Poštarina plačana.
Štev. 35.
i, s? pet@k dne 1. septembra W22,
Posamezna §tev. Sin 0*50.
Leto V.
Za 1 mm X 60 inseratnega stolpiča mali Din 0'20, ■radii! D 0*30, poslano, posmrtulce i. reklame 00*50-Večkratne objave popust.
Izhaja vsak petek.
Upravnlštvo „J>omovlne" v Ljubljani. Preše nora nI. 54. Uredništvo „Domovlne", Ktklošlčava o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Mesečno Din 1'—, četrtletno Din S'—, polletno Din , celoletno Din 19.—,
Sestanek Male antante v P«*agi
Te dni se je vršil v Pragi znamenit sestanek državnikov, ki je vzbujal veliko pozornost ne samo v naši in z njo zvezanimi državami, temveč v vsej Evropi.
Namen tega sestanka je bil, še bolj medsebojno zbližati države male antante, še bolj utrditi že obstoječo zvezo in na ta način storiti nov korak naprej k ureditvi srednje Evrope.
Zveza med našo državo in Češkoslovaško, ki je bila sklenjena kmalu koncem vojne, je bila temelj male antante, ki se vedno bolj utrjuje in pridobiva na ugledu. V zvezo z obema slovanskima državama je pristopila Rusmunija in tej zvezi se v zadnjem času vedno bolj približuje tudi bratska Poljska, ki je nastopila skupno z malo antanto pri mednarodni konferenci v Genovi in tudi pri ravno zaključenem posvetovanju' v Pragi je bila zastopana razen naše države, Češkoslovaške in Rumu-nije tudi Poljska.
Storili smo velik korak naprej, ker wse štiri države bodo nastopale sskupno in se medsebojno podpirale ina političnem in gospodarskem po-llju. Složno bodo nastopale vse tri slovanske države in Rumunija, posebno v avstrijskem vprašanju, ki tako močno vznemirja Evropo.
Mala antanta, ki se je te dni v Pragi še bolj utrdila, je naravnost silno pridobila na ugledu. Srednja Evropa je bila po vojni najbolj prizadeta in danes vse občuduje napredek medsebojnih zvezanih štirih srednjeevropskih držav, ki stremijo za tem, da z medsebojno podporo in z oporo enega na drugega popravijo vse težke posledice vojne. S
tem so države male antante in z njimi Poljska, ki sicer še ni naravnost pristopila k mali antanti, ampak gre z njo roko v roki, prišle do velike veljave in evropske velike sile — Anglija, Francija in Italija — jo vedno bolj vpoštevajo, ker združene so tudi velika sila, ki veliko pomeni.
In ta zveza ni taka, kakršne so bile zveze med državami v prejšnjih časih. Nobenih vojnih načrtov ni v zveznih pogodbah, nasprotno, mala antanta ima pred seboj v prvi vrsti kot svoj cilj: rnir! To je zveza skrajno miroljubnih držav, ki hočejo živeti v miru s svojimi sosedi in se medsebojno gospodarsko podpirati.
Položaj naše države je tak, da je mogoča samo miroljubna politika. To danes uvidevajo vsi in zato so tudi vsi zadovoljni s politiko male antante, ker v zvezi s Češkoslova-škoslovaško, Rumunija in Poljsko bomo najbolj zavarovani pred grabežljivimi sosedi in v tej zvezi se bomo najprej gospodarsko okrepili in zacelili težke rane, ki nam jih je prizadjala svetovna vojna.
Zato je bil sestanek v Pragi zelo važen dogodek in upati je, da bomo kmalu čutili njegove dobre posledice. Jugoslavija, združena v tesni zvezi s Češkoslovaško, Rumunijo in Poljsko, postaja važen in močan či-nitelj, mi nismo več osamljeni, naša beseda se bo morala vpoštevati povsod — tudi pri velikih silah, ki bodo sedaj vedele, da ne govorijo o Češkoslovaški, o Jugoslaviji, o Romuniji in o Poljski, temveč o zvezi srednjeevropskih držav, ki segajo od Belta do Adrije.
Le pred svojim
(Z tiežese)
Kar smo pričakovali, se je zgodilo. Vedeli smo že vnaprej, da bo Klerikalno časopisje iz zavisti in hudobije obrekovalo in z gnojnico oblivalo sijajno uspeli vsesokolski zlet. Ker drugega ne morejo, vlačijo na dan vse malenkosti, ki so se zgodile ali se niso zgodile. Če bi bilo res, xar pišejo klerikalni listi, zlasti zadnji «Domoljub», ki navaja razne ne-uostojnosti, tedaj lahko trdimo, da «Domoljubovi» uredniki, in naj bodo ti v črni suknji ali ne, niso hodili ta čas nič boljša pota, ker drugače bi ne vedeli tako natančno o vsem tem poročati.
Seveda je vse skupaj grda ostudna laž, ki jo v «Domoljubu» dobro preudarjeno nudijo predvsem kmet-skemu prebivalstvu, da bi uničili v njjem naklonjenost do Sokolstva in ugonobili v njem lepe vtise, ki jih je dobilo kmetsko ljudstvo na ljubljanskem vsesokolskem zletu, katerega se je v obilnem številu udeležilo. Tco navdušenje za Sokolstvo klerikalce skrajno peče. Zato stikajo po
raznih skrivnih kotih in klevečejo. Lepo in krščansko to ni, pa kaj briga klerikalce krščanstvo, samo da njihova obvelja.
Za vse te hudobije nosi odgovornost duhovščina. Ko bi ta ne bila hudobna, bi bilo marsikaj drugače. To sodbo je pred leti izrekel veljaven mož in prav je govoril.
Pa preidimo na stvar in zasukaj-mo kopje. Kje se več svinjarij, nečistosti in vsega tega ne zgodi, ko ravno na božjih potih. Te prilike gotovi ljudje dobro porabijo. Če bi starši vedeli, kam spuščajo mlade hčerke, ko jih pustijo na božja pota, bi vsaki odrekli dovoljenje. Kaj vse se je godilo prejšnje čase na novih mašah! Ali nimate dovolj nasmete-no pred svojim pragom! In vaši Orli in Orlice? Ko bi le malo pomislili in preudarjali, bi vsa taka obrekovanja opustili.
Da se pa ne bo reklo, da le splošno sumničimo, navajamo slučaj. Kraj in čas še danes zamolčimo, če bo treba pa pridemo z vsemi imeni
na dan. Po nekem, orlovskem taboru pred kratkim se je vračala pozno v noč četa Orlov in Orlic skupno na vozu domu. Prišli so do vaške gostilne že več ali manj pijani. Tu so naročili še pol litra žganja. To žganje so ti Marijini junaki in čednostne device izpili med najne-sramnejšem klanfanjem, čenčanjem ter kletvami. Klafanje pa je bila tako, da ne moremo tu posamezniii besed navesti. Razumljivo je samo po sebi, da pri tem cviljenju Orlic, katerim je to prijalo, ni izostajalo. Osebe, ki so to slišale in dirindaj opazovale, so zatrjevale, da kaj takega še niso cule, četudi je že prišla večkrat kaka kosmata na njihova ušesa. Mislimo si lahko, kaj se jt šele godilo med vožnjo na poti.
Kdor ima priliko opazovati razne orlovske prireditve natančneje in bolj od strani neopažen, ta že ve, kakšna čednost in krepost vlada mea njimi. Hinavščina in nič drugega. Ce hočete samim sebi dobro, pustite nas v miru! Pometajte le pred svojim pragom, kjer imate dovolj in še preveč smeti.
