Ameriška Domovi ima €/Ir 1^1"“ HO AH -E m AM€R!CAH M SPSKIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 63 CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MARCH 31, 1953 >y - LETO UH — VOL. UH Kitajci obnavljajo svoje obdolži tve o vojni z bacili Novi grobovi Frances Blatnik V ponedeljek zvečer je premi-j SE1 R SSF B /ffk nula na svicjem domu na 22879 g jf ff aJ II® Ivan Ave. Euclid O. Frances Blatnik, rojena Mihevc, stara 31 t> j* i a ]et- Tukaj zapušča soproga Jo- adio V I eipingu nas^ zopet sephaj starše John in Frances zmerja S kriminalci m raz- Mihevec, sestro Manie Fink, bra-sirjevalci črne kuge. ; ta Johna in več sorodnikov. Ro- SAN FRANCISCO. — Komu- jena je bila v Forest City, Pa. cistični radio v Peipingu je vče- 'Zaposlena je bila v G. E. lamp ^j zopet udaril pp Združenih Works. Bila je članica dr. Lun državah, katere je ponovno ob- der Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb dolžil, da vodijo v Koreji bakte- se vrši v četrtek zjutraj ob 9:45 riološko vojno. Radio se je pri uri iz Jos. Žele in Sinovi po- tern posluževal tako ostrih be- grebnega zavoda na 458 E. 152. Sed, da je na površju kaj malo St. v cerkev sv. Kristine ob 10:30 uPanja, da so komunisti v kaj uri in nato na Calvarija pokopa-k°lj spravljivem razpoloženju lišče. Jack Bolta Umrl je Jack Bolta, stanujoč kakor so bili doslej. No so komunisti predlagali izmenjavo ranjenih in bolnih voj- na 1345 E. 82. St. Zapušča ženo dih ujetnikov, so opazovalci o- Mary in sina Stanleya. Njegovo Pazili, da so se pri tem posluže- truplo leži v Frank McGinty podali vljudnih besed. V ponede-’ grebnem zavcldu, 8112 Superior Ijek pa je peipinški radio spet Ave., odkoder bo pogreb danes! grmel o blaznih načrtih ameriš- popoldne ;cib dveh. George Yovancevich V Eucldd-Glenville bolnišnici je umrl včeraj zjutraj George Yovancevich (Yursatovich), stanujoč na 910 E. 239. St. Bil je star 66 let in rojen v Dalmaciji, odkoder je prišel leta 1911. Nad trideset lat je bil zaposlen v livarni Taylor Boggis Foundry. Bil je samec. Tukaj v Clevelandu zapušča brata Davida, v Dal- ------- j matiji pa sedam madaljnih bra- atorji SO se obdelovali s tc,v- Pogreb bo iz Grdinovega ■estmi in razbijali mizg. — pogrebnega zaveda na E. 62. St. ' Gasperi je dobil zaup- v sredo popoldne ob 1. O. I Roman Schumer r „ . ■ Naglicima je preminul v soboto io . ~ Sen? Jt 1 ^ starosti 73 let v Thompson, O., m premierju de Gaspenju za- Roman Schumer) d,cttna od Sv. in Je sP"ejel Z7akonsko Lovrenca. Zapustil j,e soprogo Predlogo giede Volitev. Vse to je j6nnie, rojeno Schweiger, sina ,av, .lzvrseno me nal °d 1V' Rudolfa in hčere Mrs. Ana Ross- bi se že efnkrat ljudstvo v Zd.ru-_imi prizori ma anja s pest- man, Mrs^ Icja j0]:iniS0n) Mrs_ Ma_ |Ženih državah zbudilo in sprevi- ve ,lni1;ai^aniaimiz- Gkde.ni°- rian Ursic in Mrs. Mildred Cor- delo, kakšna bodočnost nam da 1 ne nafdbe pnea-ujejo, rigan ter več vnukov in pravnu-1 grozi Ideja, da se kaj takega s*- 1° Pomag'ala vzdržati de a- ]cov_ Pogreb iSe v.rši danes iz ne more zgoditi v Ameriki, jih okJ-T'0 Pro-amensko v ado na Lorre Wells pogrebnega zavoda, bo nekega dne udarila naravnost ja Iasti v volitvah meseca ]uni- E_ 88 gt_ ^ Euclid Ave na poko. v obraz» pališče Hillcrest. I ------o------- kih “kriminalcev, ki spet obnav-jjajo grozote črne kuge” (katera ie pied 500 leti divjala po Evropi). -----o----- Krvavi pretepi in izgredi v rimskem ^nafu BAJONETI! Tako pravijo ranjeni marini, ki dobro poznajo sovražnika in njegove ukane. V LAZARETU pri Panmunjo-mu. — (Poroča John Casserly). Krvavi in ranjeni marini v tukajšnjem lazaretu so mi rekli v nedeljo s svojih postelj, da bo trajni mir priborjen samo z bajoneti. Ranjeni, zbiti in nekateri še vedno krvaveči iz svojih ran, ki so jih dclbili na prednji vojni postojanki pri Vegasu, so mi povedali, kaj vojna pomeni. Neka skupina je rekla: “Mir je nekaj čudovitega, ker pomeni konec vojne. Toda ali hočejo komunisti res mir?” Nato je rekčl neki ' 25-letni saržent iz Birminghama, Alabama: “Rabiti bomp morali bajonete. Ne verjamem, da bi nam komunisti kdaj ponudili kaj več kot brezpomemben kompromis. Kakor mi je odvratna misel, — vendar vidim, da bo morala odločiti samo sila orožja, če hoče-mjo< izvojevati mir na tem bojišču”. Z roko si je potegnil skozi lase in pripomnil: “Danes je bil neki moj deber tovariš ubit. — Domu je bil iz New Yorka. Komunisti niso hoteli sklepati z niim kompromisa. Oni hočejo' vse ali ničesar.” Natloi je trpko nadaljeval: “Jaz jih sovražim, želim, da ^Glasovanje se je vršilo med ______q hronskim kričanjem in dejan- «v« pretepanjem. Za vlado je 01131103 dltlSflSKegd Pom#rsl(e6a pomela ^katorjev, med njimi 68 komu “^stov WASHINGTON. — Po, podat-in 41 prokomunističnih kih tajništva za trgovino, so Smrtna kazen za bolgarske begunce LONDON. —- Bolgarski komunisti so sprejeli pristavo, ki odreja smrtno kazen za vse bolgarske begunce v inozemstvu in ^cialistov, ni prenehalo s pre- Zdr. države predlanskim prvi-1 zaporno kazen za njihove sorod da bi glasovali. krat po vojni plačale tujim lad- nike v Bolgariji. tepi, (ja ab Tel. federacija ki pravi, jam za prevoz blaga po morju jo ^ milijone članlcv in ki poldrugi milijtn dolarjev več ko ^ otlikor toliko kontrolirajo ko- domačim. Ako pa računamo ^Uhisti, je zagrozila s splošno tudi zaslužek ameriških ladij pri ^ Vko> vlada pa, da bo z y.soi silo prevozu vojnih in drugih potreb-p. toPila proti vsakim miorebib ščin na račun pomoči ter blaga izgredom. ^ Imed tujimi pristanišči, izkazuje krv II01®0 senajtoriev 3e irueio bilanca našega pomorstva aktiv-sie e nosc>ve in podplute oči, no 285 milijonov dolarjev. Ame-je^r Pa ni bil nihče resno ran- riško trgovinsko ladjevje je dobivalo doslej od države le pet -------b------ milijonov dolarjev podpore, cd- Attlee na operaciji slej pa bo dobivalo 30 milijonov, ^ONDON. — Clement Attlee,! da bo lahko izdatnejše sodelova-et stari bivši socialistični mi- lo v pomorskih prevozih doma-v rsiki predsednik, se je podal čega in tujega blaga. Celotna ^nišnico, kjer ga bodo operi- letna državna podpora za gradi-na slepiču. tev in izkoriščanje ladij bo zvi- šana na 164 milijonov dolarjev. Požar v Domu za ostarele v Floridi; 33 ljudi mrtvih Od 57 pacientov, ki so bili v zavod«, jih je bilo rešenih samo 25. LARGO, Florida.. — V nedeljo je v nekem tukajšnjem zavodu za ostarele ljudi, kjer je nastal požar, 33 starejših ljudi — neka junaška bolničarka in 32 pacientov — izgubilo življenje. Daši je bilo poslopje pritlično, so bili mnogi pacienti tako senilni, da jim je “šlo na otročje” in niso hoteli iz svojih gorkih postelj. Njihova zl-glenela trupla so ostala polnih osem ur v njihovih od ognja zvitih in skrivljenih železnih pes* el j ah. Od 57 pacientov, ki so bili v tem zavodu, se jih je rešilo samo 25. Starost pacientov je va-rirala od 55 djo, 95 let. Od zavoda ni ostalo ničesar razen železa, ki ni moglo zgoreti. Junaška bolničarka je bila 55 let stara Mrs. Gertrude Warnick. Enega pacienta je rešila, ko pa je hitela v goreče poslopje po drugega, je ni bilo več na spregled. ------o-------- Drsms življenja in smrti WAYNESBURG, Pa. — V tukajšnji bolnišnici se je odigrala v ponedeljek drama življenja in smrti. Mrs. Robe, t Virgin je dala v ponedeljek z' draj v tej bolnišnici življem j e m emu lit- rčku,šest ur nato pa je v isti bolnišnici umrl otrokov oče, Robert Virgin, star 29 let, ki je bil dan poprej v avtomobilski nesreči, v kateri mu je p(:čila lobanja. GEN. CLARK BO POSLAL ZAUPNIKE V PANMUNJOffl Pristanek komunistov za izmenjavo bolnih in ranjenih ujetnikov vzbuja mešane občutke. — Vse ugiba, kakšni nameni in ukane tičijo za tem. TOKIO. — General Marc W. V Washingtonu so skeptični in ozračje je polno vsakovrstnih u-gibanj. Oni, ki poznajo orientalsko miselnost, pravijo, da i-majo kfcimunisti še nekaj drugega v mislih poleg svojih 132,000 Iz glavnega stana poročajo, da vojnih ujetnikov, med katerimi Clark bo poslal v teku 48 ur v Panrminjom svoje opolnomoče-ne zastopnike k pogajanjem S komunisti za izmenjavo, ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov. Letalo je strmoglavilo v Tiho morje SAN FRANCISCO,—310 milj zapadno od tega mesta je strmo-glayilo v Tihi ocean štirimotor-np letalo obrežne straže, s štirimi možmi posadke. Letalo so se odpravili iskat parniki in letalci. Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. je poveljnik čet Združenih na-nddov priporočil naglo akcijo, da se preizkusi iskrenost komunističnega predloga glede izmenjave! boilnih in ranjenih ujetnikov," preden se obnovi stara mirovna pogajanja. S pristanjem na izmenjavo gori omenjenih u-jetnikov, so namreč komunisti priporočili tudi obnovitev miri: vnih pogajanj v Panmunjomu. Ameriški vladni uradniki so bili že neštetokrat varani v svojih upanjih tekom 16 mesecev trajajočih mirovnih pogajanj in so zdaj mnogo bolj previdni in skeptični nad možnostjo splošnega premirja, kakor pa drugi zavezniški diplomati v Tokiu. — General Clark in njegovi predstavniki so trdno odločeni obdržati pogajanja o izmenjavi bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov ločena od splošnih mirovnih pogajanj. Mrtvilo v pogajanjih je nastalo, ko so komunisti zahtevali brezpogojno izmenjavp vseh ujetnikov, ne gletde ali se želijo vrniti domov ali ne. Ako sedanje nove komunistične tipalke pomenijo, da sta se Moskva in Peiping odločila, da hočeta isedaj mir v Koreji, tedaj hočejo; ameriški vojaški poveljniki vedeti, zakaj, preden obnovijo mirovna pogajanja v Pan-munjomu. Dalje je sumljivo to, da so ko- je mnogo ranjenih in bolnih in kateri se nahajajo v oblasti zaveznikov. Možno je, da hočejo: formalno premirje zato, ker hoče začasnjo premirje Malenkov, da konsolidira svojo oblast, Kitajci pa si žele odmor, da uravnajo svoje notranje težkoče. Bivši predsednik Truman predvideva dobo miru Tako je izjavil časnikarjem v Honolulu, kamor je prišel z družino na počitnice. HONOLULU. — Bivši preds. Truman, ki je prišel semkaj s svojo ženo in hčerko na enomesečne počitnice, je izjavil, da so, po njegovih mislih, dobri izgle-di za mir. Predsednika in njegovo rodbino sa sprejeli havajski oblastniki kakor tudi ameriški civiini uradniki in demokratski voditelji. O demokratski stranki je, bivši predsednik rekel, da je v izbornem stanju ter da ima v osebi Adlaija Stevensona “velikega voditelja.” Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Sneg v Mexico City MEXICO CITY. — To mesto je nenadoma zadel snežni vihar, munisti prišli s tem pristankom < kj je pustil v mestu šest palcev' na dan ob času, ko so podvzelš sni0ga> najhujše napade na čete Zdru-j __Q____ Ženih narodov v zadnjih šestih'm « lil Alf C1 IaF mesecih HAJNUlCjSt I I Opazovalci so mnenja, da imajo ti napadi namen izvesti pritisk ameriškega javnega mnenja za končanje korejske v.cjne s kompromisom v Panmunjomu. pred vulkanom , JAKARTA, Indonezija. — Z l^1 Prihaja nujna prošnja za j ki bi odpeljale 2000 pre- ' i^Jeev, kateri so ogroženi od 1 Japonski komunisti slavijo Stalina t0j^ba nekega ognjenika na TOKIO — Tritisoč japonskih o- komunistov in njihovih simpatizerjev je prisostvovalo kome-— moraciji v čast umrlega Stalina. Komemoracija se je vršila v ne- VTemenski kem budističnem templju. prerok Bombnik je strmoglavil in zgorel pravil LAGENS, Azori. — Tukaj je r pri odletu strmoglavil ameriški bombnik B-29 in zgorel. Obla-b0]/^s in ponoči dežni prši in isti pravijo, da še ni znano števi-3 to"1- lo žrtev. W. CHURCHILL POZDRAVLJA TITA — Britanski ministrski predsednik Winston Churchill stika roko komunističnemu poglavarju Jugoslavije Titu oh priliki zadnjega obiska v Londonu. Kljub protestom angleškega javnega mnenja je konservativna vlada Tita v Londonu slovesno sprejela. Posledica — pet razbitih angleških letal in šest mrtvih letalcev. Londonska policija je izpraznila vse ulice in mostove, po katerih oziroma pod katerimi so vodili samozvanega maršala. V posebno čast in korist ta obisk ni bil nd Vel. Britaniji ne Titu. Asesment— J. Ovsenek, blagajnik Društva Presv. srca Jezusovega št. 172 KSKJ, ki vrši v odsotnosti Jožeta Grdine tudi tajniške posle, sporoča, da bo pobiral asesment vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu po deserti sv maši v Slovenski pisarni na Glass Ave. Na zahodni strani mesta ostane pri starem (vsaka druga nedelja v mesecu). Namesto na Velko nedeljo bo tdkrat pobiral asesment v čeltrtek 2. aprila od' 10. do 11:30. Ta dan naj pridejoi v Slov. pisarno gotovo bratje (sestre) Pavla Pustotnik, Kola-kowsky in John Planinc. Pozdravi iz Floride— Urška, Charles in Bevery Šepic ter Rose in Bill Hornov ec pošiljajo svojim prijateljem pozdrave iz sončne Floride!. Pišejo, da se imajo prav prijetno V bolnišnici— Mrs. Albert Semich, 211201 North Vine St., je bila prepeljana v bolnišnico na Huron Rd. Jože Grdina se oglaša— Jože Grdina, ki je pred tednom odletel v stari kraj in v ju-titve dežele, pošilja pozdrave iz Zahodne Nemčije, kamor j d stopil mimogrede iz Londona. Spet doma— Mr. in Mrs. M. Telich, znani zastopnik “Sun Life” zavarovalnice, sta se vrnila z enomesečnih počitnic v Floridi. V boinišhici— Mrs. Frances Učakar, 1150 E. 76. St., je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 327. Obiski so dovoljeni. Iz bolnišnice— Po enomesečnem zdravljenju v bolnišnici se je Mrs. Agnes' Zobec, 6313 Glass Ave., vrnila na svoj dom in se /zahvaljuje vsem za darila in kartice. Obiski na domu so dobrodošli. r/ letalom v Jugoslavijo— V soboto so se z letalom odpeljali proti Jugoslaviji: Mr. Fr. in Mrs. Mary štampfel in Mrs1. Alice Pasdere. Potuj ejd v Novo mesto. Včeraj pa sta se podala: z letalom Mr. John Trček v Rov-ske, je sporočil po radiu, da so j te nad Lc,galtcem) in Mrs. Anto-komunisti zdaj pripravljeni j nja gUpa!nc v Sežano. Potujejo podvzeti vse potrebne kora-is posredovaijem tvrdke Kollan- WASHINGTON. — Chou En-lai, premier komunistične Kitaj- ke, da se odpravi zapreke izmenjavi vseh vojnih ujetnikov.” — Državni department je sporočil komunistom, naj der. tek! Srečno pot in zdrav povra- Asesment— „ v „ . Tajnica društva Sv. Marije predloze v Panmunjomu vse Magdalene št. 162 KSKJ bo po- konstruktivne predloge,” ki jih imajo za izmenjavo vojnih ujetnikov. PANMUNJOM, Koreja. — Gen. Mark Clark je predlagal obnovitev mirovnih razgovorov, če komunisti pristanejo v zadovoljivo izmeno bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov. SPLIT, Jugoslavija. — Maršal Tito, ki se je pravkar vrnil iz Anglije, je izjavil, da se je, po njegovem mnenju, “resnična možnost” sovjetske agresije nekoliko zmanjšala s Stalinovo fcmrtjo. MOSKVA. — Vlada britanske vlade je nenadoma poklicala iz Moskve domov svojega ambasadorja, da ji' da ustmeno poročilo o razvoju stvari. RIM. — Policija je s silo zadušila demonstracije komunistov po vsej Italiji ter jih samo v Rimu nad tisoč aretirala. En policist je bil ubit, ko se je prevrnil avtomobil, v katerem se je peljal proti demonstrantom. Demonstracije so v protest novega volilnega zakona, ki ga je uveljavil premier de Gasperi, da bi obdržal sedanjo vlado na krmilu. hirala nocoj od 6 do 7 ure v šoli sv. Vida asesment. Poždr v Clevelandu je povzročil veliko škodo CLEVELAND. — Tukaj je nastal v noči od nedelje na ponedeljek požar, ki je uničil tovarniško poslopje na 1408 W. 9. St. Materialna škoda je velika. — Gasilci jio cenijo na $100,000, — lastniki poslopja pa na $200,000. K sreči ni bil nihče ranjen, dasi se je porušil 30 čevljev širok in tri nadstopja visok zid iz opeke. Zračna nesreča v Afriki; dva mrtva NAIROBI, Kenya. — V ponedeljek so našli 100 milj od Mombasa razbitine letala, ki je bilo' last Central African Airways družbe. Na letalu je bilo 13 oseb, od katerih sta bili najmanj dve ubiti. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! Ameriška Domoviim vi Y'a~?yrT^i g: Sl =3 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 mJgSS*. Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 p'er year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 63 Tues., March 31, 1953 Francoske težave in želje Ministri in ministrski predsedniki so zadnje čase na romanjih. Kar jih spada pod vrhovno komando Moskve, so romali prej na Stalinov pogreb, zdaj pa k njegovemu nasledniku Malenkovu, da se pomenijo, kako bi pridobili ves svet za komunizem. Na drugi strani je pa Washington ona Meka, kamor romajo predstavniki držav, ki se bore za svobodo proti komunističnemu prodiranju. V Bplo hišo prihajajo voditelji nekomunističnih držav, da bi od novega predsednika zvedeli, kaj morejo pričakovati od ameriške vlade, da mu potožijo svoje težave in pojasnijo svoj položaj. Tako smo imeli v Washingtonu že goste iz Britanije in Skandinavije, obetajo se obiski iz Italije, Nemčije, Kanade, Egipta, pa tudi Tito se željno ozira proti Ameriki, da bi ga povabila na obisk. Te dni sta bila v Beli hiši gosta iz Francije, ministrski predsednik Rene Mayer in zunanji minister Georges Bi-dault. Kakšne želje sta ta dva predložila našemu predsedniku? V bistvu sta najbrž sledeče poročala: Blagajne so prazne, težave nam delajo na eni strani komunisti, na drugi pa pristaši generala De Gaulla, Francozi imajo strah pred nemško oborožitvijo, v Indokini že komaj vzdržujemo borbo proti komunizmu. Dragi stric Sam, poseži globoko v žep in pomagaj nam! Pri denarju in z denarjem se navadno prične in konča politična debata. Francoski ministrski predsednik in njegov zunanji minister sta pravila Eisenhowerju, da vojna v Indokini traja že 6 let in da jih ta stane poldrug bilijon dolarjev na lep?. Od tega je že dosedaj prispevala naša država približno eno tretjino v orožju in drugih potrebščinah. Francozi bi radi videli, da bi mi prevzeli v Indokini še več bremen. Svoje predloge so utemeljevali s tem, da so Francoski vojaki bolj pjotrebni v Evropi kot v Aziji. Sedaj služi tam komaj kake 70,000 francoskih vojakov, ki pa so zaposleni večinoma kot inštruktorji, piloti in tehniki, v borbi proti komunistom pa so večinoma vojaki iz Indokine, Maroka in drugih francoskih kolonij. Dosedaj je imela Francija v Indokini 137,000 izgub, mrtvih, ranjenih in pogrešanih, od teh ni niti vsak tretji Francoz, to je približno toliko izgub kot jih ima sama naša država v Koreji. Tudi francoske težave v Maroku so ob tej priliki obravnavali v Beli hiši. Ameriška javnost se v splošnem strinja z besedami generala McArthurja, da so časi kolonijalne politike minili. Francozi nočejo nič slišati o tem, da bi dali Maroku svobodo in samostojnost, žele celo, da jih mi v tej poli-viki podpiramo. Najtežji problem, ki so ga obravnavali zastopniki Francije in naša administracija, pa je pogodba z Zapadno Nemčijo. Parlament v Bonnu je 19. marca izmed šestih podpisnikov prvi ratificiral to pogodbo. Pri glasovanju je zmagal Adenauer z veliko večino 224 proti 165 glasovom. O odobritvi pogodbe bo moral še sklepati nemški zvezni svet, kjer pa je večina za to zelo dvomljiva. Sicer more nemški parlament s ponovnim glasovanjem prevladati nad kakim nepovoljnim sklepom zveznega sveta, toda predno bi bila ta pogodba od strani Nemčije dokončno odobrena, bo moralo še zvezno ustavno sodišče izreči svojo sodbo. Vendar pa je Nemčija pokazala Franciji, da resno želi odobriti pogodbo in da je sedaj na Franciji ležeče, da postane ta kri in meso. Prejšna francoska vlada je padla največ vsled te pogodbe^. Francozom je prešel strah v kosti pred Nemci. Boje se vojaško močne Nemčije, ki bi mogla kaj lahko postati zopet nevarna šibki Franciji. Ko bodo enkrat imeli Nemci pol milijona vojakov, dobro oboroženih in izvežbanih, kar bi bilo po novi pogobi možno, potem bi nemška armada v Atlantski zvqzi bila najmočnejša, če bi v Nemčiji zopet zmagal nacionalni šovinizem in sovraštvo proti Franciji, potem bi oborožena Nemčija kaj lahko s silo zahtevala od Francije, kar je ta dobila po prvi in drugi svetovni vojni. Francozi stoje sedaj med dvema nevarnima stoloma: Na erii strani se jim* zdi, da jim grozi nemška nevarnost, na drugi strani je pa jasno, da se pripravlja svetovni komunizem, da bi prodrl preko neoborožene Nemčije v Francijo. Francozi bi kaj radi videli, da bi jih branila pred Sovjeti nemška armada, pa zopet jih straši misel, kaj pa bi bilo, če bi se nemško orožje kdaj obrnilo proti njim? Cilj, francoske politike je torej: Zavarovati se pred komunističnim napadom in pred možno nemško nevarnostjo. Zato cincajo sem in tja. Skupna vojska Atlantske zveze se je ustvarila na željo Francije, tudi pogodba, s katero bi postala Nemčiaj svobodna in ne več zasedena država in bi njena vojska bila član skupne ob-brambne armade, je bila sprejeta na željo in po pristanku francoske vlade, ko pa je treba to pogodbo ratificirati, pa je nastalo polno pomislekov v francoski javnosti proti temu. Naša administracija pa pritiska na francosko vlado, da čim-prej spravi pred parlament v ratifikacijo to pogodbo. Francija želi, da bi dobila o?l naše države in Anglije poroštva, ki bi jo zavarovala pred eve-ntuelnim napadom oborožene Nem- čije. Tako bodo sedaj v Beli hiši reševali ta težka vpraša-1J^rko- 25c: G- Lagonder, A. Lus-nja, kako na eni strani dobiti Nemce za obrambo Evrope!