PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 293 (13.524)
Trst, sreda, 20. decembra 1989
Vse bolj jasne razsežnosti krvave tragedije v soboto in nedeljo na ulicah Temišvarja
V Romuniji obsedno stanje
Tudi Bukarešta naj bi bila obkoljena s tanki - Simbolično študentsko sporočilo Ceausescuju Številne priče potrjujejo vesti o stotinah mrtvih - Romunski režim pa še vedno vztrajno molči
BUKAREŠTA — Iz Romunije prihaja vse več pričevanj, da je v noči med soboto in nedeljo v Temišvarju res prišlo do krvave zadušitve protirežimskih demonstracij in da je Pod streli, nekateri pa tudi pod gosenicami tankov, obležalo več sto ljudi. Negotovosti o obupnih poskusih Ceauses-cujevega režima, da se za vsako ceno obdrži na oblasti, zdaj torej ni več, pa čeprav Bukarešta o dogodkih še vedno vztrajno molči, zaprtje mej z vsemi sosedami pa uradna romunska tiskovna agencija Agerpress opravičuje s tem, »da v Romuniji trenutno primanjkuje ležišč v hotelih, poleg tega pa to obdobje tako ali tako ni primerno za turistične obiske.«
Ob tem absurdnem poskusu opravičevanja nekega ukrepa pa iz Romunije prihajajo vesti, da vlada v državi dejansko obsedno stanje in da naj bi bila tudi Bukarešta obkoljena s tankovskimi enotami. Jugoslovanska tiskovan agencija Tanjug poroča, da naj bi po ulicah romunske prestolnice uvedli posebne z avtomati oborožene četvorke, ki jih sestavljajo pripadniki patriotske garde in policije. Te četvorke naj bi predvsem ponoči stalno patruljirale po Bukarešti (n na ta način vzdrževale umeten mir. Iz neuradnih virov se je tudi izvedelo, da naj bi tudi v prestolnici prišlo do protestnih manifestacij mladih, poročajo pa tudi, da so v študentskem naselju v Bukarešti odkrili topol, na katerega so obesili vse polno hrušk. Gre za simbolično sporočilo Ceausescuju, ki je na partijskem kongresu izjavil, da bodo »reakcionarji dočakali spremembe v Romuniji šele takrat, ko bo na vrbah raslo grozdje, na topolih pa hruške.«
O izredno ostrih policijskih ukrepih pa poročajo iz Te-mišvarja in Arada, kjer je gibanje ponoči prepovedano, čez
dan pa izredno močne policijske in vojaške enote skrbijo, da vsaj navidez življenje poteka normalno. Toda mnogi opazovalci menijo, da lahko že kmalu pride do novega upora večjih razsežnosti, o tem pa pričajo tudi nekatere vesti, da naj bi včeraj v Temišvarju spet odmevali streli.
Počasi postaja tudi jasna razsežnost krvavih spopadov v soboto in nedeljo v Temišvarju. Neki romunski zdravnik je za avstrijski tiskovno agencijo Apa v Gradcu povedal, da je na lastne oči videl, kako je tank v Temišvarju zmečkal neko žensko, trdil pa je tudi, da naj bi vojaki in policisti začeli streljati na množico mirnih demonstrantov brez pravega razloga. O krvavem posegu policije pa prinaša pričevanje tudi jugoslovanska agencija Tanjug, ki posreduje izjave grških študentov medicine na temišvarski univerzi (na sliki AP po prihodu v Vatin na jugoslovanski strani meje z Romunijo). Grški študenti naj bi po prihodu v Jugoslavijo povedali, da so v temišvarski bolnišnici videli na desetine trupel, najmanj sto oseb pa naj bi umrlo kasneje zaradi ran s strelnim orožjem.
