529. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. #DAN* izhaja vsak dan — tndJ ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondepih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSai » Ljubija«: v npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletno B 10-—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80‘—. —■ Naročnina so ia pošilja upravniStvu. a m Telefon številka 118. s: V Ljubljani, ponedeljek dne 16. junija 1913. iTT-M innnMm NEOLviSEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. ts Uredništvo ln upravništvo: si Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem odlašanju io-ss pust. — Za odgovor je priložiti ur ml"). «: Telefon številka 'IR 1885—1913. Spomini na boj pred 18 leti. — Dva stara sovražnika. AH je upati na mir? Te dni (13. jun.) je minilo 35 let, ko se ie začel berlinski kongres. Ta kongres je imel popraviti sanstefan-ski mir. ki ga je sklenila premagana Turčija z Rusijo, katera je leta 1876. začela na Balkanu osvobodilni boj. Avstrija je ta osvobodilni boi nerada gledala — zato je zahtevala, »da se točke sanstefankega mira spravijo v soglasje z Interesi Evrope.« — In res: ko je bil čez en mesec (13. jul.) kongres zaključen so bili interesi v soglasju.« Rusija Je zgubila polovico svojih uspehov. — Uspeh beri. kongresa ie bil ta: 1. Bolgarska severno od Balkana postane kneževina pod sultanovo suverenlteto. — 2. Rume-lija ie avtonomna pod turško obla. stjo. — 3. Srbija, Črna Gora In Ru-munija so neodvisne. — 4. Anglija dobi Ciper. — 5. Avstrija pa največ t. j. Bosno in Hercegovino. Rusija je pravzaprav odšla praznih rok — v neka! letih je skoraj izgubila vpliv na osvobojonem Balkanu. Znano je, da je šlo prvotno za to, da si Rusija in Avstrija razdelita Balkan — izšle pa so iz osvobodilnega boia samostojne države. Politiki in diplomati so šli za tem, da dobe vpliv na mlade države. Dočim je Rusija imela odločilno besedo v Bolgariji, je Avstrija pridobila zase Srbijo, oz. njenega kralja Milana. Tako so se med Srbi in Bolgari kmalu pojavila star® nasprotstva. Na zahtevo naroda to in onstran Balkana — se je moral bolgarski knez Aleksander Battenberjr 1. 1885. odločiti, da združi Vzh. Rumelijo z Bolgarijo. Meseca septembra in oktobra so stale bolgarske čete na turški meji, ne daleč od Odrina, da nastopijo proti Turčiji, ako bi protestirala proti združenju Rumelije z Bolgarijo. Naenkrat pa so začutil) Bolgari sovražnika za hrbtom. Bili so Srbi. Dne 21. sept. je odgovorila Srbija na proklamacijo o združenju Ru-menije z Bolgarijo — z mobilizacijo. Srbski kralj Milan je v skupščini rekel, da se s to združitvijo muči ravnotežje na Balkanu, da mora Bolgarija Rumelijo pustiti, ali pa odsto piti Srbom nekaj zemlje. Sredi oktobra ie Srbija Bolgariji pisala, da bo na lastno roko Bolgarijo prisilila, da se drži — berlinske pogodbe. Obe držayi sta imeli le malo čet — takorekoč prve začetke sedanjih zmagovitih armad. Dne 18. oktobra je začela Bolgarija svoje čete prestavljati od vzhodne turško-bolgarske meje na srbsko-boi^rirsko mejo. V treh dneh je 50.000 bulgarov prehodilo dolgo pot. od vzhoda na zapad — kar je brez primere v zgodovini. Dne 21 oktobra je bila bolgarska armada zbrana okoli Sofije in se je začela utrjevati pri Slivnici. Kralj Milan je torej dosegel, kar so hoteli — drugi. Ker pa se je imela 5. nov. sniti po-slaniška konferenca v Carigradu — je počakal 14 dnij. Dne 17. nov. je začela srbska armada prodirati proti Bolgarom, ki so se med tem pripravili. Vnel se je boj pri Slivnici, kjer so se morali Srbi umakniti. Bolgari so pritiskali za bežečimi četami do Pirota — in ili bi bili še naprej, da se ni v odločilnem trenoktu pojavil avstrijski grof Khewenhtiller, ki je Bolgarom zabranil nadaljno pot — češ da bodo sicer imeli opravka z — avstrijsko armado. S tem je bil bratomorni boi končan — oba naroda sta imela iz te nepotrebne vcjne svoj nauk: namreč, da sta igrača v tujih rokah, da ]e prelivanje krvi nepotrebno, ker končno odločilo drugi. Popolnoma enak položai ie bil zadnje dni. Na pozorišču sta bila ista dva naroda — le zakulisni pomagači so zamenjali uloge. Takrat je stala za Srbijo Avstrija, za Bolgarijo Rusija — zdaj je bilo ravno narobe. Sicer se je reklo, da si balkanski narodi ne dajo od nikogar več zapovedovati — ampak to so bile le besede. Ako bi bili 1. 1885. zmagali Srbi bi se bila najbrže Rusija zavzela za Bolgarijo, kakor se je Avstrija za Srbijo, ko je bila v nevarnosti. Nekaj podobnega bi se bilo zgodilo tudi sedaj. Bolgarska in srbska armada sta se v bojih proti Turkom tako izkazati, da je težko reči, kje bi bila zmaga. A kaj bi zmaga koristila, ko bi nazadnje odločevali — drugi. Pravijo, da je stalo 400.000 Bol. garov proti 300.000 Srbom in 100.000 (Srkom, število torej enako. Ponovila bi se krvava Igra iz leta 1885. In uspeh? Zato je opravičeno pisal car, da Bolgari greše proti Slovanstvu, ako izzovejo boj, kajti ta posledna zmota bi bila hulSa od prve. V slučaju zmage bi imeli Srbi sovražnika za hrbtom (zato so se ogibali vojne) v slučaju poraza — bi imeli drugi več dobička nego Bolgarija S tem, da se je zdaj rešil mir, nam ostane nada, da bodo balkanski politiki rešili sporna vprašanja — sebi na korist — slovanstvu v čast — svojemu junaštvu v slavo! Na delo! Zgodovinski dogodki zadnjih mesecev ne ostanejo brez posledic za slovenski narod. Gremo nasproti novim razmeram, ki utegnejo globoko vplivati na ustroj in življenje našega naroda tako v kulturnem in narodnem, kakor tudi v gospodarskem in socijalnem oziru. Pri tem pridejo v poštev v prvi vrsti najširše — — 1--------------------- plasti ljudstva, njegova izobrazba, strokov, znanje, konkurenčna zmožnost, podjetnost, krepkost telesa in čilost duha. Te