^; A-Ark°-proti svetovnemu komunizmu, na drugi strani pa, kako pre-! čisti dobiček prireditev SNZ^ prečiti, da ne bi kdaj v bodoče močna Nemčija postala ne- za Katoliški dom, ki sta se vršili varna šibki Franciji. Pri vsem tem pa seveda francoski komunisti in pa tudi pristaši generala De Gaulla delajo silno propagando med narodom proti tej pogodbi. Če jo sedanja vlada predloži v parlamentu v odobrenje,, se ji more zgoditi to, kar se je prej-šni, da bo morala podati ostavko. No in iz te zagate naj bi sedaj predsednik Eisenhower pomagal reševati Francoze z nasvetom in pa seveda tudi z ameriškim denarjem. M. BESEDA IZ NARODA Oiiarno društva pri fari Marije VneSiovzete Cleveland, O. — članice Oltarnega društva fare Marije Vne-bovzete so vabljene, da pridejo na Vel. četrtek, 2. aprila ob treh popoldne v cerkev k molitveni uri. Na velikonočno nedeljo bo imelloi Oltarno društvo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne skupno uro' molitve, po pobožnosti pa kratko sejo. Pridite polnoštevilno! Za ene, ki ne morejo priti zaradi bolezni, bomo prosile vstalega Zveličarja, naj jim vrne ljubo zdravje. V • Vsem voščim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Mary Ižanec. “Meirdpofiian” gosiisjs v Clevelandu Cleveland, O. — Metropolitan v Chicago in Jolietu meseca januarja znaša $118.75. Vsem. darovalcem se naj lepše zahvaljujemo. Denarne prispevke pošiljajte na naslov: Sklad za Slov. Kat. dom v Gorici. 7505 Myron Rd., Cleveland 3, Ohio. Slovenska Koroška opera bo letos že 28-ič gostovala v našem mestu. Predstave se bodo, vršile v Public Auditorium od, ponedeljka 13. aprila do sobota! 18. aprila. Na sporedu so delal Puccinija, Verdija, R. Straussa in Moearta. Puccinijevo “Tosca” v petek bodo -peli Dorothy Kirsten kot Floria Tosca, Eugene Conley kot Mario Cavaradpssi, Paul Schoeffler kot baron Scar-pia. V Verdijevi “Mač usode” boi; Zinka Milanov pela Leonoro, Richard Tucker pa Don Alvara. V soboto poppldne bodo peli Mozartovega “Der Rosenkavalier.” Nastopili bodo najbolj znani pevci in pevke Metropolitan opere. Letošnji clevelandski nastop Metropolitan bo zalklj učila M|o zartova “Don Giovanni.” Cene vstopnic so od $1.20 del $8.50. Naročite jih lahko pri “Northern Ohio Opera Association” v Union Bank of Commerce, Eucild Ave. in E. 9. St., Cleveland 14, Ohio. ODEOH ZA KAT. DOM V GORICI Zakasnili sm/e se z objavo na- _ . . ‘ TO. s T* daljnih prispevkov. Dobrotnike lepo prosimo, da nam oproste zamudo. V preteklih tednih smo prejeli sledeče denarne prispevke: $50: je daroval Neimenovani dobrotnik iz Clevelanda. $45: Rev. Janez Belej iz Rima (po Rev. Ferkuli). $25: Mr. in Mrs. John Sušnik, Cleveland. $20: Odbor podružnice Lige KSA iz Chicago in pa Mr. Louis Oblak, Cleveland. $10: Društvo Sv. Cirila in Metoda KSKJ, Euclid, Društvo Kristusa Kralja KSKJ št. 226, Cleveland, Mr. Jakob Žakelj, Cleveland. $5: Neimenovana iz Steelton, Pa., Dr. Jože Felicjan, Ohio, John Heraver, Chicago, Stanislav Jerse, Cleveland, Anton Strmšek, Milwaukee, Mary Da-rovec, Cleveland, Danica in Jože Vrtocnik, Cleveland, Janez Ste-pic, Cleveland. $3: Antonija Kuhovar, Milwaukee. $2: Frank Kerec, Chicago, Vi-libald Jenklci, UtahpMrs. Frances Jalovec, Argo, 111., Mary Talian, Bethlehem. $1.20: Neimenovani, Joliet. $1: Frank Lowry, Wisconsin, Jakob Hlebaim, Rice, Minn., N. N. Cleveland, John Chacata, Wash., Mrs. Bandi, Cleveland, Theresa Stefaneik, Cleveland. Poverjenik iz New Yorka Rev. Alfons čuk nam je poslal sledeče prispevke: $15: Mr. in Mrs. Maj. John L. Biggerstaff (Vera Černe in mož), Columbia, S. C. $10: Mr. in Mrs. Anthony Bla-sica, Milwaukee. $5: Mr. John Premru, Norwalk Mr. Walter Bisd-Mr. Mrs. John Kul- Lawrie, Mas natek, Mass bok, Mass. Poverjenik iz Chicago, Mr. Mirko Geratic nam je poslal sledeče prispevke: $25: Slovensko društvo Triglav, Milwaukee. $5: dr. Ludvik Leskovar, Chicago. $4: M. Staudohar, Chicago. $3: Antonija Kunovar, Milwaukee. $2: P. Chemazar, Chicago, Jakob Stražišar, Chicago, M. Miller, Chicago*, Mr,s. Frances Ziherl, Chicago, Fr. Martinčič, Chicago, Frank Vavpetič, Chicago, družina Palčič st., Chicago; Jos. Gomilar Chicago, Anton Medved, Chicago, J. Tajcman, Chicago, družina Vtasic, Chicago. $1.50: A. Suta, Chicago, Mary Ovnik, -Chicago. $1: Vsi darovalci so iz Chicago in sicer: Fr. Bilban, A. Fortuna, F. Černivec, L. Mladic, A. Škamperle, Julka Lagonder, Steve Pestevsek, Tone Guštin, Stefi Boyha, Jennie Maček, A. Zupančič, Soukal, Mary Berauer, A. Suderer, Gregorič L.,, Adam Fuderer, Ana Starc, M. Geracic, S. Wrana, Fr. P. Curk, John Je-lenich, Coff, Marija Dobrsek, F. Stanovnik, Ivan Buh, Frank Zupan, organist, Andrew Bavetz, Edv. F. Kompare, M. Pečarič, M. Gorjanec, Joseph Pucel St., Marija Peterlin, Vali Kurent, Peter Kure, Anton Kukman, M. Tur-sich, Mr. A. Densa, Jerry Pirc, John Kržišnik, John Fabecan, John Jerich, Tone Gaber, Otmar liko zanimivega in poučnega. Ra- “Spomini na škofa Rožmana” Pad zgornjim naslovom je začel mladostni prijatelj našega škofa g. Alojz Vauti, danes župnik v Selah, objavljati v celovškem “Našem tedniku” spomine na škofa dr. Rožmana. G. žpk V, je doma z Dobrove ali Rinkol-ških Rut, majhnega naselja pičlo uro severna ad Šmihela, dočim je “Pongračev Gregor” iz Dolin-čic, ki leže dobro uro južno od Šmihela v smeri prati Peci. Tako sta škof Rožman in žpk Vauti ožja rojaka in po Vautijevih besedah dobra znanca in prijatelja že zmlada. G. žpk Vauti je sicer 4 leta mlajši od g. škofa. Iz tega dela spominov, ki jel bil objavljen v 12. štev. NT z dne 19. t.m., ponatiskujemo oni! del, ki se nanaša na 50-lAtnico Akademije slovenskih blagoslcv-cev krške škofije, ker zadeva same velike može iz naše1 slovenske kulturne zgodovine. Takole se spominja* g. žpk V.: “Ob 50-letnem jubileju Akademije slovenskih bogoslovcev v Celovcu maja 1908. so bogoslovci priredili sijajna akademijo, katere se je udeležila številna duhovščina in mnogi laiki, na kateri sta govorila šentjakobski župnik Matej Ražun in dr. Janez Ev. Krek bogoslovni profesor v Ljubljani. Bogoslovec — četrtoletnik Rožman je kot predsednik Akademije zborovanje zelo spretno vodil. Takrat sem prvič videl dr. Kreka. V ppčitnicah leta 1909. in 1910. sem v Selcih in na Prtovču večkrat imel priliko, pogovarjati se z njim in občudovati njegov izredni veleum, obenem pa nje-govo skromnost in domačo preprostost.” * Leopold Kunschak umrl 13 t.m. je umrl na Dunaju predsednik avstrij. poslan, zbornice L. Kunschak, naj zvestejši sodelavec nekdanjega voditelja kr-ščan. socialnega gibanja na Dnju dr. Karla Luegerja. Ranjki je 1892 ustanovil Krščan. socialno1 delavsko društvo. Tri leta pozneje je začel izdajati list “Freiheit” kot glasilo omenjenega društva, ki se je po petih letih preimenovala v “Christlich-soziale Arbei-ter zeitung.” “Načela, ki jih. je zastopal Kunschak je prevzela tudi kr-š č an sk o-so c i alnloi gibanje medi Slovenci, kjer je bil glavni njihov zagovornik dr. Janez Evangelist Krek. Zato se moramo ob Kunschakovi smrti, piše NT, tudi Slovenci spominjati njegovih velikih zaslug za priboritve socialnih pravic delovmeimu ljudstvu poi načelih krščanske pravičnoi-sti in v smisu navodi Cerkev in ‘papeških okrožnic.” Pisma koroški mladini iz Avstralije Kot se braci AD utegnejo še! spominjati, je 1951 odšel v Avstralijo bivši hodiški župnik dr. Janko Mikula. Ta je sedaj začel v NT objavljati med drugim tudi pisma koroški mladini, ki jih hlastno prebira, saj je v njih to- K sodobnim svetovnim problemom Sovjeti so v začetku preteklega tedna bili nekam prijaznejši doi Zahoda. Gen. V. čujikov, sovjetski komisar v Nemčiji, je izrazil Angležem obžalovanja zaradi sestrelj enega bombnika,, pri katerem je našlo smrt sedem angleških letalcev. Zato so, si pa pri Združenih narodih v New Yorku predstavniki Zahoda* ih Vzhoda skočili hudo v lase. Ena kot druga stran se je* posluževa-a, za diplomatski svet precej nenavadnih in ostrih besedi, češki zastopnik je predlagal naj skupščina Združenih narodov obsodi Ameriko kot vojnega napadalca in rušilca svetovnega miru. Cabot Lodge je Čehu odgovoril v' zelo *ostri obliki češki predlog je bil nato* odklenjen z veliko, večino. Kljub ostrim besedam pa Zahod ne izključuje možnosti popustitve mednarodne napetosti. V Washingtonu so mnenja,* da bi novi gospodarji v Kremlju radi imeli kratek odmor, da: utrdijo svojlo! oblast dotma in v satelitskih državah, posebno pa, da očvrste svoj prijem nad komunistično Kitajisko. Zahod je pripravljen pogajati se s Sovjeti, če ti pokažejo količkaj dobre volje. Amerika je pripravljena iti na pol pota, Angleži m|c|rd.a celo še dalj. V naslednjih tednih bi torej ne smeli pričakovati, od strani Zahoda nobene odločnejše poteze. domače vietnamske vojske, ki naj bi v bližnji bodjelčnosti nosila glavno* težo borbe s komunisti y tem delu sveta. Na tretjem bojišču v Aziji, kjer merijo komunisti in Zahod' svoje sile — na Malaji, se je* bojna sreča obrnila dokončno na! stran Zahoda. Komunistične sile vse bolj in blolj slabe. Pobegli češki letalci so pripovedovali o slabih .razmerah v' njih domovini in (oi velikem nezadovoljstvu, ki tam vlada,. To/ so v glavnem že stare, splošno* znane stvari. V Koreji so se vneli novi vroči boji. Komunistom je v prvem zaletu uspelo osvojiti nekatere plcistojanke na bojišču. Nobenega dvoma ni, da bodo, čete* Združenih narodov poskušale škodo popraviti in zgubljeno nadomestiti. Z obsežnejšo komunistično ofenzivo v Koreji pa Zahod za sedaj ne računa, čeprav je na nj|o; gotovo pripravljen. * * * Z bojišč v Indokini pretekli teden ni bilo posebnih novic. Francozi poskušajo z ameriško pomočjo povečati moč in število) Tasner, Metod Konchan, Frank Idi pa jih bera tudi odrasli. Naj Podlogar, Martin Kroschel, Mrs. j tudi naš list iz 1. pisma prinese J. Merlak, Justina Holjazan, Pe-1 dve stvari: mladostni spomin ^Cdnn., Miss Millie Bruner, Wocd- haven, N. Y., Mrs. Olga Bisd-nack, Walpole, Mass., Mr. Avgust Petrovick, Walpole, Mass. $3: Mrs. Irene Stemberger, Milwaukee, Mrs. May Biasic, Walpole, Mass. $2: Mr. in Mrs. John Petrovick, Walpole, Mass. $1: Mr. William F. Pertrovick, Walpole, Mass., Mr. in Mrs. Tony ter Zell, J. Sladieh, Karolina'pisca samega in pa izvleček iz' Pichman, Marg. Lončar, Fannie'episa avstralskega družinskega Muha, Anna Muha, Lina Ma- življenja: chek, Mrs. Val. Kurent, John Gottlieb, Margaret S t a n i c h, temi gorami?” Oče pravi: “Približno levo od Stola je Beljak, tam sem se učil. Potem j e pa dolgo Vrbsko jezero, kjer smo pozimi led ‘lomili. Jezero se zavaz-Ija skoraj v Celovcu, to je pa1 glavno mesto Koroške. Nad Celovcem je pa Gospa Sveta, tam je bila mama v šoli ... In daleč, daleč ter še naprej je Dunaj, tam je pa naša Franca (služkinja) doma. . “Leta 1951. sem Avstralijo gledal kaj drugače, kakor jo gledam danes spoznal sem ja in pustinja se mi prikazuje prijetnejša in živahnejša. Vseskozi pa živim med mladino, katera je povsod najiskrenejša.” “Da na zaidemo predaleč z besedičenjem, se ustavimo kar pri otrocih. Tem velik del življenja poteče v avtu. Med tedniem mlada mati ne strpi sama doma. Mož dela na farmi ali v tovarni, ona pa košek z otrokom postavi v zadnji del avta in hiti k