paragrafa nalogo, da vrejata drug način sodnega postopanja. Tako kakor določa § 4. razpravljavnega patenta, se izjavlja tudi § 14. vzhodnogališkega reda, ki govori »o v deželi pri sodišču običajnem jeziku«. Vsak nepristranski pravnik ne more dvomiti, da imamo Slovenci pravico tudi na Koroškem, da zahtevamo v vseh sodnih okrožjih, kjer stanujemo, da se obravnava z nami v spornih in izvenspornif/ zadevah v materinščini. Te pravice nimajo le stranke same, marveč tudi njeni pravni zastopnik (§ 13. splošnega sodnega reda), ne glede na to, če znajo stranke nemško ali nc. Tako zakonsko stališče je tudi priznaval prejšnji pravosodni minister grof Oleispach, ki je izjavil v zbornici v svojem govoru dne 20. marca 18%: »Pravosodna uprava zastopa stališče, naj pristojni sodnik čuje vsakega avstrijskega državljana«, torej tudi Slovenca, »v njegovem maternem jeziku in da se mora vsaka vloga, ki jo vloži pri sodišču, tudi rešiti v onem jeziku, v katerem je bila vložena, samoumevno le v toliko, v kolikor se gre za deželne jezike. Spodnještajerska in koroška sodišča se ne drže postavnega stališča. Kranjska sodišča se drže tega, kar določa označeno postavno stališče. Spodnještajerska sodišča, in še manj koroška sodišča zadnje čase pa ne postopajo tako. (iraško višje deželno sodišče je iznašlo osobito za Koroško novo obliko, da je postala postavna pravica koroških Slovencev iluzorična. Popolnoma samovlast-no in brez vsakega postavnega temelja je postavilo pravno načelo, da ne določa navada pri sodišču Ie o tem, če se sploh rabi kak iezik, marveč tudi o tem, v kakem obsegu in pod kakimi pogoji je dopusten .iezik pri sodišču. Po tej razsodbi ni torej nič več inero-dajno, da je n. pr. pri celovškem deželnem sodišču od nekdaj slovenščina navadna, ker stanuje celo po ljudskem štetju v področju navedenega sodišča nad 90.000 Slovencev, marveč se mora v vsakem posameznem slučaju strogo preiskati, če se je in v kakem obsegu se je dejansko uporabljala slovenščina dozdaj pri celovškem deželnem sodišču. V vsakem konkretnem slučaju bi se moralo potemtakem razsojati o jezikovnem sporu. Pri vsaki slovenski tožbi bi se moralo preiskavati, če so se že prej sprejele take tožbe ali ne; če bi pričel strankin zastopnik slovensko predavati, bi se moralo tudi preiskavati, če se je že kdaj kaj takega pripetilo, in če se zahteva slovensko rešitev, bi se moralo tudi poizvedavati, če so bili že izdane stične slovenske rešitve ali ne. Sodnikovi samovolji in prosti odločitvi je popolnoma prepuščeno, da konštatira, če in v kakem obsegu je bila dozdaj običajna slovenščina pri sodišču. Proti nasprotnemu mnenju prvega sodnika pa ni pravega pravnega pripomočka. ker zahteva predstojno sodišče poročilo o dosedanji jezikovni navadi od prvega sodnika, ki seveda naravno tako poroča, da krije razsodbo prvega sodnika. Lahko se dokaže, da se poročajo v takih poročilih neresnice, in sicer je to pokazala pritožba »Slovenske odvetniške zveze., na predsedstvo celovškega deželnega sodišča dne 12. marca 1907. Sicer je na to pritožbo reagiralo celovško deželno sodišče, a jako kratko. Nadalje se mora tudi upoštevati, da je kratkomalo nemogoče, da bi se pritožili proti jezikovnim razsodbam naših sodišč višje kakor pri graškem deželnem sodišču. Pritožbe proti razsodbam okrajnih sodišč se namreč vlo-že na celovško deželno sodišče, proti odlokom celovškega deželnega sodišča pa na graško višje deželno sodišče. Obe so- dišči pa razsodita enako, da slovenščina ni dopustna, da tako vedno in dosledno onemogočita možnost, da bi razsojalo o sporu najvišje sodišče. Koroška sodišča imajo pod okriljem graškega višjega deželnega sodišča popolnoma svobodne roke, da zatirajo in po-nemčujejo koroške Slovence, kar tudi obširno in zelo neumno izrabljajo. Jezikovni odloki. Poleg postav, na katere sem se skli-oaval, se pa moramo tudi ozirati na odloke pravosodnega ministrstva, na tako-zvane jezikovne odloke. Pred vsem pridejo v poštev odlok pravosodnega ministrstva s 15. marca 1862 in 20. oktobra 1866, odlok s 5. septembra 1867, odlok s 24. aprila 1882, osobito pa še odlok pravosodnega ministrstva z 29. oktobra 1850, št. 14.553, na celovško deželno sodišče, ki določno naglaša, da ni načeloma v slovenskih delih Koroške zgolj nemščina, marveč tudi slovenščina sodni jezik. Nadalje odloki pravosodnega ministrstva z 8. aprila 1883, št. 4224, graškemu višjemu deželnemu sodišču, s 25. junija 1883, št. 9250. višjemu graškemu državnemu pravdništvu, z 21. jul. 1887, št. 12.118, predsedniku graškega višjega deželnega sodišča, s 13. junija 1887, št. 190, s i. junija 1888, št. 6556, osobito pa odlok z 20. marca 1889, št. 5340, ki spominja, da navedeni jezikovni odloki s 15. marca 1862, s 5. septembra 1867 in z 18. aprila 1882 niso veljavni zgolj za Kranjsko in Štajersko, marveč tudi za slovenske dele na Koroškem. Posebne važnosti je pa odlok iz leta 1882 zaradi svoje klasiške utemeljitve. Expressis verbis se priznava enakopravnost slovenščine pri naših sodiščih in njegova sposobnost za uradno rabo. C) pravni veljavi teh jezikovnih odlokov dozdaj ni nihče dvomil. Nemci sami so izjavili po svojih voditeljih dr. Luggin je to takrat storil — na svojem strankarskem shodu leta 1896, kar jim je tako dobro dokazal član našega kluba Šuklje: »odlok ministra Pražaka je še pravove-Ijaven, in če se kak porednež danes ali čez leta sklicuje nanj, se mora izvesti.« Sicer bi pa imeli le Slovenci korist, ako bi dvomili o pravokrepnosti navedenih odlokov, ne pa Nemci, ker odloki v našo škodo omejujejo splošna postavna določila § 13. splošnega sodnega reda in S 4. razpravljavnega patenta in končno člen XIX. državne temeljne postave iz leta 1867 o splošnih državljanskih pravicah. Da pa popolno izčrpam vire o jezikovnem pravu, se moram sklicavati, da sem popolen, tudi na naš kazenski red, ki določa po § 163. glede na jezikovno uporabo (čita): »Če kaka priča ne zna sodnega jezika, se sme zaslišati brez tolmača le, če sta njenega jezika dovolj sposobna tako preiskovalni sodnik kakor tudi zapisnikar, po potrebi, se mora priložiti aktom poverjena prestava zapisnika v sodnem jeziku. Razven navedenega slučaja se pa mora zaslišavati s pomočjo zapriseženega tolmača in se mora vzeti na zapisnik zaslišanje tako v jeziku, v katerem je bila priča zaslišana, kakor tudi prestava. Tolmač vodi lahko obenem tudi zapisnik.