Poftnlna platana v gokmtnl CtnalMn 1*- Stev. 221 V Ljubljani, petek 29. septembra 1939 Lelo IV PopoInsporazummedSo^ Pogodba o končni razdelitvi Poljske, pogodba o prijateljstvu in dobri soseščini, o gospodarskem sodelovanju in o skupnem nastopanju ob nadaljevanju vojne z Anglijo in Francijo London, 29. sept. Reuter. Iz Moskve poroiajo: Rusko-nemški razgovori so se končali danes. Včerajšnji popoldanski razgovor med Ribbentropom, Stalinom in Molotovom je trajal dobri uri. Dosežen je bil splošen sporazum. Po Iiibbentropovem odhodu bodo ostali v Moskvi člani njegovega spremstva, da g sovjetskimi strokovnjaki sestavijo tehnične podrobnosti novega dogovora. Sinoči ob 21. po moskovskem času je rdeči zunanji minister Molotov v Kremlju priredil pojedino v čast nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu. Banketa sp se udeležili Stalin, Voroši-lov, Potemkin, Skvarčev, dalje Ribbentrop, poslanik v. Schulenburg, gdanski gauleiter Forster ter druge ugledne osebnosti. V zdravicah, ki sta jih izrekla Molotov in Ribbentrop, je bila izražena želja za ojačenje političnih in gospodarskih odnosov med obema državama. Posebno slovesen trenutek pri pojedini je bil, ko je nemški zunanji minister trčil s Stalinom na zdravje in osebno srečo nemškega voditelja Hitlerja. Moskva, 2-9. sept. o. Uradno poročajo: Danes je bila med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo podpisana pogodba, ki končno ureja vsa vprašanja, nastala po razbitju poljske države, in sta s tem ustvarili vzhodni Evropi temelj za trajen mir. Vladi Nemčije in Sovjetske Rusije izražata v popolnem soglasju mnenje, da bi odgovarjalo različnim koristim vseh narodov, če_ bi se končalo sedanje vojno stanje med Nemčijo na eni ter Francijo in Anglijo na drugi strani. Nemška in sovjetska vlada si bosta skupno Junaštvo 62 letnega poljskega duhovnika « pilota ' LETALOM JE DOSPEL V OBLEGAJO VARŠAVO, UŠEL IZ NJE V ROMUNIJO IN ZDAJ PRIPOTOVAL V JUGOSLAVIJO Belgrad, 29. septembra. V Makovu na jugoslovansko-romunski meji so se te dni odigravali zanimivi prizori ob prihodu večjega števila poljskih beguncev, ki potujejo iz Romunije čez našo državo v Francijo, kjer mislijo stopiti v novo poljsko armado. Prva skupina je dopotovala na jugoslo-vansko-romunsko mejo s petimi velikimi tovornimi avtomobili. Med drugimi begunci so bili v avtomobilu tudi štirje katoliški duhovniki. Najodličnejši med temi duhovniki je dr. Nikodem Medvedsky, tajnik po-znanjske nadškofije in papeški vikar. Drugi je Franc Seredsky, urednik največjega poljskega katoliškega tednika v Krakovu, tre-a *in naizan.imi-vejši pa je vojaški kurat ft“on Takovsky. Ta je 20. septembra pri-v „ui2 sk’m letalom iz Bresta Litovskega var5avBk?°nKarŠiy0 in~ Prinesel poveljniku stva Doliairo i važna sporočila povelj- jiM- 192°” ko 80 Poljaki us*' vili boljševiški napad ob Visli i' rdečo vojsko proti Moskvi. Takovskv se^« priglasil kot letalec tudi v sedanji vojni n ]e izvedel več vaznih nalog, med drugimi tudi polet v oblegano Varšavo. Ko jf to svoje delo opravil, se je na nekem zasilnem letališču v Varšavi spet dvignil ter g tistim letalom krenil proti romunski meji. z drznimi zvijačami se mu je posrečilo preleteti nemške postojanke in se izogniti vsem granatam. Med potjo so ga večkrat lovila nemška lovska letala in ga obstreljevala ter mu hudo poškodovala aparat. Ker je imel hitrejše letalo in ker je bil navzlic svojim sivim lasem boljši pilot, je ušel vsem zasledovanjem in dosegel tuje ozemlje. Na meji med Podkarpatsko Ukrajino in med Romunijo pa je moral zasilno pristati, ker j**'u je zmanjkalo bencina. Brez hrane in brez vsega je v mrazu taval dva dni po ukovmskih gozdovih, nazadnje se je obne-svesUl Zgrudil v iarek ob poti in se one- i*tzavedel, je ležal v romunski i«?» »oH i 9e^novicah — njegov divji po-Tnkmrot kolikor toliko srečno končal. Takovslcy je zdaj dopotoval z drugimi PntiJi 2' 1ržavo in P0ide v Dubrovnik. Ostati misli tam pri dubrovniškem ško- 7 j u pare u’ 8V0iemu prijatelju izza mladih dni. .Taklovgky J'e tudi naš ožji znanec, saj se je leta 1935. s poljskim zastopstvom udeležil evharističnega kongresa v Ljubljani. Ta neznatni duhovnik spada v množico brezimnih junakov, ki so se borili z vsemi silami za poljsko zemljo do zadnjega, ter spravili s svojim junaštvom v začudenje ves svet. prizadevali, in če bo mogoče * drugimi prijateljskimi državami prizadevali, da bi čim-prej dosegli ta cilj. če bi se pa napori sovjetske in nemške vlade izjalovili, bo ugotovljeno, da nosita Anglija in Francija odgovornost za nadaljevanje vojne. Če bi se vojna nadaljevala, si vladi v Berlinu in Moskvi pridržujeta pravico, da se bosta posvetovali o ukrepih, ki jih bo treba sprejeti. Besedilo sovjetsko-nemške pogodbe o prijateljstvu se glasi: »Nemška in sovjetska vlada smatrata po uničenju poljske države kot svojo izključno nalogo, da vpostavita mir'in red v tem ozemlju ter prebivalstvu, ki živi tod, zagotovita miren obstanek, ki bo odgovarjal njegovim narodnostnim potrebam. Zaradi tega sta se zedinili v naslednjem: 1. Nemška vlada in vlada Sovjetske Rusije določata za mejo svojih vzajemnih koristi na poljskem ozemlju črto, zaznamovano v dodanem zemljevidu. Ta črta bo popisana pozneje v dodatnem zapisniku. 2. Pogodbenici priznavata meji vzajemnih koristi, določenih v prvem členu, končni značaj, in bosta zavrnili vsako vplivanje kake tretje države glede te ureditve. 3. Nalogo za potrebno novo državno ureditev na ozemlja, ki leži zahodno od črte, določene v prvem členu, prevzema Nemčija, sovjetska vlada pa na ozemlju, ki leži vzhodno od te črte. 4. Nemška in sovjetska vlada smatrata to ureditev kot temelje za poznejši razvoj prijateljskih odnošajev med obema državama. 5. Ta pogodba bo ratificirana in odobritvene listine izmenjane čim prej ▼ Berlinu. Pogodba začne veljati ob podpisu.