prijateljici. Ob sobotah in nedeljah ima otrok svoje mesto v avtu ^in zabava njim vise. Oče in mati pa po!j evieje meeting, piknik itd. Ko jeda’ otrok nekoliko večji, ima dru- V Ameriko prihajajo vedno nobi predstavniki demokratičnih držav na posvetovanje in seveda tudi po —- pomoč. Tokrat se vrše razgovori s francoskimi predstavniki. Na dnevnem redu je vprašanje skupne evropske1, armade in pa vojna v Indokini. : Kolt smo že nekajkrat omenili, ima francoska vlada z odobritvijo pogodbe o skupni evropski armadi precej skrbi. Francoski parament tej zamisli ni ravno naklonjen, čeprav so ta načrt izdelali in predlagali Francozi sami. Strah pred ponovni oborožitvijo Nemčije je še vedno zelo velik. Zahodnoevropske države se boje, da bi oborožena in močna Zahodna Nemčija i" zapletla Zahqda v vojno za o: vob|:|ditev in zedinjenje NemČi • je. Ta strah gotovo ni brez vsake osnove. Nemški nacionalizem se krepi iz dneva v dan, prav ta' ko tudi nemški ponos, da ne rečem ravno ošabnost. Z rastoča samlqzavestjo pa raste tudi nemš ko nerazpoloženi e do Zahoda. In to je ono, kar Francoze skrbi. Nemci — čeprav razdeljeni — so za šibko Fra-še vedno premočni. Francozi so te svoj.r pon ke in skrbi prinesli v Was ton in upajo za nj,e dobiti zdravilo. Na vsak način h: dobilifsoglasje Amerike r no povezavo Posarja . Fra Amerika se pa boji, C' to Stankom na to Lemur. ■ vo odbila Nemce, bi jih h meti na vsak način v evropske obrambe. Hude skrbi imajo France di s svojim proračunom. Pc ho vem mnenju je zahodni -dolžan prevzeti večji del stre kov vojne v Indokini. Ker Sl Angleži že sami v finančnih stiskah, ostane zopet samo Amerik3" Ta naj kot nositelj ica cdpora proti komunističnemu osvajanju svobodnega sveta prevzam6 vsaj v finančnem pogledu odg0' varnost za vojda v Indokini. P01 načrtu, ki so ga predložili fr3^ ciqsfei zastopniki, naj bi Ameidj ka prevzela nekako dve tretjin1 vseh stroškov, ki jih ta vojna P0' vzroča. Od uspeha oziroma neuspeh3 francosko - ameriških razgovorov je v marsičem odvisna da evropske armade in tudi skupna borbe proti kcimunistični1** osvajalcem v Aziji. Razmare med Angleži in Eg!P' tom so se spet nekam zaostril6-Naguib, egiptovski diktator, zf' hteva, naj se Angleži takoj irl brezpogojno■ umaknejo iz Pock nočja Sueškega prekopa. Šele P°” tem, ko se bo to zgodilo, pripravljen Egipt skupni obrambi Srednjega vzhoda pred sovjetsko nevarnostj0-Angleži pa na take zahteve ^ bodo radi pristali. Za nje je S0 eški prek/cp tako pomemben, 0 njegove varnosti ne morejo st3 viti na kocko. se i0 pogajati obisk3 Ah najti družino;. Psi otroke še v šo- “Ko sem bil še otrok se spominjam, ko se mi je obzorje raz- ]0 “spremljajo in~si je težko pred-Franeka Prah, Bore Erman, J. | širilo tudi dalje od sosedovega |stavljati avstralskega psa kot ču_ Rezek, Jelenc L., Frank Karner, kozolca . . . Pogled mi je ...btičal,ya,rjai) pag ,pa je ta “najmanjši Cicero, L. Yelenc, Chicago. 5Uc. i^a ppbočju gora: na Grintovcu, | Dtrok„ povedanJcl brez pretirava-iz Cnicago: Jos, Fajfar, Waupo-j Storžiču, Kriški gori, Košuti, Do-lja, v drU2inl. Poslušam pogo-tis st., Ana Velbl, M. Lavrič, M. -braču, Stolu - da še celo Triglav' 5_6 let starih(0trok in se jim Željko, M. Koder, L. Korenchan, sern mogel ob jasnih dneh vide- moram nasmejati, ker govore le Mary Dolenc, Louis Z cikal, John fi skozi okno dama. Očeta sem Tito, ki se je vrnil z z igračkami, katere nad ^11!1’ prerokuje, da bo v baniji skoro izbruhnila revolu6 ki bo pometla s SovjeT-h1 I zvesto komunistično vlado v ^e. ščino v psu, brez tega je težko'!želi- Jugoslovanski komun1^ računajo pri tem, da bo PrlS __ na krmilo njim prijazna k0lTl11 Anzlovar, Mass., Mrs, Dorothy Koporoch, St. Mavec, Mihaela,'vWašal: Kaj pa je tam zadaj za c pikniku, kinu, psičkih itd.” (Dalje na 5. strani) nistična vlada. Skoraj bi dvomiti, da si Albanci ne nobene druge spremembe, vedo prav dobro, kakšna nesi-6 je komunizem, pa naj bo že^ ali one barve. Kar Albanci z le, je :— svboda, te pa Tito boi prinesel. bil° Žel6 sai ča te n6 te«, s-'JuAtice Ameriška Domovina 'Med Titom in Malenkovim ni razlike" E R ■ €/l! Iti— H OIW1E1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Drobtine z Zapada Calgary, Alberta.—Pred ted-smo imeli misijonski obisk, obiskal nas je namreč g. Wol-bank, ki nas je zbral k večerni Pobožnosti, nam povedal v kle-nih besedah precej koristnega, nam izpraznil “grešne Žaklje” bi prehitro odšel. Bil pa je njegov obisk vsekakor eden fiajbolj prijetnih doslej in si moža še želimo! Podobno je bil njegov obisk izredno uspešen *Hdi v Lethbridge. Dobro in le- P° je pripravil naše duše za Vstajenje. • * • Sedemnajst milijonov so že izbah za pripravo in urejanje rudnikov uranija v Saskatchewanu m po mnenju strokovnjakov bo-bo tamošnji rudniki naj večji na Evetu (uranija namreč). Ko bo-bo v polnem teku, bodo donaša- b do 200 milijonov letno. * * * Zastopniki po svetu raztresenih Kitajcev so bili v januarju la sestanku na Formozi. Med brugim so sklenili tudi to, da vsak izven njihove domovina bivajoči Kitajec plačal me-Sečno $1 (pod geslom “REŠI KITAJSKO” se bodo vršile ta-be zbirke, namenjene ipa so kot Podpora Čangkajšeku). Tukajšnji zastopnik, ki je bil sam tam na Formozi, pravi, da jih le v svetu, to je izven doma, nekako 13 milijonov. Trdi, da so Kitajci doma siti komunistov — m da so tisti, ki jedo enkrat bnevno, srečni. Delajo skoro a-b pa čisto zastonj in dolge ure. btara obrabljena pesem o rde-cem raju. * * * blesto Whitehorse v Yukonu (severnozapadno od nas) bodo okušali prestaviti, ker dolino, v mteri mesto leži, bi radi spre-mnnilj v orjaško umetno jezero, Clgar vodno silo bi uporabljali električne centrale. Če bo kdo je bolj zahteven, tovariš ali protisorta? Pa bomo kmalu izvedeli, takele reči se te dni ne uganjajo kar zastonj, skomin za takele ošabne in lačne pa ima zapad nič koliko. Račune pa plača itak narod tod, tam ali kjerkoli. * * * Veliko veselja, žegna in vsega, kar k takim rečem spada, predvsem pa blagoslovljene praznike vsem — Krpe. Niso ga uslišali Ottawa. — Parlamentarna tiskovna galerija v Ottawi je v začetku onega tedna mimodušno zavrnila prošnjo v Kanadi bivajočega dopisnika sovjetske tiskovne agencije TASS, da bi postal član te galerije. Biti član kanadske tiskovne galerije se pravi, imeti svoje stalno mesto na galeriji kanadskega parlamenta, kjer lahko: vsak sprejeti član po. svoje tolmači debate poslancev in iz njih. kuje poročlia. Ta je bila prva prilika, pri kateri so merodajni uradniki pri, parlamentarni tiskovni agenciji odbili prošnjo ruskemu dopisniku. V omembi razloga za odklonitev prošnjia sovjetskega novinarja Ivana Cvetkova, da bi postal član omenjene galerije,, stoji, da je Cvetkov uradno član! štaba ruskega poslaništva v Ottawi in da kot tak ne more u-živati pravice, da bi sedel na parlamentarni tiskovni galeriji naše dežele. Tudi to, da je dopisnik agencije TASS v Ottawi uradni član štaba ruskega poslaništva, se je zgodilo baje prvič, kar ima Sovjetska zveza v Kanadi svoje zastopstvo. Nadaljnd razlogi za odklonitev; pa pravijo, da bi Cvetkova ne sprejeli na galerijo, četudi se' pri priči izpiše iz članstva sov- tem Cvetkovu nisi® zabranili, da ne bi smel domov pošiljati svoja poročila. izkusil nemške in komunistične ječe, je oni dan v eni londonskih umetniških galerij na razstavi kiparstva ročno prevrnil velik kip, ki je .imel naslov “Nežna-ni politični jetnik”. Na sodišču je Laslo dejal, da je prevrnil kip zato, ker se mu je zdelo neumno in posmehljivo, da bi idejo političnih jetnikov zasmehovali s kipi, ki ne izražajo nikakega človekoljubja. -------o------- Sredi noči 23. t. m. je prestrašila prebivalce mesta; Niagara Falls na kanadsko-ameriški meji silovita ekspllolzija, kateri je sledil močan trenoten svit. Eksplozija se je zgodila v reki Niagara, blizu slapov. Ker nobedenl ne ve, kaj je eksplodiralo, so se začela širiti gorostasna ugibanja, eno katerih pravi, da je treščila v vodo in eksplodirala sovjetska raketa ali nekaj podobnega. Mnenje, da bi bil treščil Vi vodo kak avijon, težko drži, ker niso našli nobenih sledov ali razbitin. Treznejši ugibalci pravijo, da je pripisati eksplozijo iz-podnebnemu meteorju. * * * Iz Do|ndona, odkoder pošiljajo v zapadni svet novice, katere slišijo na oddajah moskovskega radija, poročajo, da so slišali oni teden, da je Sovjetska Rusija tako miroljubna, da vsakogar, ki bi po Rusiji ščuval na vojnjoi, j ja ->e]eznjc ge nekaj let ne bodo v nemudoma odpeljejo bodisi v u mobolnico ali pa v zapor. * * * Kanadska vlada namerava zapraviti en milijon dolarjev za prezidavo in olepšavo svojega poslaništva v Rimu. Eden konservativcev je v parlamentarni debati dejal, da je tako zapravljanje denarja smešno Liberalni možje pa so mnenja, da naj se človek, kadar je v Rimu, obnaša tako kakor Rimljan, to je. stanju izkoriščati, je Ungava v severnem Quebecu drugo naj-večje doslej znano ležišče te rude na svetu. > Cyrus Eaton, rojen Kanadčan, je pred nedavnim ustanovil rudniško družbo “Atlantic IronJ Ora, Ltd.”, Ta družba bo preiskala in začela izkoriščati celotno ozemlje ob gornjem delu zaliva Ungava. Ta del ozemlja, s katerega je C. Eaton lanski december spopcčil o bogatih le-kadar zaideš med volkove, 1.