roitnlna plaAana v fotortaL Leto LXVn., št. 6 Ljubljana, torek 9. januarja 1934 Cena Din 1.— ^fJ" ,'aa» 080 popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl do 30 peUt do 100 »Trt a Din 2.S0. od 100 do 300 vrst & Din 3.-. večji taseratl petit vrst a Din rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — > SI o venski ™Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopiai se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon st. 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pn poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. RAZPUST SOCIALNO DEMOKRATSKE STRANKE V AVSTRIJI? Za ceno depolitizacije Heimwehra in sporazuma z narodnimi so cialisti se je dr. Dollfuss baje obvezal razpustiti socialno - demokratsko stranko Dunaj. 9. januarja, r. V političnih krogih z največjim zanimanjem pričakujejo nadaljnjega razvoja notranjepolitičnega položaja. Na eni strani se širijo vesti o skorajšnjem sporazumu med Dollfusovim režimom in narodnimi socialisti, na drugi strani pa se napovedujejo nove homatije s Heiimvehrom in s socialnimi demokrati. Največja ovira sporazuma z Berlinom so heim-wehiovci, na katere se je naslonil dr. Dollfuss v najtežjih časih svojega režima in ki so mu začeli rasti preko glave. Dr. Dollfuss je zašel v skrajno neugoden položaj. Na eni strani pritiska Rim na takojšnjo spravo z Berlinom, ker zahtevajo to zunanjepolitični interesi Italije, na drugi strani pa ne ve, kako bi potolažil Heitmvehrovce. Govori se, da si prizadeva dr. Dollfuss pridobiti Heiimvehr za to. da bi postala nepolitična organizacija režima, ki bi tvorila neke vrste rezervno vojsko, na razpolago vladi, kadar bi bilo treba ojačiti policijo. V vrstah fleinnvehra pa je to izzvalo razkol. Del Heinnvehra ie za nadaljevanje sedanje polit;ke v cilju uvedbe popolnoma fašističnega režima, kojega glavni nosilec bi bila Heimwehr, dočim so drugi za Doll-fussov predlog. Pogajanja, ki so se vršila preko praznikov, niso dovedia do sporazuma. V vprašanju Delavskih zbornic se je vlada uklonila zahtevi Heimwehra. Prvotno je minister za socialno politiko dr. Schmitz že dosegel sporazum, po katerem bi bili v zbornicah po številčnem razmerju zastopani socialni demokrati in krščanski socialisti, toda v zadnjem trenutku je moral popustiti na pritisk dr. DoUiussa, ki je ustregel zahtevam Heimwehra in imenoval v Delavske zbornice samo zastopnike krščanskih socialcev. Heim-wehra in maskiranih narodnosociali-stičnih organizacij, čeprav vse te organizacije skupaj nimajo v svojih vrstah niti ene desetine delavcev. Sedaj se v političnih krogih zatrjuje, da bo plačala račun za poravnavo med vlado. Heirmvehrorn in narodnimi socialisti socialno demokratska stranka. Danes se vrši od'očilno posvemva-nje heimwehrovs.kih voditeljev Heim-\vehrovci so se baje zed'nili na to, da se ukloneio želji dr Dollfussa do depolitizacij svoie oraramzaciie. zahtevaio pa, da se istočasno izvrši razpust socialno demokratske stranke. Govori se celo, da je podal dr. Dollfuss v tem pogledu že obvezno izjavo. Vse pa kaže, da zasleduje dr. Dollfuss pri tem edini cilj, hoteč se na lep način iznebiti Heinnvehra. in jih zamenjati z narodnimi socialisti, s katerimi se mora slej aH prej sporazumeti. Za to govore že česti poseti znanih avstrijski narodni socialistov, pri zveznem kancelarju, čeprav so bili ti ljudje še le pred dnevi izpuščeni iz zaporov in koncentracijskih taborišč kot največji sovražniki sedsuieea rež;ma. Na d rus:; sfr?ni pa se čuje. da se dr. Dollfuss vendarle ne more nd^oč;ti za razpust ?oc;a'nedemokratične stranke, ker bi to u^gniV) imeti skra-'no nepovoljne pns]ed;ce ne ^w na znotraj, marveč tudi na zunai. DaFfussova patriotska fronta na še tudi ni dnvolj močna, ^ mogel riskirati ra^nust v*eh politični s^nk, +orei tudi krščansko socialne. 7 ni;ve?in n^neMsHo /arad' tera v^a iavn^st- nr,*čr'VuTe na-dn1?ni:h oder**nov v^d«*. ki bi morali s'editi že v br;rniih dneh. S ta vinski umerjen? Pariški listi trdijo, da Staviniski ni izvršil samomora, marveč da je bil od policije namenoma ustreljen Pariz, 9. januarja, r. Finančno-poli-tfčna atera Stavinskega zavzema z vsakim dnem večji obseg in vse kaže, da se bo razvila še v nezaslišan policijski škandal. Največjo senzacijo je vzbudila sinoči v vsej pariški javnosti vest, da je zasledovanj goljuf Stavin-ski v nekem hotelu v Chamonixu, kjer se ie skrival zadnje dni, izvršil samomor. Policija, ki ga je zadnje dni zasle-dovcala, ga je naposled izsledila. Policijski agenti so obkolili vilo, v kateri je bil nastanjen in so jo oblegali ves dan. Ko se ni prikazal, je več policistov vdrlo v vilo in ga hotelo aretirati. Čim pa je Sta vinski spoznal, da zanj ni več rešitve, je po uradnem poročilu policije potegnil revolver in se ustrelil. Nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer pa je davi podlegel poškodbam, ne da bi Se bil še zavedel. Pariški tisk pa danes z izjemo štirih ali petih vladnih organov soglasno ugotavlja, da Sta vinski ni izvršil samomora, marveč da je bil od policije umorjen. Policija se ie po mnenju listov bala njegovih razkritij \n ga je raje spravila s sveta. To trde celo resni listi, kakor »Ordre«, ki naglasa, da vesti o samomoru Stavinskega nihče ne veruje in soglasna sodba javnega mnenja je, da je bil od policije ustreljen. Z največjim ogorčenjem nastopajo zlasti opozicijski listi, kakor »Humanite« in »Actiou Francaise«, ki zahtevajo, da se ta najnovejša afera brezobzirno razčisti. Policijski preiekt Chiappe ie pri zaslišanju odločno zanikal, da bi imel sploh kake zveze s Stavinskim. Pozna ga sicer že 10 let, vendar ni imel z njim nikdar kakih osebnih stikov. Izjavil je, da je že deset let sumil v Stavinskem velikega pustolovca in oprez a I na priliko, da ga razkrinka. Pod vtisom vseh teh dogodkov se je minister za kolonije, ki ga v zvezi s to afero najhujše napadajo, odločil da poda ostavko. Davi je poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem ga obvešča o tem svoiem sklepu in ga utemeljuje, češ, da hoče dobiti osebno svobodo, da se bo mogel uspešneje braniti. Obenem hoče s tem preprečiti, da bi se valila na sedamo vlado odgovornost za stvari, ki so se dogajale pod prejšnjimi vladami. Danes popoldne se sestane poslanska zbornica k novemu zasedanju. Po starem tradicionalnem običaju je prva seja posvečena izključno volitvi predsedstva. Za predsednika bo po vsej priliki zopet izvoljen Boisson. Proti običaju pa se pričakuje, da bo že na današnji seji prišlo do razprave o aferi Stavinskega ter da bo m'nistrski predsednik Chautemps podal izjavo o ukrepih, ki jih ie vlada v zvezi s to afero že storila odnosno namerava storiti, da se zadeva do konca razčisti in očisti državna uprava koruptnh elementov. Smuške tekme naših akademikov Najboljši čas Je dosegel Bogo Šramel (Zagreb), drugo mesto je pa zasedel Tone Dečman (Ljubljana) Ljubljana, 9 januarja. Danes zjutraj je bilo v toplo zakurjeni sobi v gostilni pri Čadu nenavadno živahno Akademski smučarski tekmovalci, ki so imeli davi prvi del svojega prvenstva in uicer v teku na 16 km. so imeli tu svoj glavni stan. Največ skrbi in preglavic je seveda delala tekmovalcem nraža, dočim je odbor za izvedbo tekem dokončaval še zadnje priprave za tekmovanje Start je bil zaradi precej goste megle preložen za pol ure, deloma je pa odbor za tekme čakal še na zunanje tekmovalce, ki jih pa ni bilo. Nekaj minut čez 10. je starter kljub precej gosti megli odpustil prvega tekmovalca akademika Leona Svetka, ki so mu v polmuiutnih presledkih sledili vsi drugi. Startalo je samo 12 tekmovalcev med njimi so bili znani naši smučarski prvaki, tako Jenko, Baebler. Sramel Dečman. Palme. Bleiweis itd. Tekmovanje se je vršilo za prvestvo ljubljanske in vseh drugih univerz kraljevine Jugoslavije, Jenko, ki študira v Monakovem, je startal za ljubljansko, ka- j kor tudi večma drugih, edino Palme in Sramel za zagreb'ko univerzo. Proga je bila dolga približno 16 km m je znašala njena visinska razlika do 300 m Start je bil na Strelišču kjer se je proga takoj strmo dvignila na Rožnik od tu pa je šlo z najvišje točke precej strmo proti Večni poti. nato je tekla deloma po progi, ki so jo že v nedeljo vozili sokolski tekmovalci proti Dravljam. od tam pa je zavila proti Dobrovi m:mo opekarne na Bo-kavcih. od koder ie zopet zavila na Večno pot in v strmem vzponu vrh Rožnika, z vrha pa v hudem smuku na cilj k Čadu. Proga sicer ni bila preveč težka, ker je bil pa sneg zaradi mraza precej trd. so imeli tekmovalci precej preglavic zlasti na krajih, kjer je šlo v hudem smuku navzdol. Kmalu po 11 sta se že pojavila tekmovalca in sicer Dečman. startna številka 9. *er sram al. startna Številka 10. Oba sta smuknila skoraj istočasno skozi cilj, Dečman pa je bil le za dve sekundi pred Sramlom. Ob 11.1 C ee je pojavil oranžni dres tekmoval- ca Jenka, ki se je pa tik pr*d ciljam zapletel v žično osrraio, padel in si raztrgal hlače. Nato so sledili še drusi. Najboljši one je dosegel SrameJ. ki ga M na orosi pr^d njim vozeči tekmovalec neh>te p mil s konico v desno liee, da nu sa r? skoraj preluknjal. Tekmovalci so prispeli na cilj kjer se Se zbralo precej crlfdalcev razmeroma svezi, skoro vsi so se pa pritoževali zaradi nezadostne markacije. V začetku \č kazah. da bo najboljši čas dosegel Jenko, ki je kmalu prehitel večino iekmovalcav. a j"? v ravnini popustil. Končni rezultati .-o naslednji: 1. šramel Bogo (Zagreb) 58.44. 2. Dečman Tone (Ljubljana) 59.15. 3. Jenko (Ljubljana) 1:01.4. 4. Baebler (Ljubljana) 1:03.30. 5. Močnik Cveto (Ljubljana) 1:04.05. 6. Bleiweis Jana (Ljubljana) 1:06.5. 7. Palme Fran (Ljubljana) 1:08.24. 8. Švigelj Milan 1:09.29. 9. Svetek Leon (Ljubljana) 1:10.15. 10. Levičnik Miloš (Ljubljana) 1:24.25. Dva tekmovalca sta na progi izstopila, Cas: so razmeroma zelo dobri, a proga je imela samo 13 km. Kot zastopnik JZSS in Ljubljanskega zimskosportnega podsaveza je lekmam prisostvoval g. Predalič. Jutri popoldne bomo videli na skakalnici v Mostecu skoke za kombinacijo. Zborovanje hotelirjev Ljubljana, 9. januarja. V Beogradu so pred meseci vse zveze gosUlničarskih združenj ustanovile državno zvezo, kjer imajo hotelirji svoj popolnoma avtonomen odsek. Na drugi strani smo pa pred kratkim Čitali, da so hotelirji na zborovanju v Crikvenici ustanovili svojo zvezo, obenem pa tudi sklenili, da pristopijo v prej imenovano zvezo. O tem vprašanju so davi razpravljali naši hotelirji na poziv hotelirskega odseka naše zveze gostilničarjev v hotelu »Union«. Od 56 povabljenih hotelirjev jih je prišlo na ta važen sestanek le 7, namreč z Bleda in Rogaške Slatine skupno 3. ostali so bih" pa iz Ljubljane, vendar je pa svojo udeležbo upravičilo Novo mesto. Navzoči so se zgražali nad indolenco svojih tovarišev, ker na ta način vale vse delo na druga ramena. Predsednik odseka < Anton Korltaiik je pozdravi: preise-inika Zveze g. Majcna, zastopnika ZTOI dr. Koceta in ravnatelja Prometne zveze s: Pintarja, nato je pa sporočil, da se je opravičil zastopnik banovine g. dr štera. V obširnem poročilu o vprašanju, b kateri organizacij; naj se naši boteirj: pridružijo, je ;>o-1a! ravnatelj zveze g. Peteln temeljite informacije, nakar se je razviia dolgotrajna oeba ta, ki so se je udeležili g Sotler ,z Roga ške Slatine, predsednik zveze s, Majcen, zaste-rnik ZTOI dr Koce, ravnatelj gosp Pintar. g. Miklič in drugi Po tehtnem premisleku je bilo soglasno sprejeto, da se naši hotelirji pridružijo Državni zvezi go stilničarjev kot poseben odsek. Tako gesp Molnar z Bleda, kakor tudi navzoči gosp Miklič iz Ljubljane, sta izjavila, da odio žita funkcije, ki jib jima je brez vprašanja dodelila posebna hotelirska organizacija. Nato so pričeli razpravljati o najvažnejšem vprašanju, namreč o sanaciji hotelirske