GLAS NARODA ' list slovenskih delavcev v Ameriki. RLKFOH: 2876 COBTLANDT. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1908, at the Post Office nt New York, N. Y, nnder the Act of Congress of March 3, 1879. MO. 188 — ftTBV. 188. NEW YORK, TUESDAY. AU6U8T 12, 1S19. — TOREK, 12. AVGUSTA, 1919. TELEFON: 4687 CORTLANDT. VOLUME XXVIL — LETNIK XXVIL u MULTIMIUJONAR ANDREW GARNEGIE JE MRTEV UMRL JE Y SVOJEM POLETNEM STANOVANJU. — KDAJ Kf POGREB. SE SE NE VE. — UMRL JE ZA PLJUČNICO. — OB NJEGOVI SMRTNI POSTELJI NI BILO HČERE, PAČ PA SAMO NJEGOVA ŽENA. KAKO SO SE VRAČALI ZAČASA VELIKE ŽELEZNIČ. STAVKE BROOKLTNČANI Z DELA. r Lenox. Ua^, 11 avgusta. — Da nos je umrl tukaj v svojem p'-iHnem bivaliičti M let stari miljonar Andrew Carnegie. I uirl je kmalu po sedmi uri zjutraj. Iz svoje M>be se že nI pai:il «h1 petka. Najprej je bil močno preblajeu, prehlalu je pa sled:* pljučni«-«. in murt je nastopila kmalo. Ob ujegovi smrtni postelji so bili: njegova soproga, njegov pr*.-»at in tajnik in dve strežnici. Njegovi h«eri Margareti »o brzojavili, uaj pride takoj, pa je prišla prepozno in naila očeta mrtvega. Njegova smrt je bila objavljena iele par ur kasneje. Krn- i /ina jr nasi umi« v All«*frhan* I « II > leta 1&4R Oče in sin nt a do ; b»!» delo v predilniei, in teden- 1 ska plaea mladega 1'arneirija je \ znašala $1 1*0 Nltadi Carnegie pa j* hitro napredoval ter čital med I tem ItepreMno knjige, katere si i je upotodil iz trorniake knjižni- i ee Kb je bd »tar štirinajst let. < ce je v cel nek iz tvomirr i ter imii dal sluibo •brzojavnega < sla V tej službi je presenetil vse , uradnike » tem, da je lahko spre i jeuial brzoja*e po poi ao bdi v eeli Ameriki l§» tri|e ljudje, ki mi bili te ga -močni Ko je Pennsylvanija železmea nluu'^tU svo,» prvi brzojavno signalni sistem, je |MN»tal mladi t'a^n^ffie uradnik te družb«* ter tmbival «e|ih 35 dolarjev ua me se«' <'ar t* *-g i* je postal uačeluik družine, ko je bil star se*tuaj»t l<*t m to vsled smrti svojega očeta. Kmalo zatem je pregovoril svojo mater, tla je vzela ua hišo 500 dolarjev posojila, kateri de naložil 4'arnegie v Adams K*pr<'«» t "o. Mož. ki ga je vzel iz' tvorniee, mu je posodil uadaljuih d veslo dolarjev, katere je nalo-, žil tako plodonosno. da so mu. prinesli 10.000 dolarjev. Polagoma je priael Carnegie do te-' ga, da je imel nabran preeejaen kapital in sklenil ga je naložiti v i" Ijetjik aa proizvajanja Železnikih mostov in železniških tračni«- \ onem času srt morale ime * ti železniške družbe nadomestilo za le*etie mostove, a prišel je kmalo do prepričanja, da je tre-I a za to jekla. Odšel je v Anglijo. kjer je proučil Besaemerjer proees za proizvajanje jekla. — Med delavei v Angliji si je izbral j v* čje atevilo mož, s katerimi se, je vrnil v Združene države ter pričel izdelovati Bessemer jeklo v* predno so se angleški jeklar-ni magnati zavedli, da imajo ne-varnega tekmn-a v Ameriki. Odtedaj naprej je pričel pro-x.rdili svoje velikansko preinože nje Kroj* sel>e je zbral čudovito družino sposobnih ljudi kot sta naprimer S«-hwab in Gary, v ee lem nekako 40 mož, ki so odte-da; naprej vsi postali znani kot modemi industrijski kapitani. Carnegieve jeklarske naprave v Pntsburghu in okoliei ko postajale vedno večje. Ker je hotel do Liti v roko tudi surovine za proizvajanje jekla, je šel v severni Michigan ter dobil tam neizčrp-l.iive zaklade železne rude. Rad se je pohahal s tem. da je zmanjšal « eno jeklenih tračnic oil 9> dolarjev za tono na 26 dolarjev. Gotovi zlolmi ljudje, ki so natančno po/.nali položaj, pa izjavljajo. iiia v veliko večji meri kot pa dejanska inter-\eneija povzročile položaj v Ru siji. katerega lahko označimo boljše kot p rot i-zavezniškega kot pro-boliševiškega. V vojaškem smislu so boljševiki veliko močnejši kot pa so Rusi in zavezniki, ki skušajo prodreti v notranjost Rusije. Naši najostrejši kritiki so Rum sami. ki se lnjre proti boljše vikom. C« ,ie v Ameriki le še en človek, ki pričakuje ugodnih uspehov od nasprotnikov boljševikov na Finskem in Estonskem, potem je boljše, da čimpreje spozna, da n! mogoče ničesar pričakovati. Gi-bcoje proti Petrojrradu. ki fte je pt w-elo v pričetku poletja, se je izjalovilo izkljtično raditega. ker 1'tMk dospele zaloge živil, muni« cije in. drugih potrebščin, katere so proti-boljševiki zagotovo pri-čfakovali od velikih sil. Sedaj pa prevladuje splošna zmešnjava. Najmanj štiri, med seboj ljubosumne skupine proti-V>o1j5eviikih čet drže svoje postojanke edinole raditega, ker Leon Trocki ne smatra za vredno in potrebno, da bi jih pognal nadalje nazaj. Finsko in Karolinško gibanje je bilo uničeno ter je sedaj mrtvo in pokopano. Sile pri Arhan- svoji ožji domovini na Škotskem in V zadnjetft času je vstanovil tudi.sklad v znesku petih miljonov <}olarjev za dflavee Carnegie Steel Company. Bil je paeifist v pravem pome-uu besede in vprizoril kot tak svetovno propagando, katero je materijilno podpiral. Zgradil je P&vtno palačo r Haagu, ki gm j« poldrugi buIJob dolarjev. rekord. Dvigni se je v biplanu s potniki v višino 58tX) metrov. SOVJETNI VODITELJ ARETIRAN. Pariz, Feaneija. 11. avgusta. — Danes je postalo znano, da je prrčela mirovna konferenca izpr«?iuinjati svoje stališče napram ru-munski armadi v Budimpešti. Mirovna konferenca ne namerava jkazat: Rumun<*em. naj takoj zapnste ogrsko glavno mesto in to i.ljub dejstva, da ]e najvišji medzavezniški svet prepovedal Kn •nuneem stopili v glavno mesto. .Najvišji vojni svet je sieer ogorčen vsled za plenjenja živil n;» Ogrskem od strani Rumnneev, vendar pa so številui člani kotife rvnee mnenja, da bodo morale ostati rumunske čete nekaj časa v lludimpesti Vojni svet ni dobil š«> do danes odgovora na ultimatum, katerega je oosšal pretekli teden romunski vladi. Budimpešta, Ogrska. 10. avgusta. — Vladni voditelji so se podajali danes v Szeged in u za stvorjeujo koalicijskega kabineta v namenil, da postane ogrska bolj reprezentativna. Poslanico francoskega ministrskega predsednika (.•leinenceau-j-i. v kateri objavlja ekspedicijo zavezniških zastopnikov v Budim-•»'•sto. so rumunske oblasti zatrl", nakar je spustil neki italijanski av jatik. ki je letel nad mestom, ua tla tiskane kopije te poslani •e. Rum ii uci so izvršili danes veliko število aretacij ter deportir;-li na Riiiminsko dosti oseb. V Budimpešto s«» pričele pr-hajati velike zaloge koiulonziranc ga mleka, katero so poslali delavci Ameriške pomožne misije. Dunaj, Avstrija, 10. avgusta. — Ob sklepu konference vo
  • meščanske stranke pripravljene stopiti v koalicijsko ministrstvo. »Sedaj še ni znano, če bodo vstopili v ministrstvo tudi socijalni de-mokratje. Pavel Gorami, voditelj soeijalistov ter prejšnji justični minister, je izjavil, da j«; njegov vstop v kabinet odvisen od privoljenja stranke; Basel, ^vi^a, 10. avgusta. — Postave ogrske komunistične vlade. ki odpravljajo privatno lastnino, so bile razveljavljene oRK jiipv^imr VLADI ADM. KQLCAKA PRETI NEVARNOST Kodanj, Dansko, 11. avgusta. : T'-* vr I/ HeKingforsa poročajo, da je ho,J^v,ko'»-tir povelje boljše viške vlade aretiran bivši boljševiški vrhovni poveljnik general Vatatis. Baje ga dolž?. da je snoval pro-1 i revo! učijo. gelsku se nahajajo v izključno def. •nzivnih postojankah. Admiral Kolčak je bil potisnjen na zjj v Sibirijo, kjer se mora borili vsakovrstnimi težkočami. Iz številnih virov se glasi, da soda-lujejo Nemci z boljševiki r okrožju Arhangelska. Gotova stvar je, da zakladajo Nemci bolj-ševike z munieijo Znano je. da so ofvorili Nemci svoje urade v IVtrogradu in Moskvi in da se vmea na tisoče Nemcev, ki so preje stanovali v Rusiji, na svoje prejšnje trgovske postojanke. I spešne vojaške operacije proti boljševikom od strani ne-bolj-ševiških Rusov >o popolnoma, ne->iio;t«mV pre«l prihodom zime. Če bomo dali Nemeeni prosto roko v Rusiji skozi celo zimo. je jasno. da bo postala Rusija nemška kolonija še pred prihodom nasled-nje spomladi. Le en drugi razvoj ie še mogoč in sicer ta. da pride tlo dogovora med prejšnjimi sovražniki Nemčije ter boljševiki i Moskvi, ki bi dovedel do razveljavi jen ja blokade ter pričet ka neizmerno težke nalge izčiščenja sedanjega ekonomskega in političnega kaosa. Naravnost liepoinljivo je. da bi se pariška konferenca lotila I sedaj kake druse akcije kot jw j ta. Itneli bi vsaj zadovoljstvo, da 1 i spoznali, da je prebivalstvo do grla sito bede in zmešnjave in da bo nekaj povsem