us Drame Sl°venskega Godnega gledališča S£Zo^iPs6^ DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA UPRIZARJA KOT PETO PREMIERO V SEZONI 1956/57 OTROŠKO IGRO JANKA MODRA IN IGORJA AJDIČA JANKO IN METKA Janka igra — Majda Potokarjeva, Metko — Mihaela Novakova, očeta — Aleksander Valič, mačeho — Mila Kačičeva, Matevža — Stane Cesnik, Veverana — Irena Prosenova, Veveranko — Marija Benkova, Ve-verko — Lenka Ferenčakov a, Volka — Rudi Kosmač, Murija — Polde Bibič, Rogača — Anton Homar, Pikapolonico — Mija Mencejeva, Smrtoglavko — Vida Levstikova, Rogačka — Maks Bajc, Pikico — Ivanka Meža 11 o v a, Veščico — Duša Počkajeva, Admirala — Ivo Leskovic, Pavlinčka — Marijan Benedičič, Vetra — Janez Mejač, Čarovnico Črno noč — Helena Erjavčeva, Sonce — Andrej Kurent, kresnice — Maja Druškovi-deva, Breda Gostičeva, Branka Kostičeva, Breda Pugljeva, Majola šukljetova in Boža VVeisso-v a , Zelenčka — Stane C o k 1, Rdečka — Stane Leben, Modrinčka — Rado Krulanovič, .Rumenčka — Tomo Pečarič in Rožice — Magda Vrhovec, Nada P o I i k ter Tita Ivkovič Igro je režiral France Jamnik, načrte za sceno je izdelal inženir arhitekt Niko Matid, načrte za obleke pa akademska slikarka kostumov Marija Kobijeva. Plese je naštudiral koreograf dr. Henrik Neubauer Obleke igralk in igralcev je sešila gledališka krojačnica pod vodstvom Cvete Galetove in Jožeta Novaka. Inspicient je Marijan Benedičič, odrski mojster Vinko Rotar, masker in lasuljar pa Anton Cecič. Razsvetljavo vodita Vili Lavrenčič in Lojze Vene Slike v Gledališkem listu je narisala akademska slikarka Mara Kraljeva, besedilo k slikam pa je napisal Janko Moder O, kaj pa je tamle na gozdni jasi? Kdo pa nam maha z zastavo? Gremo gledat! Ampak previdno, počasi, kakor Indijanci med travo ... Oho, saj to ni zastava, to je le rep rjavega veverana, ki gre na potep. 2 Za deveto goro se prebuja večer, skoz drevje tenke prste dolgih senc steguje in mrak kot velikanski netopir že z mehkimi perutmi zamahuje. Še malo, pa bo v gozdu vstala Črna noč, zaplahutala s plaščem, vzela volka si v pomoč... s In odhitela k tisti bukvi na lov, kjer je mačeha Janka in Metko pustila in jo Židane volje sama mahnila domov: »Nazadnje sem se ju vendarle iznebila!« Janko in Metka pa sta pod bukvijo sedla na mah in ogenj prižgala, da bi ju ne bilo strah. 4 A strah, o ta strah, to ti je čudeo tič, na dušo ti leže, ti vse koščice prcšteje in, čeprav je votel in ga nikjer ni nič, se ti smeje ko siva sova otrokoma z veje: »Le čakajta, čakajta, ljubčka, uhuhuhu! Vsak čas čarovnica Črna noč bo tu!« Še ogenj ugaša in se čarovnice teme boji, pa bi ne bala se je revčka izgubljena, ko ne najdeta in ne najdeta več proti domu poti... Tedaj pa prižgo se kresničke in razsvetljena v trenutku jima je pot do domače hiše: Naj se Črna noč kar pod dolgim nosom zanju obriše! 6 Doma pa njun oče in kuža Muri premišljujeta, kateri las neki mačeho v hudo kri nagovarja . in kako bi po Janka in Metko odšla, načrte kujeta; a vse te nakane so računi brez krčmarja, zakaj mačeha pride in že izpred vrat zaduha zase tečno večerjo in napodi oba spat. 7 Tedaj pa, tedaj po oknu drobno zacinglja, pred hišo zeleni roj kresnic priringaraja in bratec in sestrica spet sta srečno doma! O, to prijateljček Muri veselo zalaja, mačeha pa prebledi, obstane ko cucek polit in oče, res, tudi oče je kakor pribit! 