žiščih železne rude, se nahaja 0 svobodi govora Toronto, Ont. — Tukajšnji dnevnik “The Globe and Mail” je oni dan objavil uvodni članek z naslovom “A Matter of Free Speech”, v katerem je u-vcdničar izražal mnenje, da ima demokratična družba nekako; dolžnost, da nudi možnost svobode govora (in zborovanja, op. ur.), tudi tako nestrpnim ljudem, kakor so komunisti. Svio1- RI ■ -..JmSI,; u j° tezo j® uvodničar podprl z iz- ROVl IoIBZTiI mtlMGU ¥ govorom, da bomo prenehali bi- Oflgavi, Qu6i j K “demokratična družba”, če bo- mo komunistom na ta ali drug Montreal, Que. — Quebeski na^jn omejevali ali celo prepo-ministrski predsednik Maurice ve<]ova]j svobodo govora. Mno-L. Duplessis je pretekli teden g• Kangdcigm so mnenja, da je naznanil, da je nj.egova pokra- ta izgc,vor čisto lep in pravilm) j inska vlada odobrila potrebna če w komiunigti in njih SQpotni-dovoljenja za preiskovanje in ne kar dejansko so. V izkoriščanje bogatih ležišč želez- prjncipU jma urednik imeno-ne ruda v najsevernejšem Prede- vanega psta popolnoma prav, — lu Ungave, visoko na queibes- j vprašanja je le, ali ga morda ta kem severu. Tozadevno dovo-: prjncjp nekega dne v bodočnosti Ijenje je zaprosil clevelandski^ne ^ spravp ygg, tisto svo-industrijalec C. Eaton, če izvza-^t>od0i ki S:e nanjo sklicuje. Ko- memo ležišča železne rude v no- muints,ti mu namreč, če bi jim tranjosti južnoameriške države uspe^0 prjti na oblast, take svob. Venezuele, katerih zaradi oze-1 ne izkazovali. Eden čitateljev meljskih zaprek in pomanjkan-1je y svc>jem pismu na uredništvo dajal tudi to-le: “Svoboda Toronto, Ont. — V hotelu “Prince George” v tem mestu so se bili na predpretekli konec tedna zbrali na prvi kongres “protiboljševiškega bloka narodov v Kanad” predstavniki 23 narodnostnih skupin in ugotovili med drugim tudi to, da Jožef Broz (Tito) ni niti za las manj rdeč kakor Georgij Malenkov, novi diktator Sovjetske zveze. Hkrati so predstavniki udeleženih narodnosti ostro kritizirali nedavni Titov obisk v Angliji. Politični komite kongresa je dejal, da je Zapad pokazal s svojo pomočjo Titovi Jugoslaviji nagnjenje, da bi pomagal, se je zbrala k posebni seji, na. kateri naj bi ugotovili, kaj bi bilo še potrebno storiti, da bi dokazali resničen videz žalovanja. Generalni guverner se bo izogibal zakusk na tujih poslaništvih v Ottawi, častniki armade pa bodo morali nositi v tem mestu črn trak. govora je dragocena dediščina! demokracije in komunisti v tej deželi lahko izražajo svoja mnenja, ne da bi se bali likvidacije ali zapora. Več kakor pa strpnost pa pomeni, da komunistom jamčimo pravico in privilegij, da govore v dvorani, katero plačujejo davkoplačevalci. To diši po podpihovanju.” frišlo do izvedbe tega in kadar n .v. bo> bo to draga reč. Stalo bi:]etskega Poslanstva v naši pre- [ako delo 500,000,000 do 2,000,- ^0,000 dolarjev. To so številke, kaj? • * * Broz Pepe je vsekakor dobro °Pravil v Angliji. Tako ga “ofo-^jtajo” tisti “lordski buržuji”( av so ga častili na vse sorte in Ob poklonih trebušastemu 0starju so imeli tudi malo v^ole, 5 avijonov se je ponesre- stolnici. Ta nadaljni razlog je podkrepljen z očitkom, da je: prvi novinar tiskovne agencije TASS v naši deželi, Nikolaj Ži-vajnov, zlorabljal svoj položaj članstva v parlamentarni tiskovni galeriji za vohunstvo. To se je jasno pokazalo pri preiskavi leta 1946. Nadaljni, morda še močnejši razlog za odklonitev pa so na- . IS CIVAjWLAWV OV- J V— v- ------o ----v X v!° in šest letalcev je izgubilo1 vedli dejstvo, da je sovjetska ^jenje. Parade gor, parade !vlada prepovedala bivanje kate- a°l, obiski sem in tja, pojedine remukoli kanadskemu novinarju Osemindvajsetletni madžarski ba veliko”. . . le to ne vemo, v Moskvi. — Jasno pa je, da s begunec Laslo Szilvassy, ki je z volkovi. * * * Londonski kazini® je pred nedavnim spUaižil predlog, naj bi nastopilen a. slavnostnem mimohodu ob priliki kronanja kraljice Elizabete II., tudi minimalno oblečene “morske” deklice, češ da bi to privlačilo neštete na-daljne goste, ki mislijo iti letos pogledat kronanje v Anglijo, toda plešasti očaki, ki ,so bili žef od nekdaj na straži dostojnosti: in dostojanstva, so predlog ovrgli . Kazino je poskusil z ukano in za videz dostojnosti pri priči odslovil dvanajst znatneje razkričanih plesalk in pevačic, kar; pa ni pomagalo. Morskih deklic na kronanjskem mimohodu ne bo. Rusi najboljši hokejisti? Toronto:. — Kakor je znano vsemu svetu, je odnesla prvenstvo v igranju hokeja na lanski zimski olimpijadi Kanada. Pred nekaj tedni pa so Rusi tekmovali v tem športu dvakrat z Norvežani in jih odlločno premagali. Ti dve zmagi sta navdušili vse tiste oboževalce ruskih izumiteljev in športnih poldrugih Martinov taka močno, da govore o tem, da ima Rusija danes najboljše hokejsko moštvo na svetu. če je to res, bodo Rusi to lahko dokazali na naslednjih olimpijskih tekmah. Norveški vratar Dahi, ki je nastopal v tem športu na olimpijadi, je dejal, da so Rusi tehnično močno izvež-bani in da so nemara Kanadčani edini, ki bi jih še premagali. tako visoko' na severu, da so poznavalci transportacij skih razmer in prilik na kanadskem severu mnenja, da bo Evropa skorajda prišla prva v poštev kot neposredna odjemalka ungavske | železne rude. Z Ungave proti jugu namreč ni nobene železnice. Toda tudi vodna zveza Ungave z idstalim svetom je manj ugodna; ladje, naložene, z železna rudo, bodo lahko plule iz un-gavskega zaliva samo tri mesece vsako leto, ker je ves ostali i letni čas zaliv deloma ali popolnoma zamrznjen. C. Eaton ih* njegovi rudniški družabniki set še niso izjavili, ali mislijo, na' gradnjo lastne železnice, ki naj , bi vezala Ungavo z južnim Que-becom, ali ne. Uradno žalovanje za angleško kraljico Ottawa. — V vladni palači v Ottawi, kjer uraduje generalni | guverner, so-začeli 25. marca z javnim žalovanjem za pokojno1 angleško kraljico Mary, žalovanje bo trajalo en mesec. Vlada — Kanada ima 24,500 milj dolgo morsko obalo. Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL SE PRIPOROČAJO ROJAKOM, ■jfc- vozne karte za ladjo ali avion ^ denarna nakazila, paketi prevodi, emigracija itd. pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16 TORONTO—Kanada, 258 College St., TeL MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St Catharine West TeL FI 5306 ITALIJA - NEMČIJA - FRANCIJA Živa' potreba po večji proizvodnji urana Ottawa. — Parlamentarni komite za atomskla energijo se ba-vi z noto, ki je prišla iz Združenih držav in v kateri stoji, da mora 'Kanada nujno povečati proizvodnjo urana. Uran je kovina ki jo rabijo pri izdelovanju atomskih bomb. Dejanska proizvodnja urana v Kanadi je taj-bcist, vendar ,sa znane nekatere manj pomembne številke. Rudnik Port Radium v severozapad-nem koncu Saskatchewana dona-ša dnevno 180 ton rude, iz katere pridobivajo uran, rudnik Ace ob Beaverlodge Lake pa bo spomladi, ko bo začel obratovati, donašal Icikrog 50 ton rude dnevno. — Do pred nedavna je veljal Belgijski Kongo v srcu Afrike kot najbogatejši na, uranu, zdaj pa izgleda, da ga ne bo prekosila samo Kanada, ampak cela vrsta drugih dežel. če bi bilo treba, živemu vragu, ako bi bil ta proti kremeljski sovjetski kliki. Zapad da se pri teh rečeh prekleto malo ozira na ideale. Predstavnik Belorusov g. K. Akula, ki je predsednik političnega komiteja, je dejal: “Tito, ki je zasužnjil Hrvate, Slovence in Srbe, je prav. tako imperialističen kakor Rusi. Prav nič ne zaostaja za Malenkovim.” Dr. Joseph Kaskelis, ki je predsednik Protiboljševiškega bloka narodov v Kanadi, je dejal, da morajo protikomunisti kljub morebitnemu navideznemu sporazumu med Malčkovim in Washingtonom nadaljevati s svojo borbo, ki da ima za namen zrušiti ruski imperijalizem. Kaskelis je v svojem govoru dejal, da je treba podminirati Sovjetijo s podtalnimi ’ gibanji, po osvoboditvi pa je treba vse ozemlje današnje Sovjetske zveze razdeliti na posamične narodne države. Preč. Simon Izyk iz Winnipe-ga je omenil, da trpi za tako-imenovano “železno zaveso” nad 40 milijonov katoličanov in da se tudi vernikom drugih izpovedi podobno godi. Kongres si je postavil te-le cilje: a) borba proti komunizmu v Kanadi, b) združenje kanadskih organizacij, ki se zanimajo za nastop proti komunizmu, c) informirati kanadsko ljudstvo c nevarnosti komunizma in rus-kegar imperijalizma, č) podpora vsem gibanjem, ki se trudijo za osvoboditev svojih narodov izpod sovjetskega komunističnega jarma in d) podpora kanadski vladi k ustvaritvi trajnega miru. Poročilo, ki ga posnemamo iz lista “Toronto Daily Star”, navaja tale imena, ki tvorijo glavni odbor zgoraj imenovanega kongresa: Dr. Kaskelis, predsednik, M. Račicki, predstavnik za Belorusijo, dr. Todorov, predstavnik za Bolgarijo, A. Kostel-nikov, zastopnik Kazakov, P. Vargyasi, zastopnik Madžarske, J. Purmalis, zastopnik Latvije, N. Lunis, zastopnik Litve; M. Hojbotta, zastopnik Romunije; J. Molcan, zastopnik Slovaške in M. Bazilevskij, zastopnik Ukrajincev. Poročilo ne navaja kakršnihkoli zastopnikov južnoslovanskih narodov zunaj Bolgarije, kljub temu, da je bilo nekaj navzočih Kot glavna privlačnost tega kongresa naj bi bil veljal mednarodni koncert, ki se je vršil v soboto 21. t. m. v dvorani Eaton Auditorium, kjer so nastopale posamezne narodnostne skupine iz Srednje, vzhodne in Južne Evrope, katerih predstavniki so govorili ali pa prisostvovali kongresu. Koncert je bil pretežno mešanica plesov in narodne glasbe. ••ttdve Potokar: Prah časa (Nadaljevanje) Videl je, da ^ opazila ribjo konzervo, ki so v ^toj med cigaretnim pepelom ^eli z oljem prepojeni ogorki. skob Sterii sta Qk kuPu avijon-kj .Pisem stali dve pivski ste-^ehici; nalepnici na steklenicah bili spraskani. ripovedovala mu je o njego-fas- ^0rnačih. Oče je bil nekaj ^ a bolan, a se drugače ni spre-hoy !llPrestar le> da. bi razumel JjUcLi ^ase ^ :nic!v,0 pokol en j e in sko demokracijo, še zmerom )jjj govori o dobrih, časih, ko je Dunaju še cesar in člove-j6 , 1 bilo treba potnega lista, oe l^tel v Trst ali Solnograd. In ^ So plačevali s srebrnim 5Dem, na katerem je bila gla-arije Terezije. je so popravili hišo, ki jo eto+J Prizadejala vojna, toda w r’ke še niso napeljali. Oče * *Vl> da j, 6tilkami. da je ne rabi. Popolnoma je s petrolejskimi ki je prav tako že zelo v letih, nima nič proti petrolejkam. Sestri ne gre slabo; ima državno službo. Toda stvari so se spremenile. Novo pokolenje je vse drugačno. Večina njegovih prijateljev iz otroških let se je poženita. Kmetje so šli v zadruge. Potem je govoriia Lojzka o suši in povodnji, ki so jih imeli in o na njeno vprašanje. — Da, že več ko devet let.— Brez lopazke je dejala: — Iti bom morala.— — Tako brž? — Zapiral ji ]e kovčeg, v katerem je zanj prinesla stvari. Ona si je naravnavala svojo rdečo židano ovratno ruto in vstala. On ni našel besede. Na vratih sta si segla v roke in on je dejal: — In ne pripoveduj nikomur, prosim, — — Saj ni bilo nič takega, — je rekla ona. — Vesela sem bila, da sem te videla. — Njen smeh- letini, ki da ni bila boigvekakšna. Nazadnje mu je povedala, da je Ijaj je bil medel in prav nič sen- v službi pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu. — Washington, D. C., — je ponovil on in kimal pritrdilno. Ona je znala pripovedovati mirno in zelo preprosto. Ni mu bilo, da bi stavljal kaka vprašanja. — Kako dolgo si že zdioma? — ga je vprašala. Ni se mogel spomniti natanko in je začel šteti na prste. Ona je pogledala na svojo zapestno uro in jo primerjala z budilko na mizi. Budilka je stala in Lojzka je sprožila prst, češ da se je bila ura usta- Tudi njegova mati, vila, a on je medtem odgovarjal timentalen. Morda ni opazila mokrih isker v njegovih očeh. Potem je šla. Pred mnogo leti ni bilo ne Packardov ne poslaništev. In ne emigrantov. Pred mnogo leti sta bila onadva majhna otroka. la gramozna cesta je peljala kdo ve kam, v daljnje vasi in daljnja mesta, ki so bila predaleč, da bi jih videl; le ob večerih, ko je bil zrak miren, so prihajali iz daljavi zvonovi Avemarij. Toda vedela sta, da pelje cesta v Krivi vir, kamor sta šla vsako popoldne v šolo in vsako nedeljo k maši in koder sta bili dve trgovini, koder je človek lahko kupil vsega, kar so imeli. Tisto leto je pripravljal kaplan otroke za prvo sveto obhajilo. Ko jih je naučil vsega o Bogu, je določil dan svetega obhajila. Prvoobhajanci so