pogoje rasti in moči narodove si je treba zagotoviti že zdaj. da nas tok časa ne prehiti. Ne smemo dopuščati, da bi se razmere razvijale brez naše udeležbe, poleg nas ali pa celo proti nam. Za najtrdnejšo podlago, na kateri bi se razvijalo naše delo v navedeni smeri smatramo redne, na višku situacije stoječe in močne strokovne organizacije vseh delavnih poklicev. Premotriti je treba vse dosedanje delo in določiti nadaljne postopanje dosedanjih slovenskih strokovnih organizacij, spopolniti njih krog z ustanovitvijo ev. novih potrebnih organizacij; pred vsem pa je potrebno doseči kolikor mogoče najvišje število članov, urediti stike strokovnih organizacij med seboj, da bi delovale sporazumno, in treba je povabiti m pridobiti za delo v strokovnih organizacijah zmožne dobre moči našega naroda, ki še niso udeležene pri tem delu. Da se položi temelj temu smo-trenemu delovanju, smatramo za potrebno sklicanje kongresa, ki bi se ga udeležili Slovenci iz vseh krajev, vseh dežel, tako oni, ki že delujejo v kakšni strokovni organizaciji, kakor tudi vsi, ki se zanimajo za delavska vprašanja in ki žele slovenskemu delavnemu ljudstvu boljšo bodočnost. Na kongresu, s skrbno odbranim m urejenim dnevnim redom bi naj predavali poklicani strokovnjaki o vsem, kar je v zvezi s sedanjim položajem in z nadaijnim delom. Vabimo Vas torej, kakor tudi vsa narodna strokovna društva in vse naše ugledne može k razgovoru, ki se vrši v soboto dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijski dvorani »Narodnega Doma« v Ljubljani. Na tem sestanku, ki se vrši po § 2 društev, zakona, se bode razpravljalo: I. O kongresu. II. Izvolil se bo pripravljalni odbor za kongres (v ta odbor bi naj poslalo vsako slov. ljubljansko strokovno drušvo po 1 zastopnika). III. Določi se naj čas in dnevni red kongresa. IV. Sestavi se oklic na vsa slov. društva m posamezne interesente, ki se naj objavi v vseh slov. listih. — Takoj na to prične pripravljanj odbor delovati. Začasno stavimo za kongres sledeče predloge, ki jih blagovolite z dodatnimi ali spreminjevalnimi predlogi spopolniti: I. Kongres se naj vrši 15. in 16. avgusta t. 1. II. Dnevni red naj bi bil: 1. Položaj na Slovenskem: a) delavstva in uslužbencev vseh strok; b) trgovine in industrije; c) splošni v vseh slovenskih pokrajinah; d) kulturni: šolstvo, ljudsko in strokovno šolstvo itd1. 2. Socialno zakonodajstvo: a) obrtni zakon; b) bolniške blagajne; c) zavarovalnice proti nezgodam; d) mu_____ Dunajska Judita odseka glavo klerikalnemu holofernezu LISTEK M ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Kapljica >krvi se je pokazala zdajci na Manfredovi levici: bil je zadet. »Da ti napravim apetit!« se je porogal Sansak. S kretnjo, naglo kakor blisk, je vrgel Manfred meč v levo roko, iz-preinenil svoj nastop na levo, pritisnil na klino svojega nasprotnika, pognal ga gnevno do zidu, skrčil se in se izprožil skokoma: njegov meč je švignil, zdrknil v nasprotnikove prsi in se strl ob zidu za njegovim hrbtom. Sansak ie stal par trenotkov še pokonci, oči izbuljene, usta rdeč^/nl krvave pene. Nato se je zgrudil brez krika, samo z vzdihljajem, polnim neskončne žalosti, ob steni in padel težko na bok: bil je mrtev ... »Pomenimo se zdaj,« je dejal Manfred in se obrnil k svojim tovarišem. ne meneč se dalje za Sansak a. Samo svoj zlomljeni meč je bil zamenjal za mrličevega. »Gospodje,« je dejala Magdalena Peronova, »privedla sem vas semkaj, da lahko mirno ukrenemo, kar je potrebno. Žileta in njena mati Margentina sta bili še pred dvema urama v tem paviljonu. Moj prvotni načrt je bil ta, da ju odvedem obe skozi mala vrata. Odšla sem, da vidim, ali je tži načrt nocoj izvršljiv. Ko pa sem se vrnila, ni bilo več duha ne sluha o Žileti.« Hripava kletvina se je iztrgala Manfredu. Potrpi, sinko,« le dejal vitez. tolikšno tesnobo, da so razumeli vsi, da pojde sam v gotovo smrt, ako mu drugi ne bi hoteli slediti. Samo Flerial je vzkliknil: »Jaz pojdem naprej, ker poznam kraljevo stanovanje!« Z vso naglico so zapustili paviljon in se napotili proti gradu, v katerem je bila posadka do štiristo »Gospoda,« je povzela Magda- | oboroženih mož. ne vštevši skoraj lena, »našla sem Margentino one-sveščeno. »Vzdramila sem jo. Rekla mi je, da je prišel v moji odsotnosti kralj in odnesel njeno hčer. Ona da je dobila tak udarec po glavi, da je padla nezavestna na tla. Takšen je torej položaj. Zileta je ta trenotek v gradu. Toda kje?« Nekakšno ječanje je prišlo preko Manfredovih ust, stašnejše od grožnje s smrtjo. Z mirnostjo in hladnokrvnostjo ranocelnika, ki razrezava mrliča, pa je nadaljevala Magdalena Peronova: »Pomislite, gospodje, da je kralj odkazal Žileti posebno stanovanje v tem gradu. Nato, misleč, da mu jo bo laglje premagati v paviljonu, jo je dal prepeljati semkaj. Nocoj pa, v napadu nevemkakšnega delirija — saj poznam kralja.'gospoda! — gnan od ene tistih idej, ki podro mahoma vse, kar je bilo pred njim, pride, pograbi dekle in jo. odnese. Pravim vam: ta trenotek. je Zileta v kraljevem stanovanju in nikjer drugje ...« »Hodimo!« je rekel Manfred. Ta krik je bil tako pranaraven, in njegov prepadeni obraz je izražal ' S (kakor so si ljudje mislili pred enim tednom!) starostno zavarovanje; e) zavarova- nje za brezposelnost. 3. Zadružnišvo in samopomoč. 4. Naše naloge in cilji: a) v organ izatoričnem oziru; b) program dela. 5. Taktika in sredstva. III. V nedeljo dne 17. avgusta t. 1. dopoldne velik javen ljudski shod, popoldne pa skupno s Ciril Metodovo družbo velika veselica na vrtu Narodnega doma oz. v vseh prostorih. Upamo, da čutite kot mi potrebo navedenega dela. Blagovolie se odzvati našemu vabilu ter se udeležiti v soboto dne 21. junija sklica- nega sestanka. Uverjeru smo, da prinese skupno delo dober sad, da da vir novemu vesolju k organizatoricami delu in povzdigne vse sloje našega naroda na stopnjo, katera mu gre v sedanji novi dobi. Beležimo z narodnimi pozdravi. Dr. Vladimir Ravnihar. I r., državni poslanec. Za Z. J. Ž. Ivan Robas, 1. r. Ljudevit Mlakar, 1. r. Za N S. Z. Rudolf .juvan, 1. 