8 »O, ti potepenca ti! Šele zdaj jo primahata!? Kod se pa ldatita?« ju mačeha divje ozmerja, a Janko in Metka pri očetu konjička zajahata, ki z njima v sanjsko deželo pravljic oddirja. Vse hudo je v hipu pozabljeno, kar je res, je res: še volka jima ni mar, ki togoten odtuli v les. » A hudobna mačeha ne odneha in ne odneha in ju drugi večer še enkrat v gozd odžene, daleč, tja daleč, da ju do smrti upeha, v črno goščavo, od koder domov ni stezice nobene. Kaj, da je ni? O, pa bo, pa še kakšna stezica! Janko jo... pssst! Poglejte, kako se mu svetijo lica! Pod bukev potem malo ležeta in zasanjata, saj Janko ni zastonj drobtinic potresa!. Naj ju v spanju čarovnica in volk še tako preganjata, je Janko vesel, da bi kar zaukal in zaplesal in brž po svoji sledi odhitel domov kot junak: Ne, ne, take ukane se res ne spomni vsak! 11 Ko se malo spočijeta, brž se odpravita skrivno stezico iskat in jo iščeta tukaj in tam in povsod, nazadnje pa se vsa nesrečna pri bukvi ustavita, ker v trdi temi ne vesta več, ne kam in ne kod. Drobtinic nikjer in sredi visokih dreves čisto sama... Joj, zakaj je morala umreti njuna dobra prava mama! In zakaj veverana sta sladko stezico pobrala in sanjata sita zdaj še o celi mreži stezic in ne slišita Janka in Metke, ki sta v gozdu ostala in kličeta vse na pomoč od očeta do drobnih kresnic. Še dobro, da ju vsaj te zaslišijo in urno prihitijo, zanke noči razderejo in črno temo razpodijo. 13 A čarovnica Črna noč se ne da in ne da, brž ‘vetru zaukaže, naj skozi krošnje dreves na orgle viharja zabuči in na gosli zaigra, da luči kresnicam pogasi in zavrti pošasten ples. Tedaj pa gobe in žužki in metulji roke sklenejo in Janka in Metko pod svoje peruti odenejo. 14 Tako ju čarovnica spet zastonj išče dobro skrita in volk zastonj zavija in veter zastonj muzicira. Bratec in sestrica v varnem zavetju sladko zaspita in spita, dokler se Črna noč mlademu jutru upira. Ko pa zmaga beli dan, si pomaneta zaspane oči in hiško zagledata, vesela, da sta prišla do dobrih ljudi. 15 In tečeta, tečeta k hiški sladkorni, strdeni, odškrtneta malo in Se in še. Tako jima gre v slast, da se nobeden od njiju za opomine ne zmeni in se ujameta čarovnici v nastavljeno sladko past, ker ta hiška ni hiša in v nji ne živijo ljudje, ta hiška je zanka, ki se vanjo sladkosnedi love. 16 A Janko in Metka se žužkom zasmilita m veverlti pošljejo, ki sta pobrali drobtine, naj kletko preglodata in zapahe prepilita... Ampak joj in prejoj! Že čarovnica nadnju šine, a rogač ji podstavi nogo, da pogrne po tleh: štrbunk! in si polomi suhe kosti in si nabere bušk in bunk. 17 Vse zastonj, vse zaman, otroka zaprta ostaneta; Metka je dekla in mora po hiši pospravljati, Črna noč pa ju straži, da se nikamor ne ganeta. Grmado za peko mora Metka pripravljati, čarovnica pa si že mane koščene roke, ne štruklji strdeni, nji kosi pečenke diše. 18 A Metka je majhna in štrukljev še peči ne zna. »Povejte mi, teta, kako se kruh vsadi! In ali je žar že zadosti močan?