« Pozneje dobim priliko, da pokažem, da navedena določila nimajo postavne veljave na Koroškem in na Štajerskem in kjer se nahajamo glede na jezikovne pravice na celi črti v ex-lex stanju! Naglašal sem že, da imajo po razglasu pravosodnega ministrstva z 20. marca 1889, št. 5340. odloki iz 1862, 1867 in 1882 enakomerno veljavo na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in po slovenskih koroških delih. Z ozirom na navedene jezikovne odloke bi se moralo jezikovno pravno stanje razviti po onih kronovinah, kjer stanujejo Slovenci, v blagor pravosodja do popolne enakopravnosti. Nemški šovinizem ne dopusti enakopravnosti. A nemški šovinizem ne dopusti, da bi prišlo do tega. Gospodje! Kak stvaren, primeren in pameten razlog pa obstoja, da slovenskemu državljanu, ki nastopi pred pristojnim mu sodiščem bodisi kot stranka, bodisi kot zastopnik ali priča, odklanjajo po postavah in odlokih zajamčeno mu pravico za vlaganje in sprejem slovenskih vlog, slovenska predavanja in razprave, zapisovanje njegovih izpovedb, predavanj itd. in slovenskih rešitev? Vzemimo kot zgled priprosto sodno razpravo, da si predočimo nesmiselno stališče »justamenta« nemških sodišč. Sodnik ima dolžnost, da išče nepristransko resnico, da označi dejanski položaj in glede na to razsodi. Naš novi civilni proces temelji na modernih načelih neposrednega in ustnega postopanja. Da, bistvo, jedro novega postopanja obstaja predvsem v neposrednosti,kar je mnogokrat pravosodni minister jasno naglašal. neposrednost je, rekel bi, najdražja, ker šele omogoči in zagotovi, da se najde resnica in označi dejanski položaj. Zdaj pa povejte, gospodje, je li sodnikovo delovanje popolnoma ne-uporečno, ki izključuje vsako morebitno nepravico, če n. pr. ni ali je le nezadostno sposoben jezika razpravnih strank, ki imajo opraviti v razpravi, in če je popolnoma sposoben jezika, pa se iz kakršnegakoli razloga vedno spiše zapisnik in izda razsodba v drugem jeziku, kakor v katerem so izpovedale stranke, zastopnike, priče in tako dalje. Izpoved in pa njeno zapisovanje sta po svojem čutu tako po vsebini kakor po obliki v takem neposrednem, bistveno neločljivem stiku, da se ne more reči, da sc prestavi v drug jezik neposredno. Se-li mnogokrat po prestavi ne izgubi bistvenega, kar je potrebno za presojo slučaja (Tako je!) v dejansko škodo strank, a tudi v moralno škodo pravosodja samega, ki naj bi bilo vzvišeno nad vse dvome in pomote? Se-li ne gre mnogokrat za natančno besedilo, ki se mora dati v prestavi točno, kar je osobito v kazenskih zadevah lahko usodno? In kai potem, če naj o takih izpovedbah razsojajo še višje oblasti? Netočne prestave končno lahko povzroče škodo tudi nasprotni stranki, ki je slučajno morebiti nemška. Dozdaj sem se pečal zgolj s pravnega stališča o jezikovnem vprašanju. (Dalje.) Držcvnl zbor. Dunaj, 1. julija. Dnevni red. Državni proračun je rešen. Vlada pa želi. da zbornica še pred počitnicami reši jako obširen dnevni red. Včeraj in danes so se posvetovali zastopniki raznih klubov, katerim je ministrski predsednik baron Beck predložil svoj simpozijon, ki je tako-Ie sestavljen: 1. Zvišanje novincev za deželno brambo v zvezi s podporami družinam rezervistov za časa orožnih vaj; 2. melioracijski zakon, ki zviša kredit poljedelskega ministrstva za razna kulturna dela na 8 milijonov; 3. podržavljenje češke severne železnice; 4. zakon, s katerim bi se zvišale plače nižjih državnih uslužbencev; 5. zakon, s katerim bi se zvišal državni davek od žganja, obenem pa znižal hišni davek; 6. zakon, ki bi določal odškodnine vsled nesreč po avtomobilih; 7. verifikacije volitev; 8. volitev delegatov. Vlada je torej sestavila jako bogat dnevni red. poleg državnih potrebščin postavila tudi ljudske. Pri vsakem kozarcu pelina tudi nekaj medice. Razni poslanci pa se še vedno ustavljajo zvišanju žganjarine. Poljske poslance je finančni minister dr. Korytovski sicer pridobil za svojo predlogo, ne pa nemških radikalcev in socialnih demokratov. Pa tudi drugi klubi se niso še odločili. Stvar pa je pomisleka vredna. Pri današnjem razgovoru je obljubil finančni minister, da hoče zvišati državni prispevek deželam iz večjih dohodkov. Vse dežele pa komaj čakajo, da dobe novih dohodkov za najnujnejše izdatke. Finančni minister pa je postavil poslancem nož na vrat, češ, da more državnim uslužbencem že letos le tedaj zvišati plače, ako mu parlament dovoli zvišanje žganjarine. Do, ut des. To si naj zapomnijo posebno tisti, katerim je država molzna krava, pa ji odrekajo davke. Nujni predlogi. Preden pa pride na vrsto označeni dnevni red, mora zbornica rešiti še nebroj nujnih predlogov. Tudi v novi zbornici se ponavlja stara razvada s takimi nujnimi predlogi, ki so samo potrata časa iti agita-eiisko sredstvo. Vlada 11. pr. sama predloži načrt zakona, s katerim se izboljšajo plače nižjim državnim uslužbencem. Navzlic temu pa je vložen nujni predlog. Včeraj je zbornica odklonila prvi nujni predlog poslanca Breiterja, ki je bil naperjen proti postopanju vojaških oblastev. To vprašanje je bilo na vrsti nedavno v proračunski razpravi. Toda poslanec Brei-ter si je izvolil še posebno klobaso. Vsenemški poslanec Malik se je hotel proslaviti z nujnim predlogom glede na dijaške nemire v Gradcu in Inomostu. Mož pa se je pošteno osmešil s svojim včerajšnjim in današnjim govorom. V zbornici že dolgo ni bilo toliko smeha. Kedar hoče poslanec Malik biti najresnejši, tedaj spravi vse v smeh. In tega je sam najbolj vesel. Zbornica je seveda odklonila tudi Ma-likov predlog, ker nemirov na univerzah so menda siti tudi že razsodnejši dijaki. Kako potrebna pa je izprememba poslovnika, je pokazala ravno ta razprava. Kdor kaj pozabi med govorom ali zamudi besedo, oglasi se za stvarni popravek. Ti popravki so navadno dolgi govori s krikom in vpitjem. Tako tudi danes. Popravljali so Stransky, liofmann, Weidenhofer, Waldner, Kemetter, Morsey in Abram. Bilo je kakor v turški šoli. Sedaj sta v razpravi nujna predloga poslanca Breiterja in Romančuka zaradi postopanja orožnikov proti rusinskim kmetom. Govorila sta predlagatelja, minister za deželno brambo, Tomaševski in Oles-nickyj. Jutri govorita še glavna govornika o tem predlogu. Potem pa je še najmanj 14 nujnih predlogov. Danes so združene nemške stranke, ki imajo tri svoje ministre v kabinetu, izročile predsedniku kar štiri nujne predloge, ki zahtevajo novo zgradbo za nemško tehniko v Pragi, uravnavo uradnega jezika pri poštnih uradih, imenovanje nemških sodnikov in personalno komisijo za poštne uradnike. Ta nemška nestrpnost pa presega