industrije. Sestanek ob zaključku lista še traje Razorožitvena konferenca Rok sklicanja prihodnje seje bo določen Sele o priliki zasedanja Društva narodov ženeva, 9. januarja, g. Ravnatelj raz-orožitvenega oadeika pri Društvu narodov Aghnides je danes odpotoval v London, da se bo tamkaj s predsednikom razorožitvene konference Hendersonom razgovoru o stanju razorožitvenega vprašanja in po potrebnih pripravah za prihodnjo sejo konference. V krogih Društva narodov računajo s sestankom konference neposredno po zasedanju sveta Društva narodov, ki bo od 15. do 20. t. m., ker je razorožitveno vprašanje po zadnjih informacijah še premalo razčiščeno in bi konferenca zadela na ena- ke težave kot v novembru preteklega leta. Govori se pa, da bo morda v teku tega tedna objavljena francoska spomenica na nemški odgovor na njo, Če bo do tedaj izročen. Na zasedanje sveta Društva narodov bodo prišli francoski zunanji minister Paul Bon-cour, angleški zunanji minister sir John Simon z Edenom, predsednik razorožitvene konference Henderson in kot zastopnik Italije baron Aloisi. Po navzočnosti teh državnikov v ženevi sklepajo, da m bodo v času zasedanja sveta vršila tudi pogajanja o razorožitvenem vprašanju. Novi nemiri v Španiji Socijalisti, sindikalisti jn anarhisti pripravljajo nov revolucijonarni prevrat tev vseh strokovnih organizacij, kar je tem bolj značilno, ker so doslej baš socialisti vodili najbolj ogorčeno borbo proti sindikalistom in anarhistom. Ostavka dveh poslanikov Madrid, 9. januarja, r. Španska poslanika v Rimu in Bruslju sta zaradi nesoglasij z vlado podala ostavko. .Madrid, 9. januarja, r. Kljub vsem pomirljivim izjavam vlade, zlasti pa notranjega ministra, obstoja v vojaških krogih še vedno bojazen pred novim revolucionarnim prevratom. Številne prijave pričajo o možnosti enotne revolucionarne fronte med socialisti, sindikalisti in anarhisti. Socialistična stranka ie že izdala javen poziv na združi- Japonci utrjujejo svoj režim na Kitajskem Mandžukuo, nova država v Mandžuriji, dobi svojega cesarja, ki ga bodo poročili z japonsko princeso Paiplng, 9. januarja, g. Priprave za kronanje cesarja Puya, ki bo prihodnji ponedeljek v presrolici Mandžu-kua, so v polnem teku. Z vseh delov države m tudi iz Mongolske prihajajo dostojanstveniki z darili in čestitkami. Zelo presenetila je izjava očeta mladostnega česana princa Suna, ki je odklonil udeležbo pri kronanju. V ostalem se zagotavlja, da se bodo istočasno s kronanjem vršile tudi poročne svečanosti. Japonci skuša;o namreč, da bi čimbolj usidrali japonski vpliv v Mandžuriji, poročiti novega cesarja z japonsko princeso Temu načrtu pa se zelo upira mandžursko plemstvo. Kitajske vladne čete nadaljujejo ofenzivo proti upornikom v provinci Fukien. Po uradnih vesteh so Kitajci že več mest oprostili rdečih oboroženih oddelkov. Mesto Yenping je šele po hudih bojih padlo v roke vladnim oddelkom. Upornike so napadali tudi iz letal. Kitajska vlada z veliko skrbjo zasleduje japonsko akcijo. Japonska vlada je obvestila kitajski zunanji urad, da ne more spraviti z vojnega ozemlja japonskih državljanov, kakor zahteva Kitajska. Boje se, da bodo v kratkem posegle v akcijo tudi japonske vojne ladje. Vremenski in prometni problemčki Ljubljana lJ. januarja. Človeka se ob takšnem vremenu polasti posebno navdahnjenje Naša megla, ki je kljub regulaciji Ljubljanice in splošnemu napredku še vedno stare, predvojne kvalitete, vpiiva čudovito na surogat slame, ki ga nosimo v glavi Pa tudi na noge :ma posebno moč. -In tako rešujejo ljudje na ulicah v kaj čudnih legah prometne in vremenske prob'.emčke Nekateri mole noge kvišku ter so nekakšni po-osebljeni simboli sedanjega sveta, ki stoji baje na glavi m ki je na vse mogoče načine razpokan, da se oglašajo na vseh koncih in krajih loncevezi. Toda zadeva je kaj bridka Pri nas namreč ni več nihče tr-dnih nog. To je vprav tragično Pešci so prišli zopet v modo, odkar so postali samodrči nesodobni. Noge so nam odpovedale, saj smo se odvalili hoditi v letih tako zvanega napredka Nihče torej ne sme delati problemska iz tega. Če so naši hodniki zledeneli. Ljudje niso več stabilni. Tu in tam nam sicer hočejo postreči z žaganjem ali pepelom, toia s tem problemčki še niso odpravljeni Meščan ne upa nikjer stopiti trdn-o na tla. ves svet se trese v tečajih. Ljudje se prekopicavajo kakor kIowni, salto mor-tale je zdaj na naših ulicah že povsem vsakdanji >špasa. Možganov si pa nI še* nihče pretresel, vsaj tako se tolažimo. Register podobnih problemčkov je kaj obsežen Lahko bi mu posvetili dolge kolone visokih besed. Toda ne smemo izzivati višjih sil, kajti nihče ne ve, zakaj mora meščan prestati vse te hude preiz kušnje će bi ne bil predpust, bi človek mislil, da je to za p:koro in bi še posebno poveličeval one. ki tako skrbe za gimnastiko pešcev na ulicah Prej se nam je nekaj zareklo o samodrčih. Ne imenujte po nemarnem . .1 Iz tega pa pri nas ne delamo problemčkov Prav je, da smo nekoliko regulirali ter reducirali naš veleme stni promet Meščan ni bil več nikjer va ren Na vseh koncih in krajih smo zarl-savali na cestah prometne otoke, ki so bili še edini izhod iz težav Ln kaosa našega Babilona Zdaj je ta problemček torej gladko odpravljen Posebne propagande menda ne bo treba, da naj naši pešci odslej uporabljajo samo ceste, saj se po hodnikih niso navadili hoditi. Zato je prav da stoje na pločnikih preklje Ln blodi, ki nas opozarjajo na nevarnost, ki preti la-pod neba od zamrznjenih žlebov. Kdo bi si delal Še vedno preglavice s snegom, zlasti z onim, ki leži še na strehah in kri itak sam sili s streh! Reporter je samo namignil na problemč-ke, ki se z njimi zdaj tako vneto bavijo meščani, in da opozori na oje one, ki tako trpe pri odkrivanju problemov in iskanju visokih besed. Zadeva je kaj preprosta: Osel gre samo enkrat na led, mećo&n pa vsak dan. Korporacije v Italiji Rim, 9. januarja, g. Ministrski predsednik Mussolini je predložil sinoči senatove-mu uradu zakonski osnutek o ustanovitvi korporacij. Pri tej priliki je priredil senat Mussoliniju priložnostno manifestaci-h jo. Predsednik senata je imenoval člane za ] proučitev tega osnutka in obenem izjavil, I da se bodo člani odbora zavedali svoje naloge, da po možnosti pomagajo uresničiti eno izmed največjih reform fašističnega režima. Avtobus v prepadu Rim, 9. januarja, r. V bližini vasi Segna se je pripetila davi huda avtobusna nesreča. Velik avtobus, v katerem se je peljalo okrog 30 delavcev neke cementne tovarne na delo, je na nekem ovinku zdrsnil s ceste in se prevrnil v več metrov globok jarek pod cesto. Avtobus se je docela razbil. Sest delavcev je bilo na mestu mrtvih, 7 se jih v bolnici bori s smrtjo, vsi ostali pa so dobili več ali manj hude poškodbe. Edino šofer je ostal po Čudnem naključju neposko-dvan in je pobegnil. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2300.96 do 2312.82 Berlin 1359.58—1370.38, Brueslj 796.52 do 799.46, Curih 1106.35—1113.85. London 186.47 do 188.07. N-wyork 3641.61—3669-84 Pariz 224.10—225.22. Praga 170.12—170.98 Tret 300.01-302.41 (premija 28.50/«). Avstrijski šiling v privatnem klirinjru 9.15. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.2150, London 16.855. Newy0rk 331—. Brueelt 71.86, Milan 27-ia, Madrid 42.55 Amsterdam 207.60, Berlin 122.80. P raca 15.35, Varšava 58.06, Buka redta 3.06. strmu 2 SLOVENSKI NAROD«, dne 9. januarja 1934 Naši iki za otroke Letoinfl obrtniiki ples }e dosegel velik moralni ln tudi gmotni uspeh Ljubljana, 8. januarja. V soboto zvečer je ljubljansko Obrtniško društvo, ki je naši javnosti zaradi svojega agilnega ln predvsem socialnega dela že znano, priredilo svoj deseti tradicionalni obrtniški ples v dvorani Kazine, ki se ga je poleg izredno številnih obrtnikov in meščanov udeležilo tudi mnogo odličnih predstavnikov našega javnega in zlasti gospodarskega življenja. Javnost se je s tem oddolžila našim marljivim obrtnikom, a obenem jim tudi dala polno priznanje za njihov trud in delo. že dolgo nismo imeli tako dobro obiskane zabave, kar p* je na obrtniškem plesu bilo tudi popolnoma umljivo zaradi plemenitega cilja, ki mu je bil namenjen ves čisti dobiček, namreč v korist onemoglih obrtnikov, njihovih vdov in ljubljanskega Vajenskega doma, najbolj pomembne ljubljanske obrtniške socialne ustanove. Med odličniki, ki so obiskali nase obrtnike na njihovem tradicijonalnem in v Ljubljani že zelo priljubljenem plesu, naj omenimo zastopnika bana, načelnika trgovinskega oddelka banske uprave g. dr. R. Marna in višjega inšpektorja g. Guština. župana g. dr. Puca s podžupanom prof. Jarcem, magistratnim ravnateljem g Jančigajem, referentom obrtnega odseka mestne občine g. dr. Rupnikom in nekaterimi občinskimi svetniki, predsednika zbornice za TOI g. Jelačina z generalnim tajnikom ministrom Moboričem ter tajnikoma dr. Plessom ln dr. Pretnarjem, predsednika velesejma g. Bonača, za Rdeči križ dr. Fetticha, za Narodno odbrano dr. Josipa Cepudra, za Gostilničarsko zadrugo predsednika Majcna, staroste ljubljanskega Sokola TJ dr. Subica, Sokola m ravnatelja Sapljo in Sokola IV. Pogačnika, predsednika Obrtne banke Kavčiča, banskega svetnika Mencingerja, poslanca Komana in druge. Razumljivo je, da je bila zabava odlična in razpoloženje nadvse prisrčno, že znani organizatorji obrtniških plesov so se tudi to pot zelo potrudili in dali nekaj povsem novega in svojevrstnega. Japonski dumpVng osvaja svet in zakaj bi tudi na obrtniškem plesu ne kraljeval, so mislili, in se namesti: za poceni nalivna peresa ali zob- ne krtačke odločili za otrociče, kar je pač najbolj humano, dasi se jih danes zakonci precej branijo. Toda niso bili sila dragi in je majhen, ljubek otročiček z oblekco vred veljal le 3 Din. V posebni lopi v dvorani sta dva Japonca z brhko Japonko prodajala tudi odlično črnilo za nalivna peresa, ki pa je grlu izborno prijalo. Da bi dvignili zanimanje za otrociče in ljubezen do njih, so naši obrtniki za najbolj blagoslovljeno damo določili tudi prav lepo nagrado, a enako niso pozabili kajpak niti na gospoda, ki mu je Obrtniško društvo pripravilo lepo presenečenje. — štorklje so imele obilo dela in podarile v kratkih urah lepim damam več otrok, nego jih sicer Ljubljana v celem letu zmore. Novorojenčki so bili tako ljubki in pisani, da se jih kar nobena dama ni branila. In ko so v zgodnji uri pričeli šteti ta štorkljin blagoslov, se je izkazalo, da je vse dame prekosila soproga ministra g. Mohoriča, ki je v tej noči pridobila kar 137 otrok. Ne vemo sicer, ako je bil s tako pridobitvijo gospod soprog zadovoljen v času te hen-tane krize, toda moramo gospo vseeno pohvaliti, ker se je kljub takemu številu naraščaja odrekla darilu v prid Obrtniškemu društvu. Seveda so darilo potem licitirali in je doseglo lepo vsoto za plemenite namene obrtniškega plesa. Kako je bilo s temi otroci pozneje, ne vemo, a upamo, da ne bo v družinah zaradi tega nobenih preglavic. Le žal podjetne nove mamice ne bodo oproščene davka, dasi imaio po deset in več otrok, ker je pač Obrtniško društvo pozabilo pravočasno obvestiti merodajne gospode o tem. Ples je otvoril g. Pristen z gospo Igli-čevo in g. Iglic z gospo Pristouovo poleg še številnih drugih parov najodličnejših naših obrtnikov. Odeon jazz je skrbel, da so se stari (akc jih je sploh kaj bilo, ker nihče tega ncče priznati) in mladi vrteli vso noč. štorklje nikogar niso motile in je vsako uro ljubezen s prisrčnostjo naraščala. Prepričani smo. da le bil poleg odličnega moralnega uspeha tudi enako dober gmotni in želimo še večkrat tako prisrčnih zabav, kakor je b:l letošnji obrtniški ples. Veselke je bfl zaključen senzacionalni proces, ki je vzbujal v Ameriki veliko pozornost. Proslava rojstnega dne kraljice Marije Ljubljana, 9. januarja. 