« Po sklepu tega sporazuma je sovjetski zunanji minister Molotov poslal Ribbentropu pismo, v katerem sporoča, da bosta Nemčija in Rusija na novo uredili svoje gospodarske odnošaje in bosta za to obe pogodbenici določili gospodarski program, po katerem bo Rusija Nemčiji dobavljala surovine v izrednem obsegu. Te surovine bo Nemčija plačevala z dobavami industrijskih izdelkov. Nemški zunanji minister Ribbentrop Eravi v svojem odgovoru na to pismo, da o nemška vlada sprejela vse, kar je potrebno za uresničenje tega gospodarskega programa. V dodatku k pogodbi je zemljevid, na katerem je zarisana mejna črta čez polj- sko ozemlje. Meja se začenja na južnem koncu Litve ter teče proti zahodu do Au-gustova, kjer doseže nemško mejo, potem pa po reki Pisiji čez Ostrolenko proti jugovzhodu do Buga, po Bugu do KriSino-pola, nato se obrne na zahod mimo Rave-ruske, mimo Lubazova do reke Sann ter po Sanu do izvira v Karpatih. S to pogodbo je določena gospodarska in vojaška zveza med narodno socialistično Nemčijo ter boljševiško Rusijo, kakor je to jasno izraženo v uvodu k pogodbi, kjer izjavljata Nemčija in Rusija, da' se bosta ob nadaljevanju vojne s Francijo in Anglijo posvetovali o vseh potrebnih ukrepih. Nameni, ki jih zasleduje Nemčija pri tej pogodbi, za katero je žrtvovala velik del težko osvojenega poljskega ozemlja, so: zagotoviti si preskrbo s surovinami, rešiti se morebitnega pritiska z vzhoda, izvajati moralni pritisk na Anglijo in Francijo, da bi sklenili mir na podlagi sedanjega stanja, česar si Nemčija najbolj želi, in v skrajnem primeru zagotoviti si vojaško pomoč boljševizna. Kakšne posledice bo ta pogodba rodila za Nemčijo, za Evropo in za ves svet, ni mogoče napovedati Amerika bo prodajala orožje Angliji in Franciji Senatni odbor za zunanje zadeve je včeraj sprejel spremembo dosedanjega nevtralnostnega zakona ameriška letala lahko pomagala tujim ladjam pri prevozu. ,, S tem je predsednik Roosevelt v svojem boju za odpravo sedanjega nevtralnostnega zakona, ki prepoveduje sploh ysako prodajanje orožja, zmagal, in storil veliko uslugo Angliji in Franciji. Ti dve bosta lahko kupovali orožje in strelivo v Združenih državah, ker ga lahko plačata naprej in v gotovini, ker ga lahko prevažata iz Amerike s svojimi ladjami in prevoz zavarujeta s svojo vojno silo. V načelu bi lahko kupovala orožje in vojni material v Ameriki tudi Nemčija, če^bi ne bilo zanjo plačilnih in prevoznih težkoč. S spremembo sedanjega nevtralnostnega zakona so Združene države dejansko stopile iz stroge nevtralnosti na stran Anglije in rran-cije, kar bo izrednega pomena za nadaljni potek vojne v Evropi . Sovjetska vojna oporišča na estonski obali Včeraj je bil v Moskvi sporazum, s katerim se |e Estonska morala odreči samostojnosti tiski ob vhodu v Finski zaliv. Na teh točkah bo Sovjetska Rusija uredila svoja pomorska m letal-ska vojna oporišča. . Sovjeti bodo te predele estonskega ozemlja ntrdili po najmodernejših načrtih, da si s tem zavarujejo, popolno oblast nad vsem vzhodnim delom Baltiškega morja. Nemci bodo danes zasedli porušeno Varšavo Washington, 29. sept. o. Po triurni debati je ameriški senatni odbor za zunanje zadeve s 16 proti ? glasovom sprejel tako imenovani Pittmanov zakonski načrt, s katerim se določa odprava prepovedi za izvoz orožja, kakor jo vsebuje sedanji _ ameriški nevtralnostni zakon. 1 rvotm zakonski načrt je bil spremenjen nekoliko v določilih, ki se nanašajo na kratkoročne kredite vojskujočim se državam. Po določilih novega zakona bodo Združene države lahko prodajale orožje in strelivo vojskujočim se državam proti plačilu v naprej in pod pogojem, da bodo te države kupljeno blago prepeljale iz Amerike s svojimi agenti. Države, ki kakih prejšnjih nakupov v Ameriki še niso plačale, ne bodo mogle kupovati orožja. Ameriške ladje pri prevažanju blaga ne bodo mogle v nobeni obliki sodelovati, pač pa bodo Moskva, 29. sept. O. Tu je bila podpisana nova trgovska in nenapadalna pogodba med Sovjetsko Rusijo in Estonijo. V tej pogodbi »e Sovjetska Rusija obvezuje, da bo branila Estonsko pred vsakim zunanjim napadom. Estonska pa odstopa Sovjetski Rusiji velika otoka Osel in Dagoe ob vhodu v Riški zaliv ter pristanišče Bal- Varšava, 29. sept. o. Po 22 dneh hudega boja se bo danes Varšava predala. Zadnje poročilo iz Varšave pravi, da so se pogajanja končala in da bodo Poljaki izročili Varšavo v ruševinah in trdnjavo Modlin nemškim četam. Pariz, 29. septembra. AA. Havas. Zadnje' sporočilo obrambe mesta Varšave, ki je bilo izdano včeraj ob 11.50 se glasi: Ker so bili z bombami razrušeni centri življenskih potrebščin se sedaj občuti veliko pomanjkanje živil. Število ranjenih znaša okrog 16.000 vojakov in 21.000 civi-listov. Za sedaj ni mogoče določiti točnega števila 7 'J* ranienih ob bombardiranju bolnišnic, oa Katerih so nekatere popolnoma jx>rušene. Za- radi takih razmer se higijenski pogoji poslabšujejo iz dneva v dan ter obstoji neizogibna nevarnost za epidemije. Kljub tolikim nezgodam pa je moralna sila prebivalstva še naprej nezlomljiva. Vojaki, ki branijo prestolnico, so še naprej na svojih postojankah in so se pokazali nad-močne nad sovražnikom povsod, kjer jih ni premagala premoč tehničnih sredstev. Poveljstvo obrambe ne želi povečati nečloveškega trpljenja prebivalstva in upoštevajoč pomanjkanje streliva, je sklenila skleniti premirje od 10. ure in začeti Pogajanja o pogojih za vdajo Varšave in Modli-| na. Ta pogajanja so se že začela in bodo končana 29. septembra. Volitve v senat bodo 12. novembra Belgrad, 28. sept. AA. Danes je izšel tale ukaz: .VLin??.n" NJ- Vel. kralja Petra II.. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta na podlagi čl. 1 in 2 zakona o volitvah senatorjev sklenili: Volitve senatorjev za šestletno razdobje bodo v vsej kraljevini v nedeljo 12. novembra, po določilih zakona o volitvah senatorjev. Dan sklicania senata, izvolieneea 12. novembra 1939, bo določil kraljevski ukaz. Notranji minister naj izvoli izvršiti ta ukaz. 28. septembra 1939, Belgrad. Pavle s. r. dr. Radenko Stankovič s.r., dj. jvo Perovič s. r., notranji minister Mihaldžič s. r. Belgrad, 28. sept. A A. Na seji ministrskega sveta dne 27. t. m. so razpravljali o političnih zakonih in sklenili, da se takoj^ začno izdelovati volivni zakon in drugi politični zakoni. Ministrski svet je poveril pravosodnemu ministru dr. Lazarju Markoviču nalog, da sestavi predlog votivnega zakona na podlagi^ splošnega, neposrednega in tajnega glasovanja, z volitvami listah in po proporčnem sistemu. (Iz kabineta predsedstva ministrskega sveta.) Vesti 29. septembra Naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič je včeraj sprejel člane nemškega odposlanstva za gospodarska pogajanja z našo državo. V Vatikanu zavračajo vse vesti o tem, da bi bila Sveta stolica začela kako akcijo, katere namen naj bi bila sklenitev miru na podlagi sedanjega stanja v Evropi. V