že vse meje. O vseli teli vprašanjih so na dolgo in široko že govorili v proračunski razpravi, v odseku in v zbornici. Vlada je tudi že pojasnila vse te zadeve. Ne, bobova slama mora še na mlatišče. Pri današnjem razgovoru so razni zastopniki strank, posebno pa dr. Lueger, ostro grajali to otročarijo. Predlagatelji dr. Chiari. dr. Funke, dr. Sylvester in Pa-cher pa so se muzali z raznimi izgovori. Ako pridejo vsi ti nujni predlogi v razpravo, potem zbornica do konca julija ne reši dnevnega reda. AVSTRO - OGRSKA. Kompromis med Hrvati in Madžari. Ogrski in hrvaški listi se pečajo s kompromisom med Hrvati in Madžari. Od \Ve-kerlovega hrvaškega potovanja si »Pesti Hirlap« po nekem dopisu s Hrvaškega mnogo obeta. Po graških kravalih. Graški namestnik Clary in rektor Hil-debrand sta poročala Marchetu o zadnjih graških izgredih. Poročala sta, da je mogoče vzdržati red, če se zvrše nekateri pogoji. Marchet zastopa stališče, naj rektor s senatom uredi zadevo. Razpravljali so tudi o splošni prepovedi nošenja barv v Gradcu. Hoffmann-VVellcnhof je interveniral, naj bi se uštel graškim vseučilišč nikom semester. Posamezni krščansko-so-cialni hsti razmotrivajo vprašanje, če Be-ckova vlada še zasluži, da jo podpirajo kršč. socialci. Tudi »Reichspošta« naglasa. da kršč. soc. stranka zaradi Becka ne dopusti, da izgubi stik s svojimi volivci. Svobodomiselna »Wiener Allg. Zeit« pravi. da prostaška želja po škandalih kuler-nih študentov omadežuje kulerstvo. Nastop takozvanega svobodomiselnega dija-štva vpije naravnost, naj se nastopi z re-presalijami. Stičejo za klerikalnimi čepicami, a oblasti lahko prično posegati po njihovih čepicah in lahko prepovejo splošno nošenje barv. Nepravilno pa ne postopajo zgolj dijaki, tudi Hildebrand je z nepremišljeno izjavo nepravilno postopal. Imenoval je katoliško dijaštvo ptuje telo, kar je zelo smešno, ker je sam inozemec. Katoliški dijaki niso ptuje telo marveč i,o enakopravni akademični državljani. V imenu svobodomiselstva protestiramo energično proti sedanjemu prostaškemu hujskanju po vseučiliščih. Postopanje gra-škega dijaštva je bolj sorodno nazadnja-štvu kakor svobodomiselstvu, Protiavstrijska propaganda v okupacij-^kem ozemlju. »Budapesti Hirlap« poroča o veliki nezadovoljnosti avstrijsko upravo v Bosni in Hercegovini. Srbski iu črnogorski listi živahno agitirajo. Boje se krvavih nemirov. Po stanovanjih veletržcev se vrše tajni shodi, na katerih se razpravlja o politiki. Vse kaže, da se pripravljajo resne stvari. Resni krogi priznavajo, da obstoja res protiavstrijska propaganda, a da je naperjeno poročilo proti Avstriji, ker bi si Madžari radi prisvojili Bosno. Vdova grofa Potockega prosi za morilca. Predno je odpotovala v Pariz grofica Potočki, vdova umorjenega gališkega namestnika. je pustila varuhu svojih otrok, grofu I arnovskemu, prošnjo na cesarja, v kateri prosi, naj se pomilosti morilec. SPRAVA MED HRVATI IN MAZARI? V Zagreb pride začetkom avgusta podpredsednik ogrske ustavne stranke, Franc Nagy. da začne pogajanja z mero-dajnimi politiki. Spor med Hrvatsko in Ogrsko zaradi službenega jezika na državnih železnicah hočejo na ta način poravnati. da čimpreje ustanove železniško ministrstvo, katerega bo vodil grof Bat-thyanyi, ki se bo glede na uradni jezik na Hrvaškem postavil na drugačno stališče kot Kossuth. NUNCIJ NE BO ODPOKLICAN Z DUNAJA. Z Dunaja poročajo, da Pij X. nikakor ne misli odpokiicati dunajskega nuncija Granito di Belmonte, posebno zdaj ne, ko ga je prestolonaslednik Franc Ferdinand demonstrativno obiskal, da s tem pokaže, da ne soglaša z Aehrenthalom, ki nuncija ni povabil k slavnostnemu izprevodu. Pij X. iu Merry de Val bi ravnala zelo neprevidno. ako bi Aehrenthalu in liberalcem na ljubo nuncija odpoklicala, kajti s tetn bi odobriia gonjo Wahrmundovcev. Pij X. bo rajše preložil konzistorij in nuncija šele pozneje imenoval za kardinala, samo da ga pusti še na Dunaju, kjer bode v oči krščene in nekrščene jude. PROCES EULENBURG. Knez Fulenburg taji, da bi se bil kdaj nenatorno pregrešil. Priče Riedel, Ernst in Dandl ga zavračajo. Med pripovedovanjem Dandlovim je knez padel v nezavest. Izvedelo se je, da je knez Fulenburg svojčas pri cesarju Viljemu grdo očrnil tudi poljskega grofa Koscielskega, ki je bil ljubljenec Viljema II. Od takrat Viljem sovraži poljsko plemstvo in je začel s proti-poljsko politiko. Zatiranje Poljakov ima torej na vesti Fulenburg. VOJSKA? V Evropi močno diši po smodniku. Cesar Viljem je, kakor znano, v Doberitzu v nagovoru na huzarje grozil Angliji in Francoski, in danes je dognano, da so to vest namenoma nemški oficielni krogi sami razširili po vsem časopisju. Komentar Biilouove »Nordd. Allg. Zeitung« je položaj še bolj zapletel, ker tudi, čeprav prikrito, grozi. Zdaj pa pišejo listi komentare o govoru Viljema v Brunsbiittlu pri Hamburgu. Viljem je zopet povdarjal, da se ne boji Angležev in Francozov. V Doberitzu je govoril kot general vojakom, v Brunsbiittlu kot cesar nemškemu ljudstvu. Od inozemskih listov je brunsbiittelski govor zdaj komentiral le nemški »Peters-burger Herold«. SRBSKA KRIZA. Vlada se je začela pogajati z opozicijo. Sodijo, da dovoli opozicija rešitev trgovinske pogodbe, če pripusti vladna stranka jeseni nove volitve. RUSKO KR1ŽAR1CO POTOPILI REVO-LUCIJONARJL Pogreša se že osem dni ruska križanca » Nikoliev«, ki je odplula na Finsko. Sodijo, da so ladjo potopili revolucionarji. Na ladiji je bilo .Š2 mož. PROTI FRANCOZOM V COCHINKINI. Nekaj koehinkinskih podčastnikov domačinov je pred nekaj dnevi napovedalo v zvezi z roparskimi tolpami napad na francoske vojake. Priporočali so tudi tatvine in pa, naj kradejo orožje. Grožnje niso ostale le besede. V hanojski vojašnici je obolelo 200 francoskih vojakov, ki so bili zastrupljeni. Zaprli so osebe, o katerih sumijo, da so zastrupile francoske vojake. ANARHIJA V PERZIJI. Tebris je obkolil s svojimi vojaki dne 1. t. m. Rahim kan. Tehriško prebivalstvo gradi po ulicah barikade. Poroča se bero-linskemu »Lokalanzeigerju«, da so privlekli vojaki v šaliovo taborišče štiri ino-hamedanske derviše z ranjenimi glavami iu z zlomljenimi udi. Pred jetniki so malone zabodli narodnega pridigarja Malika, na to so mu sekali z nožmi meso od telesa in vrgli njegove ostanke psom. Dnevne novice. + K imenovanju finančnega ravnatelja za Kranjsko je »Slovenski Narod« po svoji sicer stari, pa ne častitljivi navadi zopet nagromadil nekaj laži, katere pa le pričajo, da tavajo