imeli biti zali: deklice v snežnobelih oblekcah, dečki pa v modrih mornariških uniformah. Toda njegovi starši mu niso kupili nove obleke. Sklenili so, da bo šel k prvemu svetemu ob- Takrat je bilo njuno življenje hajilu v tisti, ki so jo bili kupi- pravljica. Njun svet je bil velik, čeprav se ni razprostiral dlje kakor do Magdalenske gore in do Hude Police, ki je bila na drugi strani doline. Sonce je jadralo visoko po sinjem nebu in sijalo dol na vasi v mehko zeleni dolini, kjer je peljala železnica. Be- li nekaj let tega za podobno priliko njegovemu bratu. Spominjal se je, kako je bil jokal. Tisti večer pred obhajilom je prišla domov sestra, ki je hodila v mestno šolo. Vsi so jo čakali, da bo povedala, kaj ona misli zastran obleke. Ko je sestra prišla, je pomeril obleko pred ogledalom in vsi so lahko videli. da mu je prevelika in da so rokavi predlogi. Sestra sama je rekla, da mu je nekolikanj velika. Toda tedaj je bilo že prepozno. On je jokal pred ogledalom, oni pa so odločili, naj se kar rokavi malo prirežejo, pa bo. S sestro sta šla h krojaču, da bo skrajšal rokave. Krojač v vasi je bil star, napol slep človek, ki je zmerom žvečil. Ker je on še vedno jokal in ker ni pi aviino iztegnil roke, kakor mu je bil velel, je ravnal krojač z njim zelo surovo in ga lopnil z metrom, s katerim je meril blago. —Dandanašnja otročad je vsa razvajena, — je rekel krojač sestri in zaklel in pljunil v lesen, z žaganjem napolnjen pljuvalnik. Rekel je, da bo popravil obleko do desetih. Grede domov je še vedno jokal in sestra ga je skušala uto-lažiti, rekoč: — Samo rokave bo malo prirezal, pa bo izgledala kakor nova. — Toda on je vedel, da obleka ni nova in je rekel: — Gospod kaplan so, rekli, da moramo biti oblečeni v najboljšem. — —Zlikala ti jo bom, — je rekla sestra. —Ampak vseeno. — Vedel je, da bo imela Lojzka za prvo sveto obhajilo čisto novo obleko. Vse mu je že povedala, kakšna bo, kako lepa in kako snežnobe-la in kako zelo dolga, prav do peta. In Lojzka bo imela dolge lase, razpuščene po hrbtu, in as-paragusov venček na glavi. Zdaj je sestri pripovedoval vse o Loj-zkini prvoobhajilni obleki. — Seveda, ampak ona je načelnikova, — je rekla sestra. Ni je popolnoma razumel, a jokati je nehal. Potem sta šla na vrt za hišo. Tam je bilo polno nagljev v vseh barvah. Toda dečki so smeri nositi za prvo sveto obhajilo samo bele rfeglje. Ko sta enega utrgala, sta šla k sosedovim, ki so bili zelo dobri ljudje. Pri njih niso imeli tako mladih otrok in gospa je bila zelo prijazna: Še pred enim letom je obljubila, da mu bo dala za obhajilo nekaj vejic aspa-ragusa. Ko se je oče ob desetih vrnil od krojača, je fant obleko znova primeril. Rokavi so bili pravilno prirezani in vsi so se spet zbrali v hiši. Vsi so rekli, kako mojstrsko da je krojač prirezal rokave in kako zal da je zdaj v bratovi mornariški uniformi. Preden je šel spat, je dejal materi: — In da mi gotovo ne boš dajala zjutraj nikake kave. V dvorani bomo imeli jesti, kolikor bomo hoteli. — Ko je šolska maša minila in so prejeli otroci prvo sveto obhajilo, so jih uvrstili po dva in dva v dolgo vrsto, dečke v modrih mornariških uniformah spredaj, belooblečene deklice pa za njimi. Stali so v mokri senci dveh starih lip pred župno cerkvijo. Jutro je bilo brhko, zrak je bil napojen z vonjem po cvetju in zvonovi še nikoli niso tako veselo peli. Dva slikarja sta jih fotografirala. E-den je moral biti nemara iz mel sta. Tam so stale v krogu učiteljice in govorile. Za njimi, tja proti župnišču, je bila množica mater; oblečene so bile zakmaš-no, večinoma črno, in govorile so kar naprej. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: I. Luteranslvo in cerkvena reforma med Slovenci Posebno je skrbel kralj Štefan za razširjanje krščanstva v svoji deželi. Ustanovil je celo vrsto škofij in samostanov, ki so postali važna duhovna središča. V nekdanjem Pribinovem mestu Saflavar se je ob cerkvi sv. Adriana' dvignila benediktinska opatija, enako v Pečvaradu južno od Peču-ha. Po njegovih stopinjah so stvo in omiko dovzetne ljudi, hipoma izvršil. Še v 12. stoletju poroča freisinški kronist O-to, da Madjari najraje bivajo po leti v šotorih, s katerimi se selijo iz kraja v kraj, jeseni pa poiščejo svoje borne koče, da v njih prezimijo. Zanimivo je zasledovati, kako so Madjari prvo omiko dobili s posredovanjem Slovanov (in posebej še hodili tudi drugi ogrski kralji in'Slovencev. Najboljša priča za se trudili, da z naselbinami takih redov, ki so se pečali s poljedelstvom, dvignejo materialno in duševno kulturo. Zato nahajamo na zapadnem Ogrskem zelo pogosto benediktinske in cistercijanske samostane. »Da se vpelje redno dušno pastirstvo, je ukazal kralj Štefan, naj deset vasi skupaj sezida po eno župno cerkev, kateri naj darujejo dve zemljišči, dva hlapca, voz s konjem, 6 volov, 2 kravi in 20 glav drobnice. Kralj sam pa je poskrbel za masno obleko in svete posode. Vaški župani so morali gledati na to. da so ljudje praznovali ne-ueije, obiskovali božjo službo in irrrsevali druge krščanske dolžnosti Med prebivalstvom so prvo ir estc zavzemali duhovniki, drug' - “grofi” (comites), katerim so se prištevali potomci starih e:1 ličnih družin, posestniki velikih zemljišč in odlični drža-, r adniki, na tretjem mestu je bil . nižje plemstvo: vitezi in vojaki, ki so imeli kaj zemljišča; slerinžč drugi svobodni ljudje poolloinikov je bilo več vrst. miki” so bili ifekako v !ea ned svobodnjaki in robo-.P:v Ji so večjidel na kralje-h, f Tofijskih in samostanskih .’o. , kjer so opravljali službo jvanaV, lovcev, vinogradnikov, mhna. jev; vojaških spremaje-’ ice’ in so bili večjidel iz vrst rvobojenih sužnjev ali siroma-• il. j mbodnjakov. Drugi podložniki so bili priveza a grudo (hlapci, manci-pia) d katere so dajali letne davščine in delali tlako svojemu gospodarju, zopet drugi so bili popolni sužnji (robovi). Med Slovenci nahajamo vse imenovane sloje prebivalstva. Ra-zun p emdčarjev nižje vrste, katerih je včasih mnogo bivalo skupaj v eni vasi, se imenujejo svobodni meščani in posestniki, in robovi. Zanimivo je, da madjarski kralj Štefan ni zatiral drugih narodnosti na Ogrskem in je tujce celo pospeše val. Imel je navado reči, da je država, ki prizna le en jezik in eno narodnost, slabotna in mora razpasti. Napačno bi bilo misliti, da se je na Ogrskem veliki prevrat ki je napravil iz Madjarov miroljubne poljedelce, za krščan- je madjarski jezik, ki iipa še dandanes prav mnogo slovenskih besed za vse one stvari, ki so bile preje bojevitemu, nomadskemu narodu neznane in ki jih šele tedaj spoznal in se naučil jih zaznamovati, ko je prišel Slovani v dotiko. Umevno je, da so bili Sloven-Madjarom prvi učitelji v poljedelstvu. Zato je večina mad-jarskih besedi, ki zaznamuje Mnogo* je bolezni, ki jim sodobno zdravstvo ne ve vzroka. Tudi natančna preiskave ne morejo dognati ničesar otipljivega, kar bi moglo dati zdravnikom osnovo za določen način zdravljenja. Tu gre predvsem za duševne bolezni, pa tudi za mnoge telesne, zlasti motnje v presno-prebavi in odgovarjajočih organih. Zdravniki ugotove sicer motnje, ugotove bolezen, toda njenega vzroka ne, ker se odmika načinu njihovega preiskovanja, otipavanju, pritrkavanju, prisluškovanju in osvetljevanju roentgenskimi žarki. Kako to1? Od kod to? Redki so zdravniki, še redkejše je gibanje, ki naj spravi sodobno, na materializmu sloneče zdravstvo, na misel, da vpliva na obolenja pa tudi na ozdravljenja duša; da so mnoge bolezni duševnega izvora. Duše seveda ne! morejo otipati, niti je osvetliti, še tako močnimi žarki. Toda tam, kjer so začeli priznavati vpliv duše na telo, njeno tesno povezanlost s telesom, soi začeli tudi zdraviti po duši telesne bo- UNION INSURANCE AGENCY 3496 East 93 St. MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA V uradih odvetnika Frank V. Opaakarja Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohižtvo IVanhoe 14221 18115 NEFF ROAD polje in njegove lastnosti, razne stroke poljedelstva ali kmečko orodje, slovanskega izvora: na pr. jarom (jarem), kolya (kola), koczi (kočija), taliga), sza-ni, (sani, kaSamaz (kolomjaz), lemes (lemež), tilo (trlo), gere-ben (greben), czep (cep), kasza (kosa), szita( sito), jazcol (jasli), bot (bat), darong (drog), pojana (poljana), patak (potok) rona (ravan). Od Slovencev so povzeli Madjari svojo narodno ntošo, belo prteno obleko z dolgo srajco in širokimi hlačami, in z njo vred so prešla v madjarščino tudi slovenska imena za posamezne njene dele, na pr. czapka (čap-ka, (kapa), gatya (gače), gere-zna (krzno), irha (jirhovina), guba (guba), kapa (kapa), koz-sok (kožuh), plast (plašč), pan-tlika (petlja), ruha (rjuha), ta-ska (taška). Od Slovencev so se naučili Madjari staviti hiše in preproste utrdbe s prstenimi ali lesenimi ograjami, od njih so prejeli mero in denar, razne vrste rokodelstva, pohištvo, godbo in igre. (Dalje prihodnjič.) Telo, duža, zdravje, bolezen vnik, podeželski zdravnik. Nisem tako učen kot vi, ker nunam ne časa, ne možnosti. Vem pa eno. Ni dovolj zdraviti le telo, treba je tudi zdraviti dušo.” In povedal je šefu zdravniku, kako je pomirjenje duše ugodno vplivalo' na telo bolnice. Modemi zdravniki, ki prizna-jlo: tesno povezanost duše s telesom, njen vpliv na zdravje in bolezen, priznaj,o resničnost latinskega izreka: “Zdrava duša v zdravem telesu,” namreč tako, da je zdrava, uglašena duša, skladnost med načinom življenja in prepričanjem, oziroma vestjo, pogoj skladnega delovanja vseh telesnih organov in živ-1 jenskih dogajanj. Priznajo pa tudi pomen spovedi za človeka; seveda odkritje spovedi s trdnim sklepom, varovati se vsega, kar povzroča, čeprav podzavestno, trpljenje duše. Moikl dobijo delo Žeriske dobijo delo Pomivalka Pomivalka za posodo dobi delo od 3 do 9 zvečer. Nič ob nedeljah. Delo se prične v pon-deljek po Veliki noči. Fannie’s Lunch 400 E. 156 St. , KE 1-9750 (66) Bolnik se je, rekel bi prijatelju, morda zdravniku, ki to ume, spovedal, razkril, in glej, odleglo mu je. Sevefda za trajnlo ozdravljenje ni dovolj le “spoved,” odstranitev krča, temveč tudi trdna volja, varovati se vsega, kar ga je bilo nekoč povzročilo. Primerilo se je nekje tole: mati številne družine je že dolgp bolehala in kar vidno hirala. Zdravniki so jo preiskovali — zaman. Niso mogli najti vznoka njene bolezni. Svetovali so ji, naj gre v bolnico, kjer bo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Storila je to. Mesece in mesece so jo zdravniki opaziova:-li, a vzroka bolezni niso1 našli. Prišlo je tako daleč, da ni mogla več spati. Nemirno se je premetavala po postelji dan in noč. Zdravniki so stali ob njej, ne da bi si vedeli svetovati. Pa pride njen star znanec, zdravnik, na obisk. Ko sta bila sama, ji je začel govoriti o njenih problemih, o stvareh, ki