34. rojstni dan Nj. VeL kraljice Marije je Ljubljana tudi letos proslavila zelo lepo. V mestu so že včeraj popoldne z vseh javnih, pa tudi z mnogih privatnih poslopij zaplapolale trobojnice, a ljubljanski grad je bil sooči lepo razsvetljen, Dopoldne ob 10. se je vršila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je daroval škof dr. Rozman ob Številni asistenci duhovščine. Cerkev je bila svečano razsvetljena, službi božji so prisostvovali divizijonar general Cukavac, ban dr. Drago Marušič, župan dr. Dinko Puc, predstavniki vseh državnih uradov, korporacij, več tukajšnjih konzulov, zastopniki sokolstva. raznih društev in organizacij, številno so bili zbrani aktivni, kakor rudi rezervni častniki, pa tudi občinstva je bilo mnogo tako, da je bila cerkev nabito polna. Ob 9. je daroval slovesno službo božjo v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišica tudi prota Budimir, ki so ji prav tako prisostvovali najodličnejši predstavniki naše javnosti. Drevi ob 21. bo v Kazini oficirski družabni večer. Klubske smuške tekme na Jesenicah Prvenstvo SK Bratstva si je priboril Leopold Markelj, prvenstvo T K Skala, podružnica Jesenice, pa Ciril Praček. Jesenice, 8. januarja. V nedeljo so imela vsa društva in vsi klubi, včlanjeni v GZSP, svoj klubski dan. Tako je imel SK Bratstvo smuške tekme na Jesenicah na desni strani reke Save, TK Skala, podružnica Jesenice, smuške tekme za klubsko prvenstvo v kombinaciji na planini Rošci. ASK »Gorenjec« pa je imel svoje smuške tekme na planini črni vrh nad Jesenicami. SIfc »Bratetvo« je imel tekme v smu-skem teku dopoldne s startom in ciljem na svojem igrišču, skakalne tekme pa na skakalnici Lada Kočarja v Mojstrani. Tekme je vodil predsednik kluba g. Lojze Božič 3 pomočjo tehničnih vodij Smoleja Ivana, Smoleja Slavka, Cerarja Draga in Vinka Kržišnika, Na startu se je javilo 7 članov, 5 naraščajnikov in 24 dečkov od 7. do 14. leta, ki so bili razdeljeni v tri skupine. Proga za člane je bila dolga 17 km in je vodila za Savo v smeri proti Mojstrani in zopet nazaj na cilj. Prvenstvo kluba si je priboril Markelj Leopold v času 1:12.26. kot 2. je prispel na cilj Smolej Franc v času 1:14.49, 3. Koziek Vinko v času 1:22.24. Naraščajniki so tekmovali na progi, dolgi 6 km. 1. mesto si je priboril Reinmiiiler Ferdinand v času 38.59, 2. Zupan Jože 42.06. 3. Polajnar Cvetko 44.47. Deca od 6, do 7. leta, proga dolga 300 m. 1.' Knific Mirko 1.28. 2. Brun Slavko 1.29. 3. Pogačnik Joža 1.52. U. skupina: Deca od 9. do 11. leta, prcga 600 m: 1. Razinger Lojze in Brun En°:elbert 3.8, 2. Bukovnik Leo 3.14. 3. Sušnik Vladimir 3.17. m. skupina: deca od 11. do 14. leta, proga 9O0 m: 1. Razingar Anton 4.01, 2. Kordež Stanko 4.21. 3. Knific Tvan 4.34. Člani, skoki: 1. Zupan Ivan 219 točk, 2. Ravnik Joža 183. 3. Koziek Vinko 176 točk. Naraščaj, skoki: 1. Legat Anton 139 točk, 2. Zwischenberger Adolf 108 Ločk, 3. Polajnar Cvetko 53 točk. Tli »Skala«, podružnica Jesenice, pa je priredila na kluoski dan na planini Rošci tekme za klubsko prvenstvo za sestavljeno tekmo v smuku in smuških likih, kar je prva tekma te vrste v naših krajih. V teh dveh disciplinah je treba od tekmovalcev velikega tehničnega znanja in drznosti ter popolno obvladanje smuči ter poznavanje terena. Tekmovali so najboljši in najdrznejši naši mladi smučarji, prava jeseniška smuška elita v teh lepih in drznih disciplinah. Proga za smuške like je bila izpeljana nad smuško kočo na Rošci in so jo morali tekmovalci prevoziti po dvakrat. Proga za smuk je šla z vrha Kleka mimo koče na Rošci do Molzišča. Dolga je bila približno 4 km z višinsko razliko 500 m. Sneg je bil precej osrenjen in zato precej nevaren za vožnjo. Doseženi časi so bili izvrstni. Borba za prvenstvo izredno huda, ker ima >Skala« tekmovalce, ki so si zelo enaki. Prvo mesto v sestavljeni tekmi si je priboril Praček Ciril z 96.5 točkami, ki je s tem postal prvak kluba v tej sezoni, 2. mesto Lukman Pavel 93.7 točke, 3. mesto Heim Hubert 84.2, 4. mesto Novak Joža 78.6 in 5. mes*o Kotnik Lojze 77.8 točk. Kako ostra je bila borba med tekmovalci v smuku je razvidno iz teja^ da je Pavel Lukman prevozil 4 km dolgo progo z višinsko razliko 500 metrov v 3 minutah in 11 sekundah. Tekmovalo je 21 članov, poleg njih pa so tekmovale tudi članice in narašča jniki, in sicer samo v smuških likih. Tudi ti 30 dosegli prav lepe rezultate, zlasti naraščajnikl, med katerimi se je posebno odlikoval Klein Bruno. Vodstvo tekem je bilo v Izkušenih rokah smuškega odseka »Skale«, ki jih je izpeljal v najlepšem redu. Iz življenja Slovencev v Ameriki Pet smrtnih nesreč. — Odlikovanje naših dijakov. — Novi grobovi. Rudniške nesreče so v Ameriki na dnevnem redu, številne katastrofe pa zahtevajo mnogo človeških žrtev, ki je med njimi tudi vedno mnogo naših ljudi. Tako se je v Keevvatinu, država Minnesotta, 12. decembra utrgala večja plast zemlja in zasula 39-letnega rudarja Matijo Grobnica in 42-letnega rudarja Jurja Stimaca. Nesrečna rudarja so drugi dan izkopali mrtva. — Tretja žrtev rudniške nesreče je pa postal 16. decembra v rudniku Im peri al dolgoletni tamošnji naseljenec Paul Pauri. V rudniku ga je zasulo, a drugi dan je v bolnici podlegel poškodbam. Pokojni je bil doma s Primorskega. V Clevelandu je avtomobil, ki ga je šo-firal Josip Page, povozil 37-letnega Alberta Tomaža. Voz je treščil s tako silo vanj, da je bil Tomaž takoj mrtev. — V Clevelandu je padel po stopnicah France Jerman tako nesrečno, da je udaril z glavo ob cementna tla in si prebil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer je pa naslednjega dne podlegel poškodbam. Med 19 dijaki in dijakinjami na Sacred Heart višji šoli v Calumetu, država Michi-gan, je bilo odlikovanih 11 Slovencev, in sicer Albin Lukežlč, Avgust Stukelj. Berta Mušičeva, Alojz Arbanas. Janez Kovačič, Gregor šneler. Ana Brula. Marjeta Gra-hek. Josip Kovačič, Kari Vertin in Marija Vertrnova. Kuznikovo družino v Clevelandu je zadel hud udarec. Smrt je iztrgala iz njene srede očeta Jožeta Kuznika, starega 75 let. Za pokojnim žalujejo žena. sin in hčerka. Doma je bil iz vasi Lipovec, fara Zdovc r»ri Žužemberku na Dolenjskem. Pokojni ie bil med prvimi slovenskimi pionirji v Clevelandu. v Ameriki je bival 45 let. — 9 decembra so v krafti Portville država Newyork pokopali Jakoba MiknUča Pokoj« j« bil rojen leta 1872. v Loškem po- toku. Za njim žaluje sestra, ki biva v Ameriki. — V kraju Des Moines, država Yowa, je umrl Tomaž Potočnik, doma iz škofje Loke. V Ameriki je zapustil brata Janeza, ki naj se zglasi glede zapuščine na naslov: Jos. Mevhei, Payne Road 2721, Des Moines, Yowa. Oskrbnik zapuščine je Nemec Mathei. — Po dveletni bolezni je v Clevelandu umrla Katarina Nachtigal rojena VVohlgemuth, stara 31 let. — V Clevelandu so pokopali Marijo Toplakovo rojeno Kozele; stara je bila 60 let. Pokojna je bila Ljubljančanka, v Ameriko je prišla pred 30 leti. — Po kratki in mučni bolezni je v Clevelandu umrl 26-letni Janez Jane-žič, ki je bil rojen v Ameriki. — V San Franciscu je umrla Mary Lučev rojena Plut, doma s Starihovega vrha pri Semiču, po domače Anceljnova. V Ameriki je bivala 12 let, zapustila je moža in dve hčerki. — V istem kraju je umrla Katarina Fir, doma iz Lokvice pri Metliki. — Pevčevi družini v Forest Citvju je smrt ugrabila skrbnega očeta in moža Franca Pevca, ki je umrl 3. decembra v starosti 46 let. Pokojni je bil doma iz št. Lovrenca ob Temenici na Dolenjskem, zapustil je ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. — V istem kraju so položili k večnemu počitku tudi Marjeto Svetetovo. Pokojna je bila stara 67 let, doma je bila iz Borovnice. Za njo žalujeta dve hčerki. V Chicagu se je nedavno vršila razprava proti mlademu Cehu Edvardu Veselki, Id je bil zapleten v umor Jurja Karla, moža Vere Grilčeve. Obsojen je bil na 1 leto ječe. oziroma pojrojno na tri leta. Fant v resnici ni drueega zakrivil kot da je vzel samokres morilca Fesa in e-a vrgel v kanal. Ivan Grilc in Janez MiloSič sta bila obsojena na dosmrtno lečo. Vera Kari rojena Gri^c na 14 let leče in .Tosin Fes. ki |j j« ustrelil Karla, na <*9 let ječe. Z obsodbo Predavanja Slavističnega kluba Ljubljana, 9. januarja. Naša javnost se najbrže še spominja javnih predavanj, ki jih je pred leti prirejal Slavistični klub na univerzi v Ljubljani. Prvo leto so se predavanja vršila v univerzitetnem poslopju v zbornični dvorani, v naslednjem, studijskem letu 1930-31 pa v dvorani Filharmonije ob nedeljah dopoldne. Nastopili so tedaj gg. Anten Ocvlrk e predavanjem >0 kulturnih problemih slovenstva<, pisatelj F. S. Finž-gar s predavanjem yO slovenskem kmetu*, dr. Ferdo Kozak s predavanjem >0 sodobnem človeku in nje^a potiho dr. Stanko Gogala je predaval o temi >ćlovek tn religioznost«, France Vodnik o temi >Sodobni umetnostni nazore, dr. Stanko Vurnik o >K vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti«. Kot zadnji je predaval dr. Josip Vfcllfan >0 narodnostnih problemih Evrope«. Vsa ta predavanja so bila vedno dobro obiskana. Dnevno časopisje Je o njih laskavo poročalo. Slavistični klub je skušal naslednja leta s temi predavanji, ki so postala že nekako tradicijonalna, nadaljevali, kar pa se mu iz raznih vzrokov ni posrečilo. Sedaj pa se bodo predavanja obnovila. Slavistični kiub je pridobil naslednje gospode kot predavatelje: dr. Antona Ocvirka, dr. St. Lebna, Josipa Vidmarja, dr. Jožeta Pokorna In Albina Prepeluha, ki bodo predavali o temah: Propad individualnosti, Propad ideje svobode, Gledanje in vrednotenje umetnosti od srede XIX. st dalje, Sodobna gospodarska gibanja, Delavec in kmet v zapadnih evropskih državah ln na Slovenskem. Vsako teh predavanj bo zase zaključena celota, vendar pa bodo vsa tvorila nekak ciklus, ki ho skušal osvetliti gibanja sodobne Evrope. Prvo predavanje se bo po možnosti vršilo v nedeljo 14. t. m. Kraj in čas bosta javljena kasneje. Upamo, da bo Javnost z enakim zanimanjem kot prod leti sprejela ta predavanja. Koncert čelisfa B. Leskovica Ljubljana, 9. januarja. Tih, skromen je pred kakšnimi petimi leti še ne dvajsetletni Leskovic igral violončelo v Orkestralnem društvu Glasbene Matice, kjer sem imel dovolj prilike, da sem kmalu spoznal njegove spretne zmožnosti, njegovo mladeniško ambicioznost. Ugodne družinske razmere so mu omogočile, da je svoje glasbene študije, v prvi vrsti violončelske, nadaljeval na dunajskem konservatoriju (Buchsbaum), ki jih je v štirih letih tako imenitno dovršil, da je dosegel zelo znatno denarno častno nagrado. Kljub temu namerava izpopolnitvi in poglobitvi svoje instrumentalne igre menda posvetiti še eno nadaljnje leto. Leskovic je prvi slovenski čelist, ki se je oprijel violončela s tako ljubeznijo ln do. segel tako zgodaj v samostojni igri tako krepak uspeh, kakor je to pokazal njegov včerajšnji prvi koncert v dvorani Filhar-monične družbe. Pri nas so bili čel isti vedno amaterji, ponajveč pridni samouki; šele s prihodom prof. Berana se je začel gojiti violončel« k i pouk na našem konservatoriju sistematski in uspešno. Eden Izmed prvih, če ne prvi absolvent Deranove šole je bil Oton Bajde, ki je član Slovenskega godalnega kvarteta in je sedaj prevzel pouk svojega instrumenta na šoli Glasbene Matice v Mariboru. Interes za ta lepi in hvaležni Instrument se je pri nas v poslednjem času dvignil in sedaj šteje že dokaj nadebudnih naraščajnikov. Na vsak način pa se bo razmahnil še mnogo bolj, ako se posreči naši glasbeni šoli kot učitelja pridobiti mladega, glasbeno sploh vsestranski zelo nadarjenega in izobraženega Bogomira Leskovica. čujem, da namerava z Marijanom Lipovškom kot spremljevalcem prirediti v bližnjem času čelo-koncerte tudi v Beogradu, Zagrebu itd. Prepričan secn, da bosta mlada umetnika povsod dobrodošla. G. Leskovic