Letu 1883.
75
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos V. — Izdan in razposlan dne 14. februvarja 1883.
18.
Dopustno pismo od 25. jamivarja 1885,
za pasno železnico Dunajsko.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiski, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, stirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleski in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker sta grajanska inženirja <tames Clarke Bunten v Clasgow-u in Jožef Fogerty v Londonu zaprosila, da bi jima se dala dopusitev v delo in vršbo pâsne železnice Dunajsko, sestoječe iz prožne železnice s krili, vzvidefo Nam se Je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanima prositeljema po postavi 0 dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavah °d 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 50) ter od 26. decembra 1882 (Drž. zak. št. 180) *° dopustitev podeliti, takö le :
§• D
Dajemo James Clarke Bunten-u, grajanskemu inženirju v Glasgow-u v zvezi z Jožefom Fogerty-jem, grajanskim inženirjem v Londonu, pravico nacediti in uživati pâsno železnico Dunajsko, ki jo bode izvesti kot lokomotivno železnico, s pravilno medkolesno širino, da drži od sv. Brigite mosta do Aspern-
(8lov.ul.oh.)	14
skega mosta, ob vodotoku donavskem, dalje od Aspernskega mosta, oziroma od Baieckijevega mosta do klalnice Gumpendorfske v mér uravnati se imajoče reke Dunajice, potem do Währingske linije znotraj pasne ceste, in se tedaj vrne do izvora poleg sv. Brigite mosta (krožna železnica) s krili:
1.	do železnice slovoče po cesarji Francu Jožefu;
2.	do avstrijske severno-zahodne železnice, severne železnice po cesarji Ferdinandu slovoče in železnice donavobrežne;
3.	do zvezne železnice Dunajske;
4.	do južne železnice ;
5.	do železnice po cesarici Elizabeti slovoče in v Hietzing.
§. 2.
v
Železnici, kije predmet té dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnično do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od Štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in prednostnih obligacij z interimnimi listi in za vknjižbo prednostnih obligacij, kakor tudi od presnemŠčine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno to koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od današnjega dne računeč.
Konoesijonarja sta dolžna, podrobni načrt za posamne kose dopuščene železnice v naslednjih rokih, ki se računijo od današnjega dné, položiti pred trgovinsko ministerstvo :
1.	Za kos od Franc-Jožefovega kolodvora, ob donavskem vodotoku do zvezne železnice Dunajske z dvojnim stikom v južno in severno mér (a brez sredotočnega kolodvora) v šestih mesecih ;
2.	za kos izhajajoč od južne železnice (Meidlinga) preko pasne ceste do sv. Brigite mosta sč zvezami vred do avstrijske severno-zahodne železnice, severne železnice po cesarji Ferdinandu slovoče in donavobrežne železnice v dvanajstih mesecih;
3.	za kos od stika sè zvezno železnico Dunajsko poleg glavne colarne v mér uravnati se imajoče reke Dunajice do klalnice Gumpendorfske in do stika z železnico po cesarici Elizabeti slovočo v Penzingu s krilom v Hietzing v osemnajstih mesecih.
Koncesijonarja sta dolžna, delo železnice začeti precej ko zadobodeta privolitev zdelovanja, in zvršiti kar najhitreje moči.
Posamne te kose je zvršiti najpozneje v naslednjih rokih, računeč od današnjega dne:
a)	delni kos, imenovan v št. 1 (za sedaj samo enokolejno v dveh letih in pol);
b)	kos, imenovati v št. 2 v treh letih in troh mesecih;
c)	kos, imenovan v št. 3 v štirih letih;
§. 3.
Ti zvršilni roki podaljšajo se primerno za slučaj, ko bi se zdelovanje ne dovolilo za prvič imenovani kos (št. 1) v enem letu, za ostale kose v poldrugem, oziroma v dveh letih, računeč od današnjega dné.
Kar se kedaj izdela železnice, izročiti je takoj v občno službo, ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da se bodeta držala zgornjih rokov, dolžna sta koncesijonarja dati varnost položivši kavcije en milijon avstr, veljave v vredotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako bi ne dostala zgornjih rokov, sme državna uprava brez posredovanja sodišč izreči, da je ta kavcija propala na prid državni blagajnici.
§•4.