gospodje od liberalne stranke po gosti temi glede tega imenovanja. Imenovanje Klimentovo, katerega »vseslovanski« »Narod« proglaša za tujca (!), pripisujejo liberalci Slovenski Ljudski Stranki in ji očitajo, da je naredila z ministrskim predsednikom »umazano kravjo kupčijo«. Novi finančni ravnatelj za Kranjsko, dvorni svetnik Kliment, je tako tipije »Narod« prononsiran klerikalec! Gorje, kaj bo zdaj! »Narod« že slika strašne svari, ki se bodo godile. Mi smo se prisrčno zabavali, ko smo to čitali. Ce ima Slovenska Ljudska Stranka res moč, da nastavlja finančnega ravnatelja, tedaj ji je na tem le čestitati, glede novega finančnega ravnatelja pa, o katerem vemo le to, da je svoj čas služboval med Slovenci kot izvrsten uradnik in je še v svoji službi v Brnu čital vedno slovenske liste, da ne izgubi iz vidika slovenskih razmer, si bo vsakdo naredil sodbo tedaj, ko bo videl njegovo delovanje. Samo eno stvar iz »Narodove« jeremijade moramo popraviti. »Narod« je pisal, da ni res, kar smo mi sporočili, da pride namreč dvorni svetnik Dohida iz Ljubljane v finančno ministrstvo, iu čemur smo pristavili, da je s tem prideljenjem visokega uradnika slovenske narodnosti ministrstvu ojačen slovenski element v velevažnem centralnem uradu. S tem, da »Narod« to taji, le kaže, da o vsej stvari, kakor ponavadi, ni prav nič informiran. »Narod« samo to taji vedno, kar Slovenec« piše; take so vse »Narodove« informacije. Mi pa, ki ne pišemo tako resnih stvari nikoli brez najnatančnejših in najzanesljivejših informacij, smo v položaju, da lahko tudi svojo vest popolnoma vzdržujemo. V kratkem bo uradno objavljeno imenovanje dvornega svetnika Dobida v finančno ministrstvo. + Zmaga S. L. S. Iz Mirne se nam poroča: Pri ponovljeni občinski volitvi za I. razred, dne I. julija, je S. L. S. zmagala z 12 proti 6 glasovom. Ze potrjene volitve v 11. in III. razredu so istotako ugodno izpadle, f Naši shodi. Dr. Lampe je priredil v nedeljo in ponedeljek tri shode: V Žužemberku, Ajdovcu in v Hinjah, pri čemer se je govorilo zlasti o potrebnih cestah v žužemberškem okraju. Needinost je le zaradi zveze med Hinjami in med Žužemberkom. Eni hočejo, da se zveže cesta od Strug na Zvirče čez Hinje s Smuko, drugi pa hočejo cesto od Zvirčegn čez Ratje in Lopato na Žužemberk. Odločiti se bo treba hitro, kajti cesta mora biti, naj bo potem ena ali druga! Gospod poslanec Man-del je bil te dni zadržan, obiskal bo pozneje te kraje. 4- »Slovenski Narod« in vrhniška slavnost. Vrhniška slavnost peče »Narod«. Ni čuda — v Ljubljani se je priredba »Na-rodovcev« sijajno blamirala, na Vrhniki pa je slavnost naše organizacije veličastno prekosila vse ljubljanske liberalne priredbe zadnjih let. »Narod« je kot glasilo »slovenske inteligence« vedno zelo fin in zato piše, da so na slavnosti bile »s tare babe v veliki večini.« Tako piše »Slovenski Narod«, glasilo Tavčarjevo in njegove že precej priletne gospe! Udeležnike psuje »Narod« z »barabami«, ker so nekateri odločno se pritožili proti postopanju železniških uslužbencev pri odhodu vlaka. Množica izletnikov je prišla na kolodvor par minut po za odhod določeni uri, med potjo je posebnemu vlaku dajala znamenja, naj počaka, da, prišla je že na kolodvor, prvi izmed te množice so že hoteli vstopiti v vozove, a p o r i n i I o s e j i h j e proč; na njihovo opombo, da je še mnogo ljudi tu ter da bodo takoj pri vlaku, je poslujoči železniški uslužbenec zaklical: »A \vas, fahren wir nur \veiter«, iu vlak je odpeljal. Taka neuljudnost je ljudi seve zelo razburila, ker povoda taki neuljud-nosti ni treba daleč iskati! Na progi južne železnice je posebni vlak za cesarski jubilejni izprevod ob takratnem ogromnem prometu na Dunaju z odhodom počakal 20 minut, na vrhniški samotni progi pa se ni hotelo počakati toliko, da bi že na kolodvor došli ljudie vstopili v vlak. To je tako škandalozno postopanje, da bi se res ne bilo čuditi, ako bi se kaj hudega zgodilo. | Hudega pa se tri ruč zgodilo, vse kar »Na-| rod« piše, da se je na postajenačelnika pljuvalo, da je moralo posredovati orožni-štvo itd., je navadna »Narodova« laž. Orožniki so bili že pred odhodom vlaka na kolodvoru in sploh niso imeli najmanjšega povoda za kako posredovanje. Ali te laži »Narodove« kažejo, da so nekateri morda izgrede res hoteli provoci-rati. Ce bi se od strani železniških faktorjev ne razburjalo in ne šikaniralo ljudi, bi pa sploh nobenega povoda ne bilo za kako pritožbo. Postajenačelnik je bil celo tako Ijubeznjiv, da tričetrt ure ni hotel predložiti pritožne knjige. To je za sedaj naš odgovor na »Narodove« laži, ki so dosegle to, da je neki gospod iz Ljubljane, ki je videl ves prizor, izjavil se, da je sedaj kot »Narodov« naročnik prepričan o »Narodovih« lažeh in da bo zato »Slovenski Narod« vrnil. O inteligenci udeležnikov pri vrhniški slavnosti se pa ne bomo prepirali ne z »Narodom«, pa tudi ne s kako tako vrhniško kapaciteto, ki je pri »abšelerjih« avanzirala do korporala, iz III. razreda realke pa domov ušla. Tako »inteligenten« med udeležniki pač ni bil nihče kot n. pr. tisti ljubljanski liberalci, ki so se v ljubljanskem »Narodnem domu« v klavir podelali. Taka inteligenca naj ne meče okolu z »barabami«, ker, da je barabstvo v liberalni stranki na vrhu, to pričajo laži liberalnega časnikarskega barabstva o lepi vrhniški slavnosti. Glasilo ruskega ministrskega predsednika Stolypina piše o potovanju poslanca Iv. Hribarja v Peterburg, da Hribar reprezentira le neznaten del slovenskega naroda. Prišel je v Peterburg na lasten riziko, ne da bi bil od koga pooblaščen, kakor tudi niso bili od nikogar pooblaščeni oni, ki so jih v Peterburg povabili. ; O ustanovitvi krščanskega izobraževalnega društva v Skednju pri Trstu je »Narod« napisal uvodni članek. Dasi bi pri, »Narodu« že zdavna lahko vedeli, da jih tisti, v katerega se v tem članku neumno zaganja, popolnoma ignorira, vendar ma-žejo po nepotrebnem drag papir. Gospodje, nikar ne skrbite, kaj govorijo naši somišljeniki po shodih in nikar tudi tako očitno ne kažite, kako strašno vas boli in peče, da inferiorni liberalizem tudi na Primorskem propada. Rajši si korajžo delajte po vzorcu dr. Tavčarja, ki še zdaj upa. da bo »klerikalcem« kar tri mandate na-enk rat vzel. V Skednju pa bomo, hvala Bogu, brez kislokumarske »Narodove« modrosti izhajali. Naši ljudje je ne rabijo, ker so preparnetni, škedenjski liberalni oštirji in šomaštri pa že davnej sami vedo, kar jim Narod« o klerikalizmu