odgovor na zadnjo Knickerbockerjeve podatke o naložbah milijonskih zneskov za nemške voditelje v tujih bankah so na pobudo nemške vlade v Berlinu ustanovili poseben časnikarski odbor, ki naj reši poklicno čast, zoper katero se je Knickerboeker po nemškem mnenju pregrešil. V odboru sodelujejo tudi časnikarji Nemčiji prijaznih nevtralnih držav. Nemška bojna letala so včeraj poskusila z napadom na škotska pristanišča. Toda angleško letalstvo in vojne? ladje so jih prisilile k umiku. Praški nadškof kardinal Kaspar je hudo obolel in se boje najhujšega. V Berlin je včeraj dopotovalo 500 tujih državlja- nov, ki so se pred zadnjim nemškim naskokom rešili iz oblegane Varšave. Med njimi je 82 Italijanov. V ameriških vodah je zdaj okoli 50 nemških ladij, ki ne morejo iz pristanišč. Nekatere ameriške države zahtevajo, naj te ladje zaplenijo za plačilo naročil, ki jih Nemčija še ni poravnala. Angleška letala so spet krožila nad severnozahod-no Nemčijo in metala letake z znanimi Knik-kerbockerjevimi trditvami o tem, koliko denarja naj hi bili nemški voditelji naložili po raznih tujih bankah. Če bi katera vojskujoča se stranka hotela vsiliti Ameriki vojno blizu ameriških obal, bi to za Ameriko ne pomenilo nič slabega, za državo pa, ki bi to slorila, bi pomenilo uničenje. Amerika bi se vojskovala s tem, da bi mobilizirala svojo gospodarsko in finančno moč ter ujao-rabila svojo mornarico. Napad nemških letal na angleške vojne ladje v Severnem morju je po angleških izjavah neznaten dogodek, zanimiv samo za strokovnjake, v kolikor gre za prvi spopad med vojnimi ladjami in letali. 250.000 vreč peska bo varovalo sloviti francoski muzej Louvre v Parizu. Dragocenih slikanih oken z raznih pariških in drugih francoskih cerkva pa so spravili na varno že za poldrug hektar. Francija je v prvih tednih svetovne vojne 1914 izgubila 75% svojih premogovnikov, 81% zeleza, 63/n svoje proizvodnje jekla 94% svoje volnene proizvodnje, 75% sladkorja, 60% proizvodnje alkohola. Danes pa po mesecu dni vojne se ni izgubila ničesar. Tako je govoril francoski vrhovni komisar za propagando Giraudoux, ko je navajal razliko med sedanjo in svetovno vojno. Zaradi zadnje razmejitve med Nemčijo in Rusijo na 1 oljskem so se morale nemške čete na nekaterih krajih umakniti za (50 km nazaj. Švicarski listi pravijo k temu, da so se nemški vojaki borili za Sovjete. Vodstvo narodno socialističnen stranke v Es-Je Prepovedalo izposojati v javnih knjižnicah »Mein Kampf«, ker bi nekateri protiruski odstavki v tej knjigi utegnili neugodno vplivati na razpoloženje prebivalstva. Vdova maršala Pilsudskega je iz Stockholma odpotovala na Angleško. Z njo potujeta še dva sinova pokojnega maršala. Dva ruska generala, ki poveljujeta oddelkom, prodirajočim na Poljsko, sta sodelovala v španski državljanski vojni. To sta cei)erala Gorev in Helfan. Danes ob 21. url svetana otvoritvena predstava letalskega velefilma WARNER BROTHERS produkcije ERRO L FLYN znani junak iz ROBIN HOODA pod okriljem AERO-KLUBA v Kino NatKI. tel. 21-24 Prosimo, da se k predstavi prihaja točno. Najaktualnejša filmska drama, močnejša od vieh Remarque-rotnanov. Kilm o zvestem vojnem tovarištvu, dolžnostih in lunaštvu. O usodi dveh front -o angleški eskadrilj na francosko-nemškem bojišču. Film o borbah na bojnem polju, v zraku — in ljudskih dušah. — Nabavite si vtopnice v predprodaji mm m Vrhovno sodišče v Ljubljani Oddelek B. Stola sedmorice se bo preselil v Ljubljano kot Vrhovno sodišče za Slovenijo Belgrad, 28. sept. m. Posamezna ministrstva pripravljajo uredbe *a prenos kompetenc z osrednje uprave na Banovino Hrvatsko. Takšno uredbo je izdelalo tudi Se pravosodno ministrstvo. Uredba med drugim določa, da se odseka pravosodnega ministrstva za področje apelacijskega sodišča v Zagrebu in za področje apelacijskega sodišča v Splitu ukineta s 30. septembrom letos in s tem dnem prenehata izvrševati vse personalne in upravne posle rednih sodišč in državnih to-illstev kakor tudi posebno nadzorstvo nad upravo sodišč In državnih tožilstev, posle kazenskega postopanja proti sodnikom in posle, ki se upravljajo Poravnava med pivovarno Laiko In dr. Inž. Mayer)em Celje, 29. septembra. Danec dopoldne ob 10 bi morala biti pred okrožnim sodiščem v Celju razprava o tiskovni tožbi, ki jo je naperila pivovarna Laško proti inž. Gvidu Mayerju zaradi letakov, ki jih je razširjala pipovarna Union. Tik pred razpravo pa sta stranki sklenili poravnavo, nakar je laška pivovarna odstopila od tožbe. po zakonu o odvetnikih In notarjih, kakor tudi posle nad sodnimi izvršitelji. Uredba o prenosu kompetenc s pravosodnega ministrstva na Banovino Hrvatsko med drugim obsega tudi naslednje določilo: Sedež Stola sed-moriee, oddelk B, v Zagrebu se po izločitvi iz njegove teritorialne pristojnosti apelacijskega sodišča v Splitu in obsega področja apelacijskega sodišča v Ljubljani, s 1. novembrom 193» PREMESTI IZ ZAGREBA V LJUBLJANO ter sodišče spremeni svoj dosedanji naziv Stola sedmorice, oddelek B. v Zagrebu, ▼: VRHOVNO SODIŠČE V LJUBLJANI. Nenavaden primer ozdravljenja raka Primer rakaf ki so ga zdravniki proglasili za neozdravljivega, pa Je pozneje bolezen izginila brez sledu in posledic Zagreb, 29. septembra. V Zagrebu te dni mnogo govore o ozdravljenju, ki je tudi v vrstah zdravnikov predmet Živahnih razprav. Gre za Miro Banič, za katero so zdravniki ugotovili, da gre za eno izmed vrst raka, ki je bil pa ozdravljen. Zagrebški »Jutarnji list« prinaša o tem dogodku sledeče poročilo: Oče Mire Banič, Franjo, pravi, da je njegova hčerka na spomlad 1. 1935. začutila bolečine v kolenu leve noge. 