Da izdelata dopuščeno železnico, priteza se koncesijonarjema pravica raz-lasitve po določilih dotičnih postavnih propisov. Ista pravica se naj koncesijonarjema dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, postajnih naprav in razšir-jalnih stavb, ki bi jih bilo potreba in za katere bi državna uprava spoznala, da jih je napraviti v javnem interesu.
§• 5.
Koncesijonarjema se je ob delu in rabi dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti železno-cestnoga dopustnega zakona od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in že-leznocestnega krétnega reda od 10. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Koncesijonarja sta vrhu tega dolžna, ne samo pri zdelovanji, opravi in vršbi dopuščene železnice takoj uporabiti tehnične priprave, kar jih podajejo najnovejše izkušnje, da se kar najmenj moči nadleguje okolica in železnico rabeče občinstvo, zlasti z ropotom, dimom, odletanjem ogljija in isker, nego tudi vvesti poznejšnje iznajdbe in tehnična zboljšanja, ki morejo še bolj zmanjŠavati nadlegujoče vplive vožnje, ter poviševati varnost o Vožnji, in vedno ustrezati nared-bam, katere v tem oziru izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesijonarja sta dolžna, državni upravi na njen zahtev vsak čas dopustiti soporabo (péage) železnice, ki je predmet pričujoče dopustnice, ali pa po-samnih delov té železnice za promet med železnicami stikajočimi se z njimi, ki so ali bodo kedaj v državni vršbi, in to tako, da ima državna uprava pravico, Pod svobodno ustanovitvijo tarif, celo vlake ali posamične vozove, ki jim je 1 državnovršbene na drugo železnico prestopiti, prek vmes ležeče dopuščene že-'oznice plačavŠi nepremično péageno pristojbino, katera se ustanovi po dotičnih določilih dopustnice, eventuvalno tudi odškodbo, ali sama odpravljati, ali pa koncesijonarjema odpravljati veleti, kolikor to ne moti lastne pravilne vršbe s°t'abljeno železnice, Ta določila se ztnisloma uporabljajo za slučaj, ko bi se
14*
napravil sredotočen kolodvor, na s o porabo železnic, katere bivajo med njim in končuimi kolodvori železnic, katere so ravno v državni vršbi, v tej meri, da je ustanavljajoč péageno pristojbino vračuniti troske sredotočnega kolodvora po razmerji, kakor se rabijo v namene državne uprave.
§• 7.
Prevožnje vojakov naj se opravljajo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih, ki veljajo po zahodnih državnih železnicah. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, deželne strelce tirolske, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarja se zavezujeta, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za voj.iške prevožnje, o vzajemnem pomaganji z vozili ob večjih vojaških prevožnjah, potem na organska določila in služabne propise o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji 1. junija 1871 obveljavši dogovor o prevožnji takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice.
Tako sta tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pri pomaganji z osebjem ob velikih vojaških prevožnjah in na propis o vojaških prevožnjah po železnicah.
Te dolžnosti imata koncesionarja samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na posebni značaj té proge in na vršbeno sistemo, katera izvira iz tega, zdi biti zvršljivo.
Koncesijonarja se zavezujeta, da se hočeta pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 00) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva.
§. 8.
Koncesionarja sta dolžna, za vse izvrševalno službovanje rabiti samo take osebe, katere imajo državljansko pravico v enem izmed obéh ozemljij avstrijsko-ogerske monarhije.
§• 9-
Koncesionarjema priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave ustanoviti delničarsko družbo, katera ima svoj sedež na Dunaji, in v nabavo potrebnih novcev izdati delnice in predstvene obligacije.
Družba, katera se napravi, stopi v vse pravice in dolžnosti koncesionarjev.
Vsoto imenskega napravnega kapitala tr ba da odobri državna uprava.
Predstvene obligacije v znosu pre-ezajočem polovico odobrenega imenskega napravnega kapitala ne smejo so izdajati nikakor, in do znosa vsaki krat resnično vplačanega delniškega kapitala tako dolgo ne, dokler ne bode dodelan v §. 3, št. 1 imenovani kos od Franc-Jožefevega kolodvora do zvezne železnice Dunajske sč stičnima zvezama proti južni in severni strani, ter občnemu prometu izro-
čen. Tudi v mejah zgornjih utesnitev smejo se izdajati predstvene obligacije samo z dovoljenjem državne uprave, kateri se prihranja pravica, kakor koli bi se ji primerno zdeti utegnilo, preskušati, kako in koliko se je vplačalo na delniški kapital, in izkaze v ta namen potrebne zahtevati od koncesionarjev, oziroma od delničarske družbe.
