Stey. 10. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. -kr „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Slovenski List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis. se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . 12 „ trikrat . . . 16 ,, Slovenci in narodna ravnopravnost. (Izviren dopis iz Dunaja). Državni proračun za leto 1880 še zdaj ni dodelan, ker se o vsaki številki v dotičnem odboru, ki šteje 36 poslancev, temeljito in včasi po nepo-trebi obširno obravnava. Gre pa tudi za velike svote, za več ko 400 milijonov gold. letnih stroš kov in nij tedaj čuda, da odbor skuša tu pa tam kaj prihraniti, da bi ne bilo treba novih bremen ljudstvu nalagati. Tukaj pa nečem govoriti o vseh teh stvareh, ki so dozdaj bile obravnane, ampak samo o nekih predlogih, kateri se tičejo nas Slovencev in naših narodnih pravic. Ko je namreč se sklepalo o stroških za učno ministerstvo in šolstvo, ki znašajo že 20 milijonov goldinarjev, oglašali so se Cehi in Slovenci in se pritoževali, da morajo sicer kakor Nemci plačati za srednje in višje šole, da pa zlasti Slovenci niti ene srednje šole, latinske ali realke, nimajo, na katerej bi se podučevalo v slovenskem jeziku. Naš poslanec g. dr. Vošnjak je dokazal, kaka velika krivica se nam Slovencem godi, da so vse srednje šole na slovenskih tleh, kakor v Mariboru, Celji, Ptuji, Ljubljani. Gorici, Celovci itd. že s prvim letom čisto nemške. S tem se mnogo pridnim iu ukaželjnim kmečkim sinovom pot z*pira v višje šole, ker pridejo iz ljudske šole brez potrebnega znanja nemškega jezika, ljudske šole pa nikjer ne morejo drugače osnovane biti, kakor na podlagi materinega jezika. Srednje šole, gimnazije iu realke, tedaj največ služijo le meščanom in uradniškim otrokom, kmetsko ljudstvo, iz čegar davkov se tudi vzdržujejo, pa imajo premalo dobička od njih. Na srednjih šolah bi se moralo saj v prvih nižjih letih čisto slovenski podučevati in še le v viš.ih letih toliko nemški, da se učenci popolnem naufe nemškega jezika. Dr. Vošnjak nasvetuje: Vlada se pozivi je, da se v vseh slovenskih deželah na s redujih šolah za učence slovenske narodnosti v slovenskem jeziku podučuje, v kolikor je že priprav- nih knjig za taki poduk. Strem a je r, ki je pri tej seji še bil kot učni minister navzoč, temu nasvetu nij hotel pritrditi, ker srednje šole bi ne smele dvojezične biti. Tudi nemški poslanci so nasprotovali, češ, da bi potem nemški sinovi na slovenskih gimnazijah se morali slovenski učiti. (To bi bilo njim le na prid, ako kedaj kočejo mej Slovenci svoj kruh služiti.) Dr. Vošnjak je zavrnil vse ugovore in djal, da minister Stremajer le iz znanega starega sovraštva do vsega Slovanskega neče Slovencem nobene slovenske šole privoliti. Kam pa pridemo v Avstriji, če se bo še zanaprej tako krivično ravnalo proti Slovanom, katerih je vendar večina prebivalstva v našem cesarstvu? Že zdaj je 1200 siovenskih učencev na gori navedenih gimnazijah, katerih število se bo še jako pomnožilo, ako se slovenski jezik za učnega uvede. Dr. Vošnjakov nasvet je bil potem potrjen od večine odsekove, to je od Cehov, Poljakov in konservativnih Nemcev, liberalci so pa se ve da proti glasovali. V prihodnji seji ravno tega odseka so se obravnavala učiteljišča (L eh r e rb i 1 d u ngs -Anstalten). Tudi pri teh se je oglasil naš poslanec g. dr. Vošnjak in se pritožil, da na učiteljiščih v M a ri b o r u, v L j u b 1 j an i in v C e 1 o vjci se bodoči učitelji le v nemškem jeziku podučujejo. To je nenaravno in na kvar ljudskemu šolstvu. Iz teh učiteljišč pridejo učitelji za slovenske ljudske šole in pri taki odgoji ni se čuditi, da mnogi nimajo prave ljubezni do svojega naroda, ker še jezika temeljito ne znajo. Vadnica v Ljubljani je nemška in na tej se morajo vaditi učenci, ti bodo potlej podučevali v čisto slovenskih ljudskih šolah. Tudi na mariborski vadnici se več nemščine ko slovenščine goji. Vladni zastopnik in minister Stremajer sta se, kar se je dalo, izgovarjala in trdila, da na mariborskem učiteljišči se nekaj predmetov tudi v slovenskem jeziku uči, v Ljubljani pa še več. Dr. Vošnjak: To nij resnično, na mariborskem učiteljišči je ravnatelj in večina učiteljev nemške narodnosti, ti še slovenski ne znajo. Stremajerju se je pri tem primerilo, da je trdil, da v Mariboru mora vadnica nemška biti, ker še tam slovenskih otrok nij za slovensko vadnico. Nemški poslanec Herbst pa je djal, da Celovec in vsa okolica, to so nemški kraji, kako se morajo tam slovenski otroci za slovensko vadnico dobiti? Dr. Vošnjak je obema gospodoma razjasnil, da je mariborska in celovška okolica slovenska, čemur se je Herbst jako začudil in mrmral proti svojemu sosedu, koroškemu poslancu Ritterju: „Davon habe ich nie etwas gehört" (t. j. o tem nisem nikoli ničesar čul). In ta mož je bil že enkrat avstrijski minister in bi kot taki se vendar moral podučiti o narodnih razmerah cesarstva. Po daljšem besedovanji je odsek zopet z večino glasov pritrdil nasvetu dr. Vošnjaka, da naj vlada na učiteljiščih v Mariboru in Ljubljani slovenski jezik uvede kot učni jezik. Vlada ima tedaj zdaj ukaz, kako ravnati na srednjih šolah in učiteljiščih, da se tudi nam Slovencem daje, kar nam gre. Ker je minister Stremajer odstavljen od cesarja in na njegovo mesto gosp. baron Konrad, bivši kranjski predsednik, imenovan za naučnega ministra, upamo, da bodo prišli dnevi pravičnosti za nas Slovence, ki sc že totiko let moramo boriti za svoje pravice in braniti svoj narod, da vsled potujČevanja ne postanemo hlapci in robovi tujega naroda. Gospodarske stvari. Metelika ali detelja lucerna. Zgodovina. Poleg navadne štajerske in turške detelje imamo še deteljo meteliko ali lucerno. Zovejo lucerno (Medicago sativa) še tudi modro ali plavo deteljo, ker m«dro ali plavo cvete. Pia-voč je, da so jo iz Španije k nam dobili. Sedaj jo sejejo posebno po apninskem svetu, kder najboljše stori. Kdor ima apneno, glinasto zemljišče, uaj seje lucerno. Tukaj lucerna vsako drugo deteljo daleč prekosi. Opis. Lucerna ima k višku stoječa ali dvigajoča se, črez 1 črevelj visoka, vejnata stebla, trojuate in podolgaste liste. Modri, lepo vijoličasti cvetki sedijo na kratkih peceljuih. Plod je polževo, večjidel po trikrat, zasukan strok. Razne zvrsti. Metelike je več zvrstij: navadna vijoličasta lucerna, tudi večna detelja imenovana (Nemci jej pravijo: französische Luzerne), potem rumeno cvetoča švedska lucerna, dalje hmeljna in peščena metelika. Zadnje tri zvrsti sodijo hribovitim in hladnim legam, kder navadna lucerna ne stori več. V sledečih vrsticah je o navadnej ali vijoličastej lucerni govor. Teža semenu: 77 kilo hektoliter. Kaijivost: 2 leti. Podnebje. Toplo podnebje ugaja lucerni najbolj, a stori tudi drugod. Ker rastlina globoko poganja korenine, zato prenaša veliko več suše, nego navadna štajerska detelja. Zemlja bodi globoko vzrahljana, apnenoglinasta, prstena ali ilovica z dnom, ki je apnasto, dobro zrahljano in brez mokrote. Kolobar. Lucerna se malo kedaj vrsti z drugimi sadeži, ampak odmerijo za njo kako praho, krče-vino, iztrebljen vinograd ali staro hmeljišče, če take zemlje ni pa se poseje, kder je prej rastel okopaven sadež, kojemu je se bilo dobro pognojilo. Dobro priredjena praha njej kaj izvrstno ugaja. Gnojenje. Lucerni samej se ne gnoji, ampak prvemu, redko kedaj drugemu, sadežu pred njo. Za potroševanje rabi gips, 2—4 met. cente na hek-taro, pepel, 4—5 met. cent. Priprave. Ker lucerni plevel rad škoduje, zato se mora ta iz njive spraviti, zlasti pirika. Ako se okopavnemu zadežu ni zvesto zemlja pripravljala, treba jo je lucerni večkrat preorati, in dno z rovarjem globoko vzrah-ljati. Čas sejatvi je ali jeseni ali spomladi, vendar ne prerano in potem, ko se je vsejal krovni sadež: ječmen, jara rž ali pšenica. Koliko semena da je treba, to se odloči po zemljišči. Čem slabeje kaže se to, tem več je treba semena; z roko se poseje 35—45 kilo, z mašino 25—35 kilo na hektaro. Sejatev in obdelovanje. Redko kedaj sejejo lucerno samo, ampak skoro vselej na kako žito. Seme se mora pri sejanji z roko 2—3 centimetre, pri sejanji z mašino 6—8 cnt. m. globoko zavleči. Povaljanje s valjarjem je nasvetovano. Dalje se mora skrbeti, da se na lucerno ne zatepe predenica. Ako je ta se prikazala, treba jo je hipoma odpraviti, drugače je v kratkem vsa lucerna prepredena in uničena. Vsako naslednjo spomlad kaže lucerno z ostro brano povlačiti. Ovce uaj se prva leta ne spuščajo na njo. Trpežnost. Lucerna v kolobarn za drugimi sadeži posejana ostaja 4—5 let, sicer pa 10—15 let. Kedaj jo treba podoriti, to kažejo goli prostori na njivi , ki prihajajo od leta do leta večji in manjšajo pridelek. Kedaj in kako spravljati lucerno? Vsakako preden cvete. Na leto se gre kosit 4—8 krat. Lucerna je prva zelena krma, najmanje 8—10 dui pred navadno deteljo. Suši in spravlja se navadno. Za seme se pušča diuga košnja. Seme od lucerue se leži dobiva nego od štajerske rudeče detelje. Pri del k.. Suhe krme 40—70 met. centov na hektari. Od 1 — 3 leta naraščajo prid-lki, pojemajo potem nekoliko let iu ostanejo več časa jednaki. Popiek daje hektara 40—60 met. centov krme in 5-8 met. centov semena. Shranitev in poraba. Lncerua se naj shranjuje v prezračnih prostorih iu tako, da se do polaganja ue premetava pogosto. Ta rastlina rabi kot izvrstna zelena- in suha krma govedam, ovcam in konjem. K, ave mlekarice pri tej krmi dobro molzejo in dajejo jako sladko, tečno in mastno mleko. Puter iz njega je lepo rumen in jako okusen. Za lucerno seejo koruzo, repico, oves, tobak, sadijo okopavne sadeže. Bolezni in sovražniki: šodrasto, nerodovitno ali mokrotuo dno podzemsko, pirika, predenica, medena rosa, snet in plesenj. L. G. Trsno kolje, kako trpežno narediti. M. Novi način, kako trsno kolje trpežno narediti obstoji v sledečem. Vzame se kolikor mogoče dobro posušen in po zimi sekan les. Kolje iz takega lesa nacepljeno se dene 1/i ure v tole zmes. Med 50 kilov vrelega prcmogovega katranovca se pomešajo 3 kili navadne kuhinjske soli, 5 kilov železnega vitriola, 3 kili galuna, 13 kilov kolofonija prav do dobrega in ta zmes se potem kuha, da je do pravega gosta. Brž ko se je kolje iz te zmesi vzelo, se potrosi prek in prek z pripravljenim prahom, ki obstoji iz 50 kilov dobro prežgane pre-mogove žlindre, 5 kilov stolčenega železnega vitriola in 15 kilov v prah stolčenega apna in vrh tega še poljubno veliko stolčenega stekla. Tako pripravljeno kolje se do porabe hrani na kakem suhem kraji. Perutninstvo v Avstriji vrže prebivalcem na leto 200—3U0 milijonov goldinarjev, kakor zve-denci trdijo. Ali bi se ne dalo še 2 ali 3krat toliko pridobiti? Mislimo da! Vsaj vidimo, kako) močno se ta stroka našega gospodarstva tu pa tam še zanemarja. Se le zadnja leta začela so društva delati na umno perutninsko gospodarstvo po zgledu Francozov, Belgijancev in Angležev. Perntninstvo daje lepih in gotovih dohodkov tudi tam, kder večjih živalij rediti mogoče ni. Sejmovi na Štajerskem: 6. marca Gradec, sv. Peter pod sv. gorami, Slov. Gradec; 8. marca Pilštanj; 10. marca nemški Landsberg, Kapela brežiš. okraja, Dol, Strass, Kostrivnica, spodnja Poljskava, svj Jurij pod Tabrom; 12. marca sv. Magdalena v Mariboru, sv. Jurij na južnej železnici, Selnica ob Dravi, sv. Lovrenc na Dravskem polji. Sejmovi na Koroškem: 8. marca Pliberk, Spital, 9. marca Milštat, 12. marca Labod, 16. marca Eberštajn. Dopisi. Iz Maribora. (Hranilnica — luterani — vinogradi — sej m.) Gotovo je se malokdo nadejal sledeče novice iz našega mesta: mariborska hranilnica je te dni objavila razglas, da bo počenši s 1. aprilom za vloženi kapital dajala menje obresti j ali činžev, kakor do sedaj, namreč 4 fl. 50 kr. od 100 fl. t. j. 472%, pa tudi menje tirjala bo obrestij od izposojenih denarjev, namreč 5 fl. 50 kr. od 10Ö fl. t. j. 5 72°/o- V novi odbor hranilnični izvoljeni so gospodje: Henrik plem. Gasteiger predsednik, Jak. Peternell namestnik, dr. Duhač, K. Fluher, W. Geupert, D. Hartman, dr. Reiser, Fr. Stampfl, Ant. plem. Schmitt in A. Tombasko. Tukajšnjemu gasilnemu društvu darovala je hranilnica 200 fl. — V „Marburger-Zeitung" beremo izkaz udov luteranske verske srenje, ki ima za vsem 200 udov v Mariboru, Ptuji, Borlu, sv. Trojici v Slov. goricah, Radgoni, Središči, Slatini, Račjem, sv. Lovrenci v puščavi, Muti, Spielfeldu, Arnauži in Lipnici. Verski poduk dobiva 24 učencev. Krščenih bilo je lani 5 fantičev in 5 deklet, umrlo je luteranov 1], prestopilo k luteranstvu je 6 katoličanov, (kde neki ?). Dohodkov bilo je 2666 fl. potroškov 2361 fl. Kolikor smo do sedaj zvedeli zimski mraz trsovju ni škodil nikdei^ razun v nizkih legah, tu pa posebno brajdam. Živinski sejem 1. marca t. 1. bil je dobro obiskovan in je bilo dokaj lepe živine videti! Iz Ribnice. (Blizu škandala.) „Kar se ne stori, se tudi ne zve", pravi naš narodni pregovor; če bi se toraj ne bilo storilo, ne izvedelo bi se tudi to, kar sem se tudi namenil tukaj omeniti. Kratki letošnji pust bilo je pri nas le malo sva-tovščin ali ženitovanj; najimenitnejši ste bili še oni, ki ste se na pustni pondeljek tu obhajali. Vse popoldne bili so gostje, dasi tudi dvojnih svatov, skupej v najlepšem redu, a da bi se še dalje to godilo, to našim nemškutarjem ni bilo v glavi! V ta namen so si tudi ta večer svoj „bal" ravno pri tej hiši naročili, v katerej eni sobi bi naj bili potem prvi gostje, a v drugi nemškutarji; — zadnji prvim vkljub — to se ve. Najprvo kar so nemškutarji storili, je bilo, da so svatom godce vzeli, drugi nasprotljej pa je bil, da so se na lopi, kjer so vkup prihajali, tedaj pa tedaj čule besede: da kdor je Slovenec v sobo, ki je bila čez dan svatom za ples, ne sme! Lahko je misliti, kako velika nevolja je iz tega nastala in Bog ve, kaj bi se bilo še zgodilo, ko bi svatje ne bili to zbadljivo obnašanje mirno prenesli. Sjiloh pa mora se vprašati, ali tukajšnji obč. predstojnik Tommasi in svetovalec Gasteiger, z vodjem žandarjem in učiteljima, ki so se vsi poslednjim pridružili, res nimajo toliko pojma, da bi sprevideli nevarnost, ki bi bila vsled tega lehko nastala? Mar menijo ti domišljevi gospodje, da bodo znabiti tukajšnji Slovenci zarad tiste peščice suhopetnih glažutarjev in brejlonosnih njih vodjev res Nemci postali? No če je temu tako, potem si bi naj ti gospodje tudi mislili, da bi se bili zasmehovanci lahko poslužili besedi nekega nemškega kancelarja, ki trdi, da „moč je nad pravico", pri katerej reči pa bi bila kocka nemčurjem gotovo na slabo korist izpadla. H koncu naj še omenim, da so si dali nemškutarji nad vratmi napraviti napis: „zuin Blumen-kranzcheu" in še nekaj druga, ter so nosili se nekšna posebna znamenja iz papirja na obleki, da so tako svatje in drugi prišleci lahko vedeli, koga smejo smatrati za svojega nasprotnika. Svetujemo pa srboritim gospodom, ki so vkljub svojej domišljevej olikanosti vendar le pravi neotesanci, da če menijo na tak način našo narodnost zasmehovati, naj si le zapišejo za ušesa, da bodo poprej oni preminoli, nego se bo naša narodnost omajala. Mi Slovenci smo kaj takega že stoletja prenašali, in da bi se njih namen zdaj zarad teh „privan- dravcev" izpolnil, to je pri sedanjih razmerah gotovo zmiraj — nemogoče. Iz Središča. (Židovstvo.) Zraven mnogih nadlog, katere tukajšnje prebivalstvo nadlegujejo, je eno najsitnejšib naše židovstvo, katero si, kakor po širokem svetu, tudi tukaj na vso moč prizadeva, kako bi zamoglo nad krščanstvom nekako prvenstvo zadobiti. Ako prideš v krčmo, na gostijo ali kako drugo samo za izborne goste prirejeno veselico, povsod najdeš nadležnega židova, ki te z raznimi vprašanji trpinči, da je joj! Kako je bilo za onega časa veselo, ko še se Abrahamovo po-temstvo na Štajerskem ni smelo naseljevati, a se daj, ko se v vsakem mestu, trgu, da celo skoro že pri vsakej cerkvi „Jud" najde, je to baš narobe ! Vsak Židov namerava namreč sebi vse v korist obrnoti. Marsikatera gospodinja je v prejšnjih časih za maslo, kuretino in jajca, česar je v večji meri prodala, lepo svoto dobila in na takšen način gospodinjstvu koristila, a sedaj, ko ima sitnega žida pred nosom, za katerega ve, da vse kupuje, odnese, ako jej je nekaj novčičev potrebno, vse kar hiša premore k njemu ter proda in za malo blago dobi mali znesek denarjev, s kterim se navadno nič ne koristi. Lehko je tudi m»goče, da hlapci in dekle, na katere se ni vselej zanašati, doma jajca pobirajo (kdo bi jih vedno nadzoroval) in zidovom prodajajo, vsaj dekle potrebujejo robce, česlje, a hlapci pa tobak, žveplenke itd., a misliš, da jih bo Židov ovadil ? Gotovo ne! On samo gleda v vsakem oziru na lastno korist. Da Židov kristi-janskemu blagostanju ni prijatelj, vidi se pri vsakej priliki. Ako sedaj, ko se sneg tali, pride človek k njemu, vpraša ga koj: kakšna je setev, da li jej je huda in dolga zima močno naškodila ali ne. Ako reče, da letos ne bomo ali pa slabo želi, nasmehne se Židov vesel rekoč: „Jaz sem vedel, da bo tako." Ako pa kdo reče, da setvi mraz ni naškodil, pa koj klavern pobesi glavo. Skoro neverjetno ali vendar je živa istina, kar se je dne 14. febr. na dan sv. Valentina pri nas pripetilo. Takrat bil je senjem in kakor je že vsako leto navada, tako so tudi letos kupci in rokodelci izpostavili svoje blago za prodajo. Tukajšnji bar-var g. V., da si ro;en protestant, ki pa daje svoje otroke čisto po krščansko katoliškem izrejevati, je občespoštovan mož. Jegovo barvano platno (druk) slovi po vsej okolici in se močno kupuje. Naši, ptujski in čakovski, židovje videč, daje blago gosp. V. dobro iz pod rok šlo, dogovorijo se koj in začnejo svoje platno za deset novčičev ceneje prodajati. Vsi so začeli iz celega grla kričati, da je njihovo blago bolje in za deset novčičev cenejše in da ti delujejo na svojo zgubo. Pa se ve, da je marsikatero ženico premotilo, ki je šla za 10 novčičev ccnejše ali trikrat slabejše blago kupovat. Ta žalostna prigodba bodi našim okoličanom za bodočnost v poduk, da se ne bodo dali pri enaki priložnosti od Židov prekaniti. Iz gornje Hajdlne. (Slovensk župan.) Dne 11. febr. t. 1. bila je volitev srenjskih odbornikov. Možje gornje vasi so letos vrlo skupaj držali, skoro vsi prišli so volit, in tako so dosegli, da imajo 7 odbornikov, spodnjim samo 5 prepu-stivši. Gornji vasčani bili so zvoljeni: S. Kampel, S. Veranek, A. Ritonja, V. Muhič, J. Cartl, A. Ogrizek in J. Pulko; spodnji: Fr. Pleteršek, A. Senekovič, J. Strafela, M. Horvat in M. Cebej. Ker so spodnji vaščani navajeni župana v svoji vasi imeti, napenjali so vse moči, odbornike pregovarjali, da bi le enega izmed njih zopet izvolili, toda zastonj. Niso se mogli s tem spoprijazniti, da bi si morali gori k nam po živinske potne liste, domovinske liste itd. hoditi. Da se je pa vendar tako zgodili, so si deloma sami krivi in pa neki brežki jeziki, ki so baje pravili, da na gornji Haj-dini nimamo sposobnega moža za predstojništvo. No in to je naše vaščane malo zjezilo, ter so sklenilo, da hočejo pokazati, da tudi oni nekaj zmorejo. Ko je tedaj 19. t. m. na Bregu, ptujskem predmestji, v hiši g. A. Pogatschnigg-a se vršila volitev župana, bili so lepo složni, stali so trdno kakor skala, čeravno se je volitev 3krat ponavljala. Izvolili so obče spoštovanega našega vaščana, iskrenega Slovenca g. Simona Kampelna, in Vido Muhiča pa g. A. Senekoviča za občinska svetovalca. Malokdo pomni župana na gornji Hajdini, po dolgih letih so ga zopet sem gori potegnili, vklub jezi in škripanju z zobmi. Ne pride nam v misel, da bi prejšnjega župana zaničevali, ali druge kot nesposobne proglašali , vsi so znani poštenjaki; pa to povemo, da popolnoma zaupamo novemu županu. On zna vendar pisati, brati in nekaj nemški, s kterimi zmožnostmi se prejšnji predstojnik ni mogel ponašati. Dalje je g. Kampel tudi skoz in skoz poštenjak, njegova beseda v občini veljavna in spoštovana, vrh tega je nam obljubil, da hoče v slovenskem jeziku poslovati in uradovati, vse slovenski pisati in kolikor dopuščeno tudi slovenske odloke in rešitve od oblastnij tirjati. Res takih mož potrebujemo, ker smo Slo venci. Novi župan bode tedaj storil, česar še prec njim nobeden ni storil, slovenski bo uradoval. Bog nam ga obrani mnogo let! Iz Teharja. (Jud v srenjskem zastopu.) Dne 26. febr. zjutraj smo se bili zbrali k volitvi, nadjaje se, da to pot kaj k boljšemu vkrenemo. Naša precej obširna srenja je bila z malo pešico kmetov na volišči zastopana, to je bilo tudi vzrok, da so potem tisti inteligentni nemčurji s pomočjo svojih podložnih, nekega uradnika (kanzlei-direktorja) iz Štorovske železniške fabrike v občinski odbor stišali. Ta gospod je pa j ud; tega Abrahamovega sina nam je še manjkalo. Vse svarjenje od naše strani, da juda ne voliti, ni zdalo nič; še cel6, čujte I dva precej glasovita narodnjaka, Slovenca, katoličana, sta glasovala za tega juda; menda jima je obljubil žakelj časti ? Ta izvoljeni hebrejec prej ni hotel nič slovenski znati, r ta dan paje našim kmetom po slovenski znal ponujati se. Star pregovor pravi: hudič v sili muhe žre, nemčur slovenski govori. Kaj ko bi se bil prišel lemberški kozel ponujat, gotovo bi bil v Teharjih izvoljen. Kmetje, imejte drugokrat več opaznosti, ne ostajajte doma za pečjo, kedar je dan volitve, vzemite si zgled od teh fabriškib gospodov, ki so vse jim mogoče porabili in s celo bando tistih posestnikov, ki ali v fabriki delajo ali kakšen dobiček od te prebogate mize dobivajo, prišli volit tega juda. Tudi ta volitev ni bila čisto brez nepostavnosti, volit je prišel jedeu najemnik iz Štor, ki davka ne plačuje, — drugi naš pošten kmet ni smel voliti, ker ni bil v volilnem protokolu. Iz tega vemo, kam pes taco moli. Eden kmet volilec. Iz okolice Ljutomerske. (Piravo prijateljstvo.) Preteklo nedeljo 29. febr. smo se sešli na povabilo odbora gospodarskega društva v Ljutomeru, da bi se posvetovali zaradi letošnje razstave v Gradci. Največ čudno se je meni pri tej seji zdelo, da je zmanjkalo ravno tistih L;utomerčanov, kateri so nam kmetom, kolikor se spamtim, pri eni priliki razlagali, kako se oni za naše potrebščine potegujejo in kako na dobro nas kmetov delajo, da bi mi kmetje le podpirali njihovo nemško kulturo in pripravljali se ž njimi vred za pr u-sovsko pikelhaubo, za katero tako hrepenijo. Res ti gospodje so pre „nobel-1, in previsoke glave da bi z nami sedeli v gospodarskem društvu; za to smo mi kmetje jim priprosti; samo za to smo jim dobri, da od nas slovenskih kmetov izseiajo vsak krajcar, da od nas in med nami dobro živijo. Mi smo pri omenjeni seji pokazali, da nam gre za naše lastno dobro in smo se tudi ob enem prepričali, da ljutomerski „veternjaki", ki so danes Turki, jutri protestanti, nimajo za nas slovenske kmete nobenega občutka in toraj jim ne verujemo pa ne zaupamo ničesar več. Politični ogled. Avstrijske dežele. Državni zbor namerava nekaj najnujnejših postav: zakon zoper oderuštvo, legaliziranje itd. dognati do 20. marca, a potem zavolj praznikov zborovanje odložiti do 2. aprila, potem pa letošnji proračun v pretres vzeti. Mesenca maja ali junija bi deželni zbori prišli na vrsto. Sedaj snujejo novo obrtsko postavo. Ustavaki so hoteli zavrči člen III., ki določuje skrb za zdravje in življenje delavskih pomagačev, a naši poslanci jim želje niso spolnili. Trgovski minister baron Korb povabil je nekaj naših poslancev, naj bi mu pomagali pri sklepanji nove trgovske nagodbe s prusko Nemčijo; izmed slovenskih poslancev je k važnemu delu pozvan g. dr. Pokiukar. Brambovski minister Horst je liberalec in ustavak ter je največ kriv, da minister Stremajer ni popolnem ministrovanja še popustil. Naša večina v državnem zboru mu pa je zavrgla obravnavo o vojaškej taksi do tiste dobe, ko minister Horst predloži obečane polajžbe glede na vojaško postavo. Polajšanj tirjajo posebno kmetski poslanci za edine sinove staišev iu za bogoslovce; sploh pa so zoper vojaško takso, ker bi zopet kmetski ljudje največkrati imeli v žep segati in plačevati za sine, kateri so jim pri novačenji bili kot nesposobni zvrženi. To je tudi popolnem resnično. Kajti kmetskih ljudij je naj več in kakor se izmed njih največ vojakov pobira, tako bi tudi število onih, ki niso za vojaštvo in za katere bi se imela taksa plačati, bilo pri njih največje. Novi finančni minister Kriegsau rekel je v proračunskem odseku, da hoče primanjkljej pokriti z novimi dačami, a ne s povišanjem starih. Prav, vendar med novimi dačami želimo videti prav debel borzni davek. Na borzi barantajo z milijoni goldinarjev, ondi naj finančni minister glo boko segne v žep, naj se ne ustraši nobenega cviljenja Judov in jibovih liberalnih strežcev. — Arliško železnico bodemo za 35 milijonov stavili; res draga bo, a potrebna je. Veselilo nas je zvedeti, da se je pri tej priliki na Magjare pritisnilo, katerim bo ova železnica zavolj izvažanja zrnja, vina in živine na Švicarsko itd. velike koristi. Sprejel se je namreč sklep, da se sme železnica staviti le, ako bo ogerska vlada popravila Donavsko strugo, potegnila železnico iz Pešte do Bel-grada in privolila v podaljšanje južne železnice od Siseka do Doberlina v Bosni. Načrt Strema-jerjeve postave o zboljšanji duhovniške plače je konservativna večina v dotičnem odboru nemilo obsodila kot takšen, ki ne ugaja nikomur ter je celo reč izročila odseku 3 poslancev z nalogom, naj preudari in potem nasvetuje, kaj storiti? V odseku so sami konservativci: Jireček, Ručka in Fischer. Slovenski po-lanci g. dr. Pokukar, plem. Schneid, knez Windischgraz in dr. Vošnjak oglasili so se pri novem uaučnem ministru in zahtevali, naj se slovenska gimnazija v Kranj i ohrani. Dalje so tirjali, naj se v ljudskih šolah slovenščina rabi vseskozi kot učni jezik, v srednjih (gimnazijah in realkah, pripravniščib) pa se naj nastavljajo sami taki profesorji, ki so tudi slovenščine popol-uem vešči, da zamorejo slovenskim dijakom pomagati, dokler še ti nemščine dobro ne znajo. Minister se ni kazal Slovencem tako protiven, kakor je bil Stremajer. Rekel je: „da ni prijatelj ponemčevanja ter da šole imajo namen ljudstvo izobraževati in temu podlaga mora povsod biti domači narodni jezik". No, ta pesem je uže drugačišna, nego nam je Stremajer toliko let pel — o edino zveli-čavnej nemskej kulturi! Zato upamo boljših dnij. Čehom je ta minister uže v nečem ustregel! ukazal je namreč, da ima gimuazija v Mezeriči postati vsa češka. Za Sletno šolanje začenjajo liberalni nekateri mestni zastopi poganjati se ter nasajati na Lienbacherjev nasvet o Gletnem šolanji. To nam je celo razumljivo, ker mestjanu dobro kaže svojega paglavca do 14. leta v šolo zapirati zlasti, če mn šolske potroške večinoma kmetski I ljudje plačujejo sedaj, ko se je šoluina odpravila. Ali kmetu 81etno šolanje ne kaže na noben način. -- Novi hrvatski ban grof Pejačevič došel je v Zagreb in banstvo prevzel. Stradajoči m „graoi-čarjem" ali prebivalcem hrvatske Krajine darovali so svitli cesar 15.00;) fl. Magjari svojega Košuta, bivajočega na Italijanskem, ne morejo pozabiti; iz Šoprona mu je mestni zastop poslal pismeno čestitanje za god. Našim vojakom v Novo-pazarskem se ne godi dobro, ker jih turški tolovaji drzno napadajo. Prišlo je m davno do precej hude praske, ker je čuti, da je ge ?ral Kilič poprosil pomoči iz Sarajeva. Tudi v Hercegovini okoli Štolaca prikazali so se orožarn vstaši ali tolovaji. Pravega še nič ne moremo zveieti. Vnanje države. Aloanci se pripravljajo na boj, podpirajo jih močno Italijani in bržčas tudi sultau turški sam. V Gusinji stoji 12.000 orožanih mož, močen tabor, kamor spravljajo kanone in strelivo. Tje prihaja tudi vedno več italijanskih prostovoljcev. Pri Solunu so tolovaji ugrabili angleškega obrista Syge-ja, zavlekli v gojzd in zahtevajo, da se jim pošlje 15.000 fl. odkupnine in več zlatih ur, če ne mu odrežejo nos, potem ušesa in naposled glavo. — Ruski car obhaja žalostno 251etnico svojega carjevauja, ker je zarad nibilistov ves iznemirjen. Pozval je generala Loris-Melikova, pre-magalca Turkov pred Karsom in Erzerumom, ter mu izročil neomejene pravice zatreti nihiliste. Poljski velikaši grof Zamojski, Velepoljski itd. prišli so carju čestitat v imenu poljskega naroda. To utegne carja nakloniti, da prizna pravice poljskega kraljestva in katoličanov ter sprijazni Poljake z Rusi, kar je močno želeti. — Nemški cesar je se vendar ustrašil Bismarkovega ropotauja zoper Ruse in Francoze ter je iz Pariza pozval kneza Hohen-loha, da uadoniestuje Bismarka, ki baje leži bolan. Pravijo, da bo Hohenlohe precej pogodil se s papežem in preganjanje nemških katoličanov ustavil, česar Bismark sam storiti neče. Velikansko delo dognalo je se na Švicarskem, dne 29. febr. predrli so po 81etnem delu goro sv. Gottharda in italijansko-nemškej železnici odprli tunel, ki je 15.000 metrov ali 4 ure dolg. Inženir Faber, ki je celo podjetje vodil, ni učakal dovršitve; moral je lani v tunelu umreti. Za poduk in kratek čas. Kruci na Slov. Štajerskem. (Spominki iz domače zgodovine.) VI. Dve leti je imela potem Štajerska pred Kruci mir; kajti Karoly se je s svojimi trumami obrnil 1. 1705 proti Avstrijskemu in je ropal in žgal tam ter obiskal celo neko predmestje Dunajskega mesta. Rakoczy je pa sklical deželni zbor ter se je dal za kneza in poglavarja proglasiti. Njegove trume bile so sicer na Martinovo 1. 1705 pri Velikem Varadinti premagane in pobite pa ne uničene ter so razgrajale toliko grozovitnejše na Avstrijskem in 1. 1706 tudi na Štajerskem'). Na zadnji den sušca istega leta se uamreč Kruci zgoraj Radgone pri Nemškj sv. Ani in Kleku v dveh oddelkih vsipljejo na Štajersko ter vihrajo nad Straden. Jihov divji krič in zdihovanje in plakanje ubogih ljudi, razlegalo se je po celi okolici. Kar je le moglo odhežati, pobegnilo je v hoste in na bregove. Kaj milo so se Stradenski zvonovi oglasili in klicali verno ljudstvo na pomoč. In zares, prišlo jih je precejšnje število. Z njimi se dekan Matija Marko hrabro Krilcem v bran postavi ter je srečno odpodi. Potem še plane s precejšnjo trumo pogumnih možakov nek školnik nad nje ter prežene divjake prek meje na Ogersko. Toda koder so hodili, se je dim požganih hiš kvišku vzdigoval. 2) Da bi ta divja druhal, ki je 1. 1707 imela zopet 70.000_ oborožanih mož, ne vdrla zopet prek meje na Štajersko, postavili so, posebno kraj Mure, močno stražo.3)^ Toda Kruci so 1. 1708 pri vsem tem vendarle na Štajersko prišli in sicer, hvala Bogu, zadnjikrat. Toliko grozovitnejše so pa ropali še zdaj in razsajali okoli Friedberga, v Dekanovcih in drugih tamošnjih krajih. Tudi v Ljutomerske kraje so še prihrule nektere trume ter divjale okoli Male nedelje in v Tomaževski fari. Tem se je ormožki grajščak Franc Anton Pete z nekterimi vojaki in precejšnjo trumo kmetov osebno v bran postavil, pa bil je premagan, jegovi vojaki pa večjidel ubiti. Brez dvoma bi enaka osoda bila zadela tudi jega, ko bi ne bil srečno v vinograde odbežal iu bi mu ne bili jegovi ondotni podložni ubranili in oteli življenja.4) V zahvalo za to je pred svojo smrtjo 1. 1710 sporočil precej denarja, naj bi se v ondotnih krajih postavila cerkev sv. Tomaža, kar se je po prizadevanji križnikov vkljub nekterim nepričakovanim uveraru 1. 1717 tudi zgodilo.5) Ko je vsled Evgenove sijajne zmage pri Mal-paquet-u dne 11. septembra 1. 1709 zvezda vojne sreče Francozom, glavnim pomočnikom Krucev, zatonila, spoznal je tudi Rakoczy za dodro in potrebno, pogoditi se s cesarjem. On sam je sicer na Poljsko pobegnil, pa Karoly, jegov zaveznik, se je dne 30. aprila 1. 1711 s svojimi trumami na Maleny-ski planjavi slovesno odpovedal vstaji in cesarju zvestobo prisegel. Puntarji so se mirno razšli in ogerskih vstaj in napadov na Slov. Štajersko je bil konec.6) Znamenito bi bilo še to, da so Kruci imeli tudi lasten denar. L. 1804 so izkopali v farovž-kih goricah pri Mali nedelji enega z letno številko 1706, kar nam kaže, da so Kruci ondi hodili še ') Dr. I B. Weiss Weltgeschichte V. 1072. 2) Krempel, Dogodivšine. *) Srediski arhiv. 4) Situ. Povoden rokopis. 6) Farna kronika sv. Tomaža. 6) Dr. I. B. Weiss, Weltgeschichte V. 1092. po 1. 1706. Eu tak denar z letno številko 1704 so pa v Ljutomeru našli.') V prijetni in rodovitni Ščavniški dolini zaostalo je takrat več Krucev. Nekteri od teb, ki so se okoli sv. Jurija naselili, bili so baje celo plemenitaškega rodu. Kdo še ni slišal o Kruc — Fereucih iu Košarih? Posebno prvi so si pred večinii letmi veliko prizadjali dokazati, da so Ferenci plemenitaši ogerski — „nobiles de Boržos". Sinešničar 10. Žaudar pride v vas in najde berača, ki se mu ni zdel domač, ampak iz tuje fare došel. Stopi k njemu in ko zvč, da res ni v tej vasi doma, zaukaže mu ostro rekoč: „ali ne veste, da imate doma ostati, poberite se takoj v svojo faro!" „O ljubi moj gospod", reče berač, „ko bi jaz svojo faro imel, nikoli bi tukaj kruha ne prosil." Pleterski. Razne stvari. (Stradajočim Istrijanom) doposlali smo zopet 52 fl. (vkup 464 fl. 76 kr.). Dalje darovali so čč. g g. oo. minoriti ptujski po č. o. Jož. Plešeku 9 fl. 65 kr., č. g. župnik Davorin Sevnik 5 fl., č. g. župnik Peter Erjavec 2 fl., č. g. upokojenik Jak. Planinšek 1 fl., č. g. župnik Jan. Nep. Kuuaj 4 fl. 50 kr., farani št. Andraševski po č. g. župniku Šibalji 7 fl. 20 kr., č. g. kaplan Pet. Skuhala 1 fl., g. učitelj M. Repič 1 fl., g. podučitelj To mašič 1 fl., g. štacunar Fr. Vrbnjak 1 fl., g. šta-cunar M. Robič 1 fl., g. Vaupotič Lovro, mežnar 1 fl., slavne občine: Miklauževska 1 fl., Rrehrov-niška 1 fl., Hermauska 1 fl. (Brata umoril) v Pohorji fare Hočke zunaj Maribora. Zvečer 23. febr. t. 1. pride 221etni Mat. Kovačič iz krčme domov iu ti rja od 251etnega brata Franca dolžnih mu 20 krajcarjev. Ta mu jih neče plačati, na kar Matej v svojej jezi ugrabi nož in ga bratu zasadi v vrat in prereže sprednje leve žile vpričo prestrašene matere in sestre. V nekoliko mah je Franc mrtev. Grozovitni zločinec je sam šel pred sodnijo. (Drava) je s svojim ledom poškodila mostove pri Kamnu iu Velikovci, onega pri spodnji m Drauburgu pa popolnem podrla. Kose tega mosta so ulovili na št. Lovrenskem brodil in v Studencih-nad Mariborom. (Mura) je tudi veliko škode tičinila poiušivši mostove v Amauži, Spielfeldu in Radgoni; tukaj je župan Fuclis nesrečo zaglcdavši mitev se zgrudil na tla. (Prestavljen) je c. k. okrajui sodnik g. Fr. Piringer iz Smarije v Ljutomer. (Usnjarna v kosamo predelana) bo g. Las-nikova v Celji, to pa za deželne brambovce. (Nemarni starši.) V Rančah slivniške fare zunaj Maribora je I31etua hčerka župana "VVratscb- ggota padla v vreli lug in je se tako opekla, da je drugi den umrla. (Ptujsko posojilno društvo) je društvenikom lani izposodilo 482.000 fl. Glavnica znaša 49.500 fl. V reservnem fondu je 11.345 fl. (Narodnim učiteljem slovenskim) priporočamo tiskovine izdane po neumorno in kakor nam je dobro znano jako požrtvovalno za narodno šolstvo trudečem se g. 1. Lapajne v Krškem. Založil je zadnji čas „Pisanke" za razno šolsko rabo, katere je tiskal g. Karol Wmiker v Brnu. G. Lapajnetove „Pisanke" so namenjene za pravopisne in spisne vaje, nemške iu slovenske, nadalje za lepopisje in pravopisje. Papir je gladek in precej trd, ustreza popolnem šolskim potrebam. Nadalje izdal je g. Lapajne tudi četiri zvezke „Risank" po Gran-dauerjevih risarskih uzorih. Domače delo je vse to, tedaj sezite učitelji po njem iu ne podpirajte na rodnih nasprotnikov s tem, da naročujete „švabske" pisanke in risanke. Pomagajte g. Lapajnetu pospraviti prvi natis, a drugega hoče uresiti s slovenskimi zemljevidi na zadnjej strani! („Jugoslovanski stenograf") izdaja uže v IV. tečaji g. Bezenšek vrli naš slovenski rojak in profesor v Soli i na Bolgarskem. List namenjen je vsem Jugoslovanom pišočim z latinico iu cirilico ter objavlja letos slovuico bolgarskega jezika, ki je močno podoben staroslovenskemu, v katerem sta govorila in pisala slovanska apostola sv. Ciril in Metod. (f Rud. Zemljič) priden profesor in narodnjak v Varaždinu je umrl 42 let star. Naj počiva v miru! (C. g. Franc MikuŠ) župnik in dekan prejel je častno sreojčanstvo v Brežicah. Čestitamo! (Dijaškemu semenišču) daroval je č. g. Jožef Hašnik, duh. svetovalec in župnik pri sv. Juiiji na juž. železnici, 50 fl. (Javno in prisrčno zahvalo) izrekajo Pišečki farani čestitim gospodom misijonarjem jezuitom za sv. misijon od 15.—24. febr. t. 1. Obširneji dopis objavimo prihodnjič, ker nam je za takrat prepozno došel. (,Spremembe v Lavantinski Škofiji.) Cč. gg. Jož. Pi čnik, župnik v Laporji iu Gašper Dornik, župnik pri Nove j ¡-tfti gresta v pokoj. Razpisana je sv. Jusgerta na Pohorji do 23. marca, sv. Mai jeta niže Ptuja do 6. aprila t. 1. C. g. A. Ilaubeureich je tukaj provizor; za Dobovo prezentiran je č. g. Jan. Krst. Kuuaj. Dražbe. 6. marca Jan. Sver v Bujsuem 1790 fl., Jan. StUbler v Lukavcih 4580 fl., Alojz Reitman v Cakovci 2947 fl. 8. marca Jerouim Andienšek pri sv. Janži. 9. marca Neža Goznik 2489 fl. pri maribor. sodniji. 12. marca Miha Vajdič 834 fl. v Kozjem. n.-