drugega kot Iieninov teroristični boljševizem! vladalo v Rusiji v teku bodoče spomladi. Vse avtoritete glede ruskega položaja soglašajo v tem. Večina izjavlja, da bo oni, ki bo kontrolix-ul razdelitev braneč v Kijevu. Petrogradu. Moskvi in Odesi, dejanski kontroliral rusko administracijo. Iz tega je razvidno da se moramo ozirati na Mr. Hooverja ali kakega drugega ži-i ilskegm diktataorja kot na bodočega noža v uaiji. Kakorhitro bo tak diktator ustanovljen, bo v stana vzdržati sli pa sdrobiti Washington, I) ("., U. avgusta. Admiral Kolčak, vodja Omske \lade iu vodja opozicije proti je v veliki nevarnosti. Vse kaže, da bo Leninova vla-ua kmalo dobila kontrolo nad telo zapadno Sibirijo. Pa lies so dospela glede tega sem avtentična poročila. V zadnjih par mesecih so se moral« Kolčakove čete umakniti najmanj za 200 milj, iu sedaj namerava načelnik izprazniti Omsk t« r se umakniti, če bo le mogoče v vzhodni del Sibirije. Ce ga bodo boljševiki premagali, bo konec provizorične narodne vlade v Rusiji. Edino Kol-čakovo upanje je še general De-nikin, ki prodira s svojimi koza-ki v boljše v iško ozemlje južne Rusije, pa je tudi Denikin v veliki nevarnosti. VELEKUkVNIČABJI SO PRESTRAŠENI IN TO JE RAZVIDNO IZ NIŽJIH CEN. — HRANSTVO VELEKLAVNlCARJEV JE MOGOČE ZLOMITI Z ARGENTINSKIM MESOM. PETNAJST ZAROTNIKOV U-SMRČENTH V MEHIKI. El Paso, Texas. 11. avgusta. — Prijelt so pelnajst zarotnikov, kateri so inieli namen izročiti mesto Chihuahuo generalu Fran-eeseu Villi. Vseh petnajst je bilo ol sojenih na smrt ter takoj zatem usmrčenih Tozadevno poročilo je prinesel nek Amerikanec, ki je dospel dane*. iz Mehike. Kaj in kdo so bili ti možje, se zaenkrat še nt da-!o dognat'. - DENARNE POSlLJATVE V - ISTRO, NA GORIŠKO XV NOTRANJSKO. V svojem nagovoru na kougres, dne 8. avgusta, je rekel prrd sednik Wilson: — Cene. katere plačujejo ljudje le dežele za vse, kar je potrebno, da se vzdrži golo življenje, niso upravičene vsled pomanjkanja doba\e, sedanjega ali bodočega ter so v številnih slučajih u metno in namenema ustvarjene s pomočjo zlili praktik, katere je treba takoj ustaviti postavnim potom. Te umetne cene, katere je omenil predsednik v svojt-iu govoru, so tvorile predmet razprav v listih skozi celih zadnjih osem mesecev. Naša dežela ima izobilico vsake vrste živil, ki so bila uagro-madena izza podpisaitja premirja in za katera se zahteva sedaj cene, ki so vse prej kot primerne. Številni listi so predlagali, naj odpošlje vlada zadostno število ladij v Južno Ameriko in Avstralijo ter privede v deželo velike množine mesa in kož. ki so bile nagromadene v teh deželah tekom 7a-lnijh tleh let. Teiu potom bi bilo mogoče zlomiti monopol, l^i-lerega izvajajo veleklavničarji in drugi veliki interesi v Zdrui/*-udi državah. V trenutku, ko »»odo veleklavničarji spoznali, da bodo naše zalege mesa povečane vsled uvoza tega ceuenega mesa, bodo šli takoj s cenami navzdol in sedanje visoke cene bodo živele le še v spominu. Zakottouaja in regulacija bosta v vsakem slučaju kasni ter ne bosta mogli izvesti takojšnjega izboljšanja kot si ga želi ameriški konsument. Konzul Združenih držav v Montevideo je sporočil, da so tri velika podjetja pripravila tekon meseca aprila 100,000.000 funtov uesa. 60 odstotkov tega mesa je zmrznjenih in 40 odstotkov v kositrnih škatijah in t:> radi pomanjkanja ladijske prostornine. Cena, plačana za živino, je znašala aprila meseca 6 centov za funt five vage, kar je zuačilo višjo ceno kot meseca marca. Ali se nam j" treba všled tega čuditi, če so ameriški veleklavničarji monopoli-zirali vso ladijsko prostornino med Združenimi državami ter Juž- . no Ameriko ? Da damo čitateljem primerno idejo o tem, kako ceneno je ar-geutinsko meso. ho-'iuo navesti en konkreten slučaj. Prve vrste vol, ki tehta približno 700 funtov, bi stal $42. Ker je vredna sama koža $25 do $35, znašajo dejanski stroški za meso le nekako štiri eente za funt. Če vzamemo celo, da stane pošiljate v vsakega funta mesa iz Južne Amer:ke pet eentov, — kar pa dejanski ni res, — bi bilo vseeno mogoče spraviti to meso v New York za £o centov pro funt. To je vzrok, zakaj ne pustijo veleklavničarji, da bi neodvisni klavničarji in portirali meso iz Argentine v Združene dr-iave. Veliko se je govorilo v zadnjem času o pojemanju produkcije pšenice. Največji izvedenci v tem oziru so mnenja, da se je zadnje ''pomanjkanje" pšenice porodilo v glavah onih, ki zahtevajo odstranjene deločene cene $2.26 za bušelj pšenice. Ti ljudje trpe na zmoti, da bo eena pšenice poskočila na $1.00 pro bušelj, kakorhitro bo odstranjena postavno določena cena. Zadnja poročila iz Argentine pa pravij/i, da ima dežela v svojih skladiščih 167,000,001* bualjev, čeprav je bila letina baje manj ugodna kot ponavadi. Če bi obstajalo v resnici kako pomanjkanje, bi ga bilo mogoče nadomestiti z uvozi iz Argentine in sicer v najkrajšem časn. _ I %•- J. __• - KONEC FRANCOSKE CENZURE. Paris, Francija, 11. avgusta. Dne 15. avgusta bo odpravljena vladna cenzura na brzojavke in v- . , ■ _ * rx'- ■ -' ČEHI PROTI BUDIMPEŠTI. Easel, Švica, II. avgusta. —i Proti Budimpešti se je odpravil* delegacija, ki zastopa čebo-slova-ško vlado. Delegacija je že do- spela t Poten. ■ • • - • i pw largest Slovenian DaU] i L te lbs United Stat* / i Issued every day except BundflJH I pad Legal Hottday* / § Bfl OOQ Saadara. 6 i dMfslk S j s ▼ SsdtnJatfc drtavnn ] ▼olja sa m lete >tt, „ f#0S I Za pol leta |3J0 I B ...--------------------------------——— I ^mmrmp uroia mm c»o. «i) iwiumi) »1 TO APT wocfgo«^mt.M>iMAT fB>>oggogyiM a 8, a«* Cena kronam vedno pada Potil jamo denar na Kranjsko, fttajersko. Hrvatsko, v Slavonijo. Boano tal Houi|u*lao popolnoma sanealjivo in eela njim razmenur primerno tudi hHro. Jamčimo aH garantiramo m vsako potOJaUv, toda an kako ao foie zamude v izplafiln ne moremo prevzeti nikako obveznosti Sedaj pol1 jemo v staro domo vino, naprimer: 100 kron ... $ 4.00 1000 kron .... $ 37.00 900 km .... $ 11.00 5000 kron .... $178.60 fiOO km .... $ 1A50 10,000 km .... $345.00 ^ Dmiar^^^^^a MjWja po IlimisHi Postal Monsy 0r4m 1 ..„ _ ^^mBtA VSAHE flA^EIH^ iwiho mm -------»m m, a & •: iii . . ..ij1 .- i ■ i i a.vnf«. r« ——— S Izvršujemo denarna Izplačil« * popolnoma zanesljivo in sedanjht ^ rarp«eram pnmemo tudi hitro p< ^ celi Istri, na Ooriiksm in tndi m * Notranjskem po ozemlju ki jo ss sed^no po italjanski armadi. ; Jamčimo ali garantiamme ss k vsako poiiljatev, toda za kake mo , goče zamude v izplačilu no moro , mo prevzeti nikako obveznosti i 80 lir $ U0 ' 100 Ur $ 1&00 t •00 Ur 0 04410 » 1000 lir $118.00 Denar nam poslati jo najbolj* po Donmstie Poslal Money Ordei aU pa po New Tosk Bank Draft TvmDKA mu tlim, J is orne—m m* wm vm^ K T* "GLAS NARODA* * OP —I m NbUaiMd tot • ■LOVKHIO FUBUSHZNQ COMPAHT T - PHAMK WWMK __LOUm JIKNKPIX. TrilHfn. «Wa nt SgUsam * tU eorperati« and addreae« at tbo»» offlcs«*! U CortMdt atmt Borouab mt M«nfc»H»ii NiW City. M. S. ftiui Mltanr dtali vpk ■ aresmko*. I* Mio Mte nltt M m to Z« ah leftg m aaeeto N«r In* M M Cmm*M» ...................... HM Trn pol m meato N«w Tork » M It »«l Mt „................... |Uf Za četrt teU m«to Nbw York U.M to e«trt teta .................... iL» Za l»o«»iMtTo m eelo Uto ..... • LAt NARODA rvolc« mt U* ffMpf".) __^ iMMi « u* SeMV* IUImctMIM w*Hy K^fc_ Atwtlwnwik m igmiw»i _ Imela« br*a podH« In ooabnoett m m prtoMaJcJo. l)mr naj m blagovoli pofttlJaU po Money Order. M lina ■■>! kraja Darotalkuv prosimo. da mm nui tudi *r*W* _T*"""'. da hitreje najdemo naslovnika.__ **0 L A ■ NARODA" m CortSudt It^Mt Borougk of M»nh«tun. N«w T« City. W. T. Dopisi OtiAž KA&OIU. 12- AV9 1919 PETEBZ8I6B Vodstvo Jugoslovanski* u; jaške zveze je izdalo okliv- Jia slovensko dijaštvo v Ameriki. Oklic samposebi 11: nič posebnega pač je pa v lijem jako značilen odstavek; "••Vlili .smo da imajo Slovenci v C!« vi landu svojo gimnazijo *n tehniko, kal zuači, da je tam do- ( volj intelektualne mladini1, ki bih lahko delovala z nami in mi , i njo T' i Človeka globoko dime. ko eita , kaj takega. V M- je obrnjeno na Ameriko' Si"Veiui v sla reci kraju ie z naj- I večjim zaupanjem ozirrjo na naa. Aii » bomo ickazali vrednim] le^a zaupanja/ Ali -le l»o •!