1. Kamil Černy, 1. r. dvesto plemičev. Njih pa je bilo šest, z žensko vred. Korakali so v redu, tihi, nagli in strašni v svojem molčanju. Sleherni med njimi je bil prepričan. da stopa v smrt. In prav ta misel je pospeševala njih pošastni tek. da so bili podobni prikaznim, ki jih tira neizprosna usoda v temno noč. Tribulet je hitel naprej, poleg njega Magdalena Feronova. Manfred je korakal med Ragastanom in Lant-nejem. Spadakapa jim je sledil za petami. Njihovih obrazov bi se bila prestrašila cela vojska, da jih je obsijal dan. Ko se je izločila masa gradu iz teme in se pojavila pred njimi; so se stisnili z instinktivno kretnjo še bliže drug k drugemu. Par minut nato so planili po stopnicah. Zdajci pa jim je mahnil Tribulet, da naj se ustavijo. »Tukaj!« je velel glasno, kakor da je zdaj vsakatera opreznost odveč. Pokazal jim je širok hodnik, na koncu katerega so bila zaprta vrata — vrata kraljevih soban.... Dva trenotka nato so bili pri teh vratih; Ragastan jih Je odpehnil z burno silo. Skočili so v predsobo. V tej predsobi se je Mongomeri tiho razgovarjal s tremi oficirji. Na klopeh so sloneli štirje lakaji in dremali. v ozadju pa sta stala pred naslednjimi vrati dva ogromna hale-partirja. Ko je Ragastan vstopil, je premeril vse to s prvim pogledom. Njegovi tovariši so navalili. On pa Je zaprl vrata in se postavil prednje. »Halo!« ie zarjul Mongomeri: »Alarm!« Napadalci so se ustavili za delec trenotka, podobni volkovom, izbirajočim psa. ki ga popade sleherni izmed njih. Nato je zaoralo. Besni kriki so napolnili sobo. Tuljenje in strašno preklinjanje je stresalo zrak. Magdalena je bila podrla s prvim sunkom svojega bodala enega izmed orjaških halepartirjev in se lotila nemudoma drugega. Manfred in Lantn6 sta naskočila trojico oficirjev. Ti so izdrli meče. Niti Manfred, niti Lantnč nista storila po njihovem zgledu: naskočila sta ljuto z bodalom v pesti. V dveh trenotkih sta bila vsa krvava od dobljenih sunkov, toda troje teles se je valjalo na tleh v, smrtnih krčih. Tisti hip se je začul strahoten grohot iz ust Magdalene Peronove: 5 planila je bila svojemu orjaku pod haleparto in mu razparala z bodalom život. .. Cetvorica lakajev, pijanih od groze. Je bila pomolila Spadakapi roke, da jih poveže. Mongomeri pa je kriknil »alarm!# kakor hitro so se odprla vrata, in hotel planiti ven. Toda pred vrati je zadel ob Ka- gastana. v »Prostor!« je zarenčal. Ta hip pa je začutil na svojih ramah čudno težo: Tribulet je planil nanj in mu kliknil, smrtnobledega lica, usta izkrivljena v bojevitem re- žanju: , 0 »Vaš pokorni sluga, gospod De Mongomeri!...« . Zasadil je vseh deset prstov v kapitanovo grlo; par trenotkov pjito se je zrušil Mongomeri, morda mrtev. morda samo onesveščen. Ves ta pošastni prizor, poln fantastičnega skakanja, hropenja, škripanja, bliskov in strašnih vzdihov —■ ves ta prizor ni trajal niti dvajset sekund.. »Pomagajte! Pomagajte!« Turobni krik deklice v skrajni sili je zadonel v noč. Zaleteli so se v vrata ... »Mama, pomagaj! Mama...« »Ali boš tiho!« . Krik groze in hripavo renčanje polunorega pohotneža sta sledila drug drugemu. Naša četa. videča sovražnik« < pobite, je navalila na vrata m M < čela tresti. Dnevni pregled. Klaveren konec velike slave. Ko (fe nastopila gdč. Kamila Theimer s isvojiini odkritji, je vzbudila splošno (zanimanje. Sicer — kakor smo že parkrat povdarjali — so zakrivili klerikalci javno in pri belem dnevu to-Siko narodnih izdajalstev, da bi jih bil vsak narod, ki bi imel še kaj narodnega ponosa in časti, pognal iz dežele. Toda klerikalci so narodni 'ponos in čast v narodu in v posameznih ljudeh že davno uničili — in ljudje so na ona javna velika izda-jalstva tako pozabili — da so sprejeli razkritja Kamile Theimer za ne-jkaj novega. Povdarjamo še enkrat: To kar ie povedala Kamila o zasebnih napakah in intrigah klerikalnih veljakov, je le malenkost proti vsemu Slovenstvu znanim dejanjem: da ima n. pr. slovenska Ljubljana danes 7 nemških obč. svetnikov, da ima nemško državno policijo, da je danes na Kranjskem v narodnem oziru mnogo slabše, nego je bilo preje. — Zato nismo mislili, da bi se moral šele zaradi teh odkritij Izpremeniti boj proti klerikalcem. Tudi brez nje — je bil skrajen boj naša častna dolžnost. Ker 'pa smo Slovenci tako zaslepljeni, da ,niti svojih lastnih napak ne vidimo sami, ampak mora priti šele kaka dunajska nemška Kamila. da jih nam [odkrije — zato smo se šele ob teh odkritjih vznemirili. Vsi smo mislili, da je sedaj klerikalnih mahinacij konec. Toda kaj se je zgodilo? Nič! Dr. jŠusteršič je dobil zaupnico In stvar je v redu. — Toda še več. Sedaj se je vsedla Kamila na visok stolec in {hoče nam dajati lekcije, kako naj vo-,dlmo svoj bol. Sicer ne vemo., ati (naročeno ali nenaročeno — Kamila si je postala samozavestna, kakor da bi naprednjak] na Slovenskem politike več ne znali voditi in s svojega visokega stališča diktira, kaj se spodobi. kaj se ne spodobi. Kakor da bi ,bili mi kaki zabiti Hotentoti, katere naj šele dunajska Kamila nauči politične taktike. Recimo, da je dal »Slov. Narod« — Kamili prostora v ,svojem listu kakor preje — ampak l»Narod« si je vse pokvaril. Kdor ]e prej na odkritja Kamile Theimer še ,kaj dal — ta danes ne da nič več, kajti iz sobotnega članka se vidi, (da so klerikalci Kamilo prav sodili. Ako Kamila Theimer prizna, da dr. Išušteršič kljub temu odkritju zaslu-iži zaupnico — potem ne