pripoveduje. Gospodična Gregorič bi o »boju za Skedenj« lepši članek napisala, kot so ga sk ovah v »Narodovem« uredništvu, dasi jih ona navadno cel teden piše in se hudo poti zraven. Torej, malo več soli. potem boste že vredni večjega odgovora. + Vojaško častnosodno postopanje so nekoliko izpremenili, to se pravi, le nekatera določila. Drugače ostanejo tako srednjeveško zastarela kot so dozdaj bila. Častniški častni sod sestoji iz samih laikov, juristov seveda nobenih zraven, prič se pod ' zaprisego ne more zaslišati itd. Kar se tiče sporov med častniki iu civilisti. se mora častnik tudi po novih določilih dvobojevati, ako ga kdo »razžali«. Torej je častnik tudi po novih določilih izročen na milost vsakteri barabi, ako se ji poljubi ga nahrulitL Modernih nazorov naša voiaška uprava ne bo tako hitro, kakor se vidi. + Konkurzni razpis. Po okrožnici se razpisujejo sledeče župnije: Črnuče v ljubljanski. Dobovec v litijski. Rova v kamniški in Loški potok v ribniški deka-niji. — Prošnje za župnijo Dobovec je nasloviti na stolni kapitelj ljubljanski, za Črnuče na župnika v Mengšu, za Rova na lastništvo graščine na Kolovcu, za Loški potok na lastništvo graščine v Ribnici. — Kot zadnji rok za vlaganje prošenj je določen 25. julij 1908. ! Letošnje vojaške vaje III. aratnad-nega zbora. Bataljonske vaje pijonirjev. pehote in lovcev se prično 15. julija. Divi-zijske vaje 6. huzarskega polka trajajo do pričetka žetvenih dopustov. Divizijske vaje imata 5. dragonski in 16. huzarski polk šele v drugi polovici julija. Navedeni trije polki imajo glede na premeščenje in pa z ozirom na velike vaje na zahodnem Ogrskem med žetvenimi dopusti tritedenski počitek. Topniški polk št. 9 odkoraka 6., št. 6 pa 10. t. m. v Krško, kjer imata strelne vaje od 18., oziroma 21. julija nadalje. 2. bataljon 27. pešpolka bo od 9. do 26. julija v Begunjah. I. in 4. bataljon s pol-kovim štabom pa v Rakeku. Demonstracija dunajskih trgovskih uslužbencev. Kakih 2000 dunajskih trgovskih uslužbencev je imelo dne 1. t. m. pri *Wimbergerju« shod, po katerem so priredili izprevod z lampijoni in zastavami z napisi: Zivio zaprtje trgovin ob 7. uri zvečer. Po 7. uri naj nihče ničesar ne kupi.« + Deželni glavar goriški. »Reichs-post« je zvedela, da bo deželnim glavarjem goriškim zopet imenovan Pajer, glavarjevim namestnikom pa dr. Gregorčič. — Stoletnico Vrdeljskega bodo v kratkem obhajali tržaški Slovenci. Josip Godina Vrdeljski spada med najzasluže-nejše preporoditelje tržaških Slovencev. Njegov, za takratne razmere izvrstno urejevali list »Pod lipo«, je bil razširjen tudi po Južnem Štajerskem. Med drugim je napisal zgodovino Trsta. Ob stoletnici, ki se je za njo ustanovil poseben odbor, vzidaio spominsko ploščo v Godinovo rojstno hišo na Vrdeli p*i Trstu. — Otvoritev lokalne železnice Kranj-Tržič. Lokalna železnica Kranj-Tržič s postajami Naklo, Duplje in Tržič in s postajališčem in nakladiščeni Sv. Križ se dne 6. malega srpana 1908 izroči javnemu prometu. Postaje Naklo, Duplje in Tržič se otvorijo za splošni promet, postajališče in nakladišče Sv. Križ pa za osebni, prtljažni in omejeni tovorni promet, in sicer se bodo od tega postajališča odpravljale osebe v vlaku in prtljaga doplačil-nim potom. — Železnica Št. Janž—Trebnje. Dne 30. junija je pripeljal vlak iz Št. Janža prvi premog v Trebnje. Železniški stroj je bil tem povodom okrašen. Duhovne vaje za prečastito duhovščino v rezidenciji družbe Jezusove v Ljubljani, Elizabetna cesta 5, bodo v mesecu juliju od 6.—10., od 13.—17., od 20. do 24. — Začetek je vselej v ponedeljek ob 6. liri zvečer, sklep v petek zjutraj. Za pravočasno naznanilo vljudno prosi pred-stojništvo. — Preprečena velika nesreča. Z Vrha pri Vinici se javlja: Grozno velika nesreča bi bila skoraj Vrh zadela pretečeno nedeljo, t. j. 28. junija. Ob 8. uri zjutraj je na neznan način začel kup slame goreti v hlevu pod kaščo hiš. štev. 30. Na vpitje v isti hiši so hitro pritekli ljudje in nosili gnoj na goreči kup in polivali z vodo in posrečilo se jim je, da so pogasili ogenj. Ko bi samo dve minuti bila pomoč prekasna, cela vas, ki šteje šestdeset številk, bi bila pogorela. Divji element ne bi bil prizanesel niti cerkvi niti župnišču, kakor ni bil prizanesel na belo nedeljo popoldan 1. 1865. Takrat je cela vas z župno cerkvijo in župniščem pogorela. Cerkev je od poslopja, kjer je začelo goreti, le oseminšestdeset korakov oddaljena. Vsa poslopja so krita s slamo iti stoji drugo poleg drugega. Torej bi človeška pomoč v tej strašni vročini in suši le malo izdala. Hvala Bogu za odvrnitev strašno velike nesreče! Iz Suhe Krajine. Strašna suša je pri nas. Sena ni skoro nič. Le malo se nakosi, in še to ni mnogo vredno. Ljudje in živina trpe vslcd pomanjkanja vode. Po več ur daleč morajo voziti slabo vodo. kajti kap-nice so večinoma izsušene. Voda, ki je prej ne bi bili privoščili niti živini, mora biti zdaj dobra za ljudi. Pri tem pa strašna pota, po katerih se mučijo ljudje in živali! Res, potrebni smo pomoči, ker za žejo, ki nas tare, lahko pride letos še lakota. — Nogo si je zlomil č. g. Anton Kreč, kaplan v Cerkljah. — Gozdni požar na Ručevnici je nastal, kakor se nam poroča iz Bohinja, dne 30. junija šc pred poludnem v parceli Ozcf-kovi iz Lepenjc. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Prejkone po neprevidnosti kakega tobakarja. Hipoma se je ogenj širil ter uničil vsaj 700 in" dobro zaraščenega gozda. Prvi je ogenj zapajil Pavle, ki je v bližnjem svojem gozdu drvaril. Zaslišal je čvrčenje in pokanje gorečega drevja ter takoj letel k ognju klicat ljudi na pomoč. Sam pa se je z vso silo lotil rešilnega dela. Takoj so prihiteli Rovtarji in Lepenjčmani. Delali so pridno; tudi požarna bramba je bila kmalu na mestu. Kmalu je bil ogenj lokaliziran! Bati se je bilo, da se ogenj zopet oživi; zato je župan odredil stražo za toliko časa, dokler je kaka nevarnost. Vsled dolgotrajne suše so daleč v zemljo zasušene celo korenine. Ce bi bil ogenj preskočil čez vrh gore Ručevnica, potem bi bila v nevarnosti vsa vas Nemškega Rovta. — Na sejmu okraden kmet. Iz Črnomlja se nam poroča: Na sejmu dne 30. junija 1.1. sta dva nepoznana lopova ukradla nekemu Belokranjcu 400 kron. Peljala sta ga proti loži »Svibenj«, češ. da imata tu svoje volove, ki mu jih hočeta prodati. V Svibnju sta ga pa oropala denarja. — Kravo prodala za tri — krajcarje Širi se govorica, da je neka ženica prodala na sejmu v Črnomlju svojo kravo za tri krajcarje; krajcarji