so jo leta in leta težile. Skrb za sina, za hčere, skrb za njihovo bodočnost. Z nikomer se ni mogla pogovoriti, nikomur odkriti svo- BOARD DROP HAMMERMEN HEATERS PUNCH PRESS HANDS DRILL PRESS HANDS MILLING MACHINE HANDS INSPECTORS TRACTOR DRIVER Ugoden zaslužek od ure ali od kosa, bonus, zavarovanje, plačane počitnice, prostor za parkanje in moderno urejena okrepčevalnica. Oglasite se osebno Employment urad odprt od 8. zj. - 4 pop., pon. do petka Cleveland Hardware Forging Go. 3262 E. 79 St. (67) Hišno delo Splošno hišno delo dobi dekle, dober dom, nič kuhanja, priporočila in dober zaslužek. Kličite LO 1-7902. (66) Prvi pemSadanski šilet za Jugoslavijo Potniška agencija Hollander naznanja, da priredi prvi pomladanski skupni izlet rojakov v Jugoslavijo na parniku CU-NARD LINE, QUEEN MARY, M odpelje iz New Yorka na 29. aprila. Za prostore nite na: in cene se obr- iezni. V Ameriki ia v Švici, ne-,.e Pripovedoval „ je> (da je sin dobro preskrbljen, da je hči na dobri poti, nekje v šo- kaj malega v Nemčiji in Franci' ji, nič pa ne v državah za železno zaveso, vstajajo šole, ki navajajo zdravnike na ta način zdravjenja. Močni duševni pretresi, hude, dolgotrajne skrbi, duševna raz-damosit, ki nastane, ako človek drugače dela, kot je njegovo, čeprav podzavestno prepričanje, akc dela proti svoji vesti, vplivajo ne le na dušo, temveč tudi na telo. Včasih se pojavijo huda obolenja, s katerimi si ubijajo učeni zdravniki glavo, ne da oi jim našli vzroke in pot k ozdravljenju. Pa pride nekdo, ki bolnika pozna in začne z njim govoriti o njegovih ppoblemih, o stvareh, ki so globoko v njegovi duši, ki jo teže, ki so povzročile duševne krče in kratkg stike. lah in da lepo napreduje. Mati se je pomirila in — zaspala. Spala je mimo kot že mesece ne. Ob svoji uri pride šef zdravnik v bolniško, st bo; tu vidi starega moža, zdravnika, ob Vzglavju speče žene. Začudi se. Kako je mogoče, da je žena zaspala, ko se že mesece ni posrečilo pripraviti jo do tega. Kdo ste vi? Ka-ko' ste to napravili? Tedaj je mož razkril svojo skrivnost, ki ni nikaka skrivnlost: “Sem zdra- AUGUST KOLLANDER COMPANY 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148 DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFC. GO. 1115 E. 152 St. __________(63) iachine Operators AND M 01 0! M 0] 0 03 *IS 01 9! 9! M 01 0! Jf si 01 M 03 0) si 03 «=•7 M 03 M M sl! JI Assemblers 0i Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno oa Brookpark. FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. (63) 01 M fši~ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM SKUPAJ NA PRODA! Proda se posestvo obstoječe iz zidane hiše na vogalu, v kateri sta spodaj dva trgovska prostora, zgoraj pa stanovanje, za dve družini, vsako s 6 sobami; 3 zidane garaže. Poleg je hiša, v kateri je spodaj prostor za trgovino, zgoraj pa stanovanje 4 sob. Zraven je prazen lot. Vse podrobnosti donite pri: MRS. L GUBANC 16725 Waterloo Road (mar.31,apr.2,3) Orehi f^c in £56 funt HARM'S MARKET 416 E. 156 St. MALI OGLASI Hiša naprodaj Izvrstna hiša za 2 družini, in 4, dva furneza, kombinacijski jeklena in zimska okna zdo-lej. Zgotovljena podstrešna soba. Dvojna garaža. Blizu Waterloo Rd. in E. 161 St. Kličite IV 1-2372. —(64) Hiša za dve družini v bližini E. 185 St., 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj, zimska (storm) vrata in okna, dvojna garaža. Vse v dobrem stanju. V spodnje stant|vanje se lahko vselite' TAKOJ. Zelo dober nakup. Imamo tudi več novih in starih hiš za katere, lahko zamenjate vaše sedanje hiše. KOVAČ REALTY 960 East 185 Street KE 1-5030 (66) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Simončič Slovenska PEKARIJA 6724 St. Clair Ave. Tel.: UTah 1-0282 Se prav lepo zahvalimo vsem za dosed anji obisk ter se priporočamo v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim pecivom. Se priporočamo za obilen obisk. Stanovanje se odda 4-sobno stanovanje s kopalnico, kurjava na premog, na 955 E. 69 St., se odda zakonskemu paru brez otrok. —(64) Hiša naprodaj Proda se hiša s 5 sobami kopalnico, plinska kurjava,- garaža, na južni strani mesta Los Angeles. Če se mislite seliti sončno Californijo, se obrnite pojasnila na Frank Lipoglavšek, 1423 W. 89 St. Los Angeles, Cal — (66) 01 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA Louis Majer FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6410 St. Clair Ave. EXpress 1-0564 01 Ji JI e JI 01 >0 & 0 M 0 j! 0 0 0 0 0 Jf 0- Ji 0 J3 0 Ji LOUIS FERFOLIA FUNERAL HOME 9116 Union Ave., pri E. 93 St. Tel.: MI 1-7420 zahvaljujemo za preteklo naklonjenost in se priporočamo v bodoče VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM VSEM SKUPAJ ROZI MEGLIČ, lastnica TRIANGLE DRY CLEANING 1136 East 71st St. HEnderson 2-1350 ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO if B ir B r B r B r B r* B r B r B r B r B r B r B r B tf B B r B r B r B r B r 5 r I I l § gr gr n r gr 6 I r § r ir gr § 'gr & gr s r B tako da je Vaša obleka kakor nova.—Se priporočamo, J. __________ ________________g ANTHONY & JEAN ZIMMERMAN GROCERIJA in MESNICA 0 0 Ji 0] 0 Ji'— 0 Ji 0 J3 01 J3 0 0 0 JI a 1193 East 60th Street Suho in sveže meso HEnderson 1-0594 suhe klobase - najfinejša sveža gr o ceri j a Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem prijateljem in znancem želita EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK, lastnika RACE DAIRY STORE 17002 Grovewood Ave. IVanhoe 1-9604 I I B r S gr I I r § C B I r $ @j $ 9S *H 91 S 1 Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi MAX ŽELODEC lastnik MAX AUTO BODY SHOP 1109 E. 61st St. UTah 1-3040 9! W 9 4 9 s 9 9 s 9 •g Ql t 4 9 5 9 9 9. Kadar je treba popravila vašemu avtomobilu, ali ga je treba prebarvati, se lahko s zaupanjem obrnete na naše podjetje; vse delo je točno _ in prvovrstno.—Se priporočamo. ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI BOZEGLAV'S BONDED WINERY j|||g_ gr B r B r B P® B 8f B r B B r B ir B r B p9 B r 'B r B P* B r B r B gf B r B Slovenska Koroška (Nadaljevanje ■ 3 stranii Skrb vlade za koroško sloven, mladino Davno, davno je že, kar je bi-,slovenska začetnica za I. šolski razred razprodana. Tako učitelji kakor otroci jo odtedaj hudo pogrešajo. Vse prošnje in posredovanja soi zastonj. Rokopis leži še vedno v miznici deželnega šol. sveta ali na deželni vladi. Ta-k|o skrbi Avstrija za našo narodno manjšino! Vse obveznosti, ki jih je sprejela glede nje, so ji deseta briga. FLOWERS for a glorious 6010 St. Clair Avenue MR VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO EM ODJEMALCEM. IN PRIJATELJEM! ICH BODY SHOP GENERAL REPAIRING FRANK RICH, lastnik je prevzel ARAGE - IGNITION GENERAL AUTO REPAIRING hvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za naprej *st 64th St. šele velikonočne praznike želimo vsem djemalcem, prijateljem in znancem! bj S 9 g 9 9 I I PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELO ALELUJO vsem AUGUST HOLLANDER m 9 g 9 „ ^ 6419 St. Clair Ave. 9 I 9 m 9 m 9 9 9 m 9 m 9 9 4703 Superior Ave. 9 9 S® 9 m B r B gr B gf B gf B B gf B r B r B r B r B r B gf B gr B gf HEnderson 1-9231 B r B r B ■~gf B gf [0 gr B gf B r B gr B r B r B r B r B r B Koroški deželni zbor 17. t. m. so se sestali na 1. seji' novoizvoljeni dež. poslanci. Za predsednika dež. zbora so si soglasno izvolili dosedanjega predsednika Jak. Sereiniga, za I. podpredsednika Ritscherja, za II. podpredsednika pa Tilliana. Soglasno so bili nadalje tudi izvoljeni koroški zastopniki v zvezni svet na Dunaju, in sicer za Socialistično stranko Hans Sima in Hans Herke, za Ljudsko stranko pa dr. Adolf Lukeschitz. Tudi! zastopstvo v vseh 8 odsekov je; bilo soglasno izvoljeno, in to v' pravni in ustavni, finančni, šo-ski, kmetijski in gozdarski, so-gf! cialno-politični, gradbeni, obrtni ......for the home as gifts in manjšinski. — Ko je pa pri-! šla na vrsto volitev dež. glavar-' ja, so poslanci Ljud. stranke in skupine VdU zapustili sejno dvo- j ramoi in tako onemjagočili izvolitev dež. glavarja in dež. vlade. Zato jia' moral predsednik sejo zaključiti, nova pa bo sklicana pismeno. Kratke novice Na letališču v Gradcu je pristalo češkoslovaško licvs. vojaško letalo, v katerem je bila pcft-adka 3 mi:ž, ki so takoj po pristanku izjavili, da so politični begunci. — Od 6. — 16. avg. t. 1. bo v Celovcu Koroški sejem. Kakor na lanskem tako bo tudi na letošnjem v glavnem prikazana, organizacija pridelovanja, predelovanja in prodaje lesa. .— Ker je Ferdinand Wedenig, dosedanji kor. dež. glavar, izjavil, da ohrani svoj deželnazborski mandat, je njegov državnozborski mandat pripadel Robertu Jans-chitzu iz Volšparka. Cleveland 3, Ohio —- Obrežna straža varuje ameriška. pristanišča pred ognjem, zanemarjenju, sabotaži in vsem drugim nevarnostim — v kolikor vse zmore. ZVEZA SLOVENSKIH DRUSIEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Ustanovljena 30. maja 1938 Clevelandu, Ohio “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA” Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St. Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St. I. podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—-15th St., Barberton, O. ITI nodpredsednik: JOHN TURK, 3473 E. 76 St. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. II. nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave. IU. nadzornik: FRANK NAROBE, 15909 Pythias Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. • Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške, vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. lfai» Brnim lajs^@f@ji@ga lm®m Cleveland, O. — Dne1 30. maja i nameravali praznovati slovesno, bo minilo 15 let, odkar je bila u-j stanovi jena Zveza društev Naj-svetejšega Imena. — Prvi njen:' predsednik je bil Jakob Resnik,, za njim Michael Kolar, nato M. Tekaveic, Math Intihar in sedaj spet Jakob Resnik. Ves čas obstoja je tajnik Zveze Frank Hočevar, Anton Meljač vodi zapisnik, Lawrence Bandi pa blagajno. Vsem prisrčna hvala! Spomnim naj se dveh ustanov-nikoiv Johna Urbas, dolgoletnega ta jnika pri Društvu Naj sv. Imena pri fari Marije Vnabovzete in' Martina Šuštaršiča prav tako iz, Collinwooda. Oba ,sta že pokoj na iin ime Jezusovfdi, za katero' sta delovala na zemlji, je njun, plačnik. Ali smo’ s tem, da smo ustanovili Zvezo, dosegli kake posebne uspehe, ve najbolj On, za katerega čast delamo. Obletnico ustanovitve smo] Mislili smo, da bi nam “Lilija” v Newburghu zaigrala lepo igro “Mladi in stari”, kot jo je vpri-zorila ob desetletnici Zveze Oltarnih društev. “Lilija” je sporočila, da ji je to nemogoče, z3 kar je meni silno žal. Zato bomo pa obletnico praznovali bolj z molitvijo. V nedeljo 26. aprila bo pri Mariji Vnebovzeti glavna seja, na katero vabim že sedaj vse članstvo. Vsem članom društev Najsve-tejšega imena, vsem prijateljem in vsem čitateljem “Ameriške Domovine” želim vesele velikonočne praznike. Naj vstali Zveličar sveta podeli vsem ljudem mir. Naj ustavi krvavo klanje po vsem .svetu. To naj bo naša molitev in želja za velikonočni čas. Jakob Resnik, predsednik. sil! 9) M 9 B 9] M a sli 91 M 91 sli & 9! sl! 91 sdll 9! 