vemo. čemu 'proti njemu piše. Za tistih par kapusov, golobov etc., ki jih ev. dr. Šušteršič sne, le vse eno. od kod so. Ako Je vse v redu — potem ni treba Irazburjenja.Na ta način stoji sedaj dr. (Šušteršič bolj trdno nego preje — kajti ima enoglasno zaupnico (z gla-isom tudi napr. odbornika) Ima poleg ,tega eno polomijo v naprednih vi-stah in priznanje Thelmerice. Kaj hočete še več? S tem da Kamila odo-bruje zaupnico dr. Šušteršiču, je uničila efekt vseh svojih člankov — In s tem je konec velike glorije — pa naj sodišče razsodi tako ali tako. — K*** mila se je torej previsoko vsedla In ibilo bi žalostno znamenje za nas, da sbl prejemati nje nauke. OdČ. Kamila Theimer uči žurna-Hste dostojnosti in drugih mani koristnih stvari. In sicer dela to v »Slovenskem Narodu«, v listu, ki ni zavrnil onih izvajanj Kamile Theimer. iKjer je taista denuncirala »Slovenca« [dr. Šušteršiča in druge, »da spodkopavajo državnopravne temelje te staroslavne monarhije.« Mi smo ta izvajanja zavrnili, četudi nekoliko opoprano, ampak zavrnili smo jih, re-.koč: »da ima naše simpatije in po-Imoč v boju proti korumpirani klerikalni stranki, smo pa proti namiga-vanjam, o Izpodkopavanju državno-ipravnih temeljev te starodavne monarhije.« »Slov. Narod« je namreč ,prinesel celoten članek K. Theimer, iki je dolžila na ta način naše klerikalce veleizdajalstva. Ml smo to zavrnili, ker ne pustimo, da bi kak tujec sploh kaki slovenski stranki glede jugoslovanstva kal takega zasluženo ali nezasluženo očital. Pa naj bo to Kamila ali kdorkoli. To nam veleva slovenska dostojnost! Kranjska »Sava« politično to In ono. Predzadnja številka kranjske »Save« je o dr. Trillerju in njegovemu nastopu pisala takole: »Ko pa je prišla stvar v razgovor (namreč razkritja K. Th.) na odločilnem mestu, glasnik narodno-napredne stranke ni smatral za umestno, imeti o tem kako lastno mnenje in označiti stališče stranke, ampak sesedel se je kot žepni nožiček z izgovorom, da je to zasebna zadeva. To pa se ne pravi, zastopati načela stranke« in nadaljuje: »Ta mična prikazen, ki ni žali-'bog ni prva, je tem mučnejša, ker vidimo, koliko malih ljudi nosi velikanska bremena, prinaša nadčloveške žrtve, ker upa. da pride rešitev. Tu pa pride voditelj in z gesto, da je to zasebna zadeva, gre z gobo čez tablo. In če se je to storilo v dobri Veri. je cela stvar še tem opasnejša. Pri takem vodstvu tudi najboljša armada ne more ničesar dosečU Tista »Sava«, ki je piea teKom govorila, da dr. Triller ni smatral za umestno, imeti o tem (o zadevi Th.-Š.) kakega lastnega mnenja — čigavo mnenje je pa imel?! — Ista sSava«, ki je pred tekom pisala, da seje dr. Triller sesedel, kakor »žepni nožiček«, ista, »Sava«, ki si ie glede postopanja dr. Trillerja dovolila rabiti pogojnik: »če se je to storilo v dobri veri..« Ista »Sava« je po enem tednu toliko predrzna. da si upa govoriti o »politični podivjanosti«, o »ostudni gonji«, »iz-vestnega časopisja.!!« In: ali »Sava« ni oprizarjala gonje, da bi ga (dr. Trillerja) iztisnila iz političnega življenja? Zakaj pa potem tisti pasus, da najboljša armada pri takšnem vodstvu ne more ničesar doseči? Ali ni to klic da se vodstvo izmeni, ker spreobrniti se ne da?! — Za to si naj vpletanje v politično podivjanostjo gospodje okolo »Save« prihranijo le za sebe. kot tudi politično mo-ralizirane, ki na komando proizva-jano. ne imponira. Izšla je »Siidslavische Rundschau« 4. št., ki prinaša sledeče članke: Jugoslovani v monarhiji in grozeča bratomorna vojna. Avstro-Ogr-ska in Srbija. Obtožba dr. Šušteršiča in klerikalne stranke. Statistika o-svoj enega ozemlja. Jugoslovanska mladina m srbsko-bolgarski spor. Redl-Lipovščak. Danes občni zbor »Slovanskega kulba« ob S. zvečer pri »Zlatorogu«. — Kongres narodnih organizacij. Po micijativi N. S. Z. in Z. J. 2. se vrši letos kongres vseh slovenskih oziroma jugoslovanskih narodnih organizacij. Tozadeven sestanek se vrši v soboto 21. t. m. ob 8. uri zvečer v restaraciji Narodnega doma. Predsedništvo pripravljalnega odbora je prevzel gospod državni poslanec dr. R a v ni h a r. Prosimo vsa društva kakor tudi posamezne gospode. ki so tozadevne okrožnice prejeli, da se sestanka udeleže. Na drugem mestu tudi prinašamo okrožnico, ter vabimo vsakogar, ki se zanima in hoče, delovati za kongres, da se prvega sestanka udeleži. Kolesarsko društvo »Balkan« priredi v nedeljo, dne 22. junija t. I. veliko cestno kolesarsko dirko na progi Vrdela - Opčina - Prosek -Tržič - Ronki - Doberdob - Miren Gorica (Tržaška cesta). Prijave sprejema do 17. junija t. 1. gospod Leopold Pegan, Trst, ulica Sanita, št. 14. II. nad. Vloga 5 K. Zbirališče dirkačev ob pol eni uri popoldan, odhod ob 1 uri. Samomor zdravnika. Kakor se iz Odenburga poroča, se ie dne 12. t. m. ustrelil na svojem stanovanju vojaški zdravnik tamošnje garnizije dr Langli. Kot vzrok samomora se navaja zdranikovo neprestano bolehanje na živcih. Veletrgovec z žitom prišel v konkurz in pobegnil. Dne 13. t. m. je pobegnil veletrgovec z žitom Izidor Braun iz Zente, ki je prišel v konkurz in ki Je imel pasive v višini 400.000 kron, neznano kam. Pristojne oblasti ga zasledujejo. Kakor se govori, ie Braun pobegnil v Ameriko. Vzel sl življenje radi 50 vinarjev. Kovaškega učenca Jožefa Denka iz Budče na Češkem so našli dne 12. t. m. na nekem tamošnjem polju v kaluži krvi. Dognalo se je, da se je Denk ustrelil v orsa. Poleg dečkovega trupla je ležal ključ, katerega si je Denk pi ipravil za samomor. Mladi nesrečnež si je vzel življenje, ker se bal da ga bodo ovadili radii tatvine 50 vinarjev. Tragedija starih zakonskih. Dne 20. aprila t. 1 se je zastrupil s svetilnim plinom bivši mlinar Fr. Vesely iz Kraljevih Vinogradov pri Pragi. Ta slučaj je postal predmet obsežne sodne preiskave, ker se skraja ni vedelo, ali je izvršil Vesely samomor ali pa je šlo tu za umor. Dne 12. t. m. pa si je v istem stanovanju prerezala z britvijo vrat 611etna Frančiška Vesel v, vdova po ranjkem mlinarjju Veselvm. Ko si Je prerezala vrat. Je stopila v vano, napolnjeno s toplo vodo m je tam izkrvavela. Nesrečna žena je pustila za seboj pisma, v katerih pravi, da je bila grozno razburjena. ker se je začel slučaj smrti njenega moža sodnijsko prerokovati Ustrelil ženo svojega gospodarja In sebe. Kakor se iz Kladna na Češkem poroča, so našli ljudje dne 13. t. m. v nekem tamošnjem jarku na poti k Drina dvoje mladih ljudi, ki sta se ustrelila. Kakor se je dognalo, sta bila mrtveca 201etni trgovski potnik Somek, ki je bil uslužben pri trgovini tamošnjega trgovca Poube in 221etna žena imenovanega trgovca.