Skupni napravni kapital je razdolžiti v teku dopustne dobe po razdolžnem črteži, katerega odobri državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci delnic in prednostnih obligacij, ki se izdadč, potrebujejo odobrenja državna uprave.
§. 10.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9. lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic, se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejoč od današnjega dné, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, tudi pred no je potekel imenovani rok. ako se ne bi d ostala v §. 3 ustanovljena določila o začetku in zvršetku delanja in pa začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona.
§. 11.
Ako in v kolikor bi koncesionarja, oziroma delničarska družba, ki stopi na njiju mesto, ne izpolnila v §fu 3 té koncesije ustanovljene dolžnosti, kar naj, hitreje moči izvršiti delo dopuščene železnice, oziroma ne nadaljevala uže začetega delanja tako, da bi bilo zagotovljeno dostanje dopustnih rokov za delanje, ali bi pa delanje celo ustavila in bi se to ne spoznalo za opravičeno v zmislu §la 11 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona, postavi državna uprava koncesionarjema tri mesece roka, da se zopet prične delanje in izkaže zagotovljenje novcev potrebnih za izdelanje dopuščene železnice.
Ako bi se, ko poteče ta rok, izdelovanje ne pričelo z nova v takem razsežji, da bi bilo zagotovljeno pravočasno izdelanje železnice, in bi se ne podal gori omenjeni izkaz, ima državna uprava pravico, kakor se ji vzvidi:
a)	ali izreči, da je podeljena koncesija ugasnila, in poskrbeti, da se izdela dopuščena železnica, kakor se ji vidi primerno, podelivši koncesijo drugemu podjetniku, ali pa izdelavši jo ob državnih troskih, ali pa
b)	vzdržujoč dopustne dolžnosti koncesionarjev ali njiju pravnih naslednikov začeto delanje železnice izvršiti ob njiju nevarnosti in troških ter za odtod izvirajoče pravne zatehve do koncesionarjev ali njijnih pravnih naslednikov odškodovati se s položeno kavcijo in drugim njijnim premoženjem in sosebno z izdelanimi železničnimi kosi in njih pritiklino, po tem sč stavbami, kar jih je, in za zdelovanje pripravljenim gradivom in odkupljenimi zemljišči ne krateč pravic tretjih osel).
V obéit slučajih bode država dalje imela pravico kavcijo polo/eno po §fu 3 dopustnice, v kolikor bi je ne bilo treba v slučaji, o katerem se govori tu pod bj, itak rabiti za pokritje pravnih zahtev, katere državi izvirajo proti koncesionarjema ali njiju pravnim naslednikom, kakor propalo v prid državni blagaj-lll(*i, brez posredovanja sodišč [§. 13 železnocestnega dopustnega zakona od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238)]. nase potegniti.
§• 12.
Državna uprava si prihranja pravico, dopuščeno železnico, ko preteče pet in dvajset let, računeč od dné, ko se je začela vršba cele krožne železnice, vsak čas odkupiti proti odškodbi, katero je v gotovini plačati koncesijonarjema.
Da se določi odkupŠčina, seŠtevilijo se letni čisti donosi podjetja v tistih treh letih, kateri so pretekli pred resničnim odkupom, ter izračuni se njegov srednji čisti donos.
Odškodba, katero je plačati, opravi se po izvolji državne uprave ali v renti, enakovredni zgornjemu srednjemu donosu, katera se izplačuje koncesijonarjema v še ostali dopustni dobi v poluletnih, dne prvega januvarja in prvega julija dospelih iznosih ali pa se plača enkrat tisti iznos, kateri ustreza kapitalni vrednosti, računsko najdeni na podlogi pet odstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije v dobi odkupa železnice za izplačilo dospè.
V zadnjem slučaji izplača se tako najdena kapitalna vsota ali v gotovini ali v državnih zadolžnicah po ceni Dunajske borse, ki so jo imele dan pred dejanskim izplačilom.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši od-kupščino brez drugega vračila v neobremenjeno last In v užitek té tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi premičnimi in nepremičnimi, tudi vozilnega parka in zalog materijala.