Politični pregled
Kakor znano, ima naša narodna skupščina počitnice, ki bodo pa kmalu končane, ker njen zakonodajni odbor začne zborovati že dne 8. septembra, 20. septembra se pa zopet sestane narodna skupščina, ki vzame v pretres najprej zakon o uradmštvu, ki je res že skrajno potreben, ker bomo imeli v državi šele potem, ko bomo imeli dobro in vestno uradništvo, to se da pa doseči samo na ta način, da se položaj uradnikov in njihov odnošaj do države z zakonom popolnoma in končnoveljavno uredi.
Vsa naša javnost stoji pod vtisom nad vse uspelega
sestanka v Pragi, o katerega pomenu govorimo na drugem mestu. Sklepi še niso objavljeni, ampak naš zunanji minister dr. Ninčič je izjavil novinarjem, da se je dosegel popoln sporazum v vseh vprašanjih, na katerih so zainteresirane vse štiri države: Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija in Poljska.
Zaradi praškega sestanka je zavladal
na Madžarskem velik strah,
ker Madžari se dobro zavedajo vseh svojih grehov nad sosednjimi državami in se bojijo, da jih ne bi te države malo bolj trdo prijele. Madžari naj le vedo to, da bodo morali izvršiti vse obveznosti, ki jim jih nalaga mirovna pogodba in naj si nikar ne domišljajo, da bodo določbe mirovne pogodbe, četudi so one za njih težke, izigravali v našo škodo in škodo z nami zvezanih držav. Naš zunanji minister je izjavil čisto odločno, da mora Madžarska izpolniti vse določbe mirovne
pogodbe, drugače ne bo sprejeta v zvezo narodov.
Vsa evropska javnost se peča
z avstrijskim vprašanjem,
ki je eno najbolj perečih vprašanj v Evropi, kajti Avstrija se nahaja resnično na robu propada in njen propad bi imel težke posledice za vso srednjo Evropo, kakor tudi za vso Evropo sploh. Italija bi tudi tukaj rada proiitirala in se vgnezdi-la v tej ali oni obliki na Donavi, pa mala antanta je postala taka sila, da ima tudi Italija pred njo primeren respekt. O avstrijskem vprašanju se je razpravljalo tudi na praškemi sestanku in zdi se. da se bo za Avstrijo zavzela mala antanta ter jo podprla, ker gospodarski položaj Avstrije je naravnost obupen.
Te dni bo začela zborovati v Že-
nevi
zveza narodov,
ki se bo pečala v prvi vrsti z avstrijskim vprašanjem in cd tega, kar se bo tam sklenilo, je veliko odvisno, odvisna je od tega bodočnost Avstrije. Pri tej priliki pride menda do prvega odločnega diploma-tičnega boja med Italijo in malo antanto, v katerem Italija ne bo zmagala, ker sta na naši strani Francija in Anglija.
Skoraj take kot v Avstriji so tudi
ze razmere v Nemčiji,
ampak to je vendar velika država z delovnim ljudstvom, ki se bo prej ali slej izkopala iz vojnih razvalin. Boji med pristaši prejšnjega cesarja in novo, demokratično vlado, trajajo dalje, ali vsak dan je bolj jasno, da bo demokracija ostala zmagovalka, ker se je velika večina že spametovala in uvideva vse koristi demokracije, škode, ki jo je imelo cd prejšnjega cesarja, se pa tudi dobro zaveda.
goreči	II. ljubljan-
skega lelikega sejma
Jutri v soboto dne 2. septembra se slovesno otvori II. ljubljanski veliki sejem. Letošnja prireditev se vrši na mnogo povečanem prostoru, nego se je vršil lanski sejem. Poleg starih se je postavila še cela vrsta novih krasnih paviljonov in bo razstavilo letos tudi več svetovnoznanih firm. Razstava se bo vršila v 70 paviljonih. Razstavljeni predmeti, ki bodo najboljše kakovosti, se morejo vsi kupiti.
Zlasti za poljedelce bo nudil ta sejem vsakovrstne poljedelske stroje, orodja in drugo blago. Zato naj kmetje ne zamudijo redke prilike.
Legitimacije za poset II. ljubljanskega velikega sejma, ki traja od 2. do 11. septembra, se dobijo za ceno 40 Din po vseh denarnih zavodih v vseh večjih mestih ali pa proti predplačilu naravnost pri Uradu ljubljanskega velikega sejma. Legitimacije opravičujejo do polovične vožnjo po vseh naših železnicah ter za brezplačni vstop v vse sejmske prostore in za poset historične razstave slovenske umetnosti.
Dopisi
Poljanska dolina. Poletje jemlje konec. Kmet že spravlja otavo. Košnja se je letos obnesla v dolini bolj slabo; posebno po brežnih krajih je ni prav nič. Tudi žetev je bila slaba. Da bi bil vsaj jesenski pridelek boljši in bogatejši! Pa četudi se je tako malo nakosilo, da bo moralo veliko kmetov odprodati od navadnega števila živine in vsled slabe letine pokupovati za vsakdanji živež, vendar nekaj kmetom ne odpade, in sicer bira, za katero zdaj prihaja čas. Ta pred potopna navada ali postava je provzročila že toliko prepira, zabavljanja, kletev, tožb, nepotrebnih potov in povrhnih stroškov, vendar se n« odpravi in ,ne kaže, da se bo odpravila. Dati bo treba krme, čeprav, se je malo nakosilo, ali pa jo bo treba vsaj plačati.. Ravnotako bo treba odmeriti žita, četudi se ga ni pridelalo veliko, in ima ta, ki pobira, najlepši grunt in je brez vsake družine. Seveda bo touidi letos, kot vsako leto, pri plačevanju in odmerjanju godrnjanja in prerekanja. Treba je nastopiti skupno, pa vsaj v velikem številu, potem bo šele kaj zaleglo in se začeio o stvari premišljevati in sklepati o odpravi, kar je že skrajni čas. Ce »e boste zanašali le na druge, bo še dolgo trpelo, preden se iznebite tega bremena. Kdor je prizadet, ta je v prvi vrsti sam poklican, da se brani in skuša dobiti pravico. In bira je največja krivica in sploh neprimerna navada za današnje čase. Za zgled vzemite Novooselčane! Imeli so prej sitnosti in vse mogoče prepire. Res, tudi plačali so, a danes so rešeni te nadloge. Zakaj bi ne bilo to tudi v drugih farah! Odločnosti in skupnosti je treba, pa gre! V vsaki župniji je več ali manj kmetskih mož, ki so ne-•nstrašni in odločni. Ti bi vzeli stvar v roke. Drugi, seveda, jih morajo v tem podpirati po moči in sposobnosti. Na kimovce in farovške največje pod-repnike ni iti in ne zanašati se nanje. V »Domovini* bomo to zahtevo naprej in naprej i>onavljali. Enkrat bo stvar le prodrla« »Domoljub*, seveda, tega n© bo zagovarjal, ravno narobe, saj gre za duhovniško moč in veljavo, rrilika bire je pa poleg prižnice in iz-povednice; najlepša, priložnost za agitacijo in utrjenje njih politične moči in veljave, ki je še vedno velika in to največ po naši krivdi. — Kakor se ne moremo pohvaliti z žitno letino, bo vendar sadna letina v dolini na vsein sadju bogata. Drevje se kar šibi pod težo. V dolini se dobi prav lepo in žlahtno sadje. Pred vojno je bilo od daleč obilo kupcev za naše sadje, kar je vrglo marsikomu lep denar. Tudi letos bi se mogle tu nakupiti lepe množine. Žal, da do zdaj še ni slišati o kakih kupcih. Ce se ne bo moglo prodati, se bo največ spravilo v mošt, .■kuhalo v žganje, nekaj malega tudi posušilo. V žganje se ga sploh preveč pokuiha, česar gotovo ini odobravati. — .Nazadnje še bodi omenjeno, da je bila udeležba z doline na vsesokolskem zletu v Ljubljani prav obilna. Udelež-niki ne morejo prehvaliti te veličastne prireditve.