^ Med Somkom in mlado gospo je že dalj Časa obstajalo ljubinsko razmerje in oba sta hotela pobegniti nekam v tujino, nenadne ovire pa so jima ta načrt prekričale. Dne 13. t. m. zvečer sta zapustila hišo in se nista več vrnila. Med obema truploma je ležal samokres in neko pismo. Pri Sotnku so našli 500 K denarja, katerega Je najbrže hotel porabiti za skupno potovanje. Poskušena tatvina. V ponedeljek dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer se Je prikradel v kijučarsko delavnico Vincenca Sokliča v Kranju neki tat ravno ob času. ko so bili vsi domači v kuhinji pri večerji. Zamenjal je svoj jopič in klobuk, pobral nekaj boljše in delavne obleke, jo nesel v stranišče in jo zmetal na prosto, odkoder jo je nameraval neopaženo odnesti. Domači so opazili tujega gosta, a vkljub temu, se mu je še posrečilo pravočasno odnesti pete. Seboj pa je vzel samo ono, kar je bil zamenjal, vse drugo, kar je skozi okno zmetal, h* moral pustiti. Sumijo, da je tatinski tiček neki Jakob Trapuš iz Trboj. Nagla smrt. Dne 6. junija okoli 5. ure zjutraj našla gostja Marija Černivc na poljski poti med Pivko in Naklem 57 let starega užitkarja Janeza Kuharja iz Pivke mrtvega. Kuhar je šel malo preje od doma. Ker je bil epileptičen in je ležal na obrazu, se domneva, da ga je napadla ta bolezen in ker je padel na obraz, se je zadušil. Nasilneži. Pri zgradbi belokranjske železnice dela več zelo sumljivih delavcev. Kadar se naveliča dela, pa vrže sredi dela lopato od sebe in zahteva izplačilo, če ne dobi takoj denarja, pa gre k sodniji tožit, ali pa zapreti akordantu, da bosta že prišla skupaj, če pa dobi izplačilo, pa popiva toliko časa, da zapije vse, potem pa gleda, kako bi prišel do lahkega in izdatnega zaslužka, Takim ljudem se je dobro ogniti s senenim vozom. Dne 2. junija so prišli štirje taki ptički v gostilno Marije Mežnar in so zahtevali en liter žganja na upanje. Ker niso dobili žganja, so začeli bombardirati gostilno s poleni In kamni, dokler niso prepodili iz hiše in gostilne zadnjega človeka. Potem so udrli v hišo. preobrnili v njej vsak kot, pobrali gostilničarki ves dnevni skupiček. okoli 15 K in odšli. Takoj nato je prišla orožniška patrulja, ki je polovila te ptičke, dognala, da se pišejo Alander, Obržan, Cirar in So-telšek in jih oddala v hišo pokore. Pri njih so dobili še ukradeni denar. Če so povedali pa prava imena, to se še ne ve. RAZNE ZANIMIVOSTI. Spanje z odmori je baje najbolje. Francoski zdravniki so prišli pred kratkim do prepričanja, da ima spanje z odmori za človeka veliko boljši učinek nego nepretrgano dolgo spanje. Preveč dolg in nepretrgan spanec človeka in njegov duh le poleni, dočim ima kratko spanje z odmori vzbujajoč učinek na človeški duh in na telo. K temu prepričanju so prišli zdravniki v francoskih bolnišnicah Vn MlnUtah, kjer so opazovali svoje pacijente. Tam je seveda zdravljenje zastonj. Tem pacijentom Je dovoljeno spati samo tri ure. Nato so jih prebudili in morali so biti pokonci štiri ure. Nato so Jih prisilili, da so spali tri ure, na kar so jih prebudili zopet za štiri ure. Nato so vnovič spali tri ure. na kar so jih zopet zdramili za štiri ure. Mnogi izmed teh so trpeli na duševnih boleznih in na telesni brezmoči. Vendar spanec z odmori je bil zanje silno zdrav. Zdravljenje Je šlo hitreje in hitreje in v večjo zadovoljnost nego pri onih, ki so spali dolgo in ki so se po dolgem času prebudili. Seveda se ne more tu niti pomisliti na to, da bi ljudje spremenili način dosedanjega počitka, ker bi to pomenilo revolucijo v našem trgovskem in obrtnem svetu. Ampak stari ljudje, ki so že v pokoju in nič več ne delajo, bi ohranili dalj časa svojo moč in svežost, ako bi začeli spati z odmori. Nekateri francoski zdravhiki se silno trudijo, da bi se uvedlo po bolnišnicah spanje z odmori, ker se bolniki potem veliko hitreje ozdravijo. Bojišče pri Waterlooju. V poslednjem času se je nasvetovalo, naj bi se bojišče, kjer se je pred sto leti bila zgodovinska bitka, pri kateri Je bila usoda Napoleona 1. definitivno odločena, razparceliralo za vile in ogradilo. O tem nasvetu se je razpravljalo v belgijskem parlamentu in vlada se Je izrekla, da bo prispe^ vala k temu. da bo bojišče ohranjeno v sedanji podobi. Seveda, na drugi strani pa se zopet kaže m to po pravici. da je ta ravnina—- katere krasoto je nekoč opeval Goethe zgubila mnogo na svoji lepoti. To okoliščino je treba pripisati trgovini, ki se tu razvija. Tisoče tujcev, ki obiščejo bojišče, se loti že na kolodvoru množica beračev, ki spremljajo tujce celo pot in jih nenavadno predrzno nadlegujejo za denar. Poleg tega je tu cela vrsta prodajalcev raznih »zgodovinskih« spominkov, s katerimi Je napolnjen tudi muzej, ki stoji na znanem griču, ki se imenuje »Levil grič«. Dvojna duša. Zdravniška veda doslej še ni našla pojasnila tega redkega kiiniškega Slučaja, ki se pa tuintam vendarle dogaja. Na Nemškem se