'Oče je popeljal hčerko k dubrovniškemu zdravniku di\ Matiču, ki mu je rekel, da gre za revmo in je priporočil sončenje. Tako se je tudi zgodilo ter 6e je Mira Banič sončila dva meseca v Trstenu. Toda bolezen se je slabšala tako, da je Mira na povratku v Dubrovniku komaj še hodila brez palice. Ta čas se je nahajal v Dubrovniku špecijallst aa ortopedijo iz Zagreba dr. GrospiS. Pregledal je bolnico in ugotovil otrpnjenje mišice ter priporočil masiranje. To so starši delali mesec dni, toda bolezen se je slabšala naprej. Tedaj so zdravniki pregledali oboleli del noge z rentgenom. Potem so obolelo mesto mesec dni ogrevali električno, pa tudi to ni nič pomagalo. Nato je bil Izvršen rentgenski posnetek, nakar je slika pokazala na zgornji kosti nad kolenom madež. Dr. KaCič ni mogel ugotoviti, kaj madež pomeni in je zato priporočil očetu, naj hčerko popelje v Zagreb. V Zagreb je Banič prispel 15. oktobra 1935. in dal hčeriko pregledati prof. dr. Spišiču, ki je odredil, da ostane hčerka v ortopedski kliniki. Čez nekaj dni je bila izvršena operacija na nogi ter so pri tem našli nekaj snovi, ki so jo poslali v preiskavo na Patološko anatomski zavod v Zagrebu. Med tem časom je prol. Spišič pisal dekletovemu očetu pismo, da je bolnico premestil na Interno kliniko, da jo bodo lahko zdravili najprej z rentgenom, nato pa z radijem. Prof. Spišič je bolnico posebno priporočil docentu dr. VuletiČu. Mesec dni kasneje je dr. Spišič javil očetu, da se bolezen vse bolj razvija in da se ta »vrsta raka ne da preprečiti«. »Edino,« je rekel prof. Spišič, »kar bi moglo pomagti, je amputacija noge visoko nad kolenom, pa še tedaj ne bi bili gotovi, da se ne bo bolezen pojavila na kakem drugem mestu telesa. Tukaj sem se posvetoval S profesorji kirurgije in interne ter so bili vsi tega mnenja, da je to neka vrsta raka, ki ga je težko ustaviti. če bi ee mi z zdravniškega stališča odločili za amputacijo noge, vas prosim, da mi javite, ie vi na to pristanete, ker jaz sam v tem primeru nisem gotov, če jo bomo mogli ohraniti pri življenju. Seveda ona o tem nima niti poijma, ker ji nismo ničesar povedali o težki bolezni.« Ko je oče uvidel, kakšna pogibelj preti njegovi hčerki edinki, ga Je popolnoma razumljivo obšla silna žalost. »V hudi tugi,« pravi oče, »sva ja* in žena sklenila, da ne dovoliva amputacije noge, kakor to predlagajo zdravniki, temveč se bova zatekla k dragi Gospe Lurdeki z devetdnevnico, po končani devetdnevnim bom šel po hčerko v Zagreb in tam jo bom popeljal v svetišče Gospe Lurdske, bom dal tam brati sv. mašo pred votlino Lurške Gospe in izvršil nadaljnjo vrsto obljub.« 15. decembra istega leta Je oče prišel v Zagreb, uredil v svetišču vse za romanje, nato pa odšel na kliniko, kjer mu Je prof. dr. Spišič rekel: »Kolikor zmore človeška znanost, tej bolezni ni zdravila. Rak je po mojem mnenju zajel že vso nogo, oziroma je zašel že naprej.« Oče je tedaj vprašal profesorja, koliko časa bi po njegovem mišljenju nčerka mogla še živeti. Pa je dr. Spišič odgovoril: »Največ šest mesecev.« Naslednjega dne se je odpeljal Banič s hčerko v svetišče, kjer se je brala sv. maša in kjer so molili za izgubljeno zdravje. Po molitvah je odpeljal hčerko v Dubrovnik. Zaradi bolezni se je bila hčerka zelo posušila in je tehtala komaj 54 kilogramov. Od vrnitve v Dubrovnik je začela pridobivati na teži, tako da se je v dveh mesecih zredila za 11 kilogramov. Bolezen je bila prej tako huda, da hčerka ni mogla hoditi brez palice. Po dveh mesecih bivanja v Dubrovniku je bolezen krenil* na boljše, tako da se je Že mogla opirati na bolno nogo. Dubrovniški zdravnik dr. Katlč Je bil presenečen, pa Je pisal dr. Spišiču, ki si je nato želel ogledati hčerko. Oče jo je pripeljal 22. marca 19R6 v Zagreb in ko jo je dr. Spišič videl, je vzkliknil: »Velik je Bog!« Očetu pa je dejal: »čestitam vam, Bog je na njej naredil čudeži« Profesor dr. SpiŠiČ ie Želel, da bi hčerka ostala na opazovanju, pa je Se maja pisal očetu v Dubrovnik, da se stanje njegove hčerke popravlja in Ji *at0 priporočil, da so čim manj giblje. Aprila 1087 pa Je hotel dr. Spišič ponovno pregledati hčerko, ki je tedaj že hodila brez palice. Tedaj je dr. Katic pisal dr. Spišiču, ki mu Je odgovoril, da je rezultat preiskave pri Baničevi tako ugoden, da se lahko govori o popolnem ozdravljenju, pa Čeprav se je diagnoza glasila »sarkom«. »Zame je to čudež,« je rekel profesor Spišič in pristavil, da bo ta primer proučil in o njem napisal razpravo. Nato sledi prist&vek Ozdravljene deklice, da Je njen oče vso zgodbo točno popisal. Prav tako je dodano mnenje Patološkega anatomskega zavoda v Zagrebu, ki ga je sestavil znani učenjak prof. dr. Saltykov, in ki je ugotovila nedvomen pojav neozdravljivega raka. Danes more Baničeva hoditi na oboleli nogi In se čuti popolnoma zdravo, na mestu pa, ki je bilo bolno, ni več sledu o kaki bolezni Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 29. septembra, Vreme, s katerim nas obdarjajo prvi jesenski dnevi, je kaj prikladno za današnji čas: sonce pa malo mrzle burje, to dvoje nas toleano krepi in nam dviguje tudi duševno razpoloženje. Oboje nam je dandanes kruto potrebno. Ce smemo verjeti izkušenim vremenskim prerokom, potem upajmo, da nas čaka še vrsta lepih jesenskih dni. Gozdovi okrog Ljubljane so oživeli. Kostanj, ta sladki gozdni sadež, je pričel zoreti. Ni še sicer povsem zrel, toda nabirati ga je že mogoče in kdo naj zameri neučakani mladini, ako išče nedolžne romantike, s katero je združeno nabiranje tega gozdnega sadeža, že zdaj, ko kostanj še ni zrel. — Pa še druge goste opaziš v gozdovih okrog Ljubljane. Zima se približuje, treba bo kuriti peči in ogrevalnike, sicer bo mraz po bajtah in barakah v ljubljanskih predmestjih. Toda kje naj ljubljanski reveži vzamejo denar za drago kurivo? In tako jih vidiš po Golovcu, v tivolskih gozdovih, okrog Rožnika, šišenskega hriba, starčke, može, žene in otroke, kako stikajo med listjem in grmovjem, pobirajo suhljad in trhle veje ter jih skrbno spravljajo v bisage v rokah in na hrbtu. In ko se proti večeru s polnimi bisagami suhljadi utrujeni vračajo proti domu, so srečni, kajti za nekaj zimskih večerov so si preskrbeli toplote •.. Zadnja pot gospe Uljeve V sončnem popoldnevu ja včeraj nastopila pot na božjo njivo gospa Vida Ilijeva, soproga urednika »Slovenca« in našega stanovskega tovariša. Dolga je bila vrsta pogrebcev, sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so spremljali plemenito rajnioo na zadnji poti. Pogrebne obrede je Opravil rajničin bivši katehet prof. dr. Kotnik Ob asistenci urednika »Slovenca« dr. Kuharja in šempeterskega župnika Košmerlja. V sprevodu so šli številni stanovski tovariši užaloščenega soproga, uredniki »Slovenca« * glavnim urednikom dr. Ahčinom, g. Košiček za konzorcij »Slovenca«, g. ing. Sodja za upravo, g. Kramarič za Jugoslovansko tiskarno, časnikarsko, združenje pa je zastopal g. Prunk. Nad odprtim grobom se je od pokojnice v pretresljivih besedah poslovil prof. dr. Kotnik. — Blaga žena naj počiva v miru! Nevaren ogenj pravočasno pogasen Davi ob pol 5 sta dve strežnici Higienskega zavoda na Zaloški cesti v Ljubljani, ki sta se odpravljali k maši, opazili, da te iz neke šupe na dvorišču kadi gost dim. Ko sta prehiteli tja, sta videli, da gori voz, ki -ga uporabljajo za prevažanje smeti. Voz je-bil že povsem v plamenih, od katerih se je že vnemala streha šup. Strežnici sta brž zbudili ljudj,. ki so potegnili goreči voz iz šupe ter s škafi vode pogasili vnemajočo se streho. Voz je uničen, druge Škode pa ni. Sreča je bila, da sta strenici ogenj pravočasno opazili, kaiti sicer bi požar lahko postal katastrofalen za vsa poslopja Higienskega zavoda in za bližnje bolnišnične objekte. Ljubljanskih gasilcev ni bilo treba klicati. bikovi grehi prihajajo po njegovi smrti na dan Maribor, 28. septembra. Rokovnjač Rogan, ki Je Izpustil svojo rogato dušo v borbi z mariborskimi policisti, počiva že na pobreškem pokopališču, kjer so ga pokopali čisto na tihotna ter sta bila njegova spremljevalca na zadnji poti samo dva delavca, ki sta zanesla krsto v jamo. Vendar pa spomin na tega razbojnika ne bo kmalu zasenčen, kajti šele sedaj prihajajo na dan razni dokazi za številne zločine, ki Jih Je mol izvršil. Tako se je ugotovilo, da je puškft, ki so jo nalli pri ubitem razbojniku, last posestnika Fiketa na Slemenu nad Selnico. Pri tem posestniku Je bil izvršen pred 14 dnevi drzen rop. Nepoznan tujec se je zvečer splazil v hišo ter se skril v spalnici pod posteljo. Ko so vsi pospali, pa Je prišel iz svojega skrivališča ter se najprej polastil gospodarjeve puške, ki Je visela na zidu. Tedaj sta se gospodar in gospodinja prebudila, ko pa sta zagledala pred seboj s puško oboroženega tujca, Jima ni preostajalo drugega, kot da mu povesta, kje hranita denar. V omari je bilo 4000 din, katere je rokovnjač pobasal ter 9e nato brez besede poslovil, puško pa je odnesel s seboj. Posestnik Fike je puško prepoznal kot svojo last. Nadalje se je včeraj zglasila na policiji neka ženska s Koroške ceste ter prijavila, da ima njena soseda v stanovanju shranjeno veliko preprogo, katero ji je izročil Rogan, ki 6e je večkrat pri njej nahajal na obisku. Ta preproga izvira najbrž iz vloma v kakšno cerkev. Prav tako se je ugotovilo, da Je Rogan prodal v mestu za majhen denar lep cerkveni prt. Tudi je sedaj ugotovljeno, da Je Rogan izvršil večji vlom v Bresternici, kjer je oplenil trgovino ter odnesel za 10.000 din blaga. Zenska, ki je izdala Roganovo skrivališče policiji, pripoveduje, da je imel razbojnik pri sebi cel šop tisočakov, katere je moral pred svojo smrtjo kje skriti. Omenjena ženska je prišla danes tudi vsa preplašena na policijo ter je prijavila, da ji je bil neprestano za petami nek moški, o katerem sumi, da je bil skupaj z Rogancem v pajdašiji ter se bo maščeval nad njo, ker je Rogana spravila v roke | Tri nesreče pri drkularkl i Delo pri cirkularkah j« nevarno in ne mine skoraj dneva, da se ne bi v bolnišnico zatekel ponesrečenec, ki mu je eirkularka odrezala kak prst na roki. Od včeraj do danes Je bolnišnica sprejela kar tri ponesrečence, ki jih je poškodovala eirkularka. — Iz Primekovega Je prišel mizarski pomočnik Franc Krtžič, ki mu je cirku-larka odrezala tri prste na desni roki. — Bajtar Franc Drobnič iz Žirovnice pri Cerknici je popravljal cirkularko, pa mu je odrezala prst. — Tudi delavec Jože Somrak i* Medvod je utrpel hude poškodbe na roki pri delu ob cirkularkL Druge nesreče in poškodbe Kajžar Franc Jeras iz Skaručne pod Šmarno goro je včeraj popoldne nakladal na voz gnoj. Konj pa Je voz prezgodaj potegnil in tako je Jeras prišel pod kolesa, ki so ga precej poškodovala po nogah. Hude poškodbe je utrpel 11-letni Alojzij Zajc, sin mehamškega mojstra lz Gornjega Kašlja, ki ga je včeraj popoldne ob pol 2 na Poljanskem nasipu podrl avto. Kuharico Ivano Nagode iz Ljubljane je včeraj podrl na Poljanski cesti kolesar. Dobila je notranje poškodbe. Posestnikov sin Stefan Jamnik e Studenca pri Ljubljani je včeraj obiral jablano. Pri tem se je zlomila veja in Jamnik je padel precej globoko na tla. Zlomil si je desno nogo. Rudarju Javoršku Ivanu iz Zagorja je padel v jami v oko drobec premoga in mu ga občutno poškodoval. Zeno zidarskega pomočnika Grum Ano Iz Brezovice je močno ugriinil pes, kf se klati po okolici in za katerega ne vedo, čegav je. Delavčev sin Selan Marjan je padel oo stopnicah in 68 močno potolkel. Kaznjenci so se uprli Maribor, 29. septembra. Pri veleposestnici Tereziji Zupan v Maren-bergu je bilo že dalj časa zaposlenih deset kaznjencev iz mariborske moške kaznilnice. Včeraj okrog šestih pa so se trije med njimi uprli in poskusili razorožiti paznika Veršiča Jožeta in pobegniti. Dogodek se Je odigral takole: Ko je zvečer klical paznik kaznjence k večerji, se njegovemu pozivu Miha Ode in Rojko Franc nista odzvala in sta zaostala zadaj. Iznenada pa sta se približala pazniku in ga poskt tln razoroziti, kar pa jima m uspelo, ker je pr rik napad odbil. Takoj so obvestili orožnike, ki . > s pomočjo civilistov spravili upornika v sofcp, in ju zaklenili. Tedaj se je uprl 8e tretji, Petančit r' !». Tudi njega so spravili v sobo. Miha Ode io ■ :i-čel v sobi divje razgrajati in hujskati os! ’ • z-njence, ki so mirno stali zunaj, naj se v o in razorože orožnike. Uporni kaznjenci so bili zaposleni pri stiskanju jabolk, pa so med delom večkrat na skrivaj odšli v klet in pili jabolčnik, ki jim je bržkone tako stopil v glavo, da so se jim porodile drzne misli. Ode ima odsedeti pet let ječe, Pe-tančič osem let, Rojko pa 14 mesecev. Vse tri so z močno stražo odpeljali nazaj v kaznilnico. Adam Priblčevlč ni več 2. predsednik KDK Zagreb, 29. sept. Adam Pribtčerič, ki je prevzel mesto drugega predsednika Kmečko demokratske koalicije po smrti svojega brata Svetozarja Pribičeviča, j« že na spomlad podal ostavko na svoje mesto. Ko j* pred dnevi neki belgrajski list omenil, da bo Adam Pribičevič na novem zasedanju KDK koalicije spet prevzel predsedstvo, je Pribičevič poslal popravek, v katerem pravi, da je svoje mesto odložil zaradi tega, ker je njegovo idravje slabo, povrh tega pa se ni mogel udeleževati saj, ker je gmotno slabo situiran. Po njegovem mnenju mora biti novi drugi predsednik KDK trdnega zdravja ter gmotno dobro situiran. policistov. Sumijo, da je ta neznanec Roganov razbojniški tovariš Knez. Gotovo pa bo prišlo sčasoma še več Roganovih razbojstev na dan. Mož je bil na najboljši poti, da postane rokovnjač največjega formata, pa so mu krogle policistov pravočasno upihnile življenje. 66 Skrivnost smrtne megle »To je popolnoma izključeno, kajti jaz ljubim neko drugo!« Za trenutek je Liane molčala kakor bi premišljevala. »Vem,« je dejala nazadnje euho. »In prav tato te ne bom nikdar Izpustila 1* rok. Sovražim tisto preprosto delavsko dekle in ji ne privoščim sreče s teboj.« »Vstopite! Odletk je zavpil vmes nekdo. Nekaj sekund je Devoorny okleval. Nato se je nakratko obrnil in stopil k letalu, Nenenadoma mu je šenekaj šinilo v v glavo. »Kaj se zavedaS,« se je hitro obrnil k tej ionski ob sebi, »da sem ti obljubil le, da te bom poročil, ne pa tudi, da bom potem s teboj tudi Živel?« Ona je le prikimala. »Potem boš tudi vedela, kaj te čaka. In sedaj še eno: v osem in štiridesetih urah bom dal tvojega očeta zapretil« »Toda, prosim te vendar!« Tega Devorny ni razumel. Sicer ni mogel sedaj v temi videti izraza na njenem obrazu toda ton teh kratkih besedi je zvenel porogljivo in zmagoslavno. Kaj bi utegnilo pomeniti? Zdaj mu ni preostalo prav nič časa za premišljevanje. »Vstopite! Zadnji čas!« je vpil neki glas nepotrpežljivo. Tv - : <••> D?v3rny nehal boriti za svojo svobodo XXX Žu.l.u » ! ■ • jo bila podpisana. Bi'as ugovora se je Liane pridružila Devornyevemu sklepu: da se bosta pred vrgtijženitovaniskega iurada ločila. 6aj sploh,ni vprašala, kam gre. Le vedela Je dobro, da ga bo pot končno vendar spet pripeljala v Buffalo. Devorny se je takoj odpeljal v Newyork. Kar se mu ni posrečilo v Buffalu, je poskušal doseči tukaj. Šestnajst ur je drugo za drugo prebil ob svoji pisalni mizi. Telefonski pogovori, brzojavke, in spet telefonski pogovori. Ne, ničesar ni mogoče ukreniti. Brez popisanega lističa, ki ga mu je bil odvzel Morris, brez posnetka, ki se mu je na isti način izgubil, ni bilo mogoče spraviti skupaj zadosti podatkov, ki bi dovolj obremenjevale Lammerleya. S težkim srcem se je odpravil na pot, da bo poročal policijskemu šefu. Razgovor z Lenglom je trajal skoraj tri ure. »Torej, mr. Devorny,< je dejal šef policije ob 6lovesu, »storite kar smatrate za .pravi Dam vam kapitana Rayla z dvajset izbranimi in najbolj zanesljivimi uradniki. Rayl bo dobil od mene podpisani ukaz za aretaoijo Lammerleya. Zanesem se na to, da ga boste uporabili, če se vam bo podjetje posrečilo in vas Lammerley ne bo prehitel. Ste me razumeli?« »V redu, sir.« »Ne pozabite, da bi utegnil jaz sam priti v velike sitnosti, če vi zadeve ne bi uredili popolnoma neoporečno. In zdaj zdravstvujte, mr. T>evorny!« Krepko sta si stisnila roki, nato pa je detektiv odšel. Spotoma, v vlaku, v katerem je bilo neopazno pomešanih tudi dvajset uradnikov, se je pogovoril o vsem potrebnem s kapitanom Raylom. Ko je končno okrog enajstih dopoldne vstopil v tovarno Lammerley, sicer svojega uspeha ni bil popolnoma gotov, toda vedel je vsaj, da njegovo življenje ni ogroženo. Cez čas pa Je že sedel nasproti Lainmerleyu v njegovi delovni sohJ Tovarnar se je danes pokazal vidno razdraženega. Še nikdar ga detektiv ni videl tako nemirnega in tako je bil prepričan, da je le še izredna sila volje obvarovala Lammerleya pred popolnim propadom. Ce bi le vedel, kaj je tisto kar tovarnarja tako zelo vznemirjal »Torej, moj dragi zet...« je začel Lammerley s svojim medenim glasom. »O najinem sorodstvu zaenkrat raje ne bova govorila,« ga je takoj prekinil Devorny. »Z vami moram govoriti poslovno.« »Kakor ti... kakor vi želite, mr. Devorny,« se je strinjal Lammerley. »Vi ate detektiv, kakor mi je bilo rečeno. Hm... hhm... Tor*& kaj želite od mene — poslovno?« Pri zadnji besedi Je dvignil rameni, kakor bi hotel s tem izraziti, da sicer med njima take vrste pogovor ne bi bil po6ebno na mestu. »Vi proizvajate strupeni plin?« je kakor mimogrede vprašal detektiv. Nobena poteza na Lammerleyevem obrazu ni izdala presenečenja. Le levica je z bliskovito naglico zdrsnila proti stikalni plošči, ki je bila pričvrščena na pisalno mizo in na kateri so bili različni črni in beli gumbi. Pa vendar se je potem zgodilo, kakor bi se bil tovarnar domislil nečesa drugega — prsti levice bo zdrsnili igraje čez en — dva gumba, niso pa pritisnili nanju. „ »Bodite previdni, mladi mož,« je dejal mrko, »sicer utegnete kaj kmalu zleteti!« Devorny je smeje vstal in stopil nekoliko bliže proti oknu. Lammerleyev kazalec je ležal sedaj točno nad nekim črnim gumbom, pritisnil pa nanj še vedno ni M tu in tam Popadka grške trgovske ladje »Joanis Karaš«, katero so nemške granate potopile v pristanišču Gornja je prispela v Belgrnd. Mor-ni).r.J* . P’*anom pripovedujejo o ne- prijetnih doživljajih, ki so jih preživljali 14 dni v Gdmji, katero so oblegali od kopnega in morja Nemci. 2 ladjo >Joanis Karaš« so bili pripeljali iz Amerike v Gdinjo staro železje in ga l. septembra začeli iztovarjati. Kljub J0,1 Z0 *V0Je delo nadaljevali, dokler se ni začel hud napad Nemcev na poljsko pristanišče. roskušah so sicer odpluti, toda niso mogli, Tf j- Pristanišče zagozdeno s potopljenimi ladjami in minami. 6. septembra je ladjo zndela granata, nakar se je potopila, člani po-7* i i S0 os*a^ post.ie grškega konzula vse dni, < okler mesto ni bilo zavzeto. Zlasti pripovedujejo z občudovanjem o hladnokrvnosti polj-*!* stremljenja zs-druznih delavcev, da si r. razširjenjem zadružništva opomoreta kmet in mali Človek. Soglasno so bil* nato sprejeta vsa poročila, nakar je bil občni zbor zaključen. V vseh denarnih zavodih v državi je nedavna uredba za izplačevanje hranilnih vlog ugodno vplivala. Ljudje so v mnogo manjšem obsegu dvigali svoje vloge, kakor pa je bilo pričakovati. Prav tako so bile tudi malošte-vilne odpovedi vezanih vlog. Poznavalci razmer v našem denarništvu pravijo, da se bo nala uredba o omejenem izplačevanju vlog že cez mesec dni preklicati, če ne bo nastopila v tem casu kaka nepredvidena zapreka. Stanje 0Vfln denarnih zavodov je sedaj prav niihIZm^?h<‘ Arlave nft Madžarsko je v zad-kfiVinŠkT^JL Vf J? n»r«*M da znaša sedaj mir/tim lž? Madžarske Že 62 milijonov din, medtem ko znašajo še stare naše terjatve % nred« A K' ** d°'* Ur,edil' Madžarska predlagala da bi se povečal tudi uvoz iz nie- ne države k nam. Te dni bo prispel v Belgrad delegat madžarske narodne banke, da se bo z zastopniki naše narodne banke pogovoril o načinu odplačevanja dolga še letos pa bodo prišli k nam tudi madžarski delegati, ki se bodo pogajali za sklenitev nove trgovinske