*
Komendska fara. Krasno diplomo je prejel za svoje hujskanje naš veliki On. Barva na zelenem poljui ga bodri k nadaljnjemu marljivemu hujskanju, ona na rdečem pa k gorečnosti v boju zoper bližnjega. Zmešal je ljudi tako, da se že lastna čreda medsebojno napada. Evo! Sin, član katoliško organizacije, je tepel lastnega očeta, zopet urugi katoličani so prav pošteno pretepli zelo brihtno katoliško glavico, ki je prinesla vso modrost iz »tečaja*. Orel, ki se je vežbal v vlogah pri katoliških igrah kot ravbar, rokov-njač, je bil pri Grosuplju ustreljen. Ustreljeni ni žrtev svobodomiseleev, kakor trdi naš On, pač pa bo to menda sad vzgoje. Več o tem kasneje. i\aš On je ze zdavnaj zgrešil svoj poklic, drugače bi ne mešetaril pri že-nitbah, pa tudi kolesa ne bi nosil po tajni brvi k prelepi Ceciliji od «jelš* in to ob času, ko ni nikogar doma. Naš On pravi: »Ko bi ljudje živeli po Kristusovih naukih in prav rabili dar jezika, bi ne bilo toliko ubojev in bi se ljudje ne sovražili med seboj.* Res je to, ali vprašamo ga, po kom pri-
haja pohujšanje in sovraštvo v faro? Kdo je tisti, ki uči sovražiti svoje bližnje? Kaj stori, če vrag vse vzame, da le vaša obvelja! Kaj vera? Kaj ljubezen do bližnjega? Dišati mora po vašem zelniku, pa je srečna vaša do movina, ki diši po Avstriji. Mesto šču-vanja bi bilo boljše učiti računstva voditelje mlekarne, da bi »kolesar* ne kričal okoli, da je tam sama sleparija, ker se je premalo izplačalo, čeprav sta »križana gora* in bodoči poslanec obljubila večje izplačilo. Nikar naj ne misli gospoda, da ima vso pamet v zakupu, kakor tisti iz Som bora! Da bomo v napumpanih 12.000, oziroma 40.000 govorili o prvi priliki, se razume. Preden nas napadate, odrajtajte »dac* od vina, razpečancga ob slednji prireditvi, drugače pride še zgodba od Štefanov pri »štrikih*. — On, ki so razume na mešetarjenje pri ženitbah in ki ve, katera je »natirlih*, nas ne bo brihtal. Bolje stori, da začne skrbeti za kuhanje rakije, da jo bosta z limbarskim poslancem popivala na in-ženjerski poti od ene do druge »žla-hte* v slavnih ielšah. Torej, Bog živi Janeza z žganjarijo! Še ocvirk.
Toplice na Dolenjskem. V eni zadnjih številk si je »Domoljub* privoščil zopet Topličane in to seveda tiste, ki ne priznavajo klerikalnih veličin. Prisiljeni smo, da tudi mi malo poučimo javnost o razmerah, ka vladajo v našem paši-luku. Pred nedavnim je tu umrl vrl mladenič Albin. Zabkar, Sokol z dušo in telesom. Akoravno trikrat previden s svetotajstvi, mu skrbni dušni pastir vendar ni privoščil običajnega cerkvenega pogreba ter s tem zopet potrdil staro resnico, da sega klerikalno sovraštvo preko groba, da jim tudi božanstvo smrti ni več sveto. In šel je še daljo. Pritisnil je župana in slednji — hočeš, nočeš — je izdal »obznano za topliško ne-klerikalno dolino*, v kateri opominja vse nasprotnike Orlov, da puste slednje že enkrat pri miru in jih naj nc preganjajo več s koli, kamenjem in podobnim orodjem, ker bi se sicer Orli grozno maščevali! — O. župan* škoda, da niste pridejali: «Kako bodo tam kovala jekla, kako bo kri v potokih tekla!* G. župan, se li ne zave date, da v razglasu, ki ga je Vaš acl-latus prebral pod topliško lipo, Vi prav nesramno lažete in obre,kujete!? Pridite na dan s konkretnimi dokazi in ne govorite kot stara baba! V svoji nevednosti ste dali s tem tudi orožni-štvu' krepko zaušnico, ker jih s tem indirektno dolžite, da ne vrše skrbno svoje službe. Ustrelili ,ste zopet enkrat kozla, ki ni prvi, pa tudi ne bo — zadnji! »Domoijubovemu* dopisniku ]« to-le: Iskreno nas veseli, da rodi Vaše delo tako obile sadove. Želimo samo, da zberete vseh 200 članov in jih z »godbo* na čelu predstavite topliškim gostom. Bojimo se samo, da bi bili resni konkurentje junakom barona Trenka! Zdravo!
Peče. Smo precej daleč od siveta, zato pa svet bolj malo sliši o nas. Za dušnega pastirja imamo Ukčovga gospoda iz Oberš, ki pa sicer sliši na ime Borštnar. Da živi s svojo kuharico v preveč prijateljskem razmerju, mu prav nič ne očitamo, ker to je že navada po župniščih, pač pa hočemo povedati danes, kakšne manire ima in kako postopa z župljani kot dušni pastir. Ljudje so nabrali za dež 234 K v namenu, da bi šel župnik z njimi v procesiji prosit nebeškega blagoslova. Ko je oznanil to procesijo, je tudi omenil: »Kdor je dal 5 K, bo dobil za 5 K dežja, kdor pa 8 K, pa za 8 K dežja*. To je presneto malo. No, pa vseeno je procesija šla in po procesiji so se pokrepčali ljudje v gostilni z božjo kaplico, cla so bili vsaj znotraj mokri. Tudi dušni pastir se ga je na-lezel do vrha in pri tem vlekel poštnega sela za brke. Prvič je bil sel tih; ko ga je pa drugič pocukal, je bil hud, toda dušni pastir je dejal, da je to čast, če ga župnik vleče za brke. Nato je nastal prepir. Župnik je klel, da so se iskre delale. Preklel je vso faro, da ni vredna dežja in; ponavljal: »Hudič naj vzame celo faro!* Preklinjati je navajen ta dušni pastir. Lani je preklel neko družino z ženo in otroci
vred. Svojo Dulcinejo, to je kuharico, vodi povsod s seboj in se pozno v noč vrača z njo domov, kjer srkata skupaj božjo j<aplico,l tudi če ni suše. Ob priliki, ko sta napravila 8. junija zlet v Litijo, se jima je precej slabo godilo, ko so ju v neki gostilni nagnali delavci. V Zlatem Polju pa se je župniku slabo godilo na neki svatbi. Za ženina in nevesto je rabil take primere, da jih ne moremo ponoviti. Potem se je spopadel z nekim svatom, s katerim sta se potem še zunaj hiše »bik-sala*. Posledica je bila, da gospod niso mogli več dni mašovati. Posebno hudo piko ima na domačega učitelja, katerega je že napadel. Ko je neki večer videl soprogo učitelja pred šolo pestovati sinčka, jo je nahrulil, da kaže svojega princa, kakor bi ga nobena druga ne imela. Kdor je prijatelj z učiteljem, no mara sprejeti od njega denarja za maše. Neko 13 let staro dekletce, kateremu je soproga učitelja birmska botra, je pri izpovedi prisilil, da mu je morala obljubiti, da ne bo več zahajala k učiteljevim, kjer je pomagala pri gospodinjstvu. Hud je ta božji namestnik tudi na Jugoslovansko Matico. Ko je Matica priredila igro «V Ljubljano jo dajmo*, so mu morali otroci - šolarji seči v roke, da ne pojdejo k igri. In tak človek, ki vse in vsakogar posebe oklepeče, kdor mu ni po volji, živi v peški fari, kakor majhen kralj. On ima čelo graščino, cerkveno posestvo in bero. Samo sena je prodal za 60 tisoč, toda pri tem zahteva od župljanov, da. mu morajo kozolce pokriti. Bere dobi toliko, da bi lahko ena družina dobro živela. Plača, maše, pokopi, krsti in razni darovi o Veliki noči so še po vrhu. Kmet je res potrpežljiv in kratkoviden, ko mu skupaj znaša, sam pa trpi pomanjkanje. Kljub vsem dobrotam jiji pa še preklinja in zmerja. Za prijatelja pa ima človeka, ki je kradel cerkvene prtiče in šipe. Ko je 20. avgusta pii-digoval od pijancev, so otroci doma rekli: »Danes so pa gospod od sebe pridigovali!* S tem smo v glavnem navedli, kako imenitnega dušnega pastirja imamo v Pečali. Kje imate še takega?