«: e.iij in na drugi strani velikega raz-; j ranja ko se bo daisava med nami in njimi /bližala in si bom« j Kri ill let lit prvič bratski segli v rok«:" # * * Nek slovenski pesnil, bi vi.ko boljši storil, če bi se trd.no držal j onega. ka" mu nareka njegovo i »ne. * * V Ljubljani se je vršila p roe t sija sv. Kešajega Telesa. Dr. Tav- ;čar je ponosno korakal k«»j za nebom. Al: j«1 Tavčar !a**al za tasa avstrijske vlade, ali laže sedaj.' * -* * Nekemu hrvatskemu rodoljubu, duhovniku in ne-duhovniku. bivšemu mcuarhistu in sedanjemu j • protimouarhist u je veliko leževei na trm. da se vdeleži keiiveneijel •lu:r Repuhl Združenja v ( leve la:ulu. * * * Kdo vlada sedaj v Jugoslaviji ' ( Kabinet .i« rcsi^niral. ostal Je le kralj z regentom. Že več kot te-j deu din ni nobrne^a poročila. če :•■ novi ministri /e izbrani ali ne Presneto so hitri v l»clgradu za i rušenje < »radijo pa le počasi in še . ti^to ne gre v plajbo. » Kazimir kje ste bili lil. maja, - !;. sic prišli domov ob enajstih /.m čer .' Morda mislite da nihče ne ve? Molit* se. (iotove osi bv.' prav ilobro vedo. kje ste bili. kaj sle d«lalt in kje ste stopili na . karo___ # * * - Neki duhovnik v Pittsburuiui je rekel, da bi raj se videl hoditi ; ženske nage po eetrtah kot pa eb > leeene na način kot so sedaj. ; Mogoče, zelo mogoče, da bi mi'. , bilo res ljubše!... ....................................... Jugoslovanska Kalot> ^ednola • ^MHMHHPW Uttuorljeu IeU 189S - W orporir«* lete 19M Glavni urad v MINN4 > GLAVNI URADNIKI: »rvdswlnlk: 1S1HAEI« ROVaNSKK. Do* ZSl, Ommalit, Pa. *odpi edB=dnik: LOUIS BALA NT bo* 10« PMii At«. Lormin. OkM. rajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn. SUsuJnik; GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn * "* Siacajmk neizplačanih amrtnln: LOUIS COSTELLO. BaUOa. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dt. JOB Y. GRAHEK 141 K. Ohio St. NS. Pltt2bur«h. Pa. NADZORNIKI: rOHV GOUŽE. Ely. Minn. ANTHONY MOTZ, »«41 At*. M. So. Chicago, TIL [VAN VAROLiA. K12C Natrona All«> Pittsburgh. Pa. 1 POROTNIKI: ' ' 1 3REGOR J. POREXTA, boa 17«. Black Diamond. Waah. LEONARD 8LABODNIK. box 480. Ely Minn. (OHN ailPNIK. 8. R. boa 24. Export. Pa PRAVNI ODBOR: " JOSEPH PLAUTZ. Jr. 4S2-7tb 8L Calumet. Mlefc. JOHN MOVERN', C24-Znd Ave- Dulutb. Minn. — 1 * MATT POGORELC. 7 W. Madiaon St. Rix>m CO* Chicago. IIL - ZDRUŽEVALNI ODBOR: " ~ "< RUDOLF PERDAN. 102« St. Clair Ave . NE ClevoUnd. Ohio. I H FRANK ŠKRABEC. Stk. Yda. Sta box SS Denver. Colo. GREGOR HREScAK. «07-8th Ave.. Johnatown. Pa. " Jednotino rlastlo: GI-A3 NARODA. Val dopisi, tikajoči uradnih zadev kakor tudi denarna poilljatv« naj p« poilljajo na glavnega tajnika Jednote. priložite i«t na prertsednlka porotne®* odbora. Na osebna ali neuradna pifma od strani flanov se ne bode oairaJo. Jtirosiovanska Katoliška Jednota a* priporoča v*« rn Jua'>alovanont aa obilen pristop. Jednota posluje po "National Fmlernal Con trstom lestvici. V" blagajni Ima kroff $300 000 (trislot*ofi dolarjev). Rolniakih podpor, poikodnln In anut. oin Je Že izplačala do Jl.iOO.tKH) ten miljon In pol dolarjev). Bolni'ka podpora J« centralizirana. Vaak opravljen bolnik al 1* eveet da 1obl podporo, kadar Jo potrebuje. Društva Jednota se nahajajo po raznih naprednih aloveneklh na»Hblnab. Tam. kjer Jih £e r.l. priporočamo vatanovltev novih. i)ru6tvo lahko vetanovl a t C lani ali članicami. Za nadaljna. pojasnila ae Jm obrniti na (lavnega tajnika. f>e ae dol.ro, kar ro nn povcd:ili. 'l'lftl dobrimi 2">. leti je moral vsaki kmet oziroma vinogradnik; v.-vike ;» sen tlati župniku «'ii kiiltc'. ; j najboljšega vina. i*i išla pa je lrt-'< na in l«'<» zaje-toai -^o salmib-trte po dolenjskih goricah V . ' kratkih d-^-tili letih je ostala sie . • lja in plevel namesto vinske trte ' ■ Kt' s«i videli zgoraj omenjeni u««- ( 'spodje. da kinet nima odk> d na-polniti v jeseni tisti kabel vina. je moral d.ui tt 'iko pšenice. Torej kmetu j,, usahnila vinska trla. «40- , spoiiom pa u«-. Namesto trie je os-tala kmetu stelja in plevel, jro-i spodnm pa rumena pšenica Tako je moral') biti, kijti to je bilo po bužji in vešurski postavi ' Va;ik /avedm rojak dobro ve. j da sr taki in enaki gospodje nam j krivi, da smo morali zapustiti dum in svojec ter iti za skorjo ki liha po svetu. Ivo pridete sed^ij nazaj v svoj«; rodno domovino povejte j jim v oln|i/. • i*ro> s eesarji in kra lji ter d vseiai onimi, kateri v nji ) h«.v roj; tri»J*;jo! Akn sin.Miin verjeti novicam iz i Jugoslavije. )•• »e veliko onih kra-j lievskih podrepnikov kattri zdaj » kujejo !:iiv» v<'ri/ii. v kalero mi-j slijo vkleniti ji;firosh»vausl;e^a de-j laven Kd» r je p;uzm» prečital uo i vor A. Kristana, katerega je «jn : votil v lici ura ttn. vidi i/, kakšnih j i mož sestoji jugoslovanska vlada J m j bo tebi slovenski knc-1. dvkier bodo ti trgovali s tvojo Lrrbo» Mislim, tla so jim h dnevi šteli. K sklepu dopisa pozdravljam vse rojake sirom Amerike .mini L v slareni kraju pa želim obilo re-» t ptiidikansk-*ga uspeha. ■] -1 ■ ■«- Jštarešinich. j lilue Cell .Mine. Mover, Ariz Slaba prehrana otrok — veliko zlo t' Od treh 3o šest milijonov otrok ' v Združenih tlržavah ne dobiva • zadostne hrane. To so oni otroci. , glede katerih sc s^ariši 111 mvde-i lji pritožujejo, da so šibki7". — i '•delikatni", 4*bo1ehni" 111 "le-» ni". — -j Ali Miss Lvdia Roberts, ki j» - spisala brošurico za Giiildrens i Bureau (Department of Labor) r pod naslovom 1 'Kaj je nezadosi--,na prehrana?", pravi, da ti otro-| ci niso "šibki" yli "leni", ampak da so — lačni, -j Nekateri izimsi teh otrok zares ne dobivajo zadosti hrane; ve!ik'> l «več jih je. ki ne dobivajo zadosti i pravilne hrane: nekateri pa niso v stanu prebavljati. kar jedo, --vsled kake telesne hibe. " Kakor trdi dr. Josephine Baker. 1 več kot ena petina šolskih otrok " v mestu New Vorku ne dobiva " zadostne hrane. Ako vzamemo vs.* Združene države, to razmerje postane še bolj neugodno. ; Dr. Thomas Wood ceni to raz-f inerje na 1"» do 25 od sto, in to ne 1 glede na (droke pod šolsko dobo. • Ker pa je znano, da ravno v de-bi od 2. do 7. leta so otroci še najbolj zanemarjeni, ni nič prc:i- ' rane«*a v tem. ako se ceni število ' lačnih ameriških otrok na tri 1 do šest milijonov. Mnogo izmed teh otrok trpi lakoto zato, ker njihovi stariši m* • morejo kupiti* zadostne količino ' primerne in izdatne hrane. Na 1i- soče ameriških družin mora da-1 lies živeti na dohodkih, s katerimi ni mogoče nakupovati zadostne hrane. Ali uboštvo ni edini razlog sbi-bega prehranjevanja. Mnoge ina-| tere enostavno ne znajo, kako j, pravilno trositi svoj denar, da se i ž njim dobi najbolj izdatna hra-;|na. — Nekatere matere so tudi *: vzgojile svoje otroke tako. da nimajo nad njiriu prave kontrole ) toliko glede jedi, kolikor glede počitka. Miss Roberts popolnoma vpra- IIIIMI — — t- Ze delgo pričakujem kakega'' dopi^ j/ naše naselbine, ali vsej .zaman. Ne vem, kaj je temu,1 vzrok, da se, nobeden ne oglasi.J1 i Mesjoee so tukajšnji Slovenci pre-,1 več zanosi« ni, ali pa >i nobetb-n ne ' I upa ]M.ro*ati v javnost, kako lu-J Kaj aivimo i' ! ■ Zadnjič sem poročal, da so tli-, kajšoji premo^orov uiprli za kakih p:ir let, pa vendar se to 111 zi»o-d;!o, akoravuj sme imeli malo u 1 panja, da bo v tako Kratkem ča-.u j/opet začel obratovati. Čeravno : ni še velike delaveev zaposlenih < upanje imamo, da jih bo vsak dan v« v*. Kar je bilo kake vrednosti, • smo spravili vse na dan. zdaj pa zopet nazaj, kar se rabi Dela se ; vsaki <{au, zasluž* -se pa malo proti : taki draginji, komaj toliko, da se |iiiorPum pišteiio preživeti. Ker je t tudi brezpjselnih tuka j, ki hodijo '/.a d- lom. ue svetujem nobenemu i ni hinliti. na .še posebno zate ne, ker sso nam suhaei še to trohico svobode |>opili v žganju, nam ubo-jpim delavcem ]ia ne privoščijo ; drugega ko*, vodo. Ni čuda. saj >1110 se borili za svobode in deiuo-|kr;tvijo, zdaj jt» moramo pa mirno uživati. Ko je šest ura zjutraj, hi-tr.j v slani te'' se obleci, pa hajd na delo: ko prides domov, naieesto da bi se malo 00 k re] m"-a I pa hajd .*=I»al. priredili slaviu»st raz v i- ^ lja zastave due 1 septembra, p-i. s 1 *ij morali zopet preložiti na poznejši čas Ker smo to ž„* v di ugi'-preloži!, ni star pregovor p~avi, da v tretjič rado pride zato ni uoIh ue^a upanja .v- tao kiualo l'a naj bo že kakor hoče, zastavo >»110 plačali ter jo imamo v dobrem po-j ložaju shranjen«* K » bo beljše razmere zopet prišle, jo bomo dali krstit, če hoče počakati, če pa ne. pa naj sama gre, saj bo kiualo do-, str stara Tozdiavljam vse čitateljc in či-. tateljii-«. tf^a li-ta. tel«i t?la> Na-! r.