Podobna pričevanja prihajajo tudi od drugod, istočasno pa z vseh strani prihajajo obtožbe na račun Ceausescujeve-ga režima. Ob Italiji, ZDA, Madžarski, Poljski, Avstriji in drugih se je včeraj oglasil tudi sovjetski zunanji minister Ševardnadze, ki je dejal, da je treba poboje, če je do njih prišlo, odločno obsoditi. Vsem tem obtožbam v brk pa se v Romuniji še naprej delajo, kot da se ni nič zgodilo, romunski predsednik Ceausescu pa nadaljuje svoj obisk v Teheranu, kjer je na uradnem banketu (o tem poroča romunska agencija Agerpress) govoril o »uspehih Romunije, kjer je gospodarski, družbeni in politični položaj izredno stabilen.«
Poslanska
zbornica
odobrila
proračun
Danes po vsej Srbiji polurna protivladna »opozorilna« stavka
Markovičevi ukrepi naleteli na splošno odobravanje razen v Srbiji in Vojvodini
RIM — Poslanska zbornica je včeraj odobrila finančni proračun za leto .990. Za predstavnike vladnih strank {e.to velik dosežek, saj je do odobritve K*jub vsemu prišlo v rekordnem času. “Kljub vsemu« zato, ker je poslanska zbornica poskrbela za presenečenje, ki J6 privedlo do začasne prekinitve seje; Ze. v jutranji obravnavi je namreč nepričakovano prišlo do nesklepčnosti. v dvorani je bilo sicer prisotno zadostno število poslancev, leva opozicija Pa^e je vzdržala glasu.
i .	,an:ir,u seje predlagala,
P? nekoliko spremenili dnevni red in P1 najprej obravnavali zakonski osnutek o urejanju stavk javnih uslužbencev. Dežurni predsednik Gerardo Bi-anco je predlog odklonil in tako izzval nejevoljo leve opozicije. Da bi pospeši1 odobritev proračuna, pa je poslanka zbornica prenesla tudi razpravo o krajevnih avtonomijah, ki je bila sicer e postavljen® na dnevni red. Šele v eku popoldanskega zasedanja je pri-io do »sporazuma«, ki je omogočil Odobritev proračuna.
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Zvezna skupščina zaseda, republiške skupščine pa so podprle ukrepe Markovičeve vlade z izidom 6:2. Proti sta samo vladi in skupščini SR Srbije in avtonomne pokrajine Vojvodine, vsi ostali pa so za ukrepe, z nekaterimi pripombami in vprašanji.
Zvezni zbor je pričel zasedati popoldne, zbor republik in pokrajin pa po programu ob 21. uri. Mrzlično zasedajo odbori in komisije, vrstijo se sestanki za odprtimi in za zaprtimi .vrati, saj je treba v rekordnem času uskladiti izredno zapleten sveženj zakonov, ki sp v različnih pristojnostih. Ključni zakoni o davkih, plačah, finansiranju in zunanji trgovini pa so v pristojnosti zbora republik in pokrajin, kjer je treba doseči soglasje. Sedaj so se lotili usklajevanja in pogajanj, toda že je očitno, da bosta Srbija in Vojvodina glasovali proti. V takem primeru je možno zakone začasno sprejeti po hitrem postopku, za kar pa mora biti soglasje predsedstva države.
V takem primeru zakoni veljajo šest mesecev in se nato ponovno vrnejo v skupščino. To je nekako podobno italijanskemu vladnemu zakonskemu odloku, ki velja kot zakon dva meseca, če ga seveda podpiše predsednik republike, potem pa ga mora odobriti parlament, sicer zapade.
Na tak ali drugačen način bodo torej v teku noči in danes po vsej verjetnosti Markovičevi ukrepi v celoti sprejeti. Niso še razpravljali o ustavnih spremembah, pobudo je
vlada sprožila, republiške skupščine morajo obvezno izreči svoje mnenje, vendar ni več pravega roka razen vladnega pričakovanja, da to store do 7. januarja.
Srbski tisk je o ukrepih poročal zelo skopo, "Politika" je imela na prvi strani skoro enak naslov posvečen srbski vladi, ki je proti. Danes od 8. do 8.30 bo po vsej Srbiji splošna "opozorilna stavka", ki je seveda uperjena proti Markovičevi vladi. Slišati pa je govorice, da za petek že pripravljajo miting v Beogradu.