je pripetil pred kratkim zelo zanimiv, fantastičen slučaj, Pred petimi leti ie zginil iz pruskega mesta Usedona župan Tremmel. Zginil je, in vse iskanje po njem ni imelo ni-kakega uspeha. Ugibalo se Je, iskalci se je, ampak vse je bilo zaman. Samomor je bil izključen, ker je bil župan bogat, srečen in zdrav. Iz Berlina je prišlo povelje, naj se usedom-ska občinska blagajna revidira. Blagajno so našli v najboljšem redu. Niti pfeniga ni manjkalo. Z raziska-vanjem in poizvedbami pa &e niso pečali samo policijski uradi, ampak tudi sodišče. Iskanje in poizvedbe so trajale dolgo, dolgo časa, toda skrivnosten slučaj je ostal nepojasnjen. Uradi so že menili odložiti ta slučaj ad akta, ko se je tu Tremmel nenadoma pojavil. Našli so ga na Dunaju. Bil je lačen, razcapan. Živel je žalostno življenje dninarja. Detektiv, ki je beguna spoznal po njegovi fotografiji. pripoveduje: »Ko sem ga poklical po imenu, je izbuljil name oči, kakor bi se prebudil iz globokega spanja. Skraja se ni mogel revež niti zavedati, kaj se z njim godi; ni vedel, kako je prišel na Dunaj, kdaj in zakaj je odšel iz svoje domačije in zakaj je postal dninar. Živel je nekaj mesecev življenje tujega človeka. Njegova duša se je razdvojila. Delavec Tremmel je pozabil na župana Tremmela. Nemški psihiatri so proglasili Tremmlov slučaj za amnezijo ali za razdvojitev duše. Trdijo, da je bolnik zgubil sicer spomin, toda pri tem je živel psihično čisto normalno. Ko so Tremmla našli na Dunaju, so ga poslali nazaj v Use-don na Nemško, kjer je zopet nastopil in izvrševal svoj županski poklic. Svoj urad je opravljal popolnoma pravilno štiri leta. Tako nekako pred tremi meseci pa je župan Tremmel zopet zginil. Začeli so ga iskati in to z večjo vnemo nego prvič. Iskali so ga povsod. Slednjič je prišla iz Alžira vest, da je Tremmel vstopil v francosko tujo legijo. Nemčija je prosila diplomatičnim potom francosko vlado, naj nesrečneža izpusti. Tremmel pa nikakor noče nazaj. Prosi urade, naj mu dado mir in naj ga ne spominjajo na preteklost. Očividno dela Tremmel vse to pod vplivom svoje druge duše, duše dunajskega delavca, ki nima prav nič skupnega z dušo usedonskega župana. Francoski uradi nočejo Tremmla izpustiti in pravijo, da je Tremmel po izreku psihiatrov »v vsakem slučaju svoje razdvojene duše človek popolnoma normalen in duševno zdrav«. Danes se peča s Tremmlovo afero celi svet, pišejo se o njem kritike, razvija se o njem polemika Nemčije s Francijo. Sam bog ve, kako se bo ta slučaj končal. Zdi se, da se bo delavec-legijonar-župan zopet povrnil k svojemu županskemu stolu v Usedon. Slavni psi. Psi, ti zvesti prijatelji človeka, imajo v zgodovini svojo zlato knjigo, svojo legendo. Od Ar-gusa, Uliksovega psa, ubogega in zapuščenega psa, ki Je dvajset let čakal na povratek svojega gospodarja, da bi mirno in zadovoljno poginil pri njegovih nogah, pa do Mou-stacheja, junaškega psa, ki je sledil zmagoslavni francoski armadi od leta 1800 in ki je pri Slavkovu iztrgal iz rok nekega Avstrijca trobarvni prapor polka, h kateremu je Mou-stache pripadal; pa do onih izučenih psov, ki so za bojev v Transvaalu in Mandžuriji lajali, kakor hitro so našli ranjenca, h kateremu so potem pripeljali zdravnika — vselej in povsod je bil pes prijatelj človeka. Inteligentni psi so v vojnah rešili že na stotine ranjencev. Rene Le Coeur pripoveduje več zanimivih epizod iz pasjega življenja. Tu podajemo tri izmed njih. Leta 1260. je neki brivec Olivier Galipaud, ki je stanoval v Parizu na oglu ulice des Deux Her-mites. ubijal svoje klijente, katere je nato metal v posebno klet. Ta grozni brivec Je namreč prodajal človeško meso nekemu Florentincu, ki ie izdeloval iz človeškega mesa paste! V onem romantičnem času se ni nihče brigal za osebe, ki so nenadoma zginile, nihče ni imel na sumu onega strašnega brivca. Nekega dne je prišel k brivcu cerkovnik iz cerkve Matere Božje. Prišel je s svojim psom Carpillonom. Pri brivcu se je odigrala navadna drama. Brivec je hotel cerkovnika umoriti. Toda Carpil-lon, ki je ležal na pragu, je uganil, kaj se godi. Začel je na vse pretege lajati in je skočil na napadalca. Prišli so sosedje, prijatelji cerkovnika, spoznali so psa in so prišli na sled vsem grozovitostim omenjenega brivca. Maitreja Olivierja Gali-pauda so nato aretirali in mu dokazali krivdo. Zgorel je na grmadi na trgu Greve. Hišo, v kateri je moril ljudi, so podrli in na nje mesto so postavili kamenit steber z izklesano glavo psa Carpillona. Zanimiva je tudi zgodovina plemenitaša Aubry de Montidierja. Aubryja je umoril vojak Macaire, ki je pokopal truplo pri nekem drevesu v. gozdu v Bou-dyju. To se je zgodilo za vlade K* rola V. Pes ubogega Aubryja Je iskal svojega gospodarja in je našel sled-, njič njegov grob. Kopal je s šapami zemljo, lajal in je na to pobegnil. Prihitel je k prijatelju umorjenega Au-bryja, vitezu d’ Ardillereju in ga je pripeljal k grobu umorjenega. Nekega dne je srečal ta pes v neki pau riški ulici vojaka Macaireja in je skočil i-anj. Pozneje ga je večkrat srečal in vsakokrat je skočil nanj. O tem slučaju je izvedel kralj Karol V., ki je ukazal, naj se uvede preiskava glede sovraštva onega psa do vojaka. Izkazalo se je, da je Macaire res umoril Aubryja. Po tedanji šegi je kralj ukazal, naj se pes bojuje z morilcem. Boj med psom — bil je to velikanski lovski pes — in Macaire-jem se je vršil na otoku za Notre Dame. Macaire je podlegel, pes mu je pregriznil vrat. Kralj je dal postaviti pri gozdu v Boudy spomenik zvestemu psu. Kralj Henrik III. je izdajal letno stotisoč dukatov za nabavo in vzdrževanje majhnih psičkov. Tri izmed njih je imel najrajši. Litino, Titi • in Mimi. Ti trije psički so bili ponoči kraljeva straža. Menjavali so se. Eden izmed