§• 13.
Ko mine dopustilo, ker je potekla dopustna doba, in tist dan, kadar mine pride na državo brez vračila neobremenjena svojina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog: materijala (§. 12).
Isto tako pride država, ko bi ugasnila ta koncesija, ker se delanje dopuščene železnice ni primerno vršilo in končalo (§. 11) tist dan, ko ugasne, ne krateč pravic tretjih oseb v last dovršenih železnocestnih kosov in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog materijala (§. 12), kakor tudi nedovršenih železnocestnih zdelovanj in za zdelovanja železnice pripravljenega gradiva in odkupljenih zemljišč.
§. 14.
Tako tedaj, ko bi ugasnila ta koncesija (§. 13, odstavek 1), kakor tudi ko bi se odkupila ta železnica (§. 12), ostaja koncesijonarjema svojina reservnega zaloga, napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imata denarjev terjati, po tem tudi posebnih dél in poslopij, ki sta jih iz svoje imovine naredila, oziroma pridobila, vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da té stvari ne spadajo med pritiklino železnici.
§. 15.
Državna uprava ima pravico, uveriti se, da so dela železnice ter tudi vršbcna oprava po vseh delili namenu primerno in trdno zvršujejo, in ukazati, da sc napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Državna uprava ima tudi pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje in sosebno po nadzornikih ob koncesijonarjev troskih pošiljanih kakor se ji koli pozdi primerno prigledovati, da se delo izvede po projektu.
Komisar, katerega postavi državna uprava, sme tudi, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelnistvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za komisarjevo nadziranje železnocestnega podjetja plačujeta koncesionarja v državno blagajnico povračilo, katerem iznos določi državna uprava.
§. 16.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustilnih uvelih ali v zakonih, poprijeti se proti temu naredeb, primernih zakonom, ter po okolnostih, Še predno izteče koncesija, izreči, da je ugasnila.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanavlja ta dopustnica, in dodeljujoč koncesijonarjema pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, pet in dvajsetega dné meseca januvarja, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem in tretjem, Našega cesarjevanja tridesetem in petem.
Franc Jožef s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, L okr., Singerstrasse št. 26, tudi leta 1888 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, illirsko-hrvatsk e m in romanskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1883 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja.
Letniki 1864 do vštevno 1882 veljajo 38 gld., — vendar samo tedaj, kadar se vsi skup vzamejo.
Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se:
Letnik	1851	za	1 gld. 30 kr.					Letnik	1871	za	2 gld.		— kr.
77	1856	TJ	2	TJ	45	TJ		TJ	1872	TJ	3	TJ	20 *
tj	1857	TJ	2	TJ	85	TJ		TJ	1873	TJ	3	TJ	30 „
n	1861	n	1	TJ	50	TJ		TJ	1874	TJ	2	TJ	30 „
tj	1862	TJ	1	r>	40	TJ		TJ	1875	TJ	2	1J	TJ
tj	1863	TJ	1	TJ	40	TJ		TJ	1876	TJ	1	TJ	50 „
tj	1864	TJ	1	TJ	40	TJ		TJ	1877	TJ	1	JI	TJ
TJ	1865	TJ	2	TJ	—	tj		TJ	1878	TJ	2	TJ	30 ,
TJ	1866	TJ	2	TJ	20	TJ		TJ	1879	TJ	2	TJ	30 „
TJ	1867	JJ	2	TJ	—	TJ		TJ	1880	TJ	2	TJ	20 „
TJ	1868	r	2	TJ	—	y>		TJ	1881	JI	2	TJ	20 „
TJ	1869	TJ	8	TJ	—	TJ		TJ	1882	TJ	3	TJ	50 „
TJ	1870	TJ	1	TJ	40	TJ							
Letniki	1870	do		vštevno		1882	ostalih jezikov		so na prodaj po tisti ceni,				
kakor nemška izdatba.
NB. Državnega zakonika listi, ki naročniku celo niso došli ali ki so mu nedostatno došli, morajo se zadnji čas v štirih tednih zahtevati.
Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cone ('/4 pole po 1 kr.).
Po tej ceni lahko se posamezni kosi Državnega zakonika dobodo v založništvu
c. kr. dvorne in državne tiskarnice.