Na tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje v zvezni skupščini so predstavniki vlade povedali, da pričakujejo 2-odstotno znižanje narodnega dohodka, 2,5-odstotno znižanje realnih osebnih dohodkov, za 160 tisoč se bo povečalo število brezposelnih, za kar pa so pripravili socialni program in bo zvezna vlada zagotovila znesek v višini 150 milijonov dolarjev. To pa je seveda v pristojnosti republiških vlad, ki pa bodo lahko izkoriščala v ta namen omenjena zvezna sredstva.
Dinar bo postal v praksi konvertibilen 1. januarja, oziroma 3. januarja, ko bodo spet odprli bančna okenca. Takrat se bo v praksi pričela izmenjava denarja v obeh smereh. Novi denar, konvertibilni dinar, pa bo prišel v obtok 31. januarja, ko bodo odbili štiri ničle. Ostali bodo bankovci povsem podobni sedanjim samo s to razliko, da bodo štiri ničle manj.
Za manjše vrednosti pa bodo uvedli kovance po 5, 10 in 50 par, pa še kovance za 1 in 5 dinarjev. Ostalo pa bo že v papirnatem denarju.
Podražitev bencina v Juoslaviji?
BEOGRAD — Po nepotrjenih vesteh je jugoslovanska vlada sinoči določila nove cene petrolejskih proizvodov. Tako naj bi liter supra poslej veljal 67.000 din, liter navadnega bencina 64.000, neosvinčeni bencin bo po 81.000 (vprašanju ekologije in onesnaženja ocividno še niso posvetili kdove kakšno pozornost), dizel po 54.000, kurilno olje pa po 26.000 din.
Vest pozno ponoči ni bilo mogoče preveriti, vendar jo na Tanjugu zanikajo, čeprav se je izkazalo, da so na nekaterih bencinskih črpalkah cene petrolejskih derivatov že spremenili. O podražitvi bencina je v svojih nočnih poročilih poročal tudi ljubljanski radio.
Nenavadno visoke decembrske temperature in dež
ve i V e v	Ve, •	e 1 •!	i e v V »1
ogrožajo božične počitnice v zimskih središčih
RIM — »V tretje gre rado,« pravi sta uudskj rek in res vse kaže, da se bo p< uveh »zelenih« zimah vreme tudi letos po J9ralo z živci turističnih delavcev, ki za ttian pogledujejo v nebo in čakajo odrešu loč sneg, ki bi »rešil« božične in novoletni Pocilnice, Če jim jo je lani in predlani za ?°,a suša, pa so za pomanjkanje snegi etos »poskrbele« izredno visoke decembr Ke temperature, ki tudi na višini nad 200t metrov prinašajo le dež in pobirajo še tist ie že zapadel ali pa so ga nastre j~j‘J s snežnimi topovi, s katerimi so se p< Qanjih sušnih obdobjih opremili praktični si važnejši zimsko športni centri v Italiji .‘° čudno, da ze prihajajo prvi gla nih1 0 °dP°vedovanju božičnih in novolet n rezervacij. Za zdaj gre sicer za osam /ene primere, toda če v naslednjih dnel vf ,,° snega, se lahko zgodi, da bodo odpo eai začele deževati prav na predveče ri^P^pv. Kako velika je zaskrbljenost tu Učnih delavcev, jasno priča izjava di
rektorja južnotirolske turistične organizacije VJenterja, ki je dejal, da zdaj lahko upajo »le še v božjo voljo«. Ta naj bi jim prinesla snežne padavine, če pa tega ne vsaj nizke temperature, da bi lahko v turističnih krajih s svojo snežno artilerijo turistom zagotovili dovolj snega za smuko, sebi pa zagotovili dohodek in po dveh »sušnih« letih vsaj kolikor toliko napolnili »žejne« blagajne.
O visokih temperaturah pa poročajo tudi iz drugih krajev po Italiji. Tako so včeraj v Rimu zabeležili najvišjo decembrsko temperaturo stoletja. V centru prestolnice so namreč ob 14. uri izmerili 19,8 stopinj Celzija, kar je daleč najvišja decembrska temperatura v tem stoletju. Drugo najvišjo temperaturo v Rimu so namreč zabeležili decembra 1955 z 18,2 stopinjami.