91 al8 9J sil! 9 M M & M B M 91 91 sif 91 >0 91 0 S 91 0 9! si 91 9! 91 si si M 91 «i a 0 91 0 1 »i 92 0- 9! 0 a 0 a 0 a 0 0 0 a 91 91 S ~ Ife. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SKUPAJ! GOLUB FUNERAL HOME EXpress 1-0357 Service to Render Most Perfect Tribute B B r B if B r B if B if B §f B if B r B if B 6f B if *i 91 a 9 ei a *i a 91 *i 93 M 91 M a M a all 9! ŽELIMO vsem svojim odjemalcem in prijateljem in se obenem zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo še za bodoče BrodnickBros. APPLIANCES and FURNITURE 16013 Waterloo Road IVanhoe 1-6072 FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR. lastnika gf B if B r B B B if B B' B r B B w B r B r B If K LOUIS STRNAD 1168 East 77th St., vogal Donald Ave. GROCERIJA in MESNICA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem in se toplo priporočamo za nakup raznovrstne grocerije in mesenine. HAPPY EASTER! MERRYMAKERS CAFE 4814 Superior Avenue CHARLES in OLGA SLAPNIK TRGOVINA S CVETLICAMI 6026 St. Clair Ave. ŽELITA ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER VESELO ALELUJO! Se toplo priporočata za naročila sr r B if B r B r B r B r r B r B if B r B r -B if B r r B jr B B r B if B if B r B r B r EXpress 1-2134 B if B r B r B r B r B r B r B r B r B r B r B r B r B r B r B if B r r Jg MOBILGAS - M OBILO IL - GRACO MOTOR VITALIZER .... .... TT” ‘ if B r B if B if B if B r B if B r B r B r a m M 9 0 9 9 M' a tSS 9 *0 9 M 9 *11 9 0 a sli 9 sl! 9 0 9 M 9 a M GLOBOKAR'S FRIENDLY SERVICE JOHN J. GLOBOKAR, lastnik 1075 E 185th St., cor. Chapman Ave. KEnmore 1-9796 SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA Naša posebnost je poprava generatorja, “starterja” in “voltage regulatorja.” Pridemo iskat vaš avto in ga pripeljemo nazaj. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM JOHN DOLENC SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 573 East 140th St. NAJBOLJŠE VRSTE MESO - GROCERIJE SADJE - ZELENJAVE IVAN ZOREC: Domačija ob Temenici “Saj to je tisto, vidiš,” ga je sobesednik razumel. “Misliš, da storiš prav in za druge, pa se ti kaj kmalu utegne utepati.” Moža sta si napila, v sobo je nenadoma stopil Trlep, med sejmarji je zavrelo kakor na mravljišču, če gosenica pade nanj. “Halo, glej ga, mladega Gor-šeta!” se je Obličan pošalil. Trlep je malo postal, v strogi obraz mu je svetila luč iz pod-stropne svetiljke. “Zapri!” je revsknil sejmar. “Ali imaš doma kar leso, ne vrat?” “Ali meniš, ka-li, in se bojiš, da bi se ti kruh prehladil?” je Trlep usekal in zaloputnil vrata, ki jih je bil le prislonil. “Na, pij!” mu je Obličan, da bi ga pomiril, rinil kozarec po mizi. “Dobro zdravje!” Trlep je nalašč preslišal vabilo in se obrnil do Maričke, ki je skočila s sedeža, predenj pa se ni upala. “Kaj me gledaš?” je bevsknil vanjo. “Ali si se tako naučila krčmarstva, ko si kmetijo zavrgla?” Marička je od strahu zardela in stekla po vina in kruha. Sejmarjem je hilo sitno, pogovor jim je zastal, vsi so bili nejevoljni na starega zagovedne-ža. “Glej ga, kaj pa stojiš tam kakor otrok pri onem?” je vpil že nekoliko vinjen sejmar nac Trlepom, ki se ni mogel odločiti, h komu bi sedel. “Če misliš, da smo ti mi premalo, sedi za vrata in molči. Gorše, ti —!” “Kdo sem jaz?” se je ujezil in grdo pogledal izpod klobuka. Za malo se mu je zdelo, da mu brišejo staro ime. “Saj res, napak sem rekel Trlep si bil, Gorše nisi vreden, da si: — prihajač si, vsem v nejevoljo in spotiko!” Ta žalitev ga je kar pcdrla Lovil je sapo in pravo psovko, strašno bi bil zarohnel, pa je Marička vstopila s kruhom in z vinom in se začudila: “Kaj ne boste sedli? Kam naj dam?” “Nisem naročil!” je zarežal, da bi dal duška jezi, ki ga je kuhala. “Saj ni treba, ko pa niste gost kakor so drugi.” “Kaj pa sem?” “Oče,” je tiho rekla. “Bil, pa nisem več, sama veš, zakaj ne.” “Ti, stari, lepo ob prsi se potrkaj in Maričko na miru pusti!” se je Obličan vtikal. “Saj vsi vemo, kaj si počel, dokler si mogel. “Kaj tebi mar!” je začel rohneti. “Samo toliko, da tu ne boš razsajal! Mi smo mirni ljudje in v miru hočemo imeti svoje pomenke.” “Kdo; kdo bo meni ukazoval?” “Mi vsi!” je vinjeni sejmar udaril ob mizo. “Dosti se upaš!” je Trlep vzrojil. “Ven boš moral, če ne boš, kot se spodobi.” To mu je bilo preveč. Planil je k tisti mizi in se razkoračili: “Kdo me bo ven, kdo?” Sejmar je bušil pokonci, zaprašil bi se bil v Trlepa, če ga drugi ne bi bili potlačili na klop. Obličan se je smejal: “Zakaj se ‘mladeniča’ ne bi poskusila? Saj je semanji dan. Pustite, naj pride, kdo,r išče!” Drugi sejmar se je posmehnil še bolj dražljivo: “Saj res, kar spopadita se kakor pastirja! Pomagal bom tistemu, ki bo omagoval.” “Jaz tistemu, ki bo zmagoval; ali pa bom šel po Goršelo!” se je Obličan smejal. Marička je vsa trda od sramu in zadrege nemo poslušala neumni prepir. Zdraha, ki jo je začel njen sitni oče, bi se bila najbrž končala prav nerodno, če ne bi bil Nace prišel s polja in pogledal v pivnico, kaj se godi. Delal se je, kakor da ni nič, in Trlepa počasi zrinil v stransko sobo. Stari sitnež se ne bi bil dal kar tako premekniti, če ne bi bil sam čutil,' da je bolje tako. “Malo prigriznite in pijte,” ga je zet prijazno prosil. “Saj Vas tako nikoli ni k nam.” Trlep je še pokuhal rilec, potlej pa se je vendarle omajal in otajal. Prepir s sejmarji ga je razdražil, zdaj je jeza plahnela, malo manj ko mehak je postajal. Nacetu je bil skoraj hvaležen, da ga je rešil zbadljivih sejmarjev. Sedel je za mizo in sprva na kratko, kmalu pa že lepo odgovarjal. Menila sta se o delu in živini. Ampak najbolj so ga grele novice iz Amerike, srce mu je bilo pretesno za veselje, ki so mu ga prinesle, nekomu jih je moral povedati. In je začel praviti. Nace ga je pozorno poslušal in se čudil: “O, poglejte ga no, Janeza! Bogat je in domov bo prišel, pravite? Pa že toliko otrok ima in pridovno, bogato ženo? Vidite, samo, da bi le res kmalu prišel.” “A kaj naj mu rečem, kam naj ga dam, ko ni več Trlepovi-ne?” se je razburil. “Kaj? Saj ste mu rekli že tačas, ko ste prepisali na Maričko.” “Ne očitaj mi! Kar sem storil, tebi ni bilo v škodo.” “Tisto ne.” “Če torej ne, drugače postavljaj besedo!” “Vsa soseska ve, zakaj ste ga bili zavrgli.” “Moja stvar, ne striži mi besedi! Kar sem ukrenil, sem ukrenil zaradi časti, ki je je Trlepo-vina vredna. In če bi bilo ostalo pri tistem, bi Janez še vedel, kje je doma vsaj toliko, da bi se odpočil. Ampak ti in Marička sta mu zaprla leso na domače dvorišče!” Včasih bi bil Nace molčal; zdaj pa ga je krivica, ki mu jo je tast delal, nekoliko ujezila. “Ali morete biti vsaj toliko pravični, da bi premislili, koliko ste nama prizadejali?” se je mirno nasmehnil. Starca je to vprašanje zbolo. A denes je bil že ukročen in ni nobene odgovoril. Po kratkem molku je Nace nadaljeval: “Sicer pa s Trlepovino ni tako hudo.” “Če bi vedel, kako trapasto jo obdeluje, bi se ti smilila in bi vedel, da je z njo zadosti hudo.” “Saj to mislim, vidite. Novi gospodar je slab. Dolga, ki sva se zanj z Maričko vknjižila, še ni poravnal; tudi obresti ne zmore zmerom. Če bo šlo tako, bo Trlepovina imela kmalu drugega gospodarja.” Trlepu so se oči posvetile. “Še ni poravnal, praviš, in nič ne plačuje?” se je zadihaval od razburjenja. “Kako, če premalo prideluje in slabo gospodari?” “Saj sem zmerom dejal, da bajtar ne bo kos Trlepovini!” se je oddihal od nekega silnega veselja, ki ga je bil že ves ves poln. Skočil je pokonci in šel. V veži je gredoč še Marički privoščil nekaj prijaznih besedi, da se kar ni mogla načuditi. Tako veselje ga je neslo domov, da je spotoma zgubil bla- goslovljeni kruh, tiste čudežne šibice in zdravilne jagode za telico; sam ni vedel, kje jih je zgubil. Le o Janezu je ženi znal vse povedati. A kaj sta se menila z Nacetom, ni pravil ne ženi in nikomur ne. Skrivne misli, ki ga niso več pustile, so mu kar čez noč vzele pol bridkosti iz srca. “Vse bo še dobro, samo Janez naj bi se že skoraj vrnil!” je upal in težko čakal. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% i Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. i i 91 a Ji a a a a a a a ji a a a si a si a *i a si a si a SS^ a »i a IT B r (6 p- B if B p- B if B if B VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO VOŠČI VSEM NOSAN'S SLOVENIAN HOME BAKERY a si a si a si a si a si a a si a si a- si a si a 6413 St. Clair Ave. ENdicott 1-1863 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO! si a si a si a si a si a ji a Ji aw si a si a si a ji a. si a a a ,i a #-• a *i a .i a a si a a si a *i a «i a VICKI KMET'S v BEAUTY SHOP 5506 Superior Ave. HEnderson 1-7202 The Latest Method of Permanent Waving | I | i s B E € B € B E VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM in PRIJATELJEM C B -B B r B € B € i CVETLIČARNA THOMAS 15800 Waterloo Rd. IVanhoe 1-3200 E F VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ■ l / ODJEMALCEM MARSICH & RUSS MODNA TRGOVINA 6108 St. Clair Avenue E r Pri nas imamo veliko izbiro ženskih in dekliških oblek B Ženske mere 14 do 52 si a si a «i a si a si a a »i a si a a si a -i Drenik s Beverage Dist. Co. Razvaža najboljše pivo Budweiser — Michelob — Duquesne Beer—Gibson Wine Importirana sloVensKfi 'Vina! Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost vsem odjemalcem — društvom, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom Veselo Alelujo in vesele velikonočne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem kakor prijateljem našega na trgu najboljšega piva r a B ' r B ir B ir B §f B r B if B if B sii— if B if If B P* B P* B r B r B if B if B if REdwood 1-3300 - 1-3301 Euclid, Ohio 23776 Lakeland Boulevard FRANCES POTOČAR COMPLETE REAL ESTATE SERVICE NOTARY PUBLIC 963 East 185th St. IVanhoe 1-3960 B if B if B if B if B a a si a si a si a si a si a -i jt- a a M a M a si a a si a M a .i a ■i a VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! TOMSK DRY CLEANING 353 East 152nd Street v Commodore Theatre poslopju PETER TOMŠIČ, lastnik OBLEKA NAPRAVI ČLOVEKA Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega.. - Napravimo- vedno prvovrstno delo Samo pokličite KE 1-6680 pa pridemo iskat in dopeljemo nazaj I §f I ------1 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi MARINKO'S MARKET 416 East 156th St. IMAMO VELIKONOČNE ROŽE We Have Easter Plants B I B W S i? B r Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem g? $ si & M B ■i 9\ Ji B I € B r