« E, Metka je tička, kaj le za bregom ima? Samo čarovnici niti besede! Kar naj zleze na lopar! Metka pa tresk! in jo spelje na led — ne: na žar — in po gobe! Saj veste: Če drugemu jamo kopljete, je tudi za vas narobe! 19 Seveda je bilo petem doma in v gozdu veselje veliko, ko je še stric Matevž mačehi tisti nesrečni las izpulil. Vse je pridrlo na kup, da sploh niso mogli na sliko metulji in žužki in volk, ki zdaj ni več tulil. Kar poglejte, kako se široko vam smejeta Janko in Metka ... ui konec! — A kdor bi še rad, naj začne od začetka! „VINO - KOPER" Ljubljana, Emonska 2 // Tel. 20-807 Vam nudi odprfa in steklenična vina: Barbera Malvazija Cabernet Burgundec Merlot Istrski teran Refoško Pinot ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA KREMA ILIRIJA Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. Urednik Lojze F i 1 i p i č. Naslovna stran in ilustracije: akademska slikarka Mara Kralj. Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. Naslov uprave: Glavno tajništvo SNG, Ljubljana, Cankarjeva 11. tiska tiskarna »Urška«, Kočevje. Redakcija 6. številke XXXVI. letnika (jubilejna sezona 1956/57) je bila zaključena 20. novembra, tisk pa je bil končan 15. dec. 1956 TOVARNA NOGAVIC, LJUBLJANA-SAVLJE izdeluje nogavice iz sintetičnih vlaken, kakor nylon, perlon, enkalon in sl., kakor tudi vse vrste raztegljivih nogavic. Prvovrstna kakovost in okusna ter praktična oprema! ELEKTRO STROJNO PODJETJE „TIKI" - LJUBLJANA TRATA ŠT. 12 Telefon 2797 se udejstvuje na področju elektro-kovinske stroke z izdelovanjem električnih grelnih in varilnih naprav, konstruira in izdeluje različne individualne kovinske in elektro izdelke za potrebe industrije ter široke potrošnje (llllltlllllllllllltllllllllllllfllllllllllllflllllllllllltllllU ml mcov.podpjc priporoča svoje prvovrstne artikle! iiii^|iiniiiiiii||^|iiiii iiii||^iii!i:ti!ii|^|iini Industrijsko podjetje i za elekitrozveze TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA - PRŽANJ i Izdeluje in priporoča svoje izdelke: Ljudski sprejem. Vesna 45 Koncertni „ Savica 56 UKV „ Soča ' Ljubitelji radijskih oddaj! Naše -sprejemnike, ki so splošno znani po svoji kakovosti in elegantni izvedbi, lahko nabavite v vseh strokovnih trgovinah Cene so nizke in vsakomur dostopne Trgovsko podjetje JOBHK LJUBLJANA Telefon 30-95A Telefon 30-956 ^ ■ ,,o ž \P° ■ ■&' Nf^ ^ LJUBLJANA, Stritarjeva ulica št. 5 Vam nudi veliko izbiro tekstilnega ter galanterijskega blaga, in to po zelo ugodnih cenah Obiščite prodajalne parne pekarne »BEŽIGRAD« uprava Criomirova ulica 3a prodajalne Titova 51 in 168, Mala vas 14, Podmilščakova 57 Postrežemo vas z vsemi vrstami svežega kruha in peciva! Ne O pozabite obiskati našo Slašči- čarno, Titova 77, in postreženi boste s kvalitetnimi slaščičarskimi izdelki. Naročila spreje- mamo na telefon štev. 30-938 bonboni in slaščice keksi in čokolada llijj:::!!::;;. H®h tradicija - renome - kvaliteta nizke cene