pogodbe, kajti stara poteče 1. januarja prihodnjega leta. . Dva milijona dinarjev je odobrila za gradnjo zavetišč proti zračnim napadom novosad- v J na ,sv0'i *adnii s«ii- Z gradnjo za-vetišč bodo takoj začeli.. Obenem so občinski očetje sklenili, da se bo ustanovilo novo mestno gospodarsko poslopje, ki bo obsegalo vsa mestne podjetja. Končno so sklenili darovati bolnišnici precejšen stavbni prostor, ker si na-ljoneVa • nišnica postaviti štiri nove pavi- polidittdv®V0da ,n«varnega tatiča je prijela je sta* koma-V« S. fm Br°du- Ivan Prekupec svoje dolgopr«tnnd i1*1 že presedel zaradi bil obsojS ^^^Je* v »aporih. Lani je begml iz kaznilnice T*Nov-°r žil se je bil takoi dmJhi Gradiški. pridru-in z n jimi kradel. V neka. robi jašev nič manj kakor 60 tatvin Te iz>vršil že vse njegove prijatelje, nazadnie PolAyiJa v past tudi njega. onje pa je ujela Velike nerednosti je nsotovli IJeni komisar na dubrovniški občini 7iP<>s—' bilo prav veliko nepravilnost; v oosiov^V1 je časa komisarja Buconjiča. Tako je dr iV ** njič porabil za razna posojila iz občinske hl?‘ gajnen 800.000 dinarjev, čeprav je kaj takefn strogo prepovedano. Leteči dolgovi znašajo okrog milijon dinarjev. Občina je dalje stalno naročevala tiskovine pri eni tiskarni, ne da bi razpisovala po zakonu določene licitacije. Precej nerednosti je bilo ugotovljenih tudi v poslovanju drugih višjih uradnikov na občini. Komisar JambriŠak bo vso stvar izročil pristojnemu sodišču. Iz sovraštva do brata je zažgal hišo posestnik Slavko Paripovič iz vasi Jazvenik pri Sisku. Bra-* ft*vko in Slanko sta se stalno prepirala za in P° očetu sta oba podedovala skupno hišo nisil« predele njiv in travnikov. Nikoli pa se delila *adini,i na l0- kak0 bi si zeml;io raz: ‘‘kupnim 6,4 Bklenila, da bosta ostala pod hiše B^fc"1 i? bo6*a imela vsak po polovico n bilo Pred8'i^itia Pa med "iima *fliub teTU vi«, hiSe zav.^atkim 1» dal Slavko svojo polo-IXna P3 opozoril kh mu uteene nek^o« v uko zavarovati, ker 60 Ta^ nanoved se E i i Pogoditi, da bo pogorel, noči nenadoma za^ nR”a "ed‘vf - & *r.edl Ker je pihal veter, st , sosednja poslopja. V ceU ^1^^ e tri hi?e Orožniki so Slavka takoj prijeij }l A' ‘ a načm brala izriniti iz nje. Sam je bil namreč otovico zavpoval, brat pa „i6. ^ bi zgradi) novo hiSo, b. bila izključno njegova last. Pač pa dvema sosedoma povzročil velikansko škodo, "SVr <£>K "* *l" b°“"Ml* Poslednja zapoved v Kino Matici Pod okriljem Aero-kluha se vrši danes ob 21. uri svečana otvoritvena predstava letalskega velelilma »Poslednja zapoved« svetovne produkcije Warner Brothers. Že svojoas, ko je »Slov. dom« prinašal podlistek »Poslednja zapoved«, je vladalo veliko zanimanje in nervoznost za najaktualnejši sodobni film, kar smo jih do sedaj imeli na platnu. Uprava kino Matice je dan na dan tako pismeno kakor telefonično prejemala vprašanja, kdaj pride na vrsto to veličastno filmsko delo. Zato pa danes s tem večjim ponosom in zadoščenjem prinašamo na spored film »Poslednja zapoved«. Ravno danes, v času vsesplošnega prerivanja narodov, je film pretresljivo aktualen. Lahko se trdi, da je v vseh letih kinematografije film »Poslednja zapoved« najmočnejše filmsko delo, višek filmskega prikazovanja v zraku in naj-pretresljivejši memento ljudskih duš. Opozarjamo na današnjo svečano otvoritveno predstavo ob 21. uri v kino Matici in ker predstava prične točno, prosi uprava, da se ne prihaja prepozno. Preskrbite pa si tako za današnjo otvoritveno predstavo, kakor za naslednje dni vstopnice že v predprodaji, ker je zanimanje za ta film zelo veliko. •■■■■■■••■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■V V nedeljo zaključek Stiplovikove razstave. Do sedaj je obiskalo umetnostno razstavo slikarja Franja S. Stiplovška v Jakopičevem paviljonu že lepo število ljubiteljev lepe umenosti. Zlasti ljubljanske šole so se odzvale z mnogimi razredi, katerim je slikar sam tolmačil svoja dela. V nedeljo je zadnji dan razstave. Ponovno opozarjamo ljubljansko občinstvo, da ne zamudi prilike teh zadnjih dni, in da poseti razstavo, o kateri se vsi dosedanji obiskovalci najpovoljnejše izražajo. Tudi strokovne ocene priznavajo tej razstavi izreden uspeh. Razstava je odprta vsak dan od 0. do 18. ure. Mestna hranilnica ljubljanska po svetovni vojni Ljubljana, 28. sept. Včeraj smo spremljali Mestno hranilnico ljubljansko v njenem razvoju do izbruha svetovno vojiie, ki jo hranilnico zatekla ravno v najlepšem procvitanju. Vojna, ki je vsepovsod ustavila vsako plodno gospodarsko delavnost, ni prizanesla 8 svojimi nevšečnimi posledicami tudi MH. Koj v začetku je bila proglašena zapora, ki ni imela samo namena, da prepreči naval vlagateljev, ampak tudi, da zagotovi vladi po denarnih zavodih cim več denarja za vojna posojila. Kljub negotovim časom pa so vendar tudi Še med vojno ljudje nosili svoje prihranke v hranilnico, zlasti kmečko prebivalstvo, ki je takrat razmeroma dobro vnov-cevalo svoje pridelke. Zato so vloge nepretrgoma rasle in dosegle konec leta 1918 že 82 millj. kron. Seveda je treba pri tem pomisliti, da je vrednost denarja zaradi inflacije močno padla. Velik udarec za hranilnično premoženje so bila vojna posojila, ki jih je diktirala dunaj6ka vlada. MH je Od avstro-Orskih vojnih posojil podpisala 28 milijonov 750.000 kron ali 40% vlog po stanju v začetku leta 1918. Ves ta denar je 6ol seveda v izgubo in če dolgo po vojni je bilo treba zaradi tega odpisovati izdatne zneske od čistega dobička. Sodelovanj« pri obnovi našega gospodarstva vojni je bila prisojena denarnim zavodom pomembna vloga pri zopetnem izgrajevanju gospodarstva, ki ga je svetovna vojna pognala na rob propada. Ta vloga pa je bila zelo težka, kajti denarni trg je bil po vojni v popolnem razsulu. "Olgo je trajalo, da si je naša država preko in* flacije in deflacije, žigosanja in kolkovanja bankovcev itd, uredila svojo valuto. Pri upeljavi nove valute pa je bil z relacijo 1:4 prizadejan premo* zenju slovenskih vlagateljev po hranilnicah hud udarec. Toda pravo gospodarsko pionirsko delo se je moglo začeti šele z uravnovešeno valuto, kar je spet trajalo nekaj časa. Delež MH pri obnavljanju slovenskega gospodarstva je nadvse časten. 