njih je bedel, druga dva sta spala. Lilina ni imela rada meniha Jacquesa Clementa in vselej, kadarkoli je bil v kraljevi bližini, je lajala. Kralj je Lilino odpravil in — Jacques Clement je umoril kralja z bodalom... Pse so vedno opevali in ljubili kot prave, udane prijatelje človeka. Psi živijo srečno življenje pri naših rodbinah. Naše ubogo ljudstvo, katerega čimdalje bolj muči vzajemno sovraštvo in zavist — potrebuje udano ljubezen psa. Branitelj Port Arturja. Iz Moskve prihaja vest, ki bo gotovo vsa-kega iznenadila. General Stesselj, branitelj Port Arturja, trpi veliko bedo. Ohromel je skoro in govoriti ne more več. Ko se mu ie podelila) milost in je bil izpuščen iz zapora, je bil popolnoma brez sredstev in brez penzije. In šestdesetletni bivši general je padel v tako kruto bedo, da sel je zamislil nekemu njegovemu bivšemu adjutantu. Ta mu je ponudil nai svojih posestvih zavetje, katerega j« Stesselj hvaležno sprejel. Čudno jei zaigrala usoda z bivšim generalom. L. 1904., ko se je začelo obleganje Port Arturja od morske strani, je bil Stesselj imenovan poveljnikom trdnjave in cela Rusija je s spoštovan njem in z nado izrekala njegovo ime. V dokaz spoštovanja in neomejenega! zaupanja ga je imenoval car še v času obleganja za svojega generalnega pobočnfka. Dne 2. januarja 1905 pa se je spremenila Stessljeva usoda. Port Artur se je udal zmagovite« mu admiralu Nogiju. V začetku so vsi ljudje menili, da je bilo to le vsled obupne potrebe in prisiljenosti in cesar Viljem II. je odlikoval Stesslja z redom »pour le merite« in ko se je ta vrntt, so ga sprejeli z velikanskimi navdušenjem in častjo. Kmalu pa je nastal obrat. Komisija, ki je preiskovala vzrok predaje trdnjave je prišla do tega, da predaja trdnjave ni bila nikaka potreba in da se je Stesselj udal le vsled svoje nemožatosti in lahkomišljenosti. Dognalo se je, da je bil glavna duša obrambe trdnjave general Kondratenko, po katerega smrti ni videl Stesselj nobenega drugega izhoda, kakor predati trdnjavo sovražniku, kljub temu, da je bilo v nji še veliko municije, živeža in več deset tisoč zdravih vojakov. Zato je bil Stesselj z dvema njemu podrejenima generaloma Reissom in Fockom obdolžen radi nesposobnosti In lahkomišljenosti. Stesslju so odvzeli še med preiskavo poveljništvo 3. sibirskega armadnega zbora in pozneje tudi čast generala. S tem so mu odvzeli seveda tudi pravico do penzije. Pri procesu je , bil obsojen na smrt. vendar se mu je dne 19. marca 1908 spremenila smrtna kazen v desetletno ječo v trdnjavi. Pred nekaf meseci, ko so Romanovci praznovali Jubilej, je bil amnestiran in izpuščen. Ko je bil prost, je padel v najkrutejšo bedo, iz katere ga je potegnila Sele sedaj prijateljska prijaznost njegovega bivšega pobočnika. Ljubljana. — Shod v Spodnji Šiški. Ob sijajne številu navzočih se je vršil y soboto zvečer shod, ki ga je sklicalo politično društvo »Vodnik«. Da zavrne neutemeljene trditve socialnih demokratov, češ da sedanji napredn* občinski odbor še ni ničesar storil za blagor občine. Je podal g. Kralj zborovalcem jasno sliko, zakaj je biloi treba zvišati naklade, odnosno, zakai se bo upeljal šolski novčič, — Spričo projektiranih jam, posipanja cest, Dantejabožanstvena komediia „Pekel“ Ta največji kinematografski senzacijonelni umotvor se bode predvajal same še dane*. Od danes do ponedeljka 16. junija v .JK1JNO IDEAL". Zvišane eene vsled visokih nabavnih stroSkov. Predstave 3—4»/*, 4'/*-6, 6-7V*. 7>/a—9, 9-10»/*. Zadnj« predstave na prostem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljen 1 fekrb z& šolo. itd. Je zvišanje naklad jza 5% tako malenkostno, da ni vredno zgubljati besed, kaj še tako kri-(cati, kakor kriče nasprotniki. Soc. demokrati sami so tudi glasovali za zvijanje naklad in za upeljavo šolskega (novčiča. Prejšnji občinski odbor z županom Pogačnikom ie prevzel pol- Ko blagajno, a ni naredil nič za do-robit občine: pustil je pa prazno bla-gajo. In brez sredstev naj dela zdaj-Išnji odbor čudeže. Nasprotniki zahtevajo hiralnico, igrišče, kopelj, razsvetljavo, gladke ceste, godrnjajo pa (in vlagajo rekurze če bi se jim zvišalo naklade le za 1%. Za s številka-imi podprto poročilo je žej govornik „ [burno odobravanje. — K prevzetju (vodovoda v občinsko last je poročal (Ijubljanski župan dr. Ivan Tavčar in iie izvajajl približno sledeče: Mestna [občina ljubljanska je takorekoč zavezana pomagati sosednjim občinam, zlasti pa napredni občini Spodnja ši-[ška. Ljubljanska kot šišenska občina ,ne uživata posebne ljubezni s strani [zdajšnjega deželnega odbora. Hočejo Jih spraviti v zakon, da bi ena drugo Vzele. Govornik bi temu zakonu prisrčno čestital, toda projekt je prezgoden. Mestno občino bi to breme Stalo več ko miljon kron in njene sedanje financijelne razmere ji tega ne pripuščajo. »Toda prišel sem k vam zaradi pametne in miroljubne besede za prevzetje vodovoda od zadruge v občinsko last. V vaši občini se mi zdi, ne bo zavladala preje zadovoljnost, preden ne pride vodovod v občinske roke. Tudi občina ljubljanska je zainteresirana na tem, da prevzame šišenska občina vodovod. Mestna občina težko prenaša nezadovoljnost okoliških prebivalcev, v kolikor je zvezana z njimi v gospodarskem cziru. To mi je dalo nagib, da igram danes vlogo poštenega posredovalca, ne morem pa uvideti — je dejal govornik — kako je mogoče, da zadruga taksira odjemalce vode po različnih cenah. To ne sme biti In je tako krivično, da ni čuda, če vodovodna zadruga ne uživa med prebivalci Šiške simpatij. Z mo-mentom, ko prevzame občina vodovod, se odpravi ta krivica. Vodovodna zadruga obstoji za štiri leta, porabila je pa v prvem letu svojega obstoja ravno toliko vode kakor jo porabi danes, torej ie evidentno,, da zadruga ne napreduje. Zaradi krivičnega taksiranja na odjemalce vode se prebivalci ne poslužujejo vodovoda in najboljši dokaz je to. da v Zg. šiški menda zadruga sploh nima niti enega odjemalca. Taka podjetja za-morejo uspevati le pod občinsko upravo, ker je ista vedno pod kontrolo. Deželni odbor bi moral delati na to da pride vodovod v občinsko upravo. Če tega ne 6tori, ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Govornik priznava, da je on povzročitelj sklepa zadnje seje šišenskega občinskega odbora, ki se tiče prevzetja vodovoda. Pametno je. izročiti vodovod občini, ker bi mestna občina veliko lažje dala Šiški olajšave, kakor pa privatni zadrugi. Klerikalen Orehek le vložil pritožbo na ta sklep, v par vrsticah, češ da je to veliki finančni načrt. Vodovod bi uspeval, ker bi bilo veliko več odjemalcev, kakor jih ima zadruga. Kar se finančne strani tiče, naj se torej g. Orehek kar potolaži. Govornik je konečno predlagal naj javni shod sklene: 1. Shod naj pritrdi, d? naj prevzame šišenska občina V0(L v svojo upravo, in • 2. deželni odbor kranjski naj podpira občino v stremienju za prevzetje vodovoda v občinsko last. Ta dva predloga sta bila enoglasno sprejeta in buren aplavz hi še tem težja, ker se gre f prv«^stvo Rusije raedSlovani. In če pade nočitev, pa se pridržkom enega ugodi, onim drugega ne, ali bo ta se podvrgel? AU Je vojna izključena? Odločitev ne bo tako kmalu padla, kajti sedaj bodo vzeli stvar v roko strokovnjaki, in takšno delo traja. Govori se tudi o kompromisnih predlogih. Belgrad, 16. junija. Vedno izvrstno informiran list »Odjek« prinaša, da bo na Petrogradski konferenci balkanskih ministrskih predsednikov predložen sledeči kompromisni predlog: Egri Pafanka bodi bolgarska, Kratovo srbsko; od tu naj gre meja med obema državama ob Zletovski reki navzdol tako, da ostane Štip bolgarski, med tem ko bodi Veles deloma bolgarski, deloma srbski; nato gre meja ob reki Vardar, od tu prot! Prilepu in Bltolju. Bi (ol je ostane srbsko, le en del bo internacionaliziram Največja ovira za zboljšanje medsebojnih odnošajev je: v obeh oz. ’ h treh državah še obstoječa mobilizacija. Ko zmanjšate obe državi vojne sile — tedaj se obe miru znatno približate. Sofija, 16. Janija. Grški poslanik Je predložil bolgarski vladi, r m srbske vlade analogen predlog glede demobilizacije. DF.M1SIJA GEŠOVA. Sofija, 16. junija Vladin organ »Mir« izjavlja: Odstop min. predsednika Gešova pomenja akt protesta proti nezvestobi zaveznikov. (No, atnpak Srbija ni nikdar grozila z Avstrijo, kakor ie grozil »Mir«!) Program novega kabineta je program vseh strank iu obstoja v neodvratni dolžnosti Bolgarije napram Maccdo-niil, katero dolžnost je (baje) kralj Ferdinand tako srečno formuliral (bizantinizem). NAJVIŠJE ODLIKOVANJE. Sofija, 16. junija. Kralj Ferdinand je sprejel odstopivšega min. predsednika Gešova v poslovilni avdienci itj ga odlikoval z redom sv. Cirila in Metoda za izvanredne zasluge, ki jih je pridobil za narod in domovino. Gešov je dosedaj edin Bolgar, ki je deležen tega najvišjega odlikovanja v državi. GOVORICE O ODSTOPU PAŠlCA Belgrad, 16. junija Vse govorice o demisiji min. predsednika Pašiča so prerane. ATENTAT V CARIGRADU. Carigrad. 16. junija. Sem so do> spele dcputacije armad izpred Ca. taldže in Bulajra, da izrečejo svoje sožalje nad umorom velikega vezirja in zahtevajo eksmeplarlčno kazen za morilce. Govori se. da ie bil atentat pripravljen v Konstanci. ARMADA JE ZVESTA. Carigrad, 16. junija. Vse govorice, da marširajo oddelki vojaštva proti Carigradu, so neresnične. Ar-mada obsoja atentat. Oni trije aretirani oficirji so propali življi, ki z armado nimajo ničesar skupnega. POTRES. Sofiia, 16. junija. Silno močan potres je bil v Drinovu. kjer se je podrlo več hiš in je tudi neka| človeških žrtev. Podrobnost! mamkaio, ker je telegrafična zveza pretrgana FRANCOZI NAJBOLJŠI AVIATIKL Dunaj, 15 junija. Danes se ie zM-čelo tu mednarodno tekmovanje avl-atikov. Francozi so pokazali, da stojijo na višini aviatične umetnosti in prekašajo daleko vse druge. Francozu aviatlku Chevilardu se ie polet tako obnesel, da je dosegel svetovni rekord z višino 4760 m. ki jo Je dosegel v spremstvu enega pasažirja. Illuer Je dosegel koma! 4000 m. (Zeppelin Jo je pobrisal nazaj proti ljubemu Berlinu, ker takšna rariteta ne sme manikati pri Viljemovemu jubileju.) OŽJE VOLITVE NA MORAVSKEM. Brno, 15. junija. Pri ožjih volitvah v moravski deželni zbor je ' o izvoljenih 6 soc. dem. 2 ktoiLsdc* 2 agrarca in 2 naprednjaka. Odgovorni urednik Radiv^l Kcrene. ast In tisk Tiskarne«. Piite le ,Tolstovrško slatino* polnil zelo mozlra^ in ostane tudi čista in dobra vsled tega lahko konkurira v vsako drugo kislo vodo. Tolstovrška slatina pospešuje tek In prebavo ter je zdravilo za želodčni krč, katar v grlu, pljučih, želotfeu In črevesih, zaprtje, bolezen v ledvicah In mehurju. — Izvrstna namizna In zdravilna voda. - Poskusite! 1 Dobi se pri podjetju »Tolstovrške slatine* po sledeči znižani ceni- ——... 1 zaboj z 25 8/s litra steki. . . . . . 5 K I 1 iz boj z 25 1 '/* litra steki. .... 9 K 1 zaboj z 50 a/s litra steki.............9 K | 1 zaboi z 50 '/* litra steki..............11 K (z zabojem in steklenicami vred iz Sp. Dravograda po povzetju). —' Steklenice vseh vrst se sprejmejo po nizki ceni v polnitev. —— Kdor naroči sedaj je gotovo zelo zadovoljen. — Edino domače podjetje. .......................... ——. Gradbena kulturnotehnična in zemljemerska pisarna Ing. J. Skoberne & Ing. D. Gustinčič Trst, via Zonta 9. Telefon 16-31. ■■■■■■■■■ Telefon 16-81. Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna ca vi-a v gradbeno, kulturnoteknično in gemJIeinersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in nauuak&nja j oljt,