polaga danes še kot mlad, Igre vesel umetnik, v prvi vrsti pažnjo na spretno obvladanje vseh neštetih tehniških težav svojega instrumenta. Z lahkoto in neverjetno giadkostjo se pregrize skozi vse. Dokaz Boccherinijev koncert v b-du-ru s svojima dvema virtuoznima kaden-cama .Istega komponista, Havdnovega, a samostojnega sovrstnika z živahno staro-italijansko melodij polno muziko Ronas v e-duru, dalje Valentinijeva deseta sonata v e-duru, Rrmskega-Korsakora na mano Schubertovo >čebe!o« spominjajoči >čmr-lov let«, ter dooatki po koncertu. Da pa ni Leskovic le pasiven reproducent, ki misli in občutenja komponista reproducira brez 'astnega doživljanja, da ni samo vir-tuozen čitalec knjige brez lastnih pripomb na njenem robu, kakor pravi Liszt. smo čutili pri Brahmsovi e-mol čelo-sonati Dve taki sonati, ki jih je ustvaril Brahms. šte-jeta med najlepša in med najsrečnejše inspirirana dela čelo-literature Leskovic in Lipovšek sta Brahmsu dala lep del svo jega diha, svojega ognja, svojega pulza Iskreno, petja polno, poduševljeno izro sta nodala dalje tudi v Debu9syjevl >Reveriji< in Bachovi slavnoznani >Ariji«. M. Lipovšek se je z njemu lastno gibčnostjo priredil čellsta ter s svoje strani podal umetniško spremljevalsko stran koncertu. Za raznovrstnost večera je preskrbe! tudi s samostojnima klavirskima točkama: s interesantno Gluck-Saint-Saeneovo >Caprice«, t kateri komponist obdelajo togi, starinski Gluc&ov tem« na nekako namenoma anahronlatični način, ter s kakor iz enega, krepkega kalupa vlito Boe Im nanovo >Toccato€. Oba umetnika sta seveda bila deležna izredno močnih in dolgotrajnih odobravanj; bilo je pa tudi selo mnogo cvetja, __č. Strelska družina v Kranja * Kranj, 7. Januarja. Petreklo sredo zvečer se je vršil v Narodnem domu redni občni zbor Strel« k e družine v Kranju, številna udeležba 62 članov, ki še nobeno leto dosedaj ni bila tolika, dokazuje, da se članstvo zaveda nacijonalnega in športnega pomena društva, ki je mod najagilnejšimi društvi v Kranju. Predsednik g. Cbil Mohor je otvoril občni zbor s pozdravom sreskega načelnika g. dr. Franja Ogrlna. Ugotovil Je velik razmah strelskega spcwta v Kranju in razveseljiv porast števila članstva, ki 6e je pomnožilo »a celih 100 odstotkov. Spomnil se je pokojnih delavnih članov« notarja Franja Tavzesa In bivšega podpredsednika družine Viktorja Omerse. Naša strelska ekipa se je po zaslugi raznih ■dobrotnikov društva udeležila strelskega tekmovanja v Beogradu, kjer Je dosegla med številnimi družinami v državi peto mesto, kar je dosti časten uspeh. Družina je pritegnila v strelski naraščaj 6oko!6ko mladino. Lovsko društvo je darovalo društvu 1000 Din. Tajniško poročilo je podal namestu obolelega g. Cirila Jakofčlča srečki vojaški referent Hinko LočniŠkar. Poudarjal je velik moralni uspeh naše ekipe v Beogradu, ki so Ji koe samo elitne ekipe iz Beograda, Kragujevca, Maribora in Zagreba. Uspehi bi bili š«e večji, če bi se članstvo še v večji meri udeleževalo strelskih vaj na strelišču v Stru Zevem. Bodoči odbor naj zlasti ne pozabi na že sproženo misel o Šolskem streljanju dijaštva. Letos dobe Člani družine kroje. Ker se bodo v raznih krajih vršile strelske tekme, se mora članstvo dobro vežbati, da bo doseglo čim častne j.s i uspeh. Saj Ima naša družina eno najlepših strelišč v banovini in razpolaga z dobrimi puškami ln strelivom, ki Je zelo poceni. Malokallbrsko streljanje se vrši vsako sredo zvečer na kegljišču v Narodnem domu. Po poročim blagajnika, ravnatelja g. Karla češnja, &o se vršile volitve predsednika ln odbornikov. Soglasno je -bil izvoljen za predsednika zopet g. Ciril Mohor, ostali odborniki pa so gospodje kapetan Kosta Mllutlnovič, Avgust Smolej, Hinko Ločniškar, Edo Kramaršič, Ciril Jakofčič, Alojzij Zupančič, Ivan Tavčar, Karol češenj in Stane Košnik. Pri slučajnostih Je bila določena letna članarina 40 Din V sabljaški odsek sta bila izvoljena živinozdravnik g. Vinko Be-denk in ravnatelj g. Karol ĆesenJ. Gosp. Karol Ham je dobil pooblastilo za osnovanje damske sekcije družine. Končno je g. Hinko Ločniškar v lepem govoru pojasnil navzočim zgodovLnsko-nacionalni pomen Strelske družine za narod in državo, pa tudi posameznika. Iz policijske kronik? Ljubljana, 9. januarja. Včeraj popoldne se je v Slomškovi ulici 14 pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal znani in ugledni pekovski mojster Josip Starlč. Ko je v svoji delavnici pregledoval peči, je nenadoma spodrsnil in strmoglavil z vieoke peči. Obležal je s hudimi notranjimi poškodbami nezavesten. Poklicali so zdravnika dr. Sporna, toda vsaka pomoč je bila zaman. Kmalu je nesrečni Starlč podlegel poškodbam. Raz pravne dvorane na sodišču smatrajo mnogi brezposelni in potepuh! za nekako ogrevalnico, za mnoge so pa tudi razprave, zlasti v sobi t. 79, prav poučna, Cesto visoka šola glede zagovarjanja pri obravnavi. Policija je že nedavno napravila v sporazumu a sodiščem v glavni raspravni dvorani temeljito perlustracijo sumljivih ljudi, davi so pa policijski stražniki in agenti dvorano tudi temeljito izpraznili ter pripeljali na policijo več takih, ki so se prišli na sodišče samo gret in pa učit. Tudi referent za javno moralo na policijski upravi je bil davi precej zaposlen, saj so mu pripeljali stražniki te dopoldne kar 11 Izgubljenk, ki so jih snoči po-lovill po raznih zakotnih lokalih in bezni-cah, kjer so lovile moške. VeČina izgubljen* je bila Izročena sodišču, nekaj pa Jih Je moralo v bolnico, ker so sporno bobne. Nase Gledališče DRAMA Začetek ob 20. mrl. Torek, 9. januarja: Zaprto. Sreda, 10. januarja: Sonjkin in njegova sreča. Red B. Četrtek, 11. januarja: Komedija zmešnjav. Red Četrtek Petek, 12. januaja: Ob 15. uri Cvrček za pečjo. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota, 13. Januarja: Kulturna prireditev v Crni mlaki. Izven. Znižane cene. Sonjkin in njegova sreča, komedija ruskega romanopisca Juškjeviča, je imela na premieri v soboto zelo lep uspeh. Delo nam slika malega ruskega uradnika, ki je živel v skrajno skromnih razmerah, je pa zadel glavni dobitek, kar je moža spravilo z ravnotežja, da se mu je slednjič omračil um. V režiji prof. šesta je delo izvrstno naštudirano. Vlogo Sonjkina igra g. Danes. Repriza je za red B. Dijaška predstava v ljubljanski drami bo v petek, dne 12. t. m. ob 15. uri. V režiji g. Cirila Debevca se bo uprizorila globoko občutena božična povest Cvrček za pečjo. Veljajo cene od 5 do 14 Din. Ljubljanska drama študira dve deli, in sicer: Kogar Bo? poviša in Gospodična. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 9. januarja: Zaprto. Sreda. 10. januarja: Tičir. Red Sreda. Četrtek, 11. Januarja: Boheme. Red C. Petek, 12. januarla: Zaprto Sobota, 13. Januarja: Jenufa. Premiera. Red A. Po daljšem presledku je uvrščena v naš operni repertoar prekrasna češka ope- ra Jenufa, V muzikamem oziru in zaradi izredno dramatičnega dejanja je Jeuuf* ena najlepših in najmočnejših 6**kih oper. Delo je popolnoma na novo naštudirano od ravnatelja Polica in rež:-*rja Cirila Debevca. Naslovno vlogo Jenufe poje ga. GJungjenac. znamenito KostalnlOko (a. Thlerrv, obe tenorski partiji gg. Gostlč in Marčec. Ostalo zasedbo javimo. Premiera Jenufe bo v sobote, dne 13 t. m. Prihodnji noviteti v našem opernem repertoarju bosta Rosainijeva opera Viljem Tel ln Abrahamova opereta Ples v Savoju. Premieri bosta ie ta mesec. KOLEDAR Danes: Torek, 9. januarja, katoličani: Julijan, Nikosava; pravoslavni: 27. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: škandal v Budimpešti o* 16. in ob 19.15. Kino Matica: Tajfun, ob 21.15. Kino Ideal: Mala pustolovka. Kino Dvor: Morski volk. Kino Šiška: Modri madež. Oficirski družabni večer ob 21. v veliki dvorani >Zvewte<. Ljubljanski klub: Predavanje g. Ter-seglava o Martinu Luthru in reformaciji ob 19.30 v klubovih prostorih. Društvo >Bela Krajina«: Predavanje dr. Pretnarja ob 20. v restavraciji >Zve«-de«. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Kuralt, Gosposvets>ka o* sta 10; Sušnik, Marijin trg 5. ifepcd sita Fenomenalne iznajdljivosti in gospodarske genijalnosti nam potomci ne bodo mogli odrekati. Krizo in njeno hčerko brezposelnost rešujemo na vse pretege v strahu, da bi nam v južnem vremenu ne skop-neli. Pomislite, kaj bi bilo, če bi naenkrat ne imeli več krize in brezposelnosti} Saj bi ne mogli več tarnati, da so časi najti ah $i, kar jih je kdaj bilo, da živimo od same izgube in da bo zdaj zdaj konec sveta. In kje bi našli pretvezo, če je treba postaviti tu nekaj revežev na cesto, tam zopet drugim še malo odtrgati od ust? Za take človekoljubne akcije je treba imeti izgovor in imamo ga v krizi. To občeko-ristno pretvezo je treba torej v Mplošnem interesu reše\'ati in rešiti vsake nevarnosti, pa naj ji preti od katerekoli strani. In to tudi delamo z vso doslednostjo. Po neštetih dru&h eksperimentih smo začeli »reševati« krizo še s fondi. Imamo že bednostni fond in zdaj se nam obeta ie fond za sanacijo občin, ki so zašle v finančne težkoče brez lastne krivde. Dober in potreben bi bil tudi fond za sanacijo vseh tistih, ki so zašli v finančne težkoče brez lastne krivde in nimajo denarja niti za najnujnejše potrebe. Končno bi bil pa še najbolj potreben splošen podporni fond, da bi iz njega črpali sredstva vsi, ki morajo plačevati prispevke v take fonde. Torej živeli fondi! Pri Ishijasu sledi na kozarec naravne >Franz Josefovea grenčlce, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno Iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. SOKOL Letna glavna skupščina Sokola na Blejski Dobravi. Dne 31. decembra se je vršila na Blejski Dobravi letna glavna skupščina Sokola na Blejski Dobravi, katere se je udeležilo 8$ članov io članic. Stare šina br. Jelene Jurij je skupščino otvoril in pozdravil vse navzoče, pre*dvsem pa delegata župe br. Rakarja. Tajnik br. Stana Janko je podal zelo obširno poročilo tajnika ter blagajnika in prosvetarja, ki sta bila zadržana Načelnik br. Arh Lovro in načelnica s. Stopar M in k a, sta poročala o obisku telovadbe, ki pa se ne more uspešno gojiti, ker društvo nima primernih prostorov za vežbanje. Bolj intenzivno p« se v zimskih mesecih goji smučanje, ki ima mnogo pripadnikov v vrstah članstva, naraščaja in dece. Po poročilih, ki so bila vsestransko odobrena, je povzel besedo župni delegat br. Rakar, ki Je dal lepa navodila za uspešnejše sokolsko delo. Na predlog br. Podobnika Je bila izvoljena naslednja društvena uprava: starešina Fan-tur Jože, podstarešina Starlč Dranc, pro-svetar Pavlot Adolf, namestnik Pavšek Stanko, načelnik Jakopič Jaka, podnačel-nik Arh Lovro, načelnica Stopar Minka. podnačelnica Košelnlk Bibijane, tajnik Stana Janko ter štirje člani uprave, št.ir je namestniki, trije pregledniki in dva namestnika. Po volitvah so bile na dnevnem redu še nekatere važne notranje zadeve, ki so se po vsestranski debati rešile, nakar je novoizvoljeni starešina glavno skupščino zaključil. _ Sokol I. ima svojo 26. redno glavno skupščino v sredo 17. t. m. ob 19.30 v mali dvorani sokolske^a doma na Taboru. Dnevni red Je objavljen na društvemi oglasni deski. Zdravo! Uprava. _ Sokolska akademija v Polšniku. V nedeljo Je mladi Sokol v Polšniku priredi1, prvo svojo telovadno akademijo ter s tem dokazal, de Je tudi v pol leta, odkar obstoja, mogoče doseči uspeh. Nastopili so vsi oddelki članstva, naraščaja in dece. Najlepši je bil nastop članov, članice so svojo sestavo izvajale nekoliko prepočasi, ugajalo pa Je končno kolo Mo&ki naraščaj bi vaje izvedel bolje, če bi ne prišel v nasprotje z ritmom godbe. Nastop ženskega naraščaja je bil nekoliko boljši, vendar pa tudi prepočasen Moška decu, ki Je nastooila z vajami z zastavicami, je enako kot ženska deca še najbolj ugajala. Vaje so bile v splošnem lepe, najučinkovitejša pa je bila zaključna slika, ki so jo tvorili vsi nastopajoči oddelki a petjem državne himne, želja je. da si društvo čim prej pridobi primeren prostor, kjer bo moglo nastopati uspešnejše. Tudi pregovor ne drži. — Dragi učenci, eden najresničnejSih pregovorov je, da je najkrajša pot najboljša. — To ni res, gospod učitelj, moj oče to zanika. — Kaj pa je tvoj oče? — Šofer avtotaksija. Po poroki se vse teorem eni — Vsi možje so enaki. Moj Alfred je trdi' pred poroko, da bi Sel zame na konec sveta, zdaj pa niti k peku noče hoditi po kruh. ^tev 6 >SLOVENSKT NAROD«, fee 9. jamarja 1K4 ^trmn 8. ELITNI KINO MATICA TELEFON 2124 v katerem nastopa slavni ruski igralec VALERIJ INKISINOV sodelujejo Liane Haid in Viktor de Kowa To je film, ki nam pokaže ljubezen in strast japonske duše Dnevne vesti _ Izplačilo invalidskih podpor za pretekla proračunska leta. Dravska finančna direkcija razglasa: G. miniBter za socijalno politiko in narodno zdravje je odredil izplačilo invalidskih podpor za pretekla proračunska leta. Doslej je prejela dravska finančna direkcija v Ljubljani nalog, da izplača 2,363.973.35 Din. Tudi za ostali del teh obveznosti bo kmalu dobila nalog. Ker je denar preskrbljen, bodo zastale Invalidske podpore izplačane do konca januarja 1934. Urgence so torej odveč. — Anketa kmetijskih pospeševalnih organov. Dne 4 tn 5. t. m. je kraljevska bflpgk* uprava dravske banovine priredila v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani anketo vseh organov, ki delujejo na pospeševanju kmetijstva v dravski banovini. Na anketo so bOi pozvani V3i sreski kmetijski referenti in njihovi pomočniki, ravnatelji in profesorji kmetijskih šol, ki sodelujejo pri zunanji kmetijski službi, in zastopnik državne kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Anketo je otvoril in zaključil s primernim nagovorom g. pomočnik bana dr. O. Pirkmajer, ki je s svojo navzočnostjo podčrtal zanimanje, ki ga kraljevska banska uprava pripisuje kmetijskemu pospeševalnemu delu. G. ban, ki je bil službeno zadržan, je anketi poslal svoje pozdrave ter navodila. Anketa je pod vodstvom načelnika kmetijskega oddelka inž Josipa Zidanška razpravljala o najvažnejših vprašanjih sodobne zunanje kmetijske službe. Na dnevnem redu je bilo 21 referatov, ki so jih prisotni temeljito predelali v živahni debati. Izpopolnil in ponovno se je fiksiral kmetijski pospeševalni načrt dravske banovine, ki se naj Izvaja v tesnem sodelovanju kmetijskih šol in reskih kmetijskih referentov s posebnim poudarkom državljanske vzgoje. Posvetovanje je trajalo 18 ur. Udeleženci so odnesli mno^o novih pobud in pogledov za njihovo delo med našim kmetskim ljudstvom. _ Prevoz alkoholnih pijač v žigosani pogodi. Generalna direkcija jusosloveriskih državnih železnic v Beogradu razglasa v Prilogi k saobr vestnikj šL 80 a dne 7. oktobra 1933. naslednjo naredbo o odpravljanju alkoholnih pijač v žigosani posodi. >Po-soda, v kateri 6e odpremljajo po železnici alkoholna pijace (vino, žganje itd.), mora biti žigosana vsako tretje leto- 1. Izieoia (razeui za piveko posodo) valja do konca leta 1934 za ozemlje prejšnje Srbije in Crne gore. 2. Izvzeta je posoda, v kateri se od-premlia alkoholna pijača, ki ja namenjena v lastno privatno (hišno) uporabo in pa 8L Prazna posoda. Sodi, v katerih se odpravlja po železnici pivo. morajo biti žigosani nesle de na to, na katerem ozemlju so predani na prevoz. Pregledna doba se računa od 1. dne koledarskega leta, ki sledi Mu, v katerem je bil sod žigosan. Potem takem mora biti žigosanie iz l »ta 1931 obnovljeno naij-kasners do konca leta 1934 ter takega 6j da železnica ne sme izključiti od prevoza tekom leta 1934. Sprejem alkoholnih pijač na prevoz v posodi, ki ni žigosana ali pa ima zastarelo žigosanje, ni dovoljen na osti /vi § 3., odstavka 1., točke 2 železniško saobraćajne uredbe.< — Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 31. XII. 1933 naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorje-ni konkurzi: v dravski banovini — (3), v savski 1 (1), v vrbaaki 2 (3), v primorski 1 (—), v drinski 2 (1), v zetski 2 (—), v dunavski 2 (6), v moravski — (2), v vardarski 2 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). — 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 5 (4), v savski 1 (12), v primorski 1 (1), v drinski — (4), v dunavski — (4), v moravski — (1), v vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2). — 3. Otvorjena posredovalna postopanja; kolikor jih je društvu bilo javljenih: v dravski banovini 1, v savski 3, v vrbaski 1, v dunavski 1, v vardarski 3, Beograd, Zemun, Pančevo 2. 4. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 4 (1), v savski 1 (2), v primorski 1 (—), v drinski 3 (2), v zetski — (1), v dunavski l (2), v moravski 2 (4), v vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). — 5. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (6), v savski 1 (12), v vrbaski 1 (3), v primorski 2 (1), v drinski — (1), v dunavski — (6), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (3). _ >Fotoamaterjeva< prva letošnja številka nas je s svojo oovo opremo iznenadila Načrt za naslovno stran je izdelal arhitekt Serajnik in predstavlja bistro oko foto in kinokamere Izdelana je v treh barvah in moramo pohvaliti to opremo, v kateri sicer le redke revije dosežejo željeni uspeh. V današnjem času, ko je reklama izpopolnjena že skoraj do popolnosti, igra tudi naslovna stran vedno odločilno vlogo, ker človeka nehote prisili, da tudi vsebini revije posveti vso pozornost, ki pa jo >Fotoamater« tudi res zasluži Poleg strokovnih fotočlankov popolnoma znanstvene vrednosti prinaša tudi popularne članke za fotoamaterje začetnike, ki morejo vsakemu koristiti Poleg tekstnih slik. ki posamezne članke izpopolnjujejo, prinaša revija tud; v vsaki številki štiri umetniške priloge k1 zaslužijo pohvalo po svoji odlični fototehnlki In tudi Izbranih motivih >FotoamaterJa« urejuje prof Inž Leo Novak, a založnik je drogerlst Beno Gregorlč Zadnja številka prinaša novo letno željo uredništva ln uprave. Penga-lov članak >Portret v fiotograiijU, Vizja- kov >Izboljšanje kontrastnih negativov s ponovnim razvijanjem« in Novakov >Barv-na fotografija z Agfaflor filmom, poleg še raznih drugih zanimivih rubrik. Tudi notranja oprema Je v tem, že tretjem letniku, popolnoma nova in zasluži vso pozornost. — Prošnja! Bivši veletrgovec z žitom in moko, Baševlč Aleksander, v červenki, Banat, mi dolguje iztoženo vsoto 25.000__ Din. Leta 1927. je Baševič brez sledu izginil. Oseba in časopis, potom katerega bi zvedel za sedanje Baievičevo bivališče, dobi primemo nagrado. Prosim druge časopise za ponatis. Gobec Dragotin, Kra-gujevac, Knez Mlhajlova št. 32. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, deloma oblačno vreme, temperatura nespremenjena. Včeraj je po malem snežilo v Ljubljani, Mariboru in Skop-lju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 6, v Skoplju 4, v Mariboru 3.6, v Zagrebu 3, v Sarajevu 2, v Ljubljani l.S, v Beogradu 0.1. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 771.9, temperatura je znašala _3.6. — Smrtna neereča na kolodvoru. V Koprivnici 6e je pripetila v nedeljo težka nesreča. Poštni uslužbenec Franjo Sabo-lič je hotel čez tir, pa ga je zgrabila lokomotiva ln mu zdrobila prsni koš, tako da je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. _ Borba redarja s šoferjem v drvečem avtomobilu. Včeraj so imeli v Zagrebu zanimivo borbo redarja s šoferjem v drvečem avtomobilu. Redar Basrak je opazil zgodaj zjutraj na Ilici avtomobil, ki je na vso moč drvel proti Jelačičevem trgu. šo-firal Je Ivan Ogrizek. Redar ga je legitimiral Ln pozval naj 6e odpelje z njim na policijo. Spotoma si je pa šofer premislil in z redarjem sta se začela ruvati. In spustil je volan in avtomobil je zavozil v kan-delaber. Redar se je nekoliko potolkel. Končno so šoferja ukrotili in spravili na policijo. _ Strašna železniška nesreča. Med Vinkovci in Ivankovlm se je pripetila v nedeljo zvečer težka železniška nesreča. Bila je temna, meglena noč in progovni nadzornik Ferdinand Ogurek ter železniški delavec Franjo Ilič sta pregledovala progo. Vozila sta se z drezino, naenkrat je pa privozil od nasprotne strani vlak, lokomotiva je butnila v drezino ter na mestu ubila oba železničarja. Oba sta bila oženjena in zapuščata več nepreskrbljenih otrok. — Obup Slovenke v Zagrebu. V nedelio zvečer si je hotela v Zagrebu končati življenje 24-letna Štefanija Pavunovič iz Rogaške Slatine. Napila se ie oetove kisline^ pa sj jo prepeljali v bolnico in izpiali želodec. Vzrok je baie ljubosumnost. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Frani Josefovaa grenčioa prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah- Iz Ljubljane _lj V Gradaški ulici in okolici trnovskega mostu je zastalo delo na cesti in ob Gradaščici. Zaposlen je le en delavec, ki ravna sproti nasipni materijal, ki ga dovažajo od izkopa za tramvajsko progo Treba bo še mnogo materijala, kar bo cesta dvignjena približno meter na nekaterih krajih Tudi za nasipanje obrežja bo treba še precej nasipa Pri gradnji tramvajske proge ne bodo dobili dovolj materijala, saj kopljejo temelje za tir že v Stritarjevi ulici, pred glavno pošto bo pa krožna proga sklenjena _lj Vremenarji so naa zopet potegnili včeraj. Zjutraj je bilo mrzlo in začelo je snežiti, da smo se vsi — razen neupoštevanih izjem _ veselili nove zime in smučarji so zopet začeli vstajati od mrtvih, a popoldne je bil sneg zopet južen. Na cestah so bile zopet luže, na smučarskih terenih so se pa smučali redki smučarji, ker se je sneg prijemal smuči kot smola. Nekateri se tolažijo z izredno hudo zimo, ki bo baje kmalu nastopila, zopet drugi pa upajo, da sploh ne bo prave zime. _lj »Zima In zgodnja pomlad za okni« je naslov predavanju, ki ga bo imel naš priljubljeni strokovnjak g. Anton Lap, ravnatelj mestnih nasadov, v okrilju podružnice SVD Jutr! ob 19. v predavakiici mineraloškega instituta na univerzi. Predavatelj bo pokazal ln govoril predvsem o rastlinah, ki sedaj cveto v naših sobah, povedal bo pa tudi, kako naj jih negujemo, da nam bodo dobro uspevale in bujno cvetele Ker prijateljice cvetlic ln ljubitelji sobnih rastlin ob tem časn doživljajo največ razočaranj, bo predavanje gotovo vsem prav dobrodošlo Vstopnine nI _lj Za hrano zmrzujočlm ptičkom so darovali Društvu za varstvo ln vzgojo ptic pevk: tvrdka Sever & Comp Din 200, firma Josip Urbanič Din 200. predsednik ve-lesejma g. Fran Bonač Din 100 in g. N Vodišek z otoka Raba Din 50; razen tega je pa znana ivrdka »Dekor<. tovarna keramičnih izdelkov, poklonila več svojih najlepših umetnostnih Izdelkov ta nagrade na božični razstav odlikovanim rejcem kanarčkov Vsem iskrena hvala! Društvo ponovno prosi vse dobrotnike ptic naj po tresa/o prezeblim, ptičkom hrane, one p«. ki tega ae moralo storiti, pa prosi, da pošljejo v ta namen namenjene zneske Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani, Poljanski nasip 15, ki bo v njihovem imenu skrbelo za lačne ptičke pod milim nebom. —lj Po naših kinematografih. Film >škan-dal v Budimpešti« je tudi našamu občinstrj zelo ugajal. Danes je zadnjič oa sporedu, potem pa pride na vrsto film >Tajfun< in sicer že drevi ob 21.15. V tem filmu naslona ruski igralec Inkisinov. Kdor hoča videli vihar strasti in ljubeani naj ne zamudi U«ra filma. — ZKD nam pa pripravlja za pred-rsustni Čas več zabavnih filmov, da se bomo lahko pošteno nasmejali. Prvi tak film bomo videli v petek ob 14.30 in sicer po znižanih cenah 3 in 5 Din. —1| Žene v ilirskem gibanju. O tei snovi predava futri v sredo, ob pol 5. uri popoldne v Splošnem ženskem društvu. Rlmeka c. 9, dipl. filozofka. gdčna. Vara D o s t a 1 o v a. Sostartek ie javen in le zato dobrodošel vsakdo. KJ se za*iima za zgodovino juirc*5*! o venske it tla. —li Cankarjev večer >Svobode« in »Zarje«. Delavski prosvetni vačeri, ki jih prirejata onienieni kult-irni društvi, so med na.-lepšimi prosv-*tnimi prireditvami, ki jih una delavstvo v Ljubiiani in akolici. Tako se nam obeta v soboto. 13 t. m. zopet ^n lak prosvetni večer. Cankarjev večer, v proslavo 15-letnice smrti Ivana Cankaria. Besedo o Ivanu Cankarju bo govoril pisatHi Angolo Cerkvenik. Poleg recitacij iz >Er>tfke« in odlomkov iz >Hlapoa Jernajac, >Kralja na Betajnovi« in dialoga iz >Pohuišania« bo naslonil tudi citraški orkester (2 citre, 2 violini in Itrtafaj. Prenovi jena godba >Zar-ja< pa bo pod taktirko kapelnika Ceraria prvič zaigrala od Škorpika zn ta večer in-frtrumentiran krasen koral >Vzbu}enia duhove. Ob^ta se tudi povsem nova skladba ene iz pesmi Iv. Cankarja. H ^E-otike*. Bosega* Še sploh nimamo nobene Cankar j wc pesmi komponiran?, skladateli Ciril Prage! i na ie za to poskrbel. Steklarn" iz Rogaške Slatine, ki imalo l«p mo5ki r»avski zbor v svoii »Svobodic in ki so Že nastopili pred odlično publiko v zdravniški dvorani v Rogaški Slat'ni. bodo zapeli celo vrsto lepih nesrodnih in delavskih rv^emi. Dr \Krke« vljudno s->oroča, da nrične z rednimi plesnimi valaml v sredo 10. Januarja ob 8. uri zvečer. Da se iznonolnite v noveli plesov, se zanesljivo u-deleftite. 12-n Iz Semica — Star dolg poravnan. Še lota 1927. so pričeli s trasiranjem nove ceste Semič-Semič kolodvor, ki so jo 192S tudi dovršili. Potrebno je bilo seveda zaradi ta ceste odvzeti mnogim gospodarjem zemlio in vinograde, da se je cesta mogla zgraditi. Ljudja so radi dali svojo zemljo, ker ie bila obljubljena odškodnina in ker ta ta cesta Semiču v prid. Do odškodnine pa kliub termi nso nikakor mogli priti, daei so romale prošnje za prošnjami v Ljubljano- 30. decembra lani te končno vendar komisija državeca pravobranilstva in kr. haneke timrave tz Liubijan«* izplačala v Semiču 114im gospodarteni odškodnino in sicer v zneskj 129.528 Din. tako da so nekateri posestniki dobili kar blizu 10.000 Din, kar ie danes za našega kmeta naravnost ogromna v»yta, ki le le ie*a in U>ta morda ni vidsl pri drugem, kaj čel? pri sebi. Ljudje so seda i seveda zelo zadovoljni, ker is danes ta denar mnogo dražji, kakor 1927 in ga tudi znajo bolj ceniti, kakor takrat Hvale, vredno je, da fel?uh velikim vsotam pri posama/n'kih ni bMo niti enega primera, da bi s»3 kdo napiL — Sokolski dom dobimo. Ob kone-j decembra je imel naš novi občinski odbor tratjo sejo, na kateri iie predvsom sklepal o prr.šnii domačega Soko^skega društva za potrebno etavbišče za gradbo Sokolskega in Gasilskega dom«. Nekateri občinski možje sc siot-r nasprotovali ug^ini ivČTtv* te j>ro?nie. a 1? bila končno vendar z 18 proti 4 ugedno rešena Debata |e tra'ala nad poldrugo uro in fe Šolski jp«-avit**li g. Razpo*-nik moral zelo tenvllito pojasniti cilje 90-koislva In gas'ierva. Liudlrt bi se morali za-vadati velikega pomena sokolskih telovadnic, ki nam vzgajajo zdrav naraščaj, kar na bo le v prid državi, nego tudi občini, ki si bo vzgojila sposobne delavce za bodočnost. Gasilsko druStvo, ki ga imamo že čez 40 let, in sokolsko, ki šteje že 24 let, bosta tako končno vandar prišla do prapotrebnega d*v ma, ki bo že letošnjo jesen naibrž dograjen Pozdravljamo odločni nastop občinske uora-ve z županom g. Kočevarjem na čelu, ki je po dolgih letih moledovanja sadaj usir»Mr1a našim vrlim Sokolom in gasilcem. Vrata novega doma bodo tudi pri nas. kakor povsod, v* dno odorta vsem kult jrnim in gos poda i-ekim društvom- — Silve«.!*«* večer, ki ga je priredilo raše vrlo Sokolsko društvo, je ponovna dokazal, da vlada msd našim? domačini v-dno večje zanimanje za kulturno in prosvetno d>?lo. Vprizorili 83 burko >rT!ace<, ki te povzročila obilo smeha. Zlasti dobra sta bila s. Justa s Spelo rn br. Pknt 9 Stefucom. e tudi vsi drugi so svoje vloge igrali brezhibno in s? v nje popolnoma vživeli. Sledili so še šaljivi nastopi >Kovači in Storkljec, kler moramo pohvaliti zlasti aestro Skokovo, Hafnerjevo in Kočevarjavo, a prezreti t idi ne smemo polnočnega govora narašcajnika Tončka štrumblja, ki \* s svojim lepim nastopom vse presenetil. Naj bi se 5? naprej vzgajal v sokolskein delu. kjer bo labJo še mnogo dosegel. — Sokolski občni ibor ea bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob pol 14. uri v prostorih nova šole. Udeležba je za vse obvezna. Ob tej priliki omenjamo, da bi bila za novi sokolski in gasilski dom potrebna nabiralna akcija, ki bi k) domačini in tudi drugi sntovo radi podprli glede na pl smeti i te cilje teb društev. — Smrt fastitljivea;* starčka. V Stranski vasi pri ft?mi5u je 4. t m umrl Matija J j d-n i č v 94. letu. Starček je bil oče pok. eda-roste semiškejga Sokola br- Josipa Jidniča. Kliub visoki starosti j* ie vedno posegal v iavno življenfe fn bil vedn> zaveden naprednjak Rad ie obiskoval sokolske prireditve in med naprednjaki je bil v»dno priljubljen. Vrlemu možu bodi lahka zemlja! Iz škofje Loke — Zdrnienje trgovcev ta srei Kranj poverjen ištvo v škof ji Loki javila *«em svojim članom, da bo uradni dan v soboto 13. trn od 8 do 11 ure v pisarni Sokolskegn doma v fikoffi Loki. Lep prosvetni večer grafikov Organtzaci)a grafikov deluje v prosvetni, humanitarni in borbeni smeri LJubljana, 9. januarja. finoči nam je v dvorani Delavske zbornica pok a Ta I a stanovska organizacija naših »črnih umetnikov« lepe sadove svojega prosvetnega dela. Prosvetnih večerov, ki bi oili na taksni umetnostni visini, je pri nas malo. Grafiki so pokazali, kako resno pojmujejo v svoji organizaciji poleg; strokovnega dela tudi prosvetno — Udeležba j« bila lepa, vendar je prireditev zasluzila Se več pozornosti. Zbrane je nagovoril predsednik ljubljanske podružnice SCRJ Drago Kosem. Poklicno delo grafikov že samo zahteva izobrazbe, a grafiki se tudi dobro zavedajo, da si bo le izobraženo delavstvo priborilo boljšo, pravičnejšo bodočnost ter bo lahko vkorakalo v novi čas Nekdaj je izobrazba delila ljudi med seboj, prihaja pa čas, ko jih bo izenačevala in družila. Grafična organizacija je strokovna organizacija, vendar je bila ustanovljena pred 65 leti kot prosvetno društvo in bila je že ob ustanovitvi organizacija v pravem pomenu besede. Zdaj trna v naši banovini 1000 članov, v vsej državi pa 5000 Že od začetka so se grafiki zavedali, da je prosvetno delo podlaga borbenemu. Zato pa ni ostalo le pri prosvetnem delu, ki mu je sledila izgradnja humanitarne strani organizacije. Cez 50 milijonov so Izdali za podpore članom, kar ie izredno mnogo za tako nizko število članov. In zdaj organizacija vzdržuje okrog 40% nezaposlenih članov. Organizacija je zdaj povsem izgrajena in se nieno delovanie giblje v treh smereh: prosvetni, humanitarni in borbeni (strokovni, stanovski). Prosvetno delo si dele klubi in društva grafikov, ki delajo intenzivno predvsem iz svojih sil. samostoino. Govor-rtfk nam je predstavil orkestralni odsek >Grafike«, pevsko društvo »Grafikom in gledališki odsek, ki so se nam vsi predstavili nadvse dostolno Še sami na večeru. Orkestralni odsek, kot tudi pevsko društvo »Grafika« sta se že častno uveljavila v našd javnosti, ki ju ve ceniti kot upošte van a glasbena činitelja in ne le kot povprečna društvena odseka. Orkester ni snoči izvajal programa z visokimi umetnostnimi težnjami, kar je bilo tudi povsem prav, saj to ni bil le koncert v strogem pomenu besede Vendar je pokazal orkester tudi z učinkovitimi salonskimi komadi, da zmore več kot le zabavati povprečnega prijatelja glasbe. Posebno skrbno so podali vse točke in v vsem izvajanju je bila čista ljubezen sodelujočih do glasbe, ooooooooooooooooooooo SAMO ŠE DANES ljubka D O L L Y HAAS v zabavnem filmu Mala pustolovka zabava nas v Zvočnem kinu Ideal Predstave ob 4., 7. in 9. »4 uri zvečer O O O O O O O O o o o o o o o OOOOOOOOOOOCOOOCCOOOG Iz Trbovelj — Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Mariie vihrajo po vsej dolini raz hiš državna tr> bojnice- — Razglas občine. Glasom zakona o volilnih imenikih § 5 bo občinski urad izvršil ta mesec vsakoletno popravo volilnega imenika za občino Trbovlje Uprava občiue vabi vse volilce, da se prepričajo z vpogledom v volilni imenik. 5e 90 vpisani in če niso. da se jih vpiše Enako se vabi tudi vse one volilce. ki so se preselili iz enega stanovanja v drugo, da to naznanijo. Zgladijo naj se tudi tisti, ki so postali do 31. 12. 1933 polnoletni in si tako pridobili volilno pravico. Končno vabi uprava občine vsakega volilca, odnosno volilnega upravičenca, ki bi mu bilo glede poprave volilnega Imenika kaj znanega, da to javi podpisanemu uradu vsaj do 20. t m. *u tako a tem pripomore, da bodo volilni imeniki občine Trbovlje v slučajj event volitev čim popol netši. — Dve težki nesreri. Dne 6. t. m. se je pri delu na separariji težko ponesrečil električar Kotar Valentin. Nameraval je montirati električno svetilko na n«»ko steno ob želpznici Postavil t? 6 m dolgo lestvo v vagon, nato se na povzpel na vrh lestve. Medtem pa so oVlavci. nekoliko porinili voz naprej, tako da so Kotarju lestvo spodnesh Kotar }i padel tako nesrečno, da se ie občutno potolkil po glavi ter si zlomil levo roko, — Na dnevnem kopu Dobrna na se ie včeral težko ponesrečil delavec Klančišar Ivan. SnaŽil etažo ter čist'1 odkopno steno od previsečih plasdi ki ogrožajo delo na '»laži. Ko je menil, da ie steno zadostno očistil, je Šel na etažo, da odvozi materijal. Medtem oa » je odločil iz stene ?e en kos laporja, ki mu je padel na stopalo leve noge, ter m j jo zlomil. Oba sta bila prepeljana v bolnico- — Predavanje u Koroški. Predavani^, ki ga ie priredil posavski pododbor Kluba koroških. Slovencev v nedeljo popoldr* v tukajšnjem Sokoiskem domu. je bilo prav •^bro onskano in je izvrstno uspelo. Posebno razveaeliivo je d°jstvo. da se je poleg zastopnikov na5ih narodnih, kulturnih in stanovskih društev udeležilo predavanja tudi veliko število rudarskega delavstva, kar je oač najboljši dokaz, da baš ti trpini najbolje čjtijo, kaj ie trplienje. ki ga prenašajo naši reaki onstran Karavank. — Zastopnik osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane fe poslušalce^ v mojem lepem predavanju *odil po deželi ze-1 eno modrih jezer, aolnčnib plati in. šum°č:h gozdov in od starodavnih slovenskih kmečkih naselii posejanih dolin tam ob Žili ln Dravi, v Rož-u in Pod'uni. kj*r le tekla v sivi davnini zibelka našemu narodu. Starodavne slovatnske šege in navade, ki se gole med našimi rojaki na Koroškem boli knkor kjerkoli, jasno pričajo, da ie to del na.^cLM narodnega telesa, ki »e bil pred 13 leti na krivičen in gol'utiv način odtrgan od mlade nal* narodne države Toda krivicniki to čutilo in zaSenm se iim odlašati vest ki lim ne da mira. — Naša dolžnost ie. da rarvoi dotodkov budno zasledujemo, karti ne smemo dopustiti da bi naa tok česa prehi'el-_ Zat#m e* f# epomnll eširmrta Sokola br. Plikovi? 5 obletnice 6. Iaruar*fcega mani fesia Ni. Val kršila V lepib besedah |e opisal razvoT dogodkov brad in po zgodovin- tista ljubezen delovnih ljudi, ki se ne posvečajo glasbi zaradi luksusa, nego zaradi notranje potrebe — potrebe do duhovnega Izživljanja Pevski zbor je snoči zopet potrdil, da so v njem požrtvovalni nadarjeni in ambi-cijozm pevci, ki so ponesli pred leti sloves naše pesmi preko naših državnih maj. Zdaj imajo za pevovodjo Danila Bučarja. Niso nam peli težkih stvari, a tako lepe pesmice, da jih je bilo mnogo premalo za razvuete poslušalce Bučarjeva »Tam, kjer pisana so poljac, Grobmingova »Deklica«. »Istrska narodna« in I. Ocvirkova »Majol-čica« — vse so pokazale vrline izvrstnega pevskega zbora grafikov in da so pevci kultivirani — pozna se jim dobra šola. Vsega pa tudi ne napravijo le vaje ter dobro strokovno vodstvo, nedvomno je treba mnogo pripisovati veselju pevcev do pesmi in da imajo smisel za disciplino. Kot orkester je moral dodajati tudi pevski zbor. Navdušenje poslušalcev pa ni izviralo le iz kolegijalnosti, vsi smo bili pev cem iskreno hvaležni za čar lepe pesmi. Pozno je že bilo, ko so nastopili še člani gledališkega odseka, vendar smo se zatopili zbrano v prec.es.j-vo ^-^iMno enode-jansko dramo »Dediščina«, ki jo je napisal E. Gangl, režiral pa R. Kos. Do odrskih poizkusov ima človek vedno majhno neza upanje pri diletantih. Ni nam treba iskati primernejših besed: bili smo v resnici presenečeni. Igralci so pokazali ne le inteligenco, temveč tudi nadarjenost, da igra ni bila povprečna v slabem pomenu besede. Enodejanka je prepletena z več dramatičnimi prizori, ki jih mora Igralec res doživeti, da ni vse pokvarjeno z eno samo nepremišljeno potezo. Tega se je moral zavedati tudi režiser. Najboljši se mi Je zdel v splošnem ded Aleška, a dobro se Je tudi izkazal Marko. Jure je bil nekoliko premehak, ženski, kar je pa že delno neizogibno zaradi teksta. Peter bi morda glasovno bolje odgovarjal za Juretovo vlogo, sicer je pa bila razdelitev vlog posrečena Scenerije za takšno igrico si tudi ne moremo želeti iarazitejSe. »Dediščina« je socialna igra, ki je zelo priporočljiva za delavske odre — seveda* če se igralci vžive v igro tako in jo doživa, kot smo videli snoči, ko Je napravila predstava na vse globok vtis. Večer je uspel sploSno — vsi prosvetni odseki »Grafike« so se nam predstavili tako dostojno, da so grafiki lahko ponosni na prosvetno delo svoje organizacije. skem manife*»tu, a katerim je Nj. Vel. kralj rešil našo mlado na rodno državo grozečega razpada. Govornik je apeliral na solidarnost vsega našega naroda, ker le takrat bo mogoče enkrat rešiti tudi one brate, ki danes Se ječe v sponah tujega robstva. S trikratnim »Zivio« klicem Nj. Vel. kralju je zaključil svoj govor, kateremu so se vsi z nav-djšenjem odzvali. — Predsednica Kola jugoslovanskih sester Šolska upraviteljica ga Lapomikova s^ je v pre! -po zasnovanem pa-trijotičriem govoru spominjala rojstnega dne Nj. Ve L kraljice Mariie ter zaključila z vz klikom Nj. VeL kraljici in vzvišenem kraljevskem domu- — Zatem pa si* je vršil rodni letni občni zbor Kluba koroških Slovencev, poeavskeea odbora v Trbovljah. k)er je bil izvoljen stari odbor. S tem je bilo predavanje, ki se je razvilo v lepo patriio-tično narodno manifestan jo, zaključeno, piiiiiimimimi ahTI a*a' ■ t 'fi Samo še danes senzacijonalnl velefllm MORSKI VOLK v ZVOČNEM KINU DVOB Telefon 27-30 Senzacija, kakršne še niste videli. Predstave ob 4., 7. ln 9. urL □crronnropaGDO^ Krvav spopad zaradi plesa Kranj, 8. januarja. Snoči po pomoči so se stepli fantje v eni izmed gostiln na Gorenji Savi pri Kranju. V obeh gostilniških sobah so plesali, seveda kar na lastno roko brez dovoljenja. V večji sobi je bila večja družba delavcev, med drugimi tudi Janez in MIha Dolinar izpod šrnarjetne gore, Franc G ros iz Kranja in Joahim Stare iz Stražišča Nasproti njihove mize je sedel Josip Zaje iz Preseka pri Krapini V manjši sodbi je bila svatba, v vsaki sobi so Imeli svojega godca; fantje pa so plesali včasih v večji, včasih v manjši sobi. Med plesom je začela omenjena četvorica izzivati Zajca, češ da je pritepenec in naj molči. Končno so ga napadli, podrli na tla in ga začeli obdelovati z noži in rokami. MIha Dolinar mu je stal na levem ramenu, da se ni mogel dvigniti in braniti. Dobil je tn precejšnje rane z nožem, najtežja Je tik pod srcem v prsnem košu, ki je smrtno nevarna. Oba Dolinarja sta ga suvala s noži, dočim sta ga Gros in Stare pomagala vreči na tla in ga pretepala z rokami. Orožniška patrulja je bila takoj na mestu. Aretirala je Miho in Janeza Dolinar ja, ker sta Imela pri sebi nože. Ranjenemu Zajcu je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Novoselski iz Kranja. Potem so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnico. Brata Dolinarja se iaeovarjata, da ju je Zaje prvi napadel, nakar sta se začela braniti z noži. Priče pa izpovedo, da je bil Zaje popolnoma miren in ni prav nič izzival. Iz Črnomlja — Popravek. V našem listu z dne 4. novembra 1933. št. 252 str. 3 smo pod našlo v>m »I« Črnomlja« priobčili dopis, v katerem smo naprošali oridofno državno oblast, da 6topi nekaterim rovarjem energično na ste gle-dp na njihovo delo med ljudstvom. Da ne bo neutemeljenega sumničenia lojalni izjavljamo, da se ta dopis ni nanašal na e. mg Absca Matijo, bivšega profesori« Kmitifsks šole na Grmj pri Novem m^rftu. sedaf stanujočetfa v Mihelji vasi pri Črnomlju-__ Človek na ulici ni varen. — ITlice našega mesta so zdaj za pešce r*»s nevarne. Prav pravil, skoraj nJ dneva, dn bi ne srečal tega ali onega upnika. Stran 4. »SLOVENSKI NARODc, dne 9. januarja 1934 A. Uf-h j i 263 (Ore siroti S prepričevalnimi besedami in laskanjem jo je skušal poročnik prepričati, da ni nobenega povoda za strah, čeprav tudi sam ni bil miren. Cim ie bil Indijanec dobrih sto metrov od obeh popotnikov tako, da ga nista mogla več videti, se je vzravnal m njegove opreznosti je bilo mahoma konec. Kmalu je prispel do nekakšne poseke, poraščene z nizko travo. Sredi nje je sedelo deset divjakov; jedli so in kadili. Sredi kroga je sedel poglavar tolpe. . Ko je prispel Huron na poseko >•> se mu v krogu sedeči divjaki u ualvii. — Kaj je našel rdeči brurr vprašal poglavar. — Našel je dva popotnika, ki )ima služi za vodnika, — je odgovoril Huron. — Kam pa potujeta? — V Vi rgini jo. — Vodnik ju zapelje s poti. — Poglavarjevo povelje bo izpolnjeno. Sovražim belokožce, kakor jih sovraži poglavar. —Dobro. Rdeči brat se napoti k jezeru svojdh očetov. — Da, — je odgovoril Indijanec. — Kdo sta popotnika? — je vprašal poglavar. — Francoza. Mož in žena. Poglavar je vprašal s pogledom po podrobnostih. In Indijanec je nadaljeval: — Žena, ki rma obraz bled kot luna nad Velikim jezerom, je vredna, da bi shižila poglavarju. Poglavar k> bo imel. — Tvoj bo pa mož, če nam pride v roke, — je odgovoril poglavar. — Mož je pogumen, ima orožje, moji bratje ne bodo tvegali svojega življenja. Papav, — tu je Indijanec prvič izgovoril svoje ime, — počaka na ugoden trenutek in opravi vse sam. — Pojdi torej! — mu je zapovedal poglavar. Ker se pa Papav ni ganil, ga je poglavar vprašal: — Ali bi mi rad še kaj povedal? Govori! Papav je stopil še bližje k poglavarju. — Mož in žena, ki bi ju moral Papav privesti živa ki zdrava na cilj, sta bogata. — Papay to ve? — Videl je zlato. In ve, da ga je mnogo. Toliko ga je, da bi ga imel poglavar dovo'j do dneva, ko se preseli k svojim očetom. — Dobro, — je dejal poglavar. — Sprejemam darilo, ki si ga namen i i plemenu. Lahko odneseš zaklad v naše taborišče v Savanah... Tam te bom pričakoval, ko vzride kma šestič ... To je več, nego potrebuje Papav za pot. — Bom tam, — je odgovoril Indijanec Ostani še in povej mi, kako se boš mogel polastiti Francozovega zaklada. — Z zvijačo! — A Če se ti ne posreči? — Pa s smrtjo! — Papav ubije Francoza? — Da, — je odgovoril Indijanec in segel po ročaju tomahawka. In pripomnil je: .— Francozov skalp bo visel pri orožju, ki je služilo Papayevemu očetu. — Kaj pa če se bo žena upirala? — Papay je ne ubije!... Obljubil jo je poglavarju!... Papay jo prižene ujeto. .— Papay je dobro govoril, — je dejal poglavar, — toda smrt lahko pošlje tudi Papav a prej za njegovimi predniki, ki ga čakajo, da ga pozdravijo v večnem lovišču. — Papay ne umre, dokler ne izpolni svoje dolžnosti. .— Dobro, vrnem se v Savane. Hočem biti tam pred njimi, da obvestim vse o tem. ln Indijanec se je globoko poklonil poglavarju. Ta je pa zavihtel toma-hawk nad njegovo glavo, rekoč: — Papay bo močan in spreten; noge ga bodo nosile kakor gazelo in oko mu bo bistro kakor sokolu, ki preži na plen nad Velikim jezerom. Po teh besedah je Indijanec odsko- čil in izginil v visoki travi. Poročnik in Marjana sta nestrpno pričakovala, kdaj se bo Indijanec vrnil in kakšne vesti jima prinese. Mlada žena je komaj skrivala strah, ki jo je ap rele ta val vedno bolj. Zdaj se ji je zdel Indijanec še bolj ga moža, ki sta mu bila zaupala vse, sumljiv, čeprav sama ni dolgo vedela, kakšne občutke ima pri pogledu na te-kar sta imela, tudi svoje življenje. Ko je bil Indijanec odšel, je Marjana nehote stopila k svojemu možu. Toda prvi hip je molčala, ker ni hotela po-Ikazati svojega strahu, ki morda sploh Jni bil utemeljen. Toda Indijanca dolgo ni bilo nazaj n poročnik je končno sam izpregovo-ril o tem. — Najinemu vodniku sicer zaupam, — je dejal, — toda na tvojem obrazu vidim nemir, ki ga ne moreš skriti. Ni ise ti treba bati. Ker pa Indijanca tako dolgo ni nazaj, te pros.m. da počakaš ttu . . . — Da ga greš iskat? . . . Nikoli ne ibom dovolila, da bi me zapustil v ta-ikem trenutku. Mlada žena se ni mogla več prema-igovati. Prijela je svojega moža za ro-Iko in vzkliknila: — Naj se zgodi karkoli, ostati morava skupaj. Ce nama preti nevarnost, naj naju zadene oba. Ce greš iskat Indijanca, pojdem s teboj. — Počakajva še, — je dejal poroč-taik; — sicer je pa najbrž najina nestrpnost kriva, da nama roje po glavi take rndsK. Poleg tega je nama Indija- ; tnec naročil, naj se nikamor ne ganeva, ' »pa naj bi slišala karkoli. Morda bi bilo »nevarno hoditi kar tja ven dan v to iprerijo. Ce se klatijo po okolici Siouxi, Jbi ju opozorila nase . . . — Najpametnejše bo počakati, da se Indijanec vrne. Morda je pa njegova odsotnost dobro znamenje. Tisti hip se je mladima zakoncema »zazdelo, da se je trava v daljavi nekam Jčudno zamajala. Nehote sta utihnila. Z drhtečo roko (je prijela Marjana svojega moža za iroko. Zdelo se je, da njen pogled vpra-išuje: — Si slišal? Obstala sta nepremično in napeto poslušala, da bi slišala tudi najmanjši Sum. Obeima se je zdelo, da vidita v travi plazeče se Siouxe s tomahawki v irokah in divjimi izrazi krvoželjnosti na obrazih. Prvi trenutki te negotovosti so se tzdeli obema neskončno dolgi. Potem tje našel poročnik kot utrjen vojak vso fcvojo hladnokrvnost in odločnost. Zlasti misel, da bo moral braniti več nego 'lastno življenje, ga je utrdila in opogumila. V tem kritičnem trenutku se je ozrl nežno na njo, ki naj bi delila z njim istrašno usodo. Marjana je razumela ta pogled. Ra-»zumela je, kaj se godi v poročnikovi iduši, pomi zlih sluteni. Kar se je prikazala nad travo Indi-Sančeva glava. In Še predno si je poročnik opomogel od presenečenja, je iplanil Indijanec na sredo poseke. Poročnik je zadržal vzklik novega •presenečenja in radosti. Bil je njun 'vodnik s svojim večno enakim smeh-iljajem, ki je tako vznemirjal Marjano. — Papay se je zakasnil, ker je hotel ostati mož beseda in odstraniti vse nevarnosti, — je dejal. Pokazal je z roko tja odkoder je bil •prišel, in pripomnil: — Takoj krenemo zopet na pot. Siouxi tamle odhajajo, da dohite Angleže. Zdaj nam ne bo več pretila nevarnost. D' Ouvelles m Marjana sta zopet zajahala konja. Indijanec je prijel njuna konja za uzdo in ju potegnil za seboj v gosto travo. Trava je bila tako visoka, da sta se glavi jezdecev komaj •videli iz nje. Prerija je bila mirna; pod tihim nebosklonom podobna mirnemu morju. Ladje brez posadke, letala brez pilotov Ml tse;e vseh vrst enobarvne m večbarvne izdeluje klišarna 4* Problem krmarenja ladij na daljavo je v splošnem ie rešen, gre samo ie za izpopolnitev konstrukcije »Rivista Miiitare Italiana« priobčuje zanimiv članek o uporabi telemehani-ke v vojaške svrhe. Gre za problem brezžičnega upravljanja parnikov, letal in motornih vozil na daljavo. 2. marca 1917 so poslali Nemci na ta način 15 m dolgo in z razstrelivom napolnjeno ladjico do pristanišča Nieupon. kjer je eksplodirala. Ladjica je imela dva motorja Zeppelin po 10 H P in vozila je s hitrostjo 40 vozlov na uro. UpTavljali so jo električno z vojne ladje, brezžični brzojav so porabili samo posredno. Ladjici je sledil hidro-plan. ki je nadziral njeno smer in sproti obveščal posadko vojne ladje, kako gre poskus od rok. Nemci so pa napravili med vojno še več takih poskusov. Še leta 1921 je našla kontrolna komisija v nekem nemškem arzenalu 20 takih ladjic. Ostanke ladjice, ki je eksplodirala pred pristaniščem v Nieuportu. so francoski tehniki temeljito proučili in inženjer Chau-veau ie skonstruiral poseben aparat za upravljanje na daljavo s pomočjo radiotelegrafije. Aparat je imel dva vala in javno so ga preizkusili leta 1921 za upravljanje stražarske ladje »Anahuac« na Seini, 1. 1927 so krmarili na ta način več ladjic iz letala. Pri mornarici so rabili radiobrzojavno vodstvo, zlasti pri bojnih ladjah med ostrim streljanjem. Leta 1918 je napravila angleška oklopnica starejšega tipa »Centruione« več manevrov in med njimi je puščala za seboj umetno meglo. Nemci so rabili v ta namen bojno ladjo »Zahrin-gen«. Brezžično so tudi gasili ogenj, postavljali antene in dajali svetlobne signale. Predlanskim se je razširila vest o uspešnih poletih brez pilotov na otoku Inteligenca in plodnost Tako se glasi naslov članka d\ Shepheida Dawsona, ki ga je prubči* angleška naravoslovna revija »Nature«. Članek govori o izkušnjah in poskusih giede inteligence 3—4 ^tnih otrok v Glasgowu. Otroke so razdelili v skupine tako. da so bili v eni nadarjeni, v drugi srednji, v tretji pa zabi'1. S!o je za vprašanje, iz kako številna r-^dbln so otroci, koliko imajo bratov In sester m koiiko jih še živi. In izkazalo se je, da izvirajo duševno zaostali otroci iz rodbin s števUnirni člani, ni-darjeni otroci pa iz rodbin, kjer je mi-:o otrok. Ker pa otroci podedujejo nadarjenost od staršev, sklepa dr. Daw-son da so malo inteligentni starši :»od-nejši od bolj nadarjenih. Iz tega ra sledi, da se število zabitih ljudi na svetu mnogo bolj množi, kakor število nadarjenih. Potem takem bodo nekoč na svetu samo še zabiti ljudje. Razmere skoraj da govore v prilog te domneve. Upoštevati moramo, da se sklepajo zakonske zveze navadno le z ljudmi, ki so približno enako nadarjeni. Z naraščanjem števila zabitih ljudi preti nevarnost kulturi. Angleški učenjak pa sam opozarja na to, da je pri mnogih otrocih nadarjenost trpela po boleznih ali nesrečah. Toda tudi v manj inteligentnih rodbinah se lahko rode po pravilih dednosti bolj nadarjeni potomci. V ječi zvedel, da je milijonar V začetku decembra je obsodila porota v Novari 231etnega vojaka Pas-quala Tigana na 4 leta 5 mesecev in 10 dni težke ječe, ker je ubil svojega tovariša Amendola. Vojak je kazen mirno sprejel in niti na misel mu ni prišlo pritožiti se. Pred božičnimi praz-niik so mu pa sporočili nepričakovano vest, ki ga je zdramila iz spokorniškega ravnodušja. Zvedel je namreč, da je umrl njegov daljni sorodnik in mu Rujani pri Stralsundu. V Ameriki so krmarili radiobrzojavno po sistemu inž. Hammonda ladjo »Jowa«, ki je bila leta 1923 cilj metanja letalskih bomb in streljanja s težkimi topovi. Leta 1931 so delali enake poskuse z ladjo »Stoddert«. Manevri so se vršili s hitrostjo 6—26 vozlov. Ladja je uporabljala žaromete in če je bila zadeta, ;e sama dajala signale s sirenama. Leta 1923 so radiobrzojavno pilotirali letalo brez pilota z motorjem 60 HP in s tovorom 112 kg na 100 km dolgi progi. V Italiji proučujejo brezžično piloti-ranje in krmarenje že od leta 1932 inž. Fiamma. Uradne poskuse so delali uspešno v juniju in decembru 1924. Za poskusno ladjo so rabili motorni čoln »Mas 223«, opremljen z dvema električnima motorjema po 4 HP. Krmarili so ga radiobrzojavno s torpedovke »Co-senz*. deloma pa tudi iz radiopostaje na suhem. Poskusi so se obnesli, čeprav so krmarjenje motornega čolna namenoma motili iz radiopostaj na suhem. V splošnem je pri mornarištvu rešen problem krmarjema ladij na daljavo s pomočjo radiotelegrafije in treba bo samo sedanje konstrukcije deloma izpopolniti. Pilotiranje letal na daljavo pa ni tako lahko, ker letala v zraku niso dovolj stabilna, obenem je pa treba računati z atmosferičnimi vplivi. Zaenkrat se še ni posrečilo popolnoma nadomestiti pilota mehanično v preciznem manevriranju z letalom v neugodni atmosferi. Pa tudi to je samo še vprašanje časa. V tem pogledu so me-rodajni posrečeni poleti v ravni črti in na daljših progah. Rešen je tudi problem manevriranja z žarometi na daljavo s pomočjo radiotelegrafije. zapustil v našem denarju dobre tri milijone. Dotlej je sedel mož v ječi mirno, saj je bil prepričan, da je kazen zaslužil, čim je pa prišla vest o bogati dedščini, je bilo konec njegovega miru. Novi milijonar mora seveda ostati v ječi in kdo bi se čudil če kar besni v hrepenenju po svobodi, da bi mogel uživati nepričakovano bogastvo. Takoj se je seveda pritožil na višjo instanco in prosil za obnovitev procesa. Ce njegova prošnja ne bo uslišana, bo moral kazen odsedeti in štiri leta se mu bodo gotovo zdela štiri desetletja. Ni izključeno, da se mu bo zmešalo, če bo moral tako dolgo zaman hrepeneti po svobodi. Ce bo pa pameten, se bo pomiril in sprijaznil z usodo, saj je še mlad, a milijončki mu bodo v štirih letih tudi vrgli lepe obresti, tako da bo njegovo bogastvo še večie. Iz Stične — Seja občinskega odbora pa bila v nedeljo 7. t. m. Ponovno je bilo na dnevnsm redu razpravljanje o oementu, ki ga ie pred mes?ci občina pomotoma prevzela za polovično eano. Tvrdka, ki je cement občini dobavila, toži sedaj občino, da mora plačati še drjjgo polovico veote za cement, ki ni bil niej namenjen. Stvar e cementom ie postala prava lokalna afera, kajti pri aferah navadno stroški za ureditev afere prav hitro narastejo. Občina sedaj išče krivca, ki ji je zaradi pomot? povzročil precejšnjo Škodo- — V kraievni šolski odbor v Št. Vid je bil izvoljen g. Lojze Medved, odbornik. — C» 14 dni bo zopet občinska seia z dnevnim redom: cement — Ta j i ns t veni molk jamarje?. V zadnjem času, ko je zaradi mraea raziskovanje v jami zelo lahko, so lamarji proti svoji navadi utihnili. Znano pa ie okoličanom, da so jama rii na delu in da prihajajo ločeno do vhoda v jamo in čim najhitrej* zdrsnejo po Šimenkovem rovu v globino. Očividno prikrivajo raziskovalci kako pomembno odkritje. Na vprašanje, ali so našli nove podzemske prostore s kapniki in jezeri, odgovarjajo samo, da so bili že od začetka prepričani, da bodo v kratkem najdbe v stiski jami najbolj znamenite v naših kraiih. Delo pri raziskavanju jam bi morali okoličani, posebno pa občina podpirati. Potrebne so zlasti obleke, ki se lih zelo mnogo potrga pri plazenju skozi rove, in pa municija, ki je porabijo pri širjenju odprtin in prebijanji sten zelo mnogo. Važna naloga občine pri delu za napredek kraja bi bila, da bi ertalnc materijalno podpirala jamarje in jim s svo jim zanimanjem dajala pogjma pri nadaljnjem raziskavanju. Radio Ljubljana, 9. januarja. Drevi ob 19. bo prof. Jože Prezelj v radiu zopet poučeval francoščino. Posebno priljubljeni so njegovi pogovori s poslušalci in ker so že mnogi izrazili željo, da bi radi tega popularnega sotrudnika našega radia poznali, prinašamo danes njegovo sliko. Jutri ob 19. pa stopi pred mikrofon dr. Stanko Gogala, ki nam bo predaval o narodni vzgoji. V tem poglavju bo govoril izključno o dolžnosti narodne šole. Narodna šola je vp rvi vrsti poklicana skrbeti za narodno vzgojo. Od narodnega učiteljstva zahteva spoznanje tega, kar imenujemo našo narodnost, našo last in svojstvene poteze narodnostnega duha. Zato mora biti učitelj sam narodnostno vzgojen. Narodna šola mora postati pri vseh predmetih, pri nacionalnih in ostalih, polna narodnega duha, upoštevati mora narodno pristno miselnost, njegrovo modrost in bistroumnost, njegovo socijalnost in pravičnost. Ponekod je današnja mladina tako splošno kulturno vzgojena, da se čuti ponekod doma, v lastnem narodu pa ne čuti več zakoreninjenosti. Postala je mednarodna, kar je isto kot breznarodna. Tej poti modernega raznarodovanja mora naša šola zastaviti pot. Narodna vzgoja mora biti gojena v šoli, ker le ona ustvarja živo narodno vzgojeval-nico. Iz Celja —C 0 trpljenju primorske žene po italijanskih ženah bo predavala gdč. Zorka Po-tratova v petek 12. t. ni. yb 2(). v proeloriii celjske >Soče v Narodnem domu. —c Usodni padci. Na praznik 6. t. m. .e padla 611etn;i kuharica Marija Crešnikova iz Celja na za mrzlem pločniku pred neko hišo v Gaber j .i tako nesrečno, da si je zlomila d?n-n;icah in si zlomila desno nogo. Vtv tri ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnico. —c Izguba. Dne 4. t. m. med 12. in 13. uro ie bila na poti od celjskega okrožnega sodišča d> rudarske ><>le izgubljena delavska knjižica na im? Karla ftalamona iz Slivnice pri Celju. —c Uradno popra\lj;«nje volilnih imeni kov- Mestno naoelstvo v Celju raaglaža: Po § 5. zakona o volilnih imenikih, SI. 1. od 12. ix. 1931., št. 34754 mora mestno načelslvo v dobi xi 1. do vštetega 31. lanuarja izvršiti uradno popravke stalnih volilnih imenikov. Pri tem vpiše v volilne imenike s svo jim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico, pa še niso vpisane, ter izpjsti na isti način one, ki so izgubili to pravio- Vojaki, ki eo odslužili, odo., ki v letu 1934. odslužijo svoj rok, se vpišejo uradno. Volilno pravico za volitve v Narodna skupščiuo imajo vsi mošk^ državljani Kraljevine Jugoslavije po ro'stvu ali naluralizaciji, če «> dovršili 21. leto starosti i:i vsa i z. o* mesecev redno bivajo v mestni občini celjski. Državni in iavni samoupravni usljžbeuci se vpišejo v volilne imenike mesta Celja, ako imajo v njeni svoi službeni sedež. Za državne uslužbence se 6-mesečno bivanje n^ zahteva. Vsi os^b-. ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih Še niso vpisane, naj se zfflasijo v času od 8. do vkljufno 27. t. m. med 9. in 12. dopoldne v sobi št. 2 messtue-ga nacelstva. S seboj naj prinesejo krstni list, uradno ootrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v mest j Celju. V navedenem času nai se zaradi popravkov v imenikih zli lase tudi oni, kadrih imena, poklic, službeni in drugi nazivi ter bivališča niso vpisana. POSREDUJEM denar na HRANILNE KNJI2ICE velikih denarnih zavodov. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12. 7-T FANTKA 15 mesecev starega, dam dobrim ljudem za svojega. Pojasnila daje Jožef Peruš. Pameče pri Slovenj gradcu. 403 KLAVIRJE in PLANINE malo rabljene, najboljših tovarn, z oklopno konstrukcijo, • krizam strunami, kupite najceneje pri »Lirac, trgovina rabljenih klavirjev, Zagreb, Varšavska ulica l. 404 BRIVSKI POMOČNIK mlajši, dobi takoj službo. Po-dunajec, Polzela, Savinjska dolina. 405 DVE SOBI oddamo, opremljeno in prazno. Rožna dolina, Cesta X. 25 (Pod rožnikom). »ALAN« Pišite, kdaj, kje? >Sva 407«. MLADE UČENKE z dobrim glasom, iščem za mojo tamburaško kapelo proti hrani, stanovanju, potnim stroškom in 300 Din mesečne plače. Ponudbe s fotografijo na naslov: Ignac Kurtinovič, 2e-ljezniška 43, Ruma — Srem. 408 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T MESEČNO SOBO v cen tramu mesta, za 1 osebo z vso postrežbo, eventualno tudi s hrano, oddam. — Naslov pri upravi >Slovenskega Narodne. 5040 EKONOM-VRTNAR išče službo. Gilčvert Ignac, Spodnja Hudinja št. 86, pri Celju. 394 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Vlog ima nad 420,000.000.— Dir rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev. Za pupilarne naložbe ima sodno depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domaće hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem tn davčno močjo. Telefon št. 2016 in 2616. Poštno čekovni račun št. 10.533 Uradne ure za stranke ho od H do 12.