2e koj v začetku je hranilnica pristopila k »sindikatu za državne kreditne operacije« ter izplačala pokrajinski vladi za Slovenijo kredita v znesku 4 in pol milij. kron. Decembra 1919 je dala mostni občini ljubljanski 4 milij. kron za nakup živil za ljubljansko prebivalstvo. Žitnoprometnetnu zavodu in VnovČevalniet za živino in mast pa je dovolila kredit do višine 15 milij. kron. Najvažnejša pa je udoležba MH pri povojni gradbeni delavnosti v Ljubljani. Leta 1928 je bilo v Ljubljani že nad 1500 hifi, na katerih je bila vknjižena MH. Večina teh posojil je bila gradbenega značaja. Spomenici MH ob 50-letnici je priložen načrt ljubljanskega mesta, na katerem 60 z pikami označena posojila, s katerimi so bile zgrajene ali prezidane ljubljanske hiše. Načrt mesta je poln teh rdečih pik, ziasti v predmestjih. r v Pomemben je tudi delež MH pri razvoju našega tujskega prometa, ki zahteva velikih naložb, t Slovenije hotelov, letoviških zgradb, ’n drugih turističnih naprav, ki so bile f* dolgoročnimi posojili MHL. Priskočila ninske i«,* SPD, da je moglo prevzeti pla- verpin« 0rn<>v<, .in od nemškega Alpen- in zgraditi nove planinske postojanke. Prelzkuinja v zadnji krizi nosti r£Pr^tt,V*len,doka* 0 *v°ji solidnosti in trd-darske i« MHL za časa splošne gospo- pod kontm P?®® ®j denarne krize, ki je izbruhnila gordijski vozel je bil PO voiBiH S *** hranilnil'f! navzgor. Vsa leta naraSi4la 8!aln0 naraščale, prav tako so daiala m *,as« on«, ki jih je hranilnica namrei^nJ ki ie bil uveden po vojni, 1931 ie t?*KL,n!6un- TJa d0 sr*de septembra brez obresti »I ft novih vl<*. hi so dosegle n* M l» nriSIi V*0t0 472,265.000 din. Potem vode ki bi 1 v*»galeljev na denarne za- h ,hi N. IH Prav lahko kljubovala, ako ’ " banka Če* noč zaprla ree6kont- dnitrlh aku° ne bi zamrznile njene vloge prV™* , denar“ih svodih. Tako p« je morala tUfL« Anott1,11 V kisl° 'ab<>lk0 i" «kupno z vsemi denarnimi zavodi v državi proglasiti da- lekoeežno zaporo. Formalno je stopila MH pod zaščito 1. marca 1984 in je ta zaščita trajala do 31. marca 1»38. Medtem pa je veljalo da se na novo vložene vloge izplačujejo brez pridržka, prav tako tudi oproščeni obroki starih vlog. Poseben diagram v spomenici nam kaže, kako" sta se gi- bali vffiini zaSčitenih hi prostih vlog v času zaščite. Ste leta 193« se je ljubljanska občinska uprava energično lotila dela za ozdravljenje MH. Najela je pri Drž. hip. banki posojilo v znesku 30 milij. din ter razpisala 6% obligacijsko posojilo v višini 20 milij. din, kar je zadostovalo, da je upravni odbor hranilnice 1. dec. 1936 sklenil osvobodita vse vloge do 5000 din. Potem je postopoma zviševal to mejo navzgor in 1. marca 19S8 že osvobodil vse vloge, tako da je MH med slovenskimi denarnimi zavodi prva stopila iz zaščite in uvedla spet normalno poslovanje. Preizkušnjo, ki je bila najtežja v 50 letih njenega obstoja, ki je mnoge denarne zavode skoraj uničila ali pa za daljšo dobo onesposobila, je MH prestala brez hujših pretresov in je iz nje izšla močnejSa po denarni moči, organizaciji in ugledu ter tudi obogatena 7, novimi izkustvi. Ponovno 6i je priborila neomajno zaupanje slovenskih varčevalcev. Mestna hranilnica in občinska posojila V posebnem poglavju spomenice je govor o tako imenovanih občinskih posojilih Mestne hranilnice. S temi posojili ustreza hranilnica načelu, da mora primeren del razpoložljivega denarja služiti namenom, ki so koristni za občo ljudsko blaginjo. To se najprimernejše doseže s posojili občinam in drugim javnim korporacijam. Odkar obstoja Mestna hranilnica, je dala mestni občini ljubljanski za okroglo 150 milijonov din posojil, za katera velja znižana obrestna mera. Iz teh posojil je ljubljanska občina med drugim zgradila 16 velikih stanovanjskih hiš, večje število manjših stanovanjskih hišic, zasilne hišice v ljubljanskih predmestjih itd. Porabila pa jih Je tudi za modernizacijo našega mesta. Izvršena je bila regulacija Ljubljanice, tlakovanih in asfaltiranih je bilo neštevilo cest in ulic, razširjena tramvajska mreža, zgrajeni mestna klavnica in hladilnica, preurejeni elektrarna in plinarna, postavljeno poslopje dohodarstvenega urada, šola na Prulah, pri Sv. Jakobu, dalje palača Delavske zbornice, dnevno zavetišče mestne ubožnice in ljudsko kopališče na Ljubljanici. S posojili Mestne hranilnice se osušuje tudi Ljubljansko barje. Mestna hranilnica ljubljanska pa je s posojili podprla tudi podeželske občine. S 320 občinskimi posojili Mestne hranilnice je bilo sezidanih širom Slovenije 142 šol, 8 cerkva, 5 elektraren, 4 bolnišnice, 7 ubožnic in hiralnic, 33 vodnjakov in vodovodov, 5 sodnih poslopij, 23 mostov, 6 gasilskih domov, 28 cest in raznih regulacij, 41 občinskih stanovanjskih hiš, 27 občinskih uradnih poslopij, več kopališč itd. Mestna hranilnica pa je iz svojega vsakoletnega čistega dobička tudi delila razne podpore v socialne, verske, kulturne, športne in druge svrhe. Odkar Ji je dovoljeno od čistega dobička dajati večje zneske v takšne namene, je izdala že 2,300.000 din. Poleg toga pa je prispevala za z|-davo nove mestne ubožnice 5 milij. din. še v večji meri pa bo mogla hranilnica razdeljevati svoj vsakoletni čisti dobiček potem, ko bo njen rezervni sklad dosegel predpisanih 10%. Mestna hranilnica ljubljanska ob svojem petdesetletnem jubileju lahko s ponosom zre nazaj na svoje delo, ki je vseskozi nosilo pečat velike odgovornosti in je bilo tvorno za splošno blaginjo slovenskega naroda. Športne vesti Subotlška Bačka v Ljubljani. Za Se«to kolo ligaških tekem v slovensko-hrvataki ligi pride v Ljubljano cubotiška Bačka. Bačka je bil nekdaj znamenit klub, ki je Imel v svojih vrstah igralce, ki co v prvih začetkih Jugoslovanskega nogometa reprtzentirali naš nogomet tudi na zunaj. Subo-tiSka Bačka tudi v Ljubljani ni Cisto neznan gost. Toda od tega so minila že dolga leta. Bačka je bila tedaj za Ljubljano prvovrstna senzacija. Mnogi se tega kluba spominjajo še prav dobro. Kmalu potem pa je Bačka nekako izginila. Nič ni bilo slišati o njej, dasi je to klub, ki ima v Subotici najlepge igrišče, ki je obenem tudi njen* la«t. Zdi se, da je dosedaj v Subotici ni*o mnogo cenili. Z Ustanovitvijo hrvat6ko-slovenske nogometne lige pa je Bačka spet stopila v ospredje in igra v tej ligi kot predstavnik bunievskih Hrvatov. Bačka zaenkrat leto6 še ni zabeležila kakih vidnejših uspehov, dasi je v prvenstveni tabeli pred našim ligašem. Nedvomno pa je, da bo prišla tudi sedaj Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer-sko stanje Ten rat ipe- r □ t> SP = S & S o fs 3(1 o~ Veter (