-da pa želim velik uspeh In mnogo naročnikov. . XI Zastopnik <_!las Naroda. Moyer, Ari« t itajo" depi* ■ iz raznih slovcu-skiii aasi-lbin in inivice ter pisma t: naše zapuščene rodne domovine. izprevkdim, da je že sedai nekaj naših rojakov šlo v domovino. Zaradi tega sem se namenil napisa'. 1 par vrst ua/ini zavednim ro-/ikoni. kateri se fiočejo š<- to ali pa diugo leto preseliti na rodni dom v srede, slovenskega naroda. Našli bodo velike izpreinembe, tu-ni gorja, toda kljub vsem težavam, katere' jih eakajo, vseeno ljubijo svoj dom, ljubijo 0110 streho, pod katero so zagledali beli dan in p-xi katero jim je tekla zibelka llodoljubi slovenske v a sveta. poiu;>itc s seboj upravo in postavo Združenih držav Severne Amerike, povejte onim klečeplazecm, da tudi i>iez veličanstva lahko ži-\i na svelu. Agitirajte proti ce--ai-skim iu kraljevskim trinogom Zajmiitniie si dobro, da cesar in kralj je eden in isti \ i*ug. Ne dajte s«- v kovati še v večjo verigo kot je bila ona, katero sa raztrgali naši zavedni rojaki. Ob času voli-j t'-v pazite, kateremu boste dali; svoj tdas. Izbirajte si napredne iu; zavedne može. varujte se onih krvi pivcev, kateri so in še trobijo v njega veličanstva rog. o Naj mi bo dovoljeno, da omc-uim nudi one. Ivi so govorili v starem kraju: gospod župnik so prišli. gospod, kaj želijo. Zakaj mu sr ne bi reklo: gospod je p:i>ei. gospod, kaj želite, ne pa tisti jo, Isti gospodje so pred petimi leti blagoslavljali avstrijsko orož-ije in armado ter oznanjevali nevednemu ljudstvu, da se idc za I vero ni dom Minilo jc pa nekaj let in videii so, da bo konec avstrijskemu orlu, zato so pa brž bili za državo SHS Po njihovem mnenju mora ta država imeti na jwe^'Jlu kraljevskega trinoga. Vprašanje pride, zakaj se ti gospodje bojijo republikanske države. Ti gospodje imajo v starem ene vrste tlako, ka-[feri oni pravijo bin. Spominjam Zdravljenje bolnih z Bolgarskim krvnim čajem Na tiaoče enih. ao trpeli vsled želodčnih, krvnih, revmatičnih boleznih in bolezni v tfrobu Je okrevala ter ee počutijo zdrave in veaele. ker ao vzeli earn o ' poakuini zavojček tega čudovitega člato leltičnega zdravila. Za zaprtje, bolesten •lavehol, izgubo teka. neepečnoet Izpe. h a vanje, krvne in led i £ ne bolezni, ae ne more ngtoene zdravilo primerjati z Bol- | garekim Krvnim Čajem. Vaaka družina naj M vedno Imela pri rokah zavojček.; Ida M Kltlla družinako zdravje. Jaz bon. peeUI svojo veliko družinsko ftkatljo, poM Mina plačatia I« zavarovan«, za H-2 ail WJtaM* aa afl ieet ikatelj za JaUtL Mu: H. H. vos »chllck. Pregi-****** Cempsay ». aUr- » LISTNICA UREDNIŠTVA. j F. S- — Ne, ljudw\vo ne izvoli i pr« dsednika direktno. Izvolijo ua elektorji Klektore j»a izvoli ljudstvo. » . * Ljubezen j« možu naka.i izb-ir-' ne^a. ženski pa pomeni ves obsta j nek; 011a je nje ponos, nje življenje. P. Pajkova vičeno graja one matere, ki so še! ponosne 11a svoje "delikatn« "j otroke. Ne vedo pa. da je otrok nežen za to, ker ne dobiva pravilne hrane in da tak otrok je radi tega podvržen vsaki bolezni in tla bo lahko v poznejših letih po-j nesrečil v borbi za življenje, ker j ne l>o v njem nikake življenskc sile. — Brošurica nujno priporoča tako-zv. "Malnutrition clinics" itrj "Malnutrition classes". V tak'h razredih se zbirajo otroci in do-! bivajo poduk o pravilni hrani iu o drujrih varnostnih in zdravstve-jnih odredbah. Matere so tudi po-j vabljene, da obiskujejo take raz ! rede, kjer dobivajo vsak nasvet, ki ga potrebujejo. Boston, Chicago Phila. inai-; jo take kurze in njihov uspeh r.a' zboljšanju otroškega zdravja je, očividen. Kosila, ki ga otroci dobivajo v šolah, tudi prispeva k boljši prehrani. ; ✓ Miss Roberts smatra za absolutno potrebno zdravniško nad>.i-j , ranje otrok tekom one dobe. ko j rastejo. Zdravnik bo na tak način takoj spoznal vzroke in posledice slabe ]irehrane^in dal sta-| rišem primerne nasvete. ! 1 r »--■ -- " ■■ R0JAJX ** JA "O^AS ffAgODA", EAJVgfal wihirttp TOfmw vnm. ČUVAJTE SVOJE NOGE i Vroči dnevi so tukaj. ^A^^/-j j Začel se je čas, ko morajo vaše no- ~— " ^ trpeti. " (' ' j j VI MORATE SEDAJ ZA- / [ ČETI Z UPORABO F> EDI SIISIA edinim uspešnim zdravilom za ož ulj ene, bolne utrujene, pekoče noge, ki so polne priščev, žuljev in kurjih oči. Cena veliki družinski škatlji $1.00. f , Seat škatelj $5.00. J3ROWN AMARMAOVo Andrew Carnegie j- "" * --—. t ' ' T Carnegie je umrl. Z imenom I 'amrgie je spojena zgodovina jeklarske in ielezninar-, like industrije v Združenih državah v veliko večji meri kot s katerira ? koli drugim imenom. Kol s.' je že vee kot enkrat pripetilo, je bil tudi Carnegie prise-Ijenee. Ni bil rojen v Združenih državah, temveč je prišel kot mlad Človek iz Škotske t-r prinesel seboj vse dobre lastnosti škotskega, plemena. ' S Bil je energičen, podjeten ter vstrajal pri svojem poslu do konea. Seboj ni prinesel nikakih zakladov. I>olga leta je delal kot ua-, viden ib-la\ee v razlieiiih industrijskih prijetjih ju šele kot dozorel um/ je dosegel cilj svojega stremljenja. Pridobil si je velikansko premoženje. I>rngačna stvar pa je. ka ko si ga je pridobil. Vsakemu je znan star latinski rek. da ne smemo govoriti o m.*-tveeih ■»»■"« var drtigi ga kot dobro. Ta rek se tiče le privatnih zadev, pa javnih j. Veliko no govorili o meto«iah. ki jih je uporabljal pokojni Came-, .trii \ sMijih napravah. l>o>ti so govorili o neznosnih razmerah v njegovih smehah in drugih velikanskih podjetjih. Resnica je. da je Imel zapos|j<*iie najrajše priselj« nee. ki si niso znali pomagati in iti so delali za vsako plačo, katero jim je ponudil. Iz le»a je izviralo njegov« velikansko bogastvo, ki si ga je pr: dobil tekom let. Ne smemo biti krivični in rail i t epa moramo priznati, da je bil mu/ ris na svojem mestu, da je v resiiiei koncentriral vse svoje si'e \ svojih podjetjih ter \ih1i1 slednja z resničnim duhom kapitala moderne vrleinduatrije. • Itil je proizvod oje dobe. sin kapitalističnega veka ter ravnal tudi temu primerno. V tem o/iru mil ne more nikdo ničesar zameriti, kajti naloga pc-i same/nih ljudi j. posameznih državljanov ni izpreminjati obstoječega reda temveč prilagodili »e mu v kolikor je to mogoče. Kdiiiole kapitalistični tok. ki je prihrumel nad našo deželo V-koru /adnjih petdesetih let. je «imofrfWdl nastop Carnejrija. Ročket-felerja iu drugih magnatov. <'e bi bil soeijalni ustroj družbe drugi kot' je s» d«j. bi gotovo ne bilo mogočo posamezniku pridobiti si bogastva kot Mt si ga pridobili. ho s. |. 11 a stara leta Carnegie umakntl oa so morali žrtvovati nešteti miljoni delavcev, xa |Hih I jen i v iuim lernih veleiudustrijah. 1 »omislimo nazaj le par !et. se gotovo spoiniujatno nesramno idr k »h plae, ki mi jih dobivali delavci preti vsem v ameriških šmelcal; in drugih podjetjih, kjer pride vpoštev telesna moč delavca. Ko so zahtevali uaai ljudje višje pla«*-e in Imljše delavske pouu-je, jih je Carnegie odslovil s tem, da jim je kupil — cerkvene or-fflje. Ljuilje SO bdi seveda zadovoljni ter hvalili Cimegija radi njegove radiMiarnoati in velikodumioati. Poiuiniili trn niso, da ao morali s svojim težkim delom drago pie- 1 čati podarjene orgije. Na ta način ao delali vsi. ne le Carnegie. To je tudi vsiek, da so se vsi ameriški veleindustrijalci pehali *.a priseljenci ter jih skušali dobiti v deželo celo v protislovju z doioe-j bami takocvane kontraktne postave. I>obro «0 vedeli, da jim to rojen ^Amerikanec ne bo šel na liiua-»1 ire i rt da bo aah te val za svoje pošteno delo tucU poUeno plačilo. Pri-| aeljeto-e pa ai ni znat pomagati ter je bil vesel, da jc dobil skorjo( kruha, ponudimo mu od ameriškega kapitalista. - t htart Camegie je mrtev. A ie vedno živi duh kapitalistične dobe, koje proizvod je bii pokojnik. Bil je mož v resnici velikih zmožnosti in tem si iaoa zahvaliti z\«-j uapah v življenju. Duh kapitalizma pa iivi vedno naprej ter bo treba še dosti JimO| Hi*--.....—■ —' : TAJNO ROVANJE ANTISALCNSKE LIGE Antisalonska liga hoče ponižno svotico S35.000.000. da napravi iz cclega sveta Saharo. -- 1 ! . .Mongomery, Ala.. 11. avgusta. >ogi.isiiu s finančnim komitejem I Ant isalonske ii'^e. bi stalo celih->{.').()al Anli.'ii Clavait iz tiorenje vasi pr" ZaMčui. Kranjsko. Dolenjsko. (ilavan je šel z našim posredo vanjein |. junija s paruikom "La Lorraine" domov. Njegovo pismo ; sv glasi: Gorenja l.~». ju- lija 1!> I i> _ t'enjeni jr. Sak_>er; Prosim za pojasnilo, ako bi mo«rel priti nazaj'v Ameriko. V Ameriki sem bil ve* let. Pred enim mesecem sem prišel s"in. pa se mi nič ne dopade. Ako bom moral tukaj ostali, ne vem. kako se bom-riiogrl privaditi. f'e si ne bom moe-el pomagati, ne vein, kako bo. Na tisto se nič ne oziram, koliko bi veljalo, da nazaj pridem. Prosim Vas, dajte mi naslov agenta za parnike v Evropi. Meni sem tam bolj dopade. kot tukaj. Anton (ilavan, fiorenja vas. p. Zatična. št. 9, Juiroslavija. -- Save and Succeed ^s. s. Nemčija in izseljevanje ■j - - — .1 O m* bo v naslednjih par letih obračal val preseljevanja v smeri proti K v ropi ah od nje proč, je gotovo odprto vprašanje, veniar P* je gotova »tvar, da bo poslala Nemčija iz svoje* naročja veliko) teko izseljencev, kateri ne bo stalo nasproti nikaiio primerno atc-i tilo vračajočih ae Nemcev. V>« uitiueojt kažejo, tla bo najbolj podjetni element nemškega naroda poiskal svojo srečo — drugod. Vsa znamenja pa kažejo «.henrm, da se bo nuilolcateri Nemee, ki živi v inozemstvu, vrnil doni »»v, Neki nemški izvedenec, dr. Jung, načelnik cesarskega izselui-sJu-ga urada v Ucrhuu. ceni število bodočih izšeljoncev iz Nemčije :>a najmanj 5,000.000 Jjudi. Drugi nemški opazovalci in izvedeuci ;»a govore eelo o desetih ali petnajstih milijonih izseljencev. Soglasno m statistikami, katere je sestavil dr. Jung in katere je predložil ua koncenciji nemških izsclniških izvedencev, je izgubila Nemčija 1,500.000 moi, ki so padli, dočim znaša število popolnoma pohabi jenih 600.000 in ono deloma pohabljenih 1,-iGO.OOO. Število rojstev se je skrčilo za štiri in sedem deset ink milijona iu Lcstradalna blokada je zahtevala 800,000 življenj Kako velikan-1 sko izgubo /. ozirom na te številke bi predstavi jalo j izseljen je j.000, l ' p pridobitev. Nemško izseljevanje, povzročeno vsled nemškega tko- ' noinakega propada, naj bi postalo največje koristi kot orodje min*e ' ga prodiranja ali mirne peuetraeije. Vse to pa nam razodeva očito resnico, da je nemški izšelnišu; j problem obenem tudi izselniški problem drugih de šel. «E«¥ J. SC8N1TZER STAT« BAMK «* lAmuvtn BAMK, MI won POD STALHO DtUVRO KOHTBOLO MAZPOtBJJL IWUX *A VSE UAJI 8 POLKO CUL. KAVCIJO PRODAJA VOSKE LISTKE ZA VSE ČRTE PO 0VCU- _. IfALHI CEHI izvaŽUJE VSE ZADEVE V STA££M K*AJU KI 2*1« »otovatl v staro domovino, ki i«le pooUtl d.n.r «11 kateri I r,,. io opraviti katerakoli udevo v stari domovini, naj at obrnejo na na- tfussr rojakom pr,ka 25 ^ ^ «^vou- VSESTRANSKA NAVODILA IN POJAatMUA rtoSI vmkSo takol v mattrinskom joziku. Henry J. Schnitzar Stote Bank 141 Wnh.|iiB Street Now York, N. Y. r ■ - - - -_1«UAS N'AltnPA. 12 AVO ia« Driska t I I . I i jepolstna potožba. ki izhaja iz raz- ! I nlh vzrokov. Mnogokrat ima stojo i T1"** »»J«* viivania nezrelega »a- < , 4ja ali zolwgava. V rsakem »lučaju. } » }• to znak mizerije. ki je bolestna'*! } m ne pqjetoa. UsUnte jo. Rabite j i Several i Diarrhoea Remedy (Sovorovo Zdravilo zoper drisko). 1 Njena vrednost je praiskulena v < drisko, colioe, poletnih ' potaib. želodčnih krčev inrazmh ' notranjih norodov. Dobro je za c- < traka in odrasle. Cena B0c in tc < davka. Naprodaj v vseh lekarnah. J Odklonita instacu«. Boj proti jedri Dr. Volavšek Josip. •j ' Prolifaksa otroške tuberkuloze. Cim mlajši je otrok, ko se okuži s tuberkulozo, tem težje ozdia vi. Dojenčki, ki dobijo jet i ko, skoraj vsi umrjejo. Pri dojenčkih v prvih meseeih je jetika redka, potem hitro' narašča do 10! leta 1 in se drži potem približno na isti višini do 25. leta. in potem zopet počasi pada. Za profilakso otroške jetike ve Ijajo "ista načela kakor za odrasle. le je treba navodila še strožje izvrševati kot pri odraslih. Varovati je treba otroke prvi«" preti okuženjein in drugič jih pr:i vi I no vzgajati in utrjevati, d« j jim slučajna infekcija ne more škodovati. Vse jetiene fli sumljive oseb« je treba odstraniti iz bližine otroka ali pa odstraniti otroka iz tHk-! šne okolice. Otrok ne sme priti v dotiko /. jetičnimi. ► i Jctična mati ne sme dojiti, — eventualna dojilja mora biti po-j pol notna zdrava. Ravno tako me-! rajo tuberkulozne služkinje, vz-! gojiteljice itd. proč od otrok! —, Ne pustite, da osebe, ki hranijo otroka, pokušajo brano in nip pihajo žlico za žlico. Ne poljubljaj-] te otrok na usta in ne dovoljui-i te. da jih eelo tuji ljudje polju-bujejo. kakor imajo nekateri to neumestno navado. Zdrava mati naj na vsak način-sama doji svojega otroka, ker ijin daje tako najboljšo hrano in vri; ' tega še razna prot isredstva pvo-ti boleznim, katerih snovi umetno vzgojeni otroci ne dobijo. Zato so tudi umetno vzgojeni' bolj slabotni in podvrženi boleznim. Hudo greši vsaka mati n.i I znali, da so Skivcuci in vsi želijo | priti poti Jugoslavijo; ne verno pa. i če jih ta mara. "Puške prinesite, bratje Jugoslovani. in mi g*emo z vaiui. da rešimo Pi^kuuirje!" To je geslo j Prek marcev. IJodoli ubogi Prek-« uiurci še duly o čakali ua svoje re-* i šile v» Sloveuka delavsko stavbeno društvo Dr. Krekove ideje niso vouile le, j do ustanovitve konsumnega dru-jštvn za Lini»!j.ni,ko delavst* i. am-jpak tudi do ustanovitve Slovenskega delavskega stavbenega dru-jštva. L»elavc.- ne nibi le vsakdanje liranc, on p-»trebuje tudi kotiček, . katerega zamore imenovati svojo lasi, kj«-r se odpočije v ki )«u svo-jje druziii't od dnevnega napora. Ur Krek je bil več let načelnik ♦ega d ruš* a, iu ravno v delovni dobi je jiosil pezo dela, truda in skmi. Sezidati 10'. hiše brez vinarja premoženja ni igrača. J.»r. Krek je z lastnim kreditom za^la-njul ivrlo zadružno delovanje, na (svoje iiue jemal na posodo dcliar. i I oziroma prevzemal poroštvo. Ko je cn zavod terjal plačilo j« z v likim trudom p »iskal kredit drugje Tižav-, s katerimi so je ime! bc riti; ni o bile iii-ijliiie. Ka^no "Slovensko delavske shlvbeno društvo je krivo, da denarni kredit i Jiaš rajne^i dr. Kreka ni bil ' po>ebii<» velik Vs; de.i irui zavodi . so vedeli, d;^,je dr. Krek pretado-daien, da se ira d-i-ar lic di/.i, da »'azda vse, kar ima, če dobi d liie-eelo premoženje, je jutri ra\ no 'ak revež kot je bil l'od dr. Krekovim vodstvom je lo društvo zgradilo 103 delavske hiše, in sicer: v Novem Udniatu pri i.iiibljam čil. ua (iliucah-Kožui Jolim v Žtcfauji vasi 10. v !£p. i 7. v trnovem na Opekarski -•est! 0 na Uoleujski cisti, Kar- l«v>ki coli, Dravi juh, Dev. Mar. v IV^u :u Kokri pri Kranju po eno. ; ■ »ije v .š«ili. zato pa moramo zahtevati. da odgovarja šola vsimu '.ahtevain moderne šolske liigije-iie. — Važen je poklic za jetnične m /.a jetiko razpoložene Stroke. — Sta riši naj se posvetujejo s Šolskim ali hišnim zdravnikom, prej ko se izbere za tukšne otroke pekle. Najbolj ugoden poklic je kot vrtnar. ln«rar. poljedelec, pomorščak itd., splošno poklici, kjer biva človek na prostem, v čistem zraku. Najmanj primeren pa je poklie kot krojač, čevljar, črko-stavec. premogar, učitelj itd. Tuberkuloza je tem gotove j * ozdravljiva, čim prej se začne zdra viti. zato si* ne sme zanemarjati in čakati, dokler pride v neozdrav l j i v štadij. Ako /apazimo ua sebi ali svojcih sli u j.sanje, oslabelost, mrzlico, posebno zvečer, nočno po tenje. suli kašeli. pozneje kašelj z gnojnimi, včasih krvavimi pljuu-i*i itd.. telili je treba, tla je d Jave- prišel last.lega Joiua, tako da sam ni Ved. I kdaj. Odplačeval je tedenske ali mesečne obroke po 10 kron, kot !#i plačeval stanovanja, pri teni se mu j^ pa hiša amorti-ziral.t. Marsikdo, ki danes už:va' sad tega di. Krekovega truda, je. nanj že pozabil ali pa je vsaj pozabil, mu biti hvaležen. Društvo, ki je položili temelj delavskim naselbinam v Novem Vo-iniatu. Rožni dolini. Štefauji vasi. Sie>ki iu Trnovem, je zadnji!« 10 let hiralo iu lečilo svoje rane. Maisikako lepo svotico, tisočak in U**>cttisočak je ši*l iz žepa dr. Kreka ter njegovih prijateljev, oziroma naših .prijateljskih organizacij m zadrug. Dr. Krek je bil preveč zaupljiv. Hiše, ki so se prepisale ua člane, so nekateri člani obremenili z drugimi dolgovi. Stavbeno društvo"j« pa odšlo praznili rok. Izguba samca pri enem elauu, jo znašali nad 13,U00 K. skupna izguba pa približno 30,000 K. vendar ni noben član plačal za to izgub j niti vinarja, četudi je bila neomejena zaveza. Danes si pa tudi" fiiiau:c tegt društva urejene; dolg je popolno-1 ma poplačan, in nekaj pre može ti j t je še ostalo. Ko nactttnejo vsaj približno normalne razmere v stavbarstvu, Iu društvo zipet stopilo na plan iu po dr. Kreku za-, početo delo nadaljevalo. Dolžnost vlade jc pa, da to najstarejša slovenske dela v j!; o stavbeno društvo vpošteva v prvi vrsti kjer j:re za zgradbo delavskih hiš Treba je dati na. i-az.poh.iro brezobresten ait nizk«.(.l reste?i kapital ter stavben prostor, katerega za more Jai.es preskrO-ti le državna ob-l .^t ■-----4 NAZNANILO. i Svoji bivši ženi. rojeni šotina iz Straže št Dolenjsko, se zahvaljujem, ker se je razporočila Za- i pustila me jc .preje že dvakrat in . tretjič due II. decembra 1018 sem ji dal denar, da gre plačat za hišo. kar se m bil Je dolžan iu «d takrat se ni več vrnila. Pustila mik ie štiri otroke, pač pa jc vtsela s, selioj tttdi denar, ki .ga ji je posi-i jljal njtii brat, da ga spravi. Meni' jc U všeč, ker zdaj se mnogo bo-ilje guspodari, kot par preje, ker i u ima nt nikogar, da bi me gol ju-u jfal Za otrok; bom pa tudi bel je' skrbel, kot pa o:ia. ki jih taka lafi-F ko zapusti, r c kje napravi kaj, dqlga, i«x ne bom »iafoik. Jaz j i sem vesel, ko sem rešen velikega U ^al*- —-Louis tto* A^l, Bcsseaer, Pa. / FPJ Allltf i ■aiw fohtte are aH kake «nge allafcn afl prave atte ea mm flip njaka (TiN PAJK. M MAIN RQUDD, lowimtiim^ Mm Me mnw JW—> i. m h* i nWJ IP Q&OL Da 5^1js>;vizeiu nima v Prek-i m ur ju noben iJa |>risftašev. priča! iiadaljua vstaja proti boljševikom. j jZifoduviua te vstaje je sledeča ,C*re'i>ovski idoglasni učitelj in organist Viljem Tkalec. let star nadporočnik, zagrizen madjaron, j ki niti s svojo materjo ni hote! nikoli slovenski govoriti, niti z žup-ijaiu, — ta Tkalec jc, po polomu., s puško branil posestva judov in grofov, ua jih niso'vojaki oropali Tega mu go;ovo nihče ne zameri. Ampak njegova grozodejstva, ki j in jc uganjal v Medjiuimju in P i cktiiurjii s svojimi ntuinarji. so zverinska. Streljal, ropal ter na , različne .načine je mučil nedolžne. Naravnost ubiti so ga hoteli, po-ocbim še. ko je izgnal Jugoslovane iz Prekinurja; -'.aMii organizator protior■»anizai ije je bil on za kar h;a jc potlžupau koniitata. Žila imenoval "zvezdo Odrske". Pj [odhodu vladnega koniLsi»rja dr Obala iz Murske Sobote j.- bila ta 'zvezda iiecnovana za "političnega pevorjeuika za Slovensko krajine11. Madjarski na^ijonalec Tkalec jc ) ufrtal pozneje boljšev ik; ro-pati sc je naučil v Mcdjiiuuiju da bi pa tudi na tiuiiaj pokazal !svoj boljši^viški, se j«- začel česati po boljševiško, to je pust:l si je | rasti kar najdaljše lase in jih počesal na levo stran glave (desne strani se boljševiki bojijo,. Vzel je ( vse naše"') avtomobil -roi'a Zichvja iu vozil po Prek-nuirju «ori in doli. Dnevno je im l ."»(H| kron plače, ki mu jc oila dovoljena. Kako tudi ne! Saj ima prosta k boljjievik na dan 5t» K. iionažo iu p««lpi>ro za družino, j Kako naj bi somišljenik Tkalce njih vtKlja, ne iiael ene ničU' več. Zraven tega >i je hote! kot največji boljš:»vik Še nekoliko življenje z boljšati. Preski-bel si je take d. hodkc. da jc za to izvedela vlada v liuuitnpes'i in je odposiata vojake, da zgrabijo velikega bolj-š« vika. TiTkalec, ki je v teku p.»! Icla bd madjarski nacijoua-b e. kršeiiiski s>eii:dec. soeijalni dtinokrat in lndjš«*\ik. je sedaj naenkrat postal slovenski socialni d« mokrat. Svojim vojakom je obe-, eal. da vzame d iltovnikom. gm-ioni nt judom vsa j»osestva in jih med ii je porazdeli, le da «a samo rešijo. Tkalec se zagovarja pred vlado k.-r pa ta njc*m»%*a nmivaiija prav ne upošteva, si pomaga satu ua drugi uačiu. Pridobi si nekaj Slo-vemev (Prekiunreev) in razglasi "slo vensko samostojno republike''', katere ]»rvi diktator iu pred-s.ihiik bi I>il sam. ' Obrne se na Nemško Avstrijo, odpre proti nji mejo' in s* obrne obenem do Ita-Ijauov ter prosi pomoči. Nemci s mu obljubili 54*0 inož in strelivo. Strelivo jc dobil, vojakov pa same 50 (prostovoljcev Nemcev) z nekaj častniki. Madjarski boljševiki so ga deloma izdali, nekaj jih je pa tudi zvodtih ostalo IVidru-žill so se mu tudi Slovenci iz okolice Murske Sobote. "Vsfli skupaj je nabral do mož. J>a bi se » tresli boljšev&kega jarma, s<> ne kateri Slovenci v civilni obleki zgrabili za orožje meneč, da jiiH-I>ride Jugoslavija pomagat. Tkal-č'-\e sebične ak.ije nisj jjozuali. 15"rili so .se za slovenske pravice; iijiii namen je bil otresti se Madja-rov in priti pod Jugoslavijo, — Č--bi jih pa ta nc sprejela., pa pod , Nemško Avstrijo. — ker na vsak način hočejo proč <*d boljševikov. Tkalec je v*led boljševi^ke premoči pobegnil v Gleiebenbertr / u-j?raid.ieuimi iniljoni- zapeljano Mucbtvo je pa izročil grozotam niiag&valccr. Grozno je tr^ielo yuds« vo, zlasti v žtipaniji ^ia, fcjer je Tkalec rojen - mislili srda je tam zarota. V resnici se nihče iz te župani je ni pridružil Tkaleu. k«-r ko ge dobro poznali ^ladjarska in madjaronska 4na-,; rutina atraia > »^laj tudi »laven- L ska postali. Prekmarci ao -«po- .i .Vevra maja t. 1. je prišid r.a , 0,m>ke'ii d-! vlade boljševizem. Nar !i'.nja «a jc spravil jjrof ^lihael *'K.ir«»l\i, takratni miniitrski ored-e s. du:k o»tske republike in sk-or uanscuoma. Hotel jc na vsak na-j j čin rešiti enotnost '.»»rske in ker! . je spoznal, da se mu po diploma-' iii.ni po;i nc posreči, se jc poslužil 1 Strašila (za eliteuto) — boljšcviz-i uia. uiislič, ko bo ententa videla na •Jurskem boljševizem, bo tukoj pnpoznala njeno iute«rit«*to, samo Ja s>c zajedi piit boljw vuinu. Za 1 kaj neki j., želel Karolvi integri-Uti.. Morebiti, ker jc domolju-. in ti! Je li zavrela v njem nekda-■ *uja uacijoiulno pleiiieiiitaška kri^ Morda tudi, toda glavni nagib te! a krije j-r lula njegova brezmejna' častihlepnost. Nacijonalei so ga] namreč za časa vojne iu še po po ^ lomu grozno preganjali kot "vele-..izdajnika . Kot takemu so mu' očitno g mili v zbornici, ila ga| ustrelijo (tnalo jjred revolucijo) 1 1 bi bi dokazal naeijonabuni ple-' nn nila^em iu socijaluim demokra-. torn, da ni izdajalec, kakor so ga , uazivali. iu si pridobil ime rešite-!ja domovine. — sc je poteguii za inteirriteto dežele iu preda! državo bo!j;,-vikom Čast si je hotel «»liiniiiti. — pa jo je izgu!»il — in! ž njo zapravi! blagostanji* Oj»rskef za mnoga desetletja, če iu pi?t."i-b;I >a:no>ti>juosti Oarske sploh V slovenskem Prekmurju je boljš« viški prevrat začetkoma slain. vplival, potem pa veduo večje ,v.->i]ji budil med ljudstvom. Zakaj? So se ni »g*»čc Prekmurci bi.Ijšcvuma rado val i * Nikakor N'eseli'i SO >c le, ko so videli, -ia manjšina matija t......... ki se prej ni hotela izjnviii za Jugoslavijo sedaj čaka od uj*- rešitev i/p.vl 'joi^eviških verig. Kako sc j» ra/.-siribi srce "Jugoslovanom" tako imenujejo Prckmurce ju-os!ovan-fekega mišljenja i. ko so slišali tisti' ki so u;' hujskanje odvetnika dr t.'i iT raka in judov stirali Jnra-šičevo posadko Iz Murske Sobote, tako b- govoriti: - 14 »«r prinesi Ju-Igoslovane, vse njim damo. kar imamo !r* Doljšcvizeni j.* v Po« ozlru ko-ri-iil PrekmurccDi. Zbudil jc v njih narodno zav-st. sk«»ro nobena .>iir<e vračajoče vojake, ki to tuin-tam j ude pragu al i) m jx-oli Jugo-slovainau. S tem denaigem so tiskali <4Nj\ine"T, seveda na našeii; papirju in naših strojih, katere so zaplenili brez odškodnine, ter jih delili gratis (brezplačno). Pa niti to m pomagalo. Naše ljudstvo t;ikc sovraži boljše viz* ni. Ua tdi 44 \pviii sploh pogledalo ni. npipak na trgalq, l£a .mor so prišle za razdelitev, «o a, i stale; kajti ponje ni pniel nihče, lastuo varnobt. Konečno pa se glasi, da je ponavadi več podgan, ki vlečejo v gnezdo podgano, ki nosi jajce. Ta podgana leži na hrbtu in druge jo vlečejo za rep. Nadaijui pravijo da nosi podgana jajce v Jrnbah svoje kože pod brado in sicer brez pomoči. Splošno pa prevla fH . di—bo"■■«■ atojprfiHfc-uS^MB mji, adtm oil opo- Vil K \ j \y.a Pint* um tmmk SIDRO. -tTrftf * FowkUkimk|olk r ^ toCeiliy pHMo — P. AO. KICHTEB Jk OOu. MM* Broadway, Maw York OGLASI NAJ SE MATIJA GA&PARAC. Pri nas je zanj pisuio iz Hrvatske. Nadalje .ie pri nas pismo za JOŽEFA SALMlf* od njegov« ga sina Ivana Salmič iz ujetništva v Italiji. Ipravništvo Glas Naroda. (11-12—S) PROŠNJA. Rojake v South Rethlehemu, Pa.. m sploh vse, ki kaj vedo o smrti mojega moža MARTINA SKKINJAK. ki se je ponesrečil ]>ri delu. da je takoj umrl., prosim, da mi o usodi ranjkega moža nataučnejr poročajo ter mi pomagajo. da dobiin, kar je on zapustil. Jaz sem ostala brez vse pomoči z dvema otrokoma. Za storjeno uslugo se vsakemu že vna prej uajiskrene.ie zahvaljujem. - — Kit urina Škrinjar, Slamjak št. 2, pošta Ljutomer, Jugoslavia. Iščem svoje »a prijatelja oo imenu K K 1ST MAIJNŠEK. ki stanuje nekje v Jolietii. 111. Prosim da se oglasi svojemu prijatelju • F run k Laurie h. Box Colliu-\\ood, Cleveland Ohio. i*12-14—8) Iščem svoja bra-ranča JOHNA iu JOŽETA TURK, doma i/. Vi I seje. fara Hinje jaz sest rieiia ( Maty Turk, podamače Klinova i7 Žvirč, sedaj omozena Oi*a-nik Rada iii izvedela za ujmi naslov. zato prosim, če sta še živa. da se iui oglasita. —Marv Ostanik. Box "»121. Granville. III. 112-14—^ I POTREBUJEM ('►0 j»«!/darj«*v za vsakovi-stiro celo. IMaea je >d do 7»0 na dar in - tirana Potrebujem tudi dva bni-i a za /age l»ru*it. 1'Ia'a .-{4 it: 1 urana. Vozni listek se vzame do » Elkinsa. W. Va , in od tu na Mili J Creek. Tz Mili Croeka st gre no > vozni p<-ti !> ure. petem se pride t do železniške proge in od tam do - ckmpe Frank Mams No. 14. Moore 3 Kcppel Co. Nasiov: Frank Mains, - I»ox 4f. Adolph, \V. Va. ■ OGLASI NAJ SE ALOJZIJ ŽNlDEIišlC", ki se na- 3 haja baje nekje v Cabin, W. Va. z. Pri nas je zanj pismo, v katerem -1, se naznanja bivališče dveh sinov ^ in žene. Ipravništvo Glas Naroda. (12-13—S^ Kad bi izvedel za naslov JANEZA i l-NNIK, podoniače Vok.ntač iz Zagorja na Notranjskem Slišal 1 sem. da se nahaja nekje v Colo- s radi. Cenjene rojake prosim če 5 kdo ve za njegov naslov, da mi J ga naznani, ali pa če sam čita s ta oglas, naj se oglasi sam, ker J mu imam več važnih stvari iz ; starega kraja poročati. — Mar i tin Ki bee, r»7t* K. 82 Street, i Cleveland, Ohio. (12 14— S J i--- i Kdo Kaj ve, kje se nahajata moja ^ dva brala FRANK in LOUIS ] UMITKMAX, se vljudno prosi. da mi sporači. Zadnjo poš;o sem do i iii leta pil »j. v ruakgir. ujetništvu. Tisti čas sta ;>e nahajala v Milwaukee, Wis. Na >lov : Lovio Ciinj^eruian. Novi V.i.Jmct .št. 167. Ljubljana. In goedavia. (12-14—s, OPOMIN. Ker s c odpravljam v s t a tx do-l movino opozarjam vse one, ki so bili pri meni na hrani ter mi še Ici.l dolgujejo, ila se mi oglasijo drugače sim jili primor.uia ol»ja- viti s polnim imenom. Neža Turk, li. F. J J 1. Uox lo Oa Udale. Pa. (12 13—S j POJASNILO ROJAKOM, ki me vprašujejo radi grozdja. \ elike družbe so pokupile tukaj skoro vse grozdje. 7"> < vseh vinogradov je bilo že preje pod ujih konUolo. Danes plačajo na nn >t u od do l-> eentov za črno siiiio grozdje, za sveže pa od $70 do sf-100 zu tono. T i je cena mi mestu brez zabojev (box) in prevoza Jaz sem že pridal polovico s\ojc«ra grozdju 10 ton po 10 centov Sunt in e ne bom bavil. da hi sv« že grozdje razpošiljal, ker so s tem velike sitnosti. Letina je izvrstna, cenc prav visoke, seveda 1 življenje je pri nas tudi drago. Na vinograde je cena poskočila od 3-300 na $IOH» ima In ttooOfca. Dr. LGRENZjgl 644 Peno EDINI SLOVENSKO MVOEBČI ZDRAVm SY6DQ6 MoftKZH i^ran ^^ Pittsburgh, PJL •...MoJa stroka Je edrartjenje akutnih ta kremenih bol—nI Jas mm Ko adravfm aad 28 let tmr hnam akoanje r meh boteanlh ta kav anam alorenako, nato ras morem popolnoma r« romati ta epa* ■nt! raSo holnnwi, da ras oadrarlm ta vnem mofl ta adrtrjC ■kom 28 let mm pridobil ponetmo skninjo pri adrartjenja moWh balamd. Zato ae moreta popotaoma eemeri na mena, smta akrh pa taml r grl«. Inpadanje taa, botoCtaa r koateh, atare rana, lita« I nI i m I, oalabelont, bolanal r mebnrfa ledtesh, Jetrah ta lilill. madeo^ inmtlaai. lmtar, alato tllo, naduho Itd. IT Uradna nro aa» V umiajMli, oradan In paMdh M i M ajatroj Oo a. munij i>. On nadalJan pa da 8, nro naiiliH^ n Pr^ORENZ, 644 Phi m, mteft h! j ■mm^iiT In m J . avsta. n^a MM-J.-UL-kar ^ »STO 08L0VSKIH KOŽ V NAJVEČJI BIBLIJI. _ i Največja biblija, ki obstaja, je v kraljevski kujižniei v Stock-: holmu. Platnice so napravljene iz solidnega lesa iu strani so dolge po eu jard. Ceni se, da so porabili najmanj sto oslovskih kož, da so dobili tri sto strani iz pergamenta. Ta ve lika knjiga je neprecenljive vred-' uosti ter rariteta prve vrste. Neki bogat človek v New Yor-ku je ponosni posestnik rokopisa Biblije, katerega je spisal njegor1 edini sin, ki je pohabljen. Delat: pa je mogel le nekako dve uri na dan in vsled tega je rabil več ko* dve leti, da je dovršil svojo nalo- V celi knjigi ni niti ene napake ali enega pogreska, kajti deček je raztrgal celo strsn, če je na- * pravil kako napako. Stihi in naslovi so pisani z rdečo tinto in celi rokopis je krasno pisan. V neki hiši v Grafton St. v Londonu je neka stenografiran;,. Biblija, ki je bila pisana najmanj; dve stoletij pred časom, ko je bi' rojen Pitman. Spisal jo je neki | j vajenec v časih Jamesa II., ko jr. i bila posest navadne ali "vrtne" | Biblije nevarna stvar. Neka ženska v Ameriki ima \ Biblijo, ki je mogoče prav tako i stara kot ona. ki je stenografira j na. ltden izmed prednikov te žen-; i ske je zapekel to Biblijo v lile-| bee kruha, ko se je vršila preiskava od hiie do hiie in ko so ob-1 lasti zaplenjale vse Biblije. Vojaki so prišli ter preiskali hi-, ao, a prav nič se ni čuditi, če niso dobili Biblije, ki je sedaj največ-ji zaklad te Amerikanke._ BO JAKI. MAX06AJTB SB HA "GLAB.JMJtODA", BAJVBČJI SLOVBnKI BHVBIXT ZDE. IBtiTAK « III. konvencija J. R. Z (Tiskovni* odsek JRZ.) !!! konvencija Jugoslovanskega Kepuidičanskega Združenja je pred durmi. V kratkem nam bo | mogoče objaviti dan konvencije, Isiier. naj pa to nikogar ne oviraj l»ri pn«dpripravah za konvencijo. IC i m preje zazna glavni urad dRZ I 'za imena in število delegatov, tem b'-lj.,.. Zato na delo organizacije, vidite svoj., delegate in obvestite) nemudoma glavni urad o vaših ' slepih. Da se j«; zbralo mesto Cleveland' za kraj tretje konvencijo, je našlo po v s«-j Ameriki po vol jen od mev Ne samo dejstvo, da je t-ltvelaiid največja slovenska naselbina v Amerik:, ampak je prav taUo v iM'posit*dni bližini ostalim velikim naselbinam v Ohio, kakor v Pen ns v i van i ji. Rojakom v Mi-jihisauu. Wis-'onsinu iu Minnesota' tii piav tako m* mo^li bolje u«tre-■*-i s katerimkoli drugim krajem* ker se vsi strinjajo za Cleveland Ohio. V v^eh naših bojih se je pokazala slovenska naselbina Cleveland da stoji trdno kakor skala j in -".dbija vse napade naših nasprotnikov s sijajnim uspehom. Prav tako !»o isto najboljša r**ši lev ekonomičnega vprašanja za V zalogi imamo sledeč* cer- ; kvene pesmi ^pgramia r---- P^WWm •mAlimi PUMI. l. ar. P. Mrtbar, 1 parUtam ta T al«mi ........US MIMA In HON. S. Jaa. (PogaMkJ t partlrurt in « glaaov ........ 98.« IS KUHAR. PCSMI (FoarMarJ S parUturi In • gtaaor ........ «a« SMCB JEZUSOVO (KWnowoo) t parUturi in T gtaaor .......... U.U PANOK UNQUA (F.........S partttart la K glaaor.......... |U| IS OSHAJILMIH (Oram) 4 latlat .......................... ft PANQB LINQUA (OarMf) 8 parUturi la • glaaor.......... |LS HVALIT« GOSPODA (PrnmHJ 8 partlrurt m T glaaor ........ %4M IKMIf Wf^A. ^yfc* PCBMttl (LAMft) S IStM m « a a a a • • • • o a • • a a « • o o a • o o o « flLM •OZ1CWIM (Qmn) I MM ••(••m*«*««*«*«!**«««****«« |L|l 8LOVKNSKA IV. MA&A v 8nM an. P»nnliHi ■ (QiMD 8 partttnrt In T |bwi.......... US MIMA (CMondomnM) 1 partttarm la « Slaaov..........88JI «IMA DC ANOKU« ..............1 pardtma In 1 stea .......... Its 8AMCTS JOSEPH (Cblinii ifcl) 8 partlturf In t gteaor ........ |Lb SLAVA nab. hrnljtao (Oo«MB) l pavUtnm m T tfasnr..........M UTANUI PPKSVETBOA MCA P iii^aSf^^MM?'?11^ - - a ? ......................... 8.81 vnavoviLna ^wmi (UMiMf) a Hmaa ■•..•.•••..•..•■•*•,■••,,.,. 8X-8V 8 SAWMINIH PSSMI (FilKlH 8 parUturi m 8 flhanva........ 18.81 ^^^^ ^^y®® (^WWiWl 9 PVlttlfl o • o o a a a a •• a • o • • o o •• • n • CM ®W8itUS pfv PbMMm (CklmiiviM) t ftfl te 8 ^Movenic Publishing Co. Tretje poflavje. I KAKO JE ZASPANI P EPE POPKA VIL SVOJE ZAKEMAKJE KE DOLŽNOSTI. K" j»* i/vabil cnspaiii Pepe eno skrivnost otl kapitana Despier-to, okriviMM. i/ kai«'»-r j«- črpal svoje koristi, ni vedel, da skriva M«*« Luka prt-d nji a š<- d rit iro skrivnost. Vojak, kalervjra je peklu vest »u H je mogoče prvikrat v svojem življenju sklenil vršiti ►vojn dolžnost, je : »prosil naslednjega due kapitana za dovoljenje, ee sme 1 naatednji »oči zopet na isto postojanko. l^ihko >; itiisliu.u. da je dobil potrebno dovoljenje brez velikih naporov. Dou Luka je gotovo mislil, da l»o Pepe spal po svoji ■»t.iri navadi, a slednji je «oil kot v predidoči noči. Pustiti g* hočemo nekaj ča->a na njegovi postojanki ter povedi* i, kaj v jc zgmliio ob obali Klančovi-ja. nedaleč od zaliva En senada Nik- ie t»'la prr.v lako inexhna kot pr»*j«uja, ko je zavila kroc. de^te ure z*eeer or^«-«-j velika ladja skrivnostne tloliode ne-k*-jra ska hie i lah!»"*i»ta. Vsa znamenja so kazala, da je to bojna ladja ali jut vsaj oborožena ladja ua poti. Drznost, s katere je plula jadernica sredi čeri, je dokazovala, da je moral krmar dobro poznati to nevarno obal in da je mo-r«t! imeti po' eljnik ladje skrivnostne zveze z ljudmi na kopnem. Morje je ud h rja io na levo iu desno od ozkega labirinta, ob ko-j^irii skalah je plula ladja, dokler ni prišla v širok zaliv, kjer je lelo morje veliko bolj mirno. l^idja se je na neko povelje v francoskem jeziku obrnila z naglico, ki ;e kazala da je posadka ladje mnogoštevilna. Nato je spustila ladja v morje dva majhna oborožena čolna, ki sta odšla proti najviai: točki zaliva. Hočemo reči takoj, da je bila ta majhna ladja francoska, napol roparska, napol tihotapska, ki je prišla v dvojnem namenu, da spravi nain-eč veliko množino blaga na določeno mesto ter se za lo/t z živili, katerih je pričelo primanjkovati. Kapitanu se je zdelo pod vodstvom nekega ribiča iz Elančo-\ i, katerera je dal na razpolago kapitan Despierto, primerno za viti v ta zaliv, kajti sedaj, ko je bil oropan gotovega števila mož. bi bilo vsako oborožene snidenje na visokem morju nevarno. Na ta način je potekla ena ura, ko je naenkrat izbruhnil o genj iz itev.'.nih pušk ob celi obali. Drugi streli so odgovarjali iu malo časa potem sta prišla oba a-olna k ladji. pepe je bil, ki je v veliko nezadovoljstvo kapitana alarmiral obrežne stražnike. Bi'o pa je že prepozno, kajti oba čolna sta s« že t mila, obložena z mesom in drugimi živili. Zadnji mož, ki je bil prišel na kro% jadertjce, je bil neki mornar velikanske postave. V rokah je držal majh »o dete, katero bi vsakdo smatral za mrtvo, če bi se sempatnrn ne streslo njegovo drobno telo. Kaj za vraga pa prinašaš. Bois-Rose? — ga je vpraša. lastnik. — Z vašim dovoljenjem, gospod poročnik, to je majhno dete katero sem našel napol mrtvo od gladu in mraza v odprtem čolnu. Mrtva, m krv.io oblita ženska j»a je držala v svojem naročju 111 le v največjo t*/avo sem ga mogel vzeti iz čolna, v katerem se je 11a Imjalo. Ti nroklcti španski psi so vzeli prav posebno ua piko u e* in, katerega so smatrali za našega. Posebno neki velik vojak — til je to Pepe - je Mreljal name z veliko trdovratnostjo in ne sntetnostjo. Sploh pa bi ca lahko spravil k večnemu molku, če b iieiie oviralo dete, z« kateio sem moral skrbeti—. Če pa se še en krat seat a nem z njim.... Pa do^ti tega. — In kaj misliš početi z o*rokoin? — je vprašal častnik. — Obdržati ca. to vam reeem, do trenutka, ko mi bo dovolii -» ir vrniti se »enikaj ter prieeti s poizvedovanji. Žal i bog pa ni l.ilo mogoče izvedeti od majhnega deteta niče j Sar drugega kot to. da inu je ime Fabijan in da je bila utnorjeiu ženska njegova mati. Potekli sta dve leti. ne da bi mogla francoska ladja pristat. na Spnnskcio- Nežna ijubezen mornarja, ki je sprejel kot svojega tnladegt Fahijana M"diana. i.i nikdar ponehala, temveč rasla bolj 111 bolj Ta mož velikanske postave ter naravnost nevrjetne moči, je bi Kanadec ter se je pisal, kot smo že videli, Bois-Rose. Naravno-t ganl|ivo je bilo. s kako materinsko skrbjo je čuva. ti velikan t.i malo dete. 1'porabil je vse mogoče zvijače, da je pre skrbel vsaki dan k^k poseben priirrizek za svojega posinovljenea Ta mornar je prišel tako daleč, da je na svoj način gradil tiso« gmdor v oblakih t"«" sanjal o sreči, katere l»o nekega dne deležen žalibog pa j«* pregledal la pošteni mornar pri svojih raeitnih nevarne aln"*eje življenja na morju. Nekega dne je morala fran e«taeka križarka bežati preti neko angleško bojno ladjo, ki je bili dvakrat večja in boljše oborožena. Čeprav je bila francoska jader niča izvrstna, vendar ni mogla preslepiti nasprotnika in prisiljen* je bila spustiti se v boj. Obe ladji sta ž» več ur streljali drnga na drugo z veliko srdi tjo, ko je šel Bois-Rose. popolnoma črn od smodnika, v notranji prestore, kamor je b'd spravil svojega sina. Nežno ga je otjjel tei odnesel na krov. Tukaj, sredi srditega boja. sredi kričanja in kr vi, »redi ruAečih se iarbolov, je hotel na vsak način utisniti v spo , L'.n poninoviienea okoliščine ločitve, -katere se je bal. V enem teh trenutkov, ki morajo zapustiti celo v otroku spo miu. ki nikdar ne ngasne, je rekel sinu, dočim ga je kril s svojim ogromnim teimotn: — Poklekni, sinko mof. Otrok je pokleknil, tresoč se po celem životu. — Ali vidiš, kaj se vrši! — je nadaljeval Kanadec s slovesnim glasom. — Bojim »e. — je za mrmra I Fabian, — bojim se krvi, katero * idim in ropota, katerega čujem In »kril se je na prsih velikana. — Dob;-«, — je pričel mornar. — Vstani. Ne pozabi nikdar, da si moral v tem trenutku poklekniti na povelje nekega mornar-js. človeka, ki te je ljubil kot svoje življenje,ter rekel: — Poklekni, dete moje ter moli za svojo mater.... Ni končal, kajti zadela ga je krsgljs in njegovs kri je bris- Novice iz Jugoslavije r 1 1 • ., ■ » stanku, ki se je viiil nato '»ri 'Novem sve*u\ se ie spominjal tova- , jriš P«-trovči". noslavljajoč se od odhajajočih tovarišev, kulturnega boja ki gt bije naš narod v seda- \ njein ."asu /a svoj obstenek in no-zvjd :ovai iše, naj se. povodom svo-;jega imenovanja 'jradiiikom. spo-| mnijo kulturnih potreb svojega s naroda in po možnosti (»omagajo J 1 naši vztrajno in vieumprno delujoči "Slovenski Matici katero .'e 'jivša avstrijska \ lada s p-onoč-,;o podlih ren-'tjatskili duš tekom/ I vojnih let gospodarsko težko oško-' d» vala. ker je vss njeno preniožr jnj«. kolikor se je le dalo, vtaknila I v avstrijska vojna posojila Temu jl>««zivii so se odz-ali 111 darovali: jPctnivčič. Horvat. Oljiak in Steo-nar j »o 20 kron; Zorko Frank, Trli-p, Zaplotnrv Kus'riu. hapajear,' jZ -vni':;. Arh. ČeKek Grill in , bee ]»•* 10 kron; Budnar <» kron: , llreskvar 5 kron; J11I1, Robida, lenkovič p» krone, Rotter 2 j kroni. Nahrani znesek se je od-;Poslal "Slovenki Matici". Korošec za preskrbo Celovca Jielgrad. (i. juu. — Ministrski I pre dsednik dr. Korošec kot mini-Ister prehrane je odredil vse j o-j trvbno za preskrbo jugoslovanske- ; ga Celovca s potrebnimi živili ■ Smrtna kosa. f Dragoiina Ravnikar roj. Juvan v Ljubljani naznanja v svojem in! v imenu sorodnikov i?i znancev, da je njen soprog oziroma brat svak in stric Valentin Ravnikar, tin s*r. uadkomisar v pok.. 6. junija zvečer ob uri po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi] za umirajoče, umrl. Pokrajinski odbor za zaščito deee v Ljubljani »e je ustarovil na binkoštni pon-' diljek v Ljublj-j'ii. (.> priliki u^ta-j 0 »vit ve 11 ga «*lbora je prišel vi Ljubljano naV-nik državnega od-j delka tza zaV-ito deee v P.olgi-adu. It 31. 15j. Popovič Po tem se-! •»tanki: je bila ]»i va seja pokrajin <*k*»ga odbora. • j t Angleški tečaji v Ljubljani j m- vrŠe .wUh-j ob torkih, četrtkih, in sobotah vsakokrat oh šestih in' ipolosmih zvečer. j Slovenske organizacije V Ljubljani imajc *'Zv">o škon-: tistnv in nastavljenaev bank. kre-l 4ivuih in zavarovalnih zavodov.; hranilnic in (»osojilr.ic menjalnic j in veletraovm". V to Zvezo se; -ipi-'jeuiajo novi člani gori ome-t njenih zavodov po celi Sloveniji V m del jo 15. junija se je vršil; v Mestni dvorani v Novem mostu ustanovni občni zbor '"Greinija tr- govecv za novomeški okraj s se-JeŽem v Novem mestu. Tega zborovat, ja so m; vdeležili trgovci in rrg nke iz Novega mesta in cel .ga novomeškega okiaja. 1/- Starega trga pri 1 -.ž»i poro-•ajo ^a Vnetohod smo pri nas Ustanovili "Dekliško zvezo" kot; odsek tukajšnjega Kat. slov. tzob. društva Pristopilo je okrog 70' h klet Na m.'n "Dekliške zveze"; ie zbirati poštera kmetaka dekle-l fa skupaj ter nr ire jati mesečne' *?'anke. pri katerih bodo nastopala dckl_'»a sama večkrat kako peuf-no predavanje ter zlasti v zimskem času prirediti kak go ijtodmjski te"-aj itd Društvo pisarniških oficijantov, 1 ficijantinj, pomočnikov in pnmoč-n;c /a Slovenijo v Ljubljani je imelo 1. junija svoj izvanredni občili zbor. Ko sii uradniki podali svoja poročila, je sledila volitev novtca »dhot a.* Izvoljeni so bili-pl Schildenfeld za predsednika Žarg: za podpredsednika. Levič-] nik za tajnika. Weber za blagaj-' ničarko erol" Liehtenberg in Vid-; mar za odborniki. Brezrik Pa-l«.uz in S liott za namestnike ter Ižane.in Oo-stič za reviz«»rji. Ko se ie novo izvoljeni prFdse