so bili čisto novi in ženica je mislila, da so dvajsetkronski cekini. — Belopeška jezera in železnica. Da imajo izletniki, ki pridejo z vlakom št. 915 v Trbiž, ob nedeljah in praznikih priliko, obiskati belopeška jezera, bode dogovorno s c. kr. ravnateljstvom državne železnice v Beljaku za ostali čas v veljavi stoječega poletnega voznega reda, počenši s 5. julijem t. I., vozil ob nedeljah in praznikih vlak št. 1727 na progi Trbiž-Rateče-Bela-peč z naslednjimi prometnimi časi: Trbiž odhod ob 1. uri 1,7 minut popoldne; Bela-peč postajališče odhod ob 1. uri 31 minut; Rateče-Belapeč prihod ob I. uri 37 minut, Veliko podjetje rojaka v Ameriki. Našega rojaka g. P. Laknerja je doletela v Ameriki izvanredna sreča, odkar se je preselil iz Calumeta pred štirimi leti. Postal je solastnik velikega rudniškega podjetja, Butte & Buxton imenovano, v bližini Butte City Mont. Podjetje je v istini velikansko. Na posestvu, obstoječem iz 250 akrov, se nahaja rudniška žila v širini 60 do 100 čevljev in 6.000 čevljev daljave. Žila je odprta v globočino 130 čevljev, poleg katere je izkopan predor v daljavo 350 čevljev. Kot sporoča.list Boston Commer-cial, se nahaja v rudi po 14 do 23 odstot. bakra, 11 odstot. svinca, 40 c zlata in 24 unč srebra na vsaki ton rude. Lakner je izjavil, da bo v kratkem vposljenih na posestvu okrog 400 delavcev in v preteku par let 2000. Lakner tudi povdarja, da pri tem podjetju ne bodo Slovenci zadnji. — Smrtnonevaren padec s črešnje. V nedeljo je na Suhi pri Kranju padel s črešnje Janez Arnuš in se tako poškodoval, da bo le težko okreval. — Na Babnem vrhu pri Kranju je padel s črešnje Luka Zupan in so zlomil roko. Nesreča na cirkularni žagi. V Boš-tanju ie prijela cirkularna žaga Jožefa Kuharja ter mu raztrgala roko. — »L' Adriatico« bo naslov novemu italijanskemu dnevniku, ki prične izhajati v Trstu ter bo delal konkurenco »Piccolu«. Izvod lista bo stal le dva vinarja. Gosenice ustavile vlak. Zadrski •Narodni List« poroča, da se je prošle dni nabralo na železniški progi med Kosovim in Siveričem v Dalmaciji toliko nekih gozdnih gosenic, da vlaki niso mogli naprej. Gosenic je bilo na milijone. Prilezle so iz bližnjih hrastovih gozdov na tračnice, po katerih so hotele — vse postaja moderno — ■ po najbližji in najglajši poti. v bližnji gozd. Ce te gosenice le niso bile — race! Električna razsvetljava železniških vozov. V kratkem razsvetlijo vozove na vseh progah bosenske državne in vojaške železnice z električno lučjo. — Dve Slovenki zgoreli v Ameriki. Iz Pueblo, Colo., poročajo: Pripetila se je nesreča, vsled neprevidnosti, katere žrtvi sta Slovenka Terezija Hočevar in njena nekaj mesecev stara hčerka. Terezija Hočevar je hotela hitro zanetiti ogenj, s posodo napolnjeno s petrolejem. Posoda ji je v rokah eksplodirala, bila je v hipu njena obleka v ognju. Poslopje je tudi takoj bilo v ognju; predno so dospeli ognjegasci, bilo je že vse v plamenih. Pohištvo je vse zgorelo, in otrok, ležeč v sobi, je zgorel. Žensko, soprogo Matije Hočevar, so strašno opečeno prepeljali v bolnišnico, kjer je drugi dan v mukah umrla. Bila je doma iz farc Hinje, Dolenjsko. Bila je šele eno leto poročena. — Pasivni odpor v biidimpeštanski plinarni. Dne 30. m. m. so pričeli izvajati po budimpeštanskih plinarnah ob 9. zvečer pasivni odpor. Namesto 2600 ma plina so producirali le 400 do 500 m3 plina. Delavci so izpuščali tudi plin. S pasivnim odporom so pričeli, ker je nameravalo ravnateljstvo plinarne odpustiti 27 delavskih voditeljev. Štajerske novice. š Umrl je v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu solicitator gosp. Josip Gross iz Celja. š Imenovan je profesor na državni gimnaziji v Mariboru, gosp. Janko Košan, profesorjem ria I. državni gimnaziji v Gradcu. — V Gradec je prestavljen z mariborske gimnazije tudi prof. dr. Moertl. š Imenovan je učiteljem na mariborski kaznilnici nadučitelj v Kozjem, gosp. A. Hohnjec. Ljubljanske novice. lj Velika ljudska veselica »Ljubljane«. Pevsko društvo »Ljubljana« bo tudi letos priredilo veliko ljudsko veselico. »Ljubljana« priredi vsako leto samo eno ljudsko veselico, a to v največjem obsegu in v taki obliki, da ima občinstvo od priredbe res nekaj izvanrednega. Lanska ljudska veselica »Ljubljane« je občinstvu še v najboljšem spominu. Letošnja velika ljudska veselica se bo vršila v vseh prostorih hotela »Union« pod naslovom »Slavnost kranjske dežele« in bo prekrasen pregled naših narodnih noš ter najlepših tipov iz dunajskega jubilejskega izprevoda. Tako bo občinstvu omogočeno ogledati si mnogo krasnih naših kranjskih skupin, ki so na Dunaju vzbudile toliko pozornosti. Odboru »Ljubljane« so obljubili svojo pomoč gg. aranžerji kranjske skupine v cesarskem jubilejnem izprevodu in bo tako naša narodna noša na tej veliki ljudski veselici res odlično zastopana. Tudi v pevskem in drugem oziru se bo vse storilo, da bo priredba odgovarjala naslovu. Ta slavnost bo torej res nekaj posebnega, zato občinstvo že danes nanjo opozarjamo. Slavnost se bo vršila sredi avgusta ali začetkom septembra. Podrobneje o nameravanih priredbah bomo poročali. Ij Generalni štab v Ljubljani. Na čast visokim vojaškim dostojanstvenikom svita danes zvečer ob 8. uri na vrtu hotela »Union« celotna vojaška godba in ima tudi slavno občinstvo prost vstop. Ij Uboj v Vodmatu. V Vodmatu je nekdo s kolom udaril po glavi postopača in žganjarja Pokovca. Ranjenec se je privlekel v bolnico, kjer je umrl. Ij Koncert na korist Blejcem priredi v soboto zvečer ob pol 8. uri restavrater g. Kenda v Švicariji. Vstopnina 40 vinarjev. Vso vstopnino dobe ponesrečeni Blejci. Ker je namen prireditve blag, se prepla-čila hvaležno sprejemajo in se prosi, da vsak vzame toliko kuponov več, kolikor vstopnine preplača. lj Imenovan je zadružni inštruktor, okrajni komisar dr. Herman Blodig za de-želnovladnega tajnika na Koroškem. lj Proinenadni koncert vojaške godbe je danes zvečer v »Zvezdi«. I j Tujci v Ljubljani meseca junija 1908. Meseca junija t. 1. je prišlo v Ljubljano 4032 tujcev, torej 245 manj nego prejšnji mesec in 85 manj nego v istem mesecu lanskega leta. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 893, »Slon« 860, »Lloyd« 378, »Malič« 233, »Avstrijski cesar« 250, »Ilirija« 236, »Južni kolodvor« 219, »Štrukelj« 146, »Bavarski dvor« 110, »Grajžar« 68 in v drugih gostilnah in prenočiščih 639 tujcev. Ij Veteranci bodo imeli prihodnjo nedeljo slavnost v proslavo cesarjevega 60-letnega vladanja. Ob pol 8. uri bo odhod k sv. maši v cerkvi sv. Jakoba, potem obhod po mestu. Ob 4. uri popoldne veselica na Koslerjeveni vrtu. lj Boikot pivu izvršujejo vsled podra-ženja po Ljubljani mnogi pivopivci ter pravijo ,da hočejo vztrajati toliko časa, da se pivo poceni. Bojkot se v nekaterih gostilnah precej pozna. Gostilničar pri »štev. 6« na Dunajski cesti, ki navadno iztoči na dan po sedem sodčkov pive, je včeraj iztočil samo en sodček. Ljudje pravijo, da hočejo gostilniški zadrugi in njenemu načelniku Tostiju pokazati, da v Ljubljani nista vsemogočna, če tudi vedno jadrata pod liberalno zastavo. Ij Star grešnik. Sinoči je policija are-tovala 4.31etnega Mihaela Komarja iz Ljubljane, ker je metal na otroke kamenje in dva od teh poškodoval. Komar je bil že 37krat v zaporu vsled raznih deliktov. Najmanjša kazen mu je bila 24 ur, največja pa 13 mesecev. I.i Prašiček v otroškem vozičku. Včeraj je peljalo neko dekletce v lepem, zastrtem otroškem vozičku prašička, ki je na vso moč cvilil in silil iz nenavadne ječe, v veliko zabavo mimoidočega občinstva. Čb je moral prašiček v otroški voziček radi mitnice, nam ni znano. Ij V prvi polovici letošnjega leta je v Ljubljani umrlo 629 ljudi — 55 manj nego lani, in 51 inanj kakor predlanskim. Dobro znamenje je, da pada število mrličev, da-siravno narašča število prebivalcev. Ij Izgubila je neka dama pri »Zvono-vem« sprevodu brožo. Dotična dama dobi izgubljeno v našem uredništvu. — Semeni. Dne 1. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 892 konj in volov. 341 krav in telet, skupaj 1233 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih srednja. Cene goveji živini so bile 60—70 vin. pri kg žive vage. Razne stvari. Osvoboditev zraka. Prvi dan meseca julija t. 1. je zgodovinski. Znani iznajditelj zrakoplova, ki se lahko vodi, grof Zeppelin, se je namreč vozil devet ur po zraku z brzovlakovo naglico. Peljal se je od Bodenskega jezera v Lucern, Bern. Bazel in se povrnil nazaj ob Bodensko jezero. Friedrichshafen je zapustil ob 9. uri zjutraj in vzel smer proti Konstancu. Ob 3. popoldne se je peljal nad Curihom, kjer je manevriral s svojim zrakoplovom. Proti 7. uri zvečer se je pa povrnil nazaj v Friedrichshafen. V kratkem se bomo vozili mesto v železniških vagonih po zrakoplovih, kar bo bolj prijetno in zdravo, ker nam ne bo okuževal zraka dim, in kjer bomo dihali svež, neokužen, zdrav zrak. Žrebanje dunajskih komunalnih srečk iz leta 1874. Dunaj, 1. julija. Glavni dobitek 400 tisoč kron je zadela serija 279 št. 14; drugi dobitek 20.000 K serija 486 št. 66; tretji dobitek 10.000 K serija 486 št. 83; po 2000 kron so zadele serije: 279 št. 16; ser. 390 št. 94; ser. 916 št.63; ser. 1584 št. 48 in ser. 2769 št. 97. Izplačalo se bo dobitke počenši s I. oktobrom. Grozna povodenj. — 100 oseb utonilo. V Aleksandropolu na Ruskem se je utrgal oblak. Sledila je povodenj. Z gora so pridrle reke. Utonilo je nad 100 oseb. lelefonsK® in Ma« poročita. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 2. julija. Državni zbor je danes odklonil nujni predlog poslancev Roman-czuka in Breiterja radi dogodkov v Cerni-kovu. Zanimivo je, da ie predlog dobil absolutno večino. Za predlog je glasovalo 123 poslancev, proti 103, tako da je predlogu manjkala samo potrebna dvetretinj-ska večina. Nato je prišel v razpravo nujni predlog glede razpustitve rusinskih gasilnih in telovadnih društev. Dunaj, 2. julija. Krščanski socialci so sklenili, da glasujejo za program parlamentarnega dela, kakor ga predlaga vlada, pod pogojem, da nemški liberalci umaknejo svoje nujne predloge in se ulože novi nujni predlogi. ZA NIŽJE DRŽAVNE URADNIKE. Dunaj, 2. julija. Tekom tega tedna predloži vlada zakonski načrt glede izboljšanja položaja nižjih državnih uradnikov. Načrt bo zahteval kredita od 16 do 18 milijonov kron. PROŠNJA ZA POM1LOŠCENJE SZICZYNSKEGA. Dunaj, 2. julija. Kongres slovanskega dijaštva je brzojavil cesarju prošnjo, naj pomilosti morilca gališkega cesarskega namestnika, ker je bilo njegovo dejanje le politično. BEGUNCA IN OROŽNIKA RAZTRGAL VLAK. Praga, 2. julija. Vlomilec Schlagel je pobegnil iz ječe. Orožnik Rodel ga je zasledoval. Vlomilca in orožnika je raztrgal vlak. STAVKA V BUDIMPEŠTANSKI PLINARNI. Budimpešta, 2. julija. Stavka v plinarni je popolna. V tovarnah delajo pijo-nirji. Vojaštvo je pripravljeno, da prepreči nemire. NAŠA »ZAVEZNICA« ITALIJA. Milan, 2. julija. Rusija, Anglija in Italija bodo, ako Turčija ne sprejme pred tremi dnevi definitivno izdelanega reformnega načrta za Makedonijo, skupno nastopile in odposlale v turške vode svoja bro-dovja. Te tri velesile zdaj tudi skupno na sultana pritiskajo za koncesijo železnice Donava-Adrija. Italija torej zopet dela »postranske skoke«, če se poslužujemo Btilo-vvega izraza. Ker hočeta Rusija in Anglija, naj se skliče kmalu v Carigradu konferenca vseh diplomatov, da se sultanu izroči skupna nota, sodijo, da pride do resnih konfliktov z Nemčijo in Avstrijo. Rim, 2. julija. Senator Morili, poročevalec senatovega finančnega odseka, je izdelal poročilo glede na izdatke za mornarico. V njem povdarja potrebo, da se Benetke preosnujejo v veliko brodovno opi-rališče v Adriji. NAJVEČJA ZGRADBA NA SVETU. New York, 2. julija. Včeraj so bili tu predloženi načrti za zgradbo, ki bo največja na svetu ter bo last neke zavarovalnice. Poslopje bo imelo 62 nadstropij, in visoko bo 272 metrov, imelo bo 38 vzpe-njač ter bo veljalo 50 milijonov kron. Zakaj trpe otroci na driski? Mej tem, ko je v hladni letni dobi driska razmeroma redka in precej brez nevarnosti, nastopa začetkom poletne toplote pogosteje, da, v najbolj vročih mesecih celo jako pogosto in je nje razvitek tako nagel, tako nevaren, da v takih časih umrljivost otrok strahotno narašča. To žalostno dejstvo, ki se pojavlja sicer v velikem mestu najhujše, a se opaža v večji meri tudi mej otroci na deželi, je v jako tesni zvezi z dvema važnima okol'ščinama, namreč v prvo po vslcd vročine zmanjšanem odporu malih otrok in potem pojav silno nagle razmnožitve bakterij in kemične razkrojitve kravjega mleka. Proti zadnje imenovani škodljivosti lahko mati dobro zavaruje svojega otroka, ako vporablja kot izključno otroško hrano že skoro pol stoletja dobro se obneslo Čisto alpsko mleko vsebujoče Nestlčjcvo otroško moko, katera je vedno vporabna, vedno nasitljiva, nikdar kiselkasta ali razkrojna in vzdržuje red v delovanju prebavnih organov. 1611 Meteorologično poročilo. Vidina n.morjem .'(06 2m, arodnji iračnl tlak 736-0 mm «1 A Cm epi- lOTMj* SUij« barometra v mm Temp«-mturt. po Cjltijn V.troTi N»b« P' P* 1 9. »več 741 3 17-7 brezvetr. del. obl. 7. »Jutr 41 3 150 n del. jasno 0 0 2. pop 39 0 25 8 p m.jjzah. del. obl. Sredn)a včerajšnja temp. iS 6', norm 19-11. Velika serijska prodala! kakor tudi: batist za dame, 60°|0 nižje pri vseh poletnih predmetih, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pique in »Angleško skladišče oblek" platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke. O. BERNATOVIC Rft I j«« nn, Al «wti> ■ 1326 24 ♦■"Si 3». Znižano cena »Leposlovni Knjižnici". ^Leposlovna knjižnica" izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka veC, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiljevanjem. — Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno pozornost občinstva na „Leposlovno knjižnico" s tem, da znižamo za kratek čas ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj že skrajno nizka, treba je upoštevati samo to, kar nudi »Leposlovna knjižnica" : število strani, lepa oblika itd. Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti spodaj označene zvezke po skrajno nizkih cenah, naj se oglasi še pred koncem tekočega meseca; daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče stavili, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje 3 zvezke naročnik ,Leposlovne knjižnice", naj to pri naročilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli. 1603 1 Po znižani ceni se dobi: Mož Simone. Roman iz francoščine Champol-Levstik. 304 strani, samo K l-40. Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost iu nam ostane dokler nismo povest prečitali in odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možem ostudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gorko simpatijo. Razporoka. Roman iz francoščine Uourget-Kalan. 300 strani, mesto K 2 —, samo K 1'20. Krasen prevod se lepo prilega finesi Uourgeto-vega sloga. Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamišljeni spisi, katere so slov. časopisi že obširno ocenili: Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Iz ruščine Dostojevski-Levstik. XXII+ 5U1 stran; mesto K 3--, samo K 180. Stepni kralj Lear. Povest, iz ruščine Turgenjev-Fran J. in Hiša ob Volgi. Iz ruščine Stepnjak-Jurca. 188 strani ; samo K '80. Kobzar. Izbrane pesmi z zgodovinskim pregledom Ukrajine in s pesnikovim življenjepisom lz ruščine Sevčenko-Abram. III + 288 strani; mesto K 2-40, samo K 1—. Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini (Kobzar II. del) Sevčenko-Abram. 152 strani; mesto K 150, samo K —'50. Straža. Povest. Iz poljščine Prus-Virant. VII+ 327 strani; mesto K 2-40, samo K 1-40. Kdor želi vezane zvezke, naj to na naročilnici označi, vezava se posebej računa in velja za vsak zvezek elegantno celoplatno vez. K —"90. Vsi zvezki naenkrat naročeni se zaračunajo še ceneje in sicer K 8'— broširano. Povdarjamo pa, da veljajo te cene samo do konca tekočega meseca in ima ta ugodnost samo namen vzbuditi v širših krogih splošno zanimanje za ,,Leposlovno knjižnico". Katoliška BuKvorna u Ljubljani. ŽITNE CENE Budimpešta 2. julija. Pšenica za oktober......10 63 Rž za okt..........8 65 Koruza za julij................6 97 Oves za okt. . . .....8 23 Koruza za maj I. 190?'.....6.85 Efektiv: zdržno. Mestna učiteljica sprejme za prihodnje šolsko leto 1613 1 dve deklici na hrano in stanovanje. Glasovir na razpolago. — Zglasila pod šifro „R. 100" upravništvu ,Slovenca". Hlapca za vsako delo sprejme zaloga piva „Reining-haus". 1604 3-2 Zdravilišče TopllU no Kranjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice. Akrato-vreiec 380 C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 977 12-7 Zdraviliška uprava. Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je; 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—13 Kopalna banjo železen štedilnik :: se ceno proda :: Gruberjevo nabrežje štev. 6,1, nadstropje. Trgovina v vso opravo, blizu tovarne se po ceni odda v najem. — Več se poizve pri lastniku Ivanu Mencinger na Javorniku št. 93, Gorenjsko. 1575 3 Sprejme se mlado, pošteno dekle kot začetnica za prodajo kruha. Več ] se izve pri Antonu Smerke, pekov- ' skem mojstru , LJubljana, Rimska 1 cesta št. 5. i&i6 3-1 ! r--7 Restavracija ^ 3 nalogo piva v večjem mestu Jstre, je odda t/ najem. Podjetnici morajo razpolagati 3 večjo vsoto denarja. Ponudbe pod „?odjetje", poste \ restante, Zjubljana. j Zahtevajte zastonj • hi franko n>»| *«HM, bogato llaitr.vtn-Klavni cenik 1 nad 3006 illkaml vicb vraJ aikeln&fitlh, srebrnih In zlatlb ur, kakor t. „ »sklep, vcrlilca z rlnčfco na »ero In karah., 19 gr teika . . „ I'8C Iw» i'llnd. z „Lonu" kolesjem . . „ lfl SI> >t K »Ki, budilka K 2 90, kuhinjska ara K J — irf:cv««eko ura K 280. i.\ »«*■■» .m-j Httna plamen* (amjtvol ,-<«>*» I iimnitM d»»otj«na, aH denar naia|l > Pfvm tovarna »a ure Hannm Konrad, fm fc*. kvarni ««loinik v Mostu (BrQx) 654. £eika. 231« J—A Zakonito zajamčeno. ,Hygienicus d Zakonito zajamčeno. senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke srajce, bluze, nevestine »prave, za bela kakor tudi baivena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čpke, tančice itd. »Hygienicus« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna. Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile. Učinkuje razkrajajoče! Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah. ' l522 20 -4 tj. Chiozza & Co. Varstvena znamka. červinjan (Primorsko). \2i2 12 Ponudimo vsako poljubno množino zidarske strojne opeke, === p0rfland-cemenf najboljše vrsfe, = zarezane strešnike (sistem fllarzola) „»*< tilniki i, AnU (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. peči, štedilniki ir* drugi stavb, materijal. F. P. VIDIC &. Komp., Ljubljana. Delniška družba „ZORUZEMIH PIVOVAREN" Žalec in Laški priporoča svoje mborno pivo. — Specialiteta; lSalvaiopi (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— n« 4nm r*stm>rat«r !3JC«rodn«ge f>ema" g. K'ž*Š«*k (Tdcfar* |t. 82.) Podpisnica | Ljiljinsifa kreditna banka v Ljubljani, Stritarjev« u.ke 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po 8«'?»*glavnica I I I K 2,000 OOO. I I O. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu. o»WMMuwiai'im«',»i«.iji'j m.,» i 11 B——ia——— »immna m.L________ :pn«ca s w P<»lcnymf.- v I KjB.-snarvni fam^ ■ » « S?. Izdajatelj: L)r. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Stefe.