*
Semič. Telovadno društvo »Sokol* priredi dne 3. septembra zlet v Semič s sledečim sporedom: ob pol 12. uri sprejem gostov na kolodvoru, ob 13. uri skupni obed, ob 15. uri javna telovadba, ples, prosta zabava na sejmišču. Železniške zveze zelo ugodne, vožnja za člane je polovična. Zletne izkaznice se dobijo pri društvu. Ker je Semič eden najlepših delov Bele Krajine, se vabijo vsi prijatelji Sokola v prekrasne vinske gorice. Torej v nedeljo dne 3. septembra vsi v Semič! Zdravo!
*
Šmarjeta pri Rimskih toplicah. Našo vas jo vezal s kolodvorom in vasmi na levem; bregu Savinje most, ki ga jo svoj čas postavila Trboveljska premo-gokopna družba, ker ga je rabila za prevažanje premoga iz rudnika v Breznem na koiodvor Rimske toplice. Ko je bilo obratovanje rudnika ustavljeno, je most polagoma razpadal, oziroma smo ga kmetje vzdržavali toliko, da jo bil vsaj za pešhojo uporaben. Rabilo jo most prebivalstvo vasi na levem bregui Savinje: Strensko, Mo-drič, Globoko, Šmiklavž, Gračnica i. dr. in prebivalstvo vasi na desnem bregu: Selce, Šmarjeta, Creta, Kleno-vo, Brezno pa tja do Hrastnika in Dola. Zob časa in Savinja pa sta zadnja leta oglodala most tako, da štrlijo iz vode le še opore, mostnice so strohnele in od lanskega leta ni več mogoče preko Savinje. Koliko trpijo vsled tega številni šolo obiskujoči otroci, jxi tudi odrasli, ki hodijo v cerkev, v trgovino in po drugih opravkih v Šmarjeto, ali nasprotno na kolodvor. Hoditi morajo preko mostu pod kopališčem, s tem pa zamudijo od pol do 1 ure iu še več hoda. Zato smo že lansko leto napravili prošnje na prizadete občine Sv. Krištof, Marija Gradec in Loko ter okrajni zastop v Laškem, da prispevajo primerne dele k obnovitvi mosta, sami bi pa tudi žrtvovali lep del v ta namen. Pa naše občine, ki so vse v klerikalnih rokah, ne uvidijo potrebe mosta in nas po-
znajo samo takrat, kadar so volitve, da oddamo za nje svoje glasove. Kadar gre '/.a naše potrebe, tedaj nočejo o nas ničesar slišati. Ravnotako j-' bilo z okrajnim zastopom, ki je bil 'do predzadnjega časa tudi v rokah slovenske ljudske stranke in kmečke zveze. Sedaj pa, ko so v okrajnem za stopu napredni možje, smo trdno prepričani, da se bodo naše želje upoštevale in da bo okrajni zastop skrbel za to, da se bo most čim prej zgradil.
Polenžak pri Ptuju. Našim klerikalcem je ob pasjih dneh zavrela paiftet. Tako človek nehote misli, ko črta, v zadnji številki »Pijanega gospodarja« prav po farovško zlagan napad na tu-kajšnj- učiteljstvo. Najhujše peče naše klerikalce sokolski naraščaj pod vodstvom našega požrtvovalnega nadučitelja. Nadučitelju grozijo klerikalci s temeljitim obračunom, potem zopet, da mu bodo pristrigli peruti in no — nazadnje še upajo, da bo prišel tisti čas, ko vsi popadamo pred nje na kolena. Ko bi bil naš nadučitelj tak junak, kot jo vodja naših klerikalcev, znani župnik Poplatnik, ki mora vedno imeti spremstvo dveh farovških gardistov, bi na Polenšaku že davno obupal. Tako pa se počuti naš nadučitelj prav dobro med nami naprednimi in samostojnimi občani. Prismuknjen farovški podrepnik ne privošči nadučitelju par jablan na šolskem vrtu, ne vidi pa. obširnega posestva in goric, l<i jih ima župnik Poplatnik, ki si res zna pomagati. Cerkvene sedeže mu mora vsak plačati, po vrhu pa mu mora še hoditi kopat v gorice in pripeljati voz gnoja. To pa vsak, bogat ali ubog, zdrav kot bolan. Ko pride žetev, pošlje svoje kimovce po bernji, dasiravno je ista odplačana. Če kdo noče dati, si prisotni kaplan hitro pomaga z besedami: »Na zadnjo vtlro pa boš le nucal gospoda.* Seveda, pri ženskah to izda, pameten posestnik Pa ga nažene, da se kar kadi. Napram kmetskemu prebivalstvu je ta v zgledni dušni pastir zelo skop. Ce pa .pridejo okrogli črni prijatelji v goste, se pije v farovžu, da dostikrat naS prijatelj Juža ne more vstati. Ob neki priliki, ko je imel Juža tak obisk, je prišel nekdo prosit, da bi šli gospod na izpoved. Pa naš Južek se ga je tako »nadeva*, da ni »moga* nikamor. Pred kratkim je šel Poplatnik od Sv. Tomaža, pa je bil telesno (duševno je ■tak vedno) tako slab, da je »enok* počival v jarku na eni strani ceste in kmalui zopet na drugi. Čednosti, ki krasijo tega dušnega pastirja, je toliko, da bi morali izdati posebno knjižico, če bi Vam jih vse našteli. — Blag domačin je daroval faranom krasen spomenik v spomin žrtvam svetovne vojne. Farani so postavili sporazumno z župnikom spomenik na vaškem prostora, ki je deloma cerkven. No, kaj si zmislijo čez nekaj časa naš fajjnošter? Tožit jfr šel posestnika, ki ga stvar prav nič ni brigala, a je slučajno svak darovalca, ki pa seveda kot vrl na-prednjak ni hotel plesati na popovs-ko piščalko. A najlepše še pride! Ko pa je toženi posestnik nevarno zbolel in so poslali po duhovnika, ni dovolil naš župnik, da bi prišel izpovedat sosednji župnik, a ko so ga prosili, da bi šel sam, je rekel, da mora na smrt bolni posestnik najprej odstraniti spomenik, potem ga bo šele sprevidel z zakramenti za umirajoče. Slišite, ljudje božji, ali ni to norčevanje iz Boga! — Kakor župnik, tako so tudi njegovi kimovci zelo korajžni ljudje — nam-reč s figo v žepu. Najbolj junaški pa je župnikov dvorni kaplan Meško, ki je postal na zadnjem klerikalnem s [jodu v Ptuju tako bojevit, da je navduševal klerikalne backe, da morajo biti vedno pripravljeni braniti klerikalno 1 um pari jo in slovensko »motovilo* (hotel je menda reči avtonomijo), p če treba tudi s pestmi. No, le korajž-no na plan, da vidimo, koliko vas je figovih junakov!
___JL.
Priporočajte »Domovino" vsem znancem!

KMETSKI VINOGRADI.
Tako imenujem vinograde, ki so v rokah kmetov in ki predstavljajo bistven del kmetije, izmed teh vinogradov so za kmetijo važni tisti, kojih prideiek mora v denar, da se gospodar sploh lahko drži na kmetiji, tedaj vinogradi, ki donašajo potreone dohodke za življenje in za gospodarstvo.
Vinogradi, kojih pridelek se doma popije, so povsem podrejenega pomena, ker niso za obstanek kmetije neobhodno potrebni.
Danes potrebujejo vinogradi veliko dela in gnoja in tudi veliko denarja za delavce, za kolje, galico, posodo in drugo. Treba tedaj veliko obratne glavnice. Ce se pri teh velikih stroških za vinograde piikrajšuje druga kmetija, potem je jasno, da trpi vsa druga kmetija in da nam ne more dajati tistih donodkov, ki bi jih sicer lanko dajala. Ta hiba je toliko večja, kolikor vec se porabi vina doma. laka kmetija mora zastajati.
Naša kmetija prideluje že sama zase premalo gnoja. Gnoja se pridela komaj toliko, da ga imamo za silo. Za travnike ga ne preostaja prav nič. Ce ga vozimo sedaj še v vinograde, ga je tudi za njive premalo. Posledica tega je slaba rodovitost naših njiv in lakota po naših travnikih. Tako ne sme biti!
Vinograd se mora s svojimi dohodki vzdrzevati in ne zajeaati druge kmetije! Zapomnimo si to in držimo se tegal Ce vzamemo gnoj za vinograd naši kmetiji, našim njivam in travnikom, ga moramo nadomestiti z umetnimi gnojili, ki naj se kupijo iz skupička za vino. To je zahteva, ki je opravičena. Pa ne samo pri gnoju, ampak tudi pri drugih stvareh je gledati, da nam kmetija poleg vinograda ne hira in propada. Na noben način, ne smemo trpeti, da bi držala krmetija vinograd po koncu, sama pa bii pri tem trpela in se borila za obstanek. Ravno tako kakor vinograd piotrebuje danes tudi vsa druga kmetija močnega dela in zadosti kapitala, da vspešno napreduje. Ce je vinogradništvo boij dobičkanosno kakor druga kmetija, naj pomaga s svojimi dohodki tudi ostali kmetiji, ne pa narobe. Le poglejmo malo v se in odgovorimo, če ni res, da trpi v marsikaterih rokah kmetija zaradi vinogradov !
TEMNI IN SVETLI HLEVI.
Pri nas imamo hleve, ki so temni ; kakor noč, imamo pa tudi svetle hle-| ve, da se vidi v vsak kotiček. Za ži-^ vino ni vseeno, ali je hlev svetel ali 1 ne, in zato je treba, da se tudi tega vprašanja lotimo in ga skušamo v prid naših živinorejcev pojasniti.
Svetloba je živini ravno tako potrebna kakor človeku ali pa rastlini. Kakšen je človek, če živi v vedni talini? Kakšna je rastlina v tem slučaju? Enemu manjka zdrave rdeče krvi, drugemu pa zdrave zelene barve. Brez svetlobe ni zdrave krvi in zdravega življenja. Odtod tudi ti prepa-deni in biedi obrazi ljudi, ki so obsojeni v temne prostore. Kar velja za cioveka, velja tudi za žival. Brez svetlobe tudi pri živini ni zdrave krvi niti dobrega počuika. 2ival mora uživati svetlobo, da bo reja uspešna. Vobče je tedaj potrebno, da imamo svetle hleve.
V gotovem času in za gotove slučaje je pa potrebno, če hleve zatemnimo. Ce redimo molzno in plemensko goved, je potrebno, da so hlevi zadostno svetii, tudi v poletnem času. Le proti vročini in muham je zastreti okna s poikni, ki naj se čez noč in v hladnejšem času odpirajo. Kjer imamo v hleveh pred vsem delovno živino, ki uživa zunaj dosti svetlobe in potrebuje doma pred vsem mir in počitek, tam je prav, če imamo v poletnem času, ko so tudi muhe nadležne, temne hleve, da se žival lahko odpočije. V temnih hlevih so manj nadležne, drugič se pa z obsenčenjem oken odvrača tudi huda vročina, kar je važno posebno v tem slučaju, če imamo nizke hleve, ki so sami na sebi soparni in v letnem času pregorki. iaki hlevi naj se čez noč odpirajo, čez dan pa zapirajo, senčijo in zračijo, da ne bo živina preveč trpela.
Napačni pa so temni hlevi, ki so brez vzroka temni, ki imajo zaradi majhnih oken (lin) sploh premalo svetlobe in pri katerih se okna (line) vrh tega čez leto in dan zadelavajo z vejami. Kakor je pri delovni živini v poletni vročini in ob času muh opravičena tema s svojim ugodnim vplivom posebno pri nizkih hlevih, tako je v vsakem drugem slučaju neopravičena in škodljiva.
o Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru bo trajala od 8. do 17. septembra. Legitimacije za polovično- vožnjo se dobijo po vseh večjih trgovinah itd. in stanejo 5 dinarjev. Dela na razstavnem prostoru bodo te dni končana. Paviljoni bodo res lepo izdelani in bodo dajali celoti krasno sliko. Za udobnosti obiskovalcev, katerih se pričakuje 6grcm-no število, bo vsestransko poskrbljeno. Kdor si hoče ogledati lepe obrtniške izdelke in kdor hoče kupiti lepe in cene izdelke, naj po--seti obrtno razstavo v Mariboru.
o Mizarska obrtna zadruga v Celju,. V nedeljo 27. avgusta se je vršil
Gospodarstva
— Vrednost denarja. Na zagrebški borzi dne 28. avgusta se je dobilo: 100 avstrijskih kron za 10 par, 100 češkoslovaških kron za 335 do 34Q dinarjev, 100 laških lir za 392 in pol do 395 dinarjev, 100 nemških maik za 6 dinarjev, 1 dolar za 84 d<o 87 in pol dinarja.
= Žitni trg. Pretečeni teden so biile v Vojvodini za 100 kg sledeče cene: pšenica 1660 do 1720 K, ječ-
v Celju ustanovni občni zbor mizarske obrtne zadruge za celjski politični okraj. Prvi zadružni zbor se je sledeče konstituiral: načelnik Martin Pernovšek v Celju, njegov namestnik Franc Tajnšek v Celju; odborniki: Mihael Cesar v Mozirju, Ignac Grilec v Gaberju, Ignac Kru-šič v Šmarju pri Jelšah, Ivan Lesko-vec v Trbovljah, Ferdo Ludwig v Eiaslovčah, Karel Strahovnik v Žalcu, Ignac Toplak na Bregu, Mihael Vrenko v Celju; namestniki: Karel Golob v Gaberju, Miha Jelene v Laškem, Josip Kolar na Vranskem, Martin Stojan v Teharju.
men za krmo 1300 do 1400 K, oves 1300 do 1330 K, koruza 1500 do 1530 K, moka št. 0 2500 do 2600 K. V Zagrebu in pri nas so bile cene mnogo višje.
= Živinski trg. V Sremu so se tržile pretečeni teden svinje po 84 K, prvovrstna goveda po 46 do 50 K, drugovrstna pa po 32 do 38 K za kilogram žive teže.
= Vinski trg. Stara vina v Hrvatski in Sremu se tržijo po 16 K, v okolici Vršca pa po 8 K za 1 liter.
= Svinjski sejem v Mariboru. Na
sejem 25. avgusta so pripeljali 180 svinj. Cene: mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, 400 do 600 K, 7 do 9 tednov 720 do 900 K, 3 do 4 mesece 1400 do 1600 K, 4 do 6 mesecev 1700 do 1900 K, 8 do 10 mesecev 2600 do 3500 K, 1 in pol leta 4000 do 4500 K.
= Obtok bankovcev v naši državi je znašal 22. avgusta 4 milijarde 984 milijonov 143 tisoč 655 dinarjev.
= Cenitev letošnjega svetovnega hmeljskega pridelka. Neka nemška tvrdka ceni, da bo letošnja svetovna hmeljska letina srednja, in sicer se bo pridelalo: v Nemčiji 110.000 starih centov po 50 kg, v Češkoslovaški 140.000 starih centov, v Franciji 70.000 starih centov, v Angliji 180 tisoč starih centov in v Ameriki okoli 180.000 bal po 80 kg. Kakor poročajo iz Prage, bo znašal pridelek v Češkoslovaški komaj 90.000 do 100 tisoč starih centov. Gornja cenitev za Češkoslovaško je torej mnogo previsoka. — Kupčija z letošnjim hmeljem se v Savinjski dolini še ni razvila. Tudi v Češkoslovaški še novi hmelj nima cene, ker ga je še premalo posušenega.
BeBežke
+ Komu ne škoduje slaba letina? Farovški gospodi. Ta bo dobila svojo bero in če bo moral dati kmet zadnji škaf pšenice iz kaste. Skrajnji čas je, da se odpravi ta krivica. Marsikateri kmet, ki je pridelal komaj seme nazaj, bo moral naravnost pri-stradati bero za to, da se do dušni pastir mastil v izobilju. Čudni so res dandanes duhovni gospodje. Pri-digujejo post, s katerim se baje nebesa zasiužijo, sami pa pijejo in jedo na žive in mrtve ter z veliko težavo prenašajo — debele trebuhe po svetu. Fej, koliko farizejstva je na svetu!
+ *Udaii po pastirjih ia črede se bodo razkropile,» tako si mislijo različni mračnjaki, med njimi seveda tudi klerikalci, ki klevečejo proti voditeljem naše demokratske stranke, zlasti proti zaslužnemu ministru dr. Žerjavu. Toda klevete, ki prihajajo od ljudi, ki imajo mnogo masla na glavi, ne zadenejo pastirjev. «Do-nioljub», «Slovenec», «Slovenski gospodam in «Straža» so polni naj-gršega obrekovanja. Nimamo prostora, da bi odgovarjali na vsa ta ogabna obrekovanja, zabeljena s «katoliškimi» ocvirki. Ko se bodo pred sodiščem razkrinkale vse laži, bomo pokazali, kakšna je resnico ljubnost in poštenost tako zvanih katoliških listov.
+ Orli proti župniku. Ako Orlom in drugim klerikalcem ne prija duhovnik, ki je res pravi dušni pastir, ki se ne vmešava v vsakdanjo politiko, pa lopnejo po njem. Tako so se spravili nadebudni črnomaljski Orli nad župnika g. Kosobuda, ki je miroljuben in blagega srca. Nedavno so ga očrnili pri škofijskem ordinarijatu, da je nemoralen, da drži s Sokoli in da se premalo briga za Orlovski dom v Črnomlju. Kakor poročajo, izhaja ta gonja iz gostilne Orla Matije Skubica, ki je za časa vojne ovadil Ivana Kromarja. Zaradi očitka nemoralnosti je vložil župnik tožbo proti Orlom, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
+ Smrdokavre. V klerikalnih listih se množijo ogabne klevete o vsesokolskem zletu, da bi klerikalci tako prikrili zavist in svojo brnsko vseorlovsko polomijo. «Straža» navzlic nesklenjenim računom že ve povedati o velikanskem primanjkljaju na vsesokolskem zletu, ki ga bo
morala pokriti država. Gospodje farizeji menda mislijo, da nismo čitali čeških dnevnikov, kjer stoji črno na belem, da je imel orlovski zlet v Brnu primajkljaja 2 milijona češkoslovaških kron, kar znaša v naši valuti ogromno vsoto okrog 30 mijilonov kron. Naj nam «Straža» odgovori, kdo bo krik tak fiasko! Drugo gnojnico razliva «Domoljub». Piše o Sodomi in Gomori ob zletnih dneh v Ljubljani. O perfidni in gnusni kleveti «Domoljuba» smo povedali svoje mnenje že na drugem mestu, sedaj pa samo vprašamo, ali so mu znani številni slučaji, da so se Orli iz Brna povrnili v Maribor s težko spolno boleznijo? Nadaljujte, gospodje, naš posel je lahek, ker vam moremo z vašimi lastnimi golidami zapreti umazana usta!
Novosti
*	Pot naše kraljevske dvojice v Pariz. Po najnovejših poročilih iz Beograda odpotuje naš kraljevski par iz Marijinih Lažni v Pariz.
*	Povratek čeških gostov v domovino. Po vsesokolskem zletu so se češki bratje po številu nad 3000 — v partijah podali na potovanje po naši domovini. Ogledali so si naše južne pokrajine, posebno pa še naše solnčno primorje. Razumljivo je, da so bili tudi na našem Bledu. V soboto pa so se zopet zbrali v Ljubljani in se skupno odpeljali v domovino. Slovo je bilo prisrčno. Gostje so ponesli seboj najlepše utise ki jim ostanejo nepozabni.
*	"i* Ema Žerjavova. V soboto je umrla v ljubljanski bolnici gospodična Ema Žerjavova, mestna učiteljica, sestra g. ministra dr. Žerjava. Bila je požrtvovalna in zelo priljubljena vzgojiteljica ter že v pred- in medvojnih časih plamteča Jugoslo-vanka. Ohranjen ji bodi blag in iskren spomin!
*	V spomin dr. J. Ev. Kreku je bila dne 24. t. m. v Selcih nad Škofjo Loko na Krekovem domu odkrita umetniško izdelana spominska plošča. Velike slavnosti se je udeležil tudi znani nemški pisatelj in prijatelj Jugoslovanov, g. Hermann Wendel.
*	Invalidski kongres v Ljubljani. V dneh 10. in 11. septembra se vrši v Ljubljani kongres invalidov iz vseh zavezniških držav.
*	Rudarska stavka v Trbovljah končana. Med stavkujočimi rudarji in Trboveljsko premogokopno družbo je prišlo do sporazuma in so se delavstvu zvišale mezde.
*	Sadovi klerikalne vzgoje. Pišejo nam: V Polhovem gradcu se je 15. t. m. pripetil sledeči dogodek, ki nam jasno kaže, da je podivjanost sad klerikalne vzgoje: Pri podjetju Frana Nartnika se je popoldne zbrala pri kopanju družba mladih pobalinov, pričela uganjati neokusne burke m tudi še po kopanju nadaljevala svoje neslanosti. Domači hlapec se je tega naveličal, zato je pobalinom ukazal, da se odstranijo. Toda pobalini so ga začeli obsipati s kamenjem. Hlapec se jih vendar ni zbal in jih je odgnal z batino. Ali kmalu je tolpa zopet pridivjala nazaj, tulila kakor četa zamorcev in obkladala hlapca s takimi priimki, da jih pošten človek ne mara ponavljati. Zopet so začeli z orlovskimi kretnjami metati kamenje in so se pri tem posebno odlikovali Peklaj, Trnovec, Kozjaki in Rožnar-ji. To so vsi člani orlovskega in drugih klerikalnih društev. Svojo izkušnjo za sirovost so menda prestali. Veste, g. Golmajer, da zares nimamo povoda žalovati, ker nas zapuščate. Brez vašega «delovanja» bi se naš kraj ne bil proslavil z žalostnimi dogodki v Marijinem domu, pri gasilski veselici in drugod. To so sadovi vašega šuntanja. Vas starše pa poziv-
ljamo, da ne daste otrok v klerikalno društva, saj morate uvideti, da je le podivjanost in surovost končni uspeh klerikalnega izobraževanja.
*	Gozdarjev primanjkuje. Minister za šume in rude je postavil v proračun 80.000 Din, da se omogoči štirim gojencem sprejem v šumarske šole in tako odpomore pomanjkanju gozdnih strokovnjakov. Čudno, da je med našimi dijaki tako malo zanimanja za lepi in zdravi gozdarski poklic.
*	Izmed ljubljanskih Nemcev jih
je do lanskega termina optiralo le 24 za Avstrijo, toda od teh jih je doslej odšla šele polovica v blaženo deželo. Težko človeku, ki mu je srce preko meje, želodec in žep pa pri nas. 2idje so bolj pametni in si mislijo: kjer je «kšeft», tam je domovina; zato lepo ostanejo v Ljubljani, čeprav bi mi prav nič ne žalovali za njimi.
*	Mariborskim Nemcem (reči hočemo: nemčurjem) zopet raste greben. Po mariborskih ulicah zopet pričenjajo razgrajati, zabavljati nad «bindišerji» in prepevajo izzivalne pesmi. Mariborska policija, ki je na dobrem glasu, bo take predrzne paglavce že naučila novih manir.
*	O debeli usmiljenki. Sestra Pe-lagija Zankar, usmiljenka v ljubljanskem Lichtenturnovem zavodu, se je kaj rada vozila iz Ljubljane na Dunaj in včasi tudi v Trst. Je sicer precej rejene sorte, toda čudno se je le zdelo, da se je ob povratku iz prestra-dane Avstrije vračala vedno debelejša in obširnejša. Pretekli petek je prišla iz Gradca. Na vprašanje službujočega carinika je odgovorila, da nima ničesar carini podvrženega s seboj. Toda cariniki, seveda takrat niso imeli ozira in carinska pregle-dovalka je morala usmiljenko preiskati. Ljudje krščanski, poslušajte, kaj vse lahko prekrije nunska halja: 20 m blaga, 8 kg saharina, 2 in pol kg «šnofovca», dve steklenici saharina in še par drugih lepili komadov «švercane» robe. Samo za saharin znaša carina 42.000 K, globa pa desetkrat toliko. Mi pa se ne sinemo čuditi, ako klerikalni listi še nadalje zabavljajo, da imajo v Jugoslaviji le «brezbožniki» besedo.
*	Brez obrekovanja in laži se nam zdi «Domoljub» skoro nemogoč. Spravil se je tudi na vsesokolski zlet in da bi utis, ki ga je napravilo veličastno sokolsko zmagoslavje na ljudi, pri svojih lahkovernih bralcih in bralkah ugonobil, piše o pijanstvu in pohujšanju za časa deta. Pravi namreč, da je bilo videti do brezzavesti pijane Sokole itd. To je čisto navadna laž in obrekovanje. Če so bili nekateri gostje cele noči po kavarnah, je bilo pač to zaradi tega, ker niso imeli stanovanj. Saj bi bilo končno čudno, če bi mogla spraviti Ljubljana takšno število ljudi pod streho.
*	Nesreča otroka. Preteklo sredo se je igrala na ulici dveletna Savica, hčerka g. Guština v Ljubljani. Mimo je pripeljal neznan voznik, voz je podrl deklico na tla in kolo je otroku posnelo skoro vso kožo z glavice.
*	Nesreča v Triglavskem pogorju. Nedavno je odšla v Triglavsko pogorje naša vojaška četa, da postavi obmejna znamenja med našo državo in Italijo. Na Planici pa je vojaku Antonu Maliju, staremu 22 let, spodrsnilo, da je padel v prepad. Drugo jutro so ga našli mrtvega in ga odnesli na Koroško Belo, kjer je zdaj pokopan. N. v m. p.!
*	Ne pošiljajte denarja v pismih! V Mariboru so zaprli mlado poštno uradnico, ki so ji prišli na sled, da je iz pisem pobirala denar.
*	Pobe žna devica — cerkvena tatica. V mariborski stolni cerkvi je
pobožna devica Marija Hušak pobrala z altarjev vse prte. Pri tatvini jo je opazil cerkovnik in jo takoj izročil policiji, ki je na njenem stanovanju našla že polno zalogo ukradenih predmetov. Ljubiteljico blagoslovljene robe so vtaknili v luknjo.
*	Židovska tihotapca. V Sarajevu je policija zaprla Žida Salomona Sieg-manna in Arrona Papo, ki sta skušala v Italijo vtihotapiti 10.000 srebrnih kron, in jima denar zaplenila. Take čifutske ptiče je treba ostro kreniti po kljunih!
*	Zverinski postopač je delomržni Karel Slokan iz Pobrežja pri Mariboru, ki je pred dvemi leti pobegnil pred vpoklicem k vojakom v Avstrijo. Dne 15. agusta pa je zopet prišel v Pobrežje na žegnanje in je popoldne popival v gostilni z rodbino svojega soseda, ki je imel tudi llletno hčerko s seboj. Tudi tega dekletca je Slokan silil s pijačo, proti večeru pa jo je speljal za neko hišo, ji z gnojem zamašil usta in jo posilil. Deklica je celo noč nezavestna ležala na dvorišču. Staršem je prikrivala bolečine in šele po sedmih dneh je zdravniku povedala, da je na njej bil izvršen zločin. Postopač Slokan je deklico tudi spolno okužil. Zverinskemu postopaču se je posrečilo, da se je umaknil roki pravice in pobegnil nazaj v Avstrijo. Ni pa dvoma, da pride v kratkem na svoj težak obračun.
*	Radi krvoskrunstva sta bila pred mariborskih okrožnim sodiščem obsojena Martin Škerjanc in njegova hči Terezija iz slovenjebistriške okolice, in sicer oče na 4 mesece, hči pa na eno leto ječe.
Iz raznih krajev
* V Štepanji vasi je delavec Rudolf Draželj ponoči v spanju zdrknil sko-_ zolca ter tako nesrečno padel na ne-" pirjev, ki so bili razmetani po oma-
Zanimivosti
Živiienjg potepuha
V malem francoskem mestecu Ano-nay je pred kratkim umrl čudak Montlezun, o katerem se pripovedujejo zanimive zgodbe, ki bi se skupaj lahko imenovale: roman vaga-Dundovega življenja. Montlezun je bil iz odlične, toda obubožane rodbine ter je bil že z mladimi leti prepuščen svoji usodi, ki mu nikakor ni prizanašala. Kot deček je taval po mestu in okolici in si kakorkoli služil vsakdanji kruh. Ko je malo do-rastel, se je podal v široki svet in se potikal vsekrižem , iz dežele v deželo, od severa na jug. Naposled se je naveličal svojega potepuštva in se kot mlad mož z mnogimi izkušnjami povrnil v domovino. Vstopil je kot delavec v neko tvornico perila, kjer si je z delavnostjo in razumom kmalu pridobil naslov «srajčnega umetnika». V tvornici se je seznanil tudi z mlado, lepo tovarišico in začel z njo voditi skupno življenje. Petindvajset let sta živela skupaj skromno in zadovoljno. Ko mu je pa ona nenadno umrla, je začel «>vdovec» živeti novo čudaško življenje. V tovarno ni prihajal več. temveč se je rajši potikal po najza-kotnejših špelunkah. Ko mu je pa končno začelo primanjkovati denarja, je začel starinariti: njegovo stanovanje, znano vsled silno neprijetnega zadaha po celem mestu, je bilo napolnjeno s starimi oblekami, švap-lji, bicildji. Barantal je z vsakovrstno staro krarno. Najemnine pa ni plačal že 12 let, a hišnemu gospodarju se ni nikoli posrečilo', pognati ga iz niše. Neki dan so ga našli mrtvega, zadela ga je kap. Ko pa je policijski komisar začel pregledovati njegovo zapuščino, se je odkrilo iz starin pa-
lom po tisoč kilometrov daleč uv se mu doslej še ni pripetila nobena nesreča. Poleg njega sedi čuvaj, ki mu pri vožnji daje podatke, po katerih Nickols ravna z avtomobilom ip se previdno izogiblje vsaki zapreki. Toda Nickols se rad tudi brez spremstva podaja na pot, avtomobil ravna z nogami, s katerimi pa tudi zna izborno igrati bilard in je premagal že marsikaterega nasprotnika, ki mu ne manjkajo roke in oči. Ima čudovit spomin; kar je enkrat otipal in preizkusil, mu ostane v glavi. Zato mu prijatelji po pravici pravijo, da gleda z notranjimi očmi.
Ženski kotiček
Pri letošnji obilni sadni letini morajo tudi naše gospodinje vzeti znaten delež za vkuhovanje. Sladkor je sicer res drag, toda ako vkuhavate popolnoma dozorelo in sladko sadje, porabite le malo sladkorja. Posebno se lahko priporoča enostavno vkuha-vanje češpelj in sliv, to je bosanski pekmez, ki je tudi brez sladkorja našim malčkom okusna zimska poslastica.
ki voz, da se je ubil.
*	V Dragi pri Litiji je delavčev sin Karel Žganjar prevrnil nase lonec kropa in se močno opekel po obrazu in telesu. Starši, pazite na otroke!
*	V Kamniku je umrl posestnik in gostilničar Josip Richter v starosti 76 let N. v m. p.!
*V Mokronogu je umrla ga. Ana Demšar roj. Pleskovič, soproga okr. višjega živinozdravnika. N. v m. p.!
*	V Pusiem Javoru pri Litiji je bila posestniku Alojziju Dramelju ukradena suknja z zlato uro, vredna 20 tisoč kron, in pa hranilna knjižica z vlogo 230.000 K.
*	V Rogoznici so otroci posestnice Roze Brenčič z vžigalicami povzročili požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje, škoda znaša 600.000 kron.
*	Pri Sv Jakobu v Slovenskih Goricah se je štiriletni otrok posestnika Breznika igral v listnici z vžigalicami in povzročil požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje in otrok, od katerega so po požaru našlii samo okostnjak.
*	V Središču se je pretekli petek vršil ob ogromni udeležbi občinstva pogreb tamošnjega častnega župana in velezaslužnega narodnjaka g. Josipa Sinka. Med drugimi se je tudi g. minister n. r. dr. Kukovec v lepem nagrobnem govoru poslovil od blagega pokojnika. N. v m. p.!
Po svetu
s Italijanski komedijant D' Annun-
zio, svetovnoznani babjek, ki stanuje zdaj v neki vili ob Gardskem jezeru, je nedavno ponoči padel z balkona in se precej poškodoval na bu-tici. Zdaj je dognano, da ga je v prepiru z balkona sunila njegova prilež-nica Baracca, s katero je D' Annun-rio šušmaril že na Reki. Babjek D' \nnunzio pa ostane še naprej »največji italijanski junak».
rah, da je bil Montlezun potomec
grofovske obitelji. Nadalje so našli 800.000 frankov v denarju in vrednostnih papirjih. In javil se je tudi notar, ki je povedal, da pripadajo k zapuščini bogatega siromaka tudi velika posestva v okolici. Iz pisem se je dalo ugotoviti, da živijo še tudi njegovi štiri bratje, ki so se res odzvali pozivu policije, prevzeli zapuščino in dali pokojnika hvaležno prepeljati v rodbinsko grobnico v Toulouse. Po zapuščini svojega po-tepuškega brata, ki se je najbrž med vojno obogatel z vsakovrstnimi špekulacijami, so postali zopet premožni in delajo zdaj vso čast svojemu imenitnemu grofovskemu naslovu.
DRAGOCENOST VSAKE HIŠE je prijetno dišeči «Elsafluid» lekarnarja Fellerja. «Elsafluid» je najboljše sredstvo za drgnjenje hrbta, rok, nog in celotnega telesa ter se uporablja kot lepotilo (kosmetikum) za nego zob, zobnega mesa, ust, glave itd. «Elsafluid» je močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 72 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 360 (Hrvaško).
LEPOTA
Za smeh in kratek čas
Uspavalni prašek.
Kljukonosi Izak, sin Abrahama, pride v lekarno in zahteva za 100 kron uspavalnega praška.
Lekarnar mu odgovori: „Brez recepta vam tega praška ne smem dati."
Izak: „Kaj se to pravi? Za prašek proti bolham vendar ne potrebujem recepta."
Lekarnar: „Vi ste vendar zahtevali uspavalni prašek, ne pa prašek proti bolham!"
„No, seveda, gospod lekarnar, brez praška proti bolham se vendar ne da spati," se odreže Izak.
Razno
X Slepi avtomobilist. Ravnati avtomobil je za slepca gotovo prav težka naloga; če je slepi avtomobilist še brez rok, pomenja to vendarle občudovanja vredno hrabrost. Glejte, tak avtomobilist brez rok in oči živi na Angleškem. Piše se Al-ten Nickols, ki se vozi z avtomobi-
kože, obraza, vrata, rok, kakor tudi lepa rut laa se more doseči samo z razumno nego lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
,,Elsa" lllljlno mlečno milo, najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K.
,,Elsa" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedan-'/ffjCe, nabore itd. ter na-ifLžjV redi kožo mehko, rožnati/ tobelo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 E.
,,El8a" Tanochina pomada za
ras* las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečnj« prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 E.
Prodajalci dobe, če naročenajmanj ^kosov enega predmeta, popust v naravi.
Razno i Lllljlno mleko T4 K; brkoniaz 10 K; najfinejši Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih Škatlah 40 K; najfinejši Hega-iobni prašek v patent-Škatlah 40 K; puder za gospe v vrecicah 8 K; zobni praSek: v Škatlah 12 K, v vrečicah 8 K; Sachet-dišavi za perilo 12 K; Schampoon za las« 8 K; rumeniio, 12 listkov <8 K; najfinejši parfum po 48 in 60 K; močna voda za lase 80 K. Za te razne predmete M zamot In poStnlna posebe računata.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA donja. Elsatrg št. 366 (Hrvaško).
I \t Urnimi - to se zm\ Lr^ornar Feller - Bluta!
pri tvrdki
Rudolf Simonišek, Hrastnik.