List 42.
Ktere reči se rade same vnamejo ,
in kako pri taki vnemi pomagati.
Vsak kmetovavec ve, de se mokro domu spravljeno in v senicah debelo naloženo in zlo natlačeno seno in slama, posebno pa mastna detelja in otava, večkrat sama po sebi vname. Clo rado se to zgodi, ako skozi take senice clo nič sape ne piše, in če je že-lezje, kakor, postavimo, gnojne vile ali kakšno drugo železno orodje, v dotiki s takim senam ali otavo. Marsikdo je že vidii na travnikih take zlo natlačene kupe se vneti in z velikim plamena m goreti. Kakšna nesreča lahko iz taciga ognja vstane, če se seno ali otava na podu vname , vsak sam previdi.
Umen kmetovavec, ki je nekoliko z natoroznanstvam so znanj en, ta prikazek lahko zapopade, ker ve, de pri vrenji, gnj i j enj i in raz padanji živalskih, rast-Ijinskih pa tudi rudninskih reči se taka vročina zbudi in napravi, de se te reči potem clo vnamejo in po-polnama goreti začno, in to tolikanj ložeje, kolikanj bolj so natlačene in bolj pri miru.
To vbraniti, je — se ve de — nar gotovši po-moček , seno ali otavo suho domu spraviti. Ker pa to ni vselej mogoče, naj se takole ravna:
Seno in otavo zloži v majhne, vozke in špičaste kopice, in pusti jih — če ne dežuje — nekoliko časa pod milim nebam. Kopice se bojo sicer sogrele in seno" bo nekoliko vreti začelo, vnelo se pa ne bo, ker za-more sapa skozi kopice pihati. Ta gorkota pa vender stori, de bo veliko mokre soparice iz kopic spuhtelo. Po kakih 14 dneh spravi takšno seno ali otavo, če moreš tako, de pod kakšno streho pride, pa ne na pod, de jo sapa sušiti zamore. Tudi tukaj nej leži v visocih in špičastih, pa nikdar čez 10 čevljev širocih kopicah, in tako de saj od ene strani zamore sapa do njega. Iz tako napravljenih kupov se mokrota sčasama tako spuhti, de potem seno in otava popolnama suhi postanete. Ako ima kmetovavec suhe slame dovelj , je pa še boljši, če na eno lego sena eno lego slame dene ; tako bo še gotovši seno ali otavo spridenja obvaroval, in tako slamo bo živina še raji jedla.
Zrelo žito se ne vname tako lahko, vender se, mokro domu spravljeno , menj ali bolj pokaži, de za-tuhne. Naši kozolci so dobra pomoč, de požeto žito take škode ne terpi. Kjer pa kozelcov nimajo , morajo pa s žitam enako ravnati, kakor s senam iu otavo.
Na Rusovskim so nalaš skušnje narejali, zve-diti: ktere reči se same po sebi rade vnamejo, in so zvedili tole :
Konopnina in predivos sajami ali oljem, ali pa z lojem polito in vv platno zavito, se vname samo po sebi že v 24 urah. Ce so te reči v kaki peči sogreli in potem terdo zvezali ? so se že v malo urah vnele. —
Volna ali arovca z mastno rečjo* polita, potem sogreta in terdo zvezana , se tudi rada vname.
Gorka moka, otrobi, somleta kava (kafe} , bobova moka, v platno zavita ali pa v napol pokritim loncu shranjena, se tudi sama po sebi vname.
Vse zeliša , ki si jih v mastnih rečeh kuhal in iz kterih si vso mokroto spravil, ktere pa nisi v mastnim ležati pustil, se vnamejo same po sebi.
De se gnoj, de se nevgašeno apno vname, in bližnje reči sožge, je vsakimu znano.
S kako mastno rečjo polita suknja za gorko peč veržena , — oves in otrobi, ki si jih za okladke (Um-schlage) zlo sogrel in potem v kak kot vergel, so se že dostikrat vžgali in velik oginj napravili.
Potreba je tedaj, de se ta vnamljiva lastnost mnogih reči pozna, de se ne zanemari, in de se ve , de tudi brez ognja zamore v taeih okoljšinah velik oginj vstati.
(Allg. ill. Bauernzeit.)