Nenavadno decembrsko toploto pa spremlja tudi tudi dež, ki nosi s seboj saharski pesek, ponekod pa piha tudi izredno mo-
čan veter. Tako je na primer v Moliseju včeraj ponoči močan veter povzročil precej škode, najhuje pa je bilo v pristanišču v Termoliju, kjer so visoki valovi zakrivili trčenje dveh ladij, ki sta bili močno poškodovani.
Vremenska napoved do konca tega tedna ne vzbuja pretiranega optimizma ljubiteljem smučanja. Napovedujejo sicer padec temperature, toda sneg se naj bi pojavil le nad 2000 metri, šele ob koncu tedna a naj bi se meja s sneženjem spustila pri-ližno na 1500 metrov nadmorske višine. Razen za jutri, ko naj bi se povsod prehodno delno zjasnilo, pa je tudi za naslednje dni vključno z nedeljo predvideno oblačno vreme s padavinami, meglo po nižinah in temperaturami, ki bodo sprva še vedno nad decembrskim poprečjem, od sobote dalje pa naj bi se temperatura znižala in morda na ta način »uslišala« goreče želje turističnih delavcev v zimskošportnih središčih povsod po državi.
Havel glavni kandidat za predsednika ČSSR
PRAGA — Češki dramaturg Vaclav Havel je od včeraj glavni in nemara tudi edini kandidat za novega češkoslovaškega predsednika. Potem ko so njegovo kandidaturo množično podprli ljudstvo in vsa disidentska gibanja oziroma opozicija, je to podporo sedaj podkrepil tudi parlament. Poslanci, s komunisti vred, so se namreč soglasno izrekli za Havla na seji, ki je bila posvečena prav reformi predsedniških volitev in programnskemu načrtu prehodne vlade. Večina poslancev se je tudi strinjala, da bi bile predsedniške volitve še pred božičem, tako da bi novi predsednik lahko prebral tradicionalno poslanico ljudstvu prvi dan novega leta.
Na včerajšnji seji ni nihče predložil kakega drugega predsedniškega kandidata, prav tako ni bil govor o neposrednih volitvah, ki so jih pred časom predlagali komunisti. Havla so tako odločno podprli tudi predsednik parlamenta, komunist Čalfa, obrambni minister Vaček in predsednik držabvne banke Potac ter socialistični lider Bartočnik. Vaclav Havel bi ostal predsednik do novih, rednih volitev, že sedaj pa je potrdil, da bi želel kot »svetovalca« Aleksandra Dubčka. Ni torej izključeno, da ne bodo Dubčku v prihodnje dodelili kakega pomembnejšega političnega mesta.
Zahodnonemški kancler Kohl je medtem uradno obiskal Vzhodno Nemčijo
Ševardnadze pojasnil stališče Moskve v zvezi z načrtom o združenju Nemčije
BRUSELJ — Sovjetski zunanji minister Ševardnadze je bil včeraj protagonist dveh pomembnih dogodkov: kot prvi predstavnik sovjetske vlade je prestopil prag generalnega štaba atlantskega pakta, nato pa je pred politično komisijo evropskega parlamenta (na sliki AP) orisal svoje stališče glede združevanja obeh Nemčij.
Srečanje z generalnim tajnikom NATO Manfredom VVornerjem je potekalo v prijateljskem vzdušju in mnenje tako gosta kot gostitelja je bilo, da je bilo pomembno in koristno. Ševardnadze je dejal, da se je končno izostrila slika, kako naj v bodoče poteka dialog med SZ in ZDA, Womer pa je pristavil, da bo verjetno že prihodnje leto prišlo do sporazuma o zmanjšanju konvencionalnega arzenala v Evropi. O konkretnih korakih za ukinitev kemičnega orožja pa bo govor verjetno že čez poldrugo leto.
Odprtost in razpoložljivost, ki jo je Ševardnadze pokazal na sedežu NATO pa se je znatno zmanjšala, ko je v evropskem parlamentu ocenil dogodke in premike po odprtju berlinskega zidu. Opazovalci menijo, da je sovjetski zunanji minister nepričakovano ustvaril vzušje izpred štiridesetih
let, še zlasti, ko je govoril o zahtevi po nevtralizaciji nemškega ozemlja. Prvi je take pogoje namreč postavil Stalin. Za SZ še ni dozorel čas, da bi lahko govorili o združevanju Nemčije, saj manjkajo najosnovnejša jamstva za to: demilitarizacija obeh Nemčij in torej njuna nevtralnost ter jamstvo o nedotakljivosti evropskih meja. »Nihče nam ne more zagotoviti, da zedinjena Nemčija ne bi lahko poklala nevarna za ostalo Evropo, kajti težko bi tako državo vključili v obstoječe evropske politične in vojaške ter ekonomske strukture,« je pojasnil Ševardnadze.
Medtem pa se je zahodnonemški kancler Kohl mudil na obisku v Dresdnu, kjer ga je sprejela navdušena množica Vzhodnih Nemcev. Tu je začel vrsto pogovorov s svojim vzhodnim kolego Madrowom, ki se nanašajo predvsem na finančno pomoč, ki jo bo Bonn nudil NDR. Govor je bil tudi d zedinjeni Nemčiji, vendar Modrow ni odstopil od svojega prepričanja, da bi bilo uresničevanje znanega Kohlovega načrta prenagljeno. Dogovorila pa sta se, da bo Berlin še pred božičem odprl Brandenburška vrata, ki so simbol nemške enotnosti.
Msgr. Birtig danes 80-Ietmk
Valentin Birtig - Zdravko, znan beneški duhovnik, ima danes 80 let■ Tako visok življenjski jubilej sta letos že dosegla msgr. Pasquale Gujon in dr. Angel Cracina. "Vsi trije so zdravi in delovni duhovniki" piše v zadnji številki čedajskega Doma dr. Marino Oualizza.
Razprava o vojaških služnostih
Od tiskovnega urada komunistične skupine v senatu smo prejeli naslednje sporočilo, ki ga objavljamo skoraj v celoti:
Senatna komisija za obrambo je razpravljala in glasovala o zakonu, ki spreminja režim vojaških služnosti. Te pa, kot znano, še posebej bremenijo našo deželo in obmejne kraje. Zato so se sestanka udeležili senatorji iz naše dežele Battello in Spetič (KPI) ter Fioret (KD). Poročevalec večine je bil bivši general Poli (KD), vlado pa je zastopal podtajnik Mastella (KD).
Komunističnima senatorjema je uspelo v nekaterih bistvenih točkah spremeniti normativ. Tako bo obrambno ministrstvo pri programiranju nameščanja strelišč moralo upoštevati tudi mnenje jusarskih odborov. Občine, kjer so vojaške naprave, bodo prejele posebno odškodnino in druge prednosti.
Posebno ostra pa je bila razprava v zvezi z določilom, ki je nastalo še v fašističnem obdobju in po katerem se v mejnih pokrajinah (kot so Trst, Gorica in Videm) zahteva izrecno vojaško in prefekturno dovoljenje za vsak nakup nepremičnin, če je kupec tuj državljan.
Spetič je opozoril na anahronizem teh določil, ki bodo zavirala razvoj sodelovanja na evropski ravni. Predlagal je, naj bi obrambno ministrstvo na novo določilo "strateška območja".
Kljub temu pa je bil normativ bistveno izboljšan, saj bodo odslej vojaška dovoljenja za nakup nepremičnin, če je kupec tuj državljan, izdana v roku med 45 in 60 dni. Po poteku roka bo molk veljal kot odobritev. Če bi vojska ali prefektura dovoljenje odbila, ga morata pismeno utemeljiti.
Senatorji KPI so na seji predložili tudi resolucijo, ki obvezuje .obrambnega ministra Martinazzolija, naj odstrani vse zapreke za ureditev spominskega obeležja na openskem strelišču, kjer so bili ustreljeni obsojenci drugega tržaškega procesa in več kot sto talcev.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,- din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno
65.000,	- din, polletno 120.000.- din, letno
240.000.	- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	IffnH	član italijanske
In tiska	Trst	|l||l!| zveze časopisnih
J	^	založnikov FIEG
Slovenska skupščina podprla predlog predsednika Markoviča
LJUBLJANA — Delegati slovenske skupščine so v ponedeljek popoldne prekinili zasedanje, da so lahko po radiu spremljali ekspoze predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča. Včeraj so sejo nadaljevali, pri opredeljevanju v zvezi z Markovičevim programom pa jim je "pomagalo" stališče republiške vlade, ki ga je po nočnem sestanku prebral predsednik Dušan Šinigoj.
»Ob podpori, ki jo dajemo zvezni vladi v njenih prizadevanjih za gospodarsko reformo, kljub visoki ceni, ki jo bomo plačali vsi, zlasti pa še razvite republike, odločno zahtevamo politiko čistih računov,« je med drugim povedal. »Zavedati pa se moramo, da program ni uresničljiv ob politiki blokad in trganja reprodukcijskih odnosov.«
Po mnenju slovenske vlade je torej treba predlog Markovičevega moštva podpreti, čeprav se v tej republiki zavedajo, da gre predvsem za zaupanje predlagatelju - ob njegovi posebni odgovornosti tako za izvajanje programa, kot za odpravljanje posledic, ki jih bo prinesel. Pričakujemo pa, da bodo program, če bo sprejet, sproti preverjeli in ga glede na preračune učinkov in posledic dograjevali in dopolnjevali, saj je v primeru nekaterih ukrepov še preveč nedorečen.
»Markovič ni imel alternative, saj država praktično ni več delovala,« je novinarjem pred zasedanjem republiške skupščine dejal Šinigoj in dodal, da bi ob podpori vseh delov Jugoslavije v pol leta bržkone lahko prišli do relativne stabilnosti, čeprav se bodo verjetno pojavili veliki pritiski zaradi socialnih napetosti. Predsednik skupščine Miran Potrč pa si je pomagal kar s prispodobo: »Stojimo na mostu in moramo skočiti v vodo, pa ne vemo, koliko je globoka, ne vemo pa tudi, če za nami ne stoji kdo, ki nas bo v vodo tako ali tako porinil...«
Delegati slovenskega parlamenta so se včeraj torej odločili, da bodo "skočili z Markovičem" in so njegov program, tako kot republiška vlada, podprli. Opozorili pa so, da Slovenija ne bo mogla plačevati svojih obveznosti federaciji, če Markovičeva vlada oziroma skupščina takoj ne odpravita srbske blokade, ki že najeda tržne tokove.
O spremembah zvezne ustave naj bi v republiški skupščini razpravljali posebej, na januarski seji oziroma takrat, ko bo predlog za začetek postopka za spremembo ustave SFRJ po redni proceduri prispel v skupščino Slovenije. (Z. Š.)
V Portorožu še čakajo 2 milijardi od ZSMS...
LJUBLJANA — Portoroški kongres slovenskih mladincev je skorajda že pozabljen, razen seveda za "peščico" upnikov, ki že od začetka novembra zaman pričakujejo denar, ki jim ga dolguje ZSMS (po novem ta kratica pomeni Za svobodo mislečega sveta, namesto Zveze socialistične mladine Slovenije). Kaže, da se je avtonomija nove organizacije najprej začela pri stroških (1,9 milijarde nekonvertibilnih dinarjev) ki jih bodo upniki morali izterjati na sodišču, če se poprej ne omehča republiška vlada in vendarle ne odveže svojega Žaklja.
Kongres ZSMS je, preračunano po takratnem tečaju, stal 326 tisoč zahodnonemških mark (10 milijard dinarjev), medtem, ko so imeli mladinci v blagajni le 6,6 milijarde. Za poravnavo preostanka so mladinci "zadolžili" republiško vlado, ki pa jim je dodelila le 1,5 milijarde in ZSMS-jev-cem toplo priporočila naj se znajdejo, kakor vedo in menda znajo.
Prve dni po kongresu so mladinci (pardon - zaščitniki svobodno mislečega sveta) precej zabavljali čez vlado, toda na razčiščevalnem sestanku jim je menda predsednik Šinigoj "položil na mizo nekaj svojih argumentov", nakar kakšnih posebnih nerganj ni bilo več slišati. ZSMS namreč kljub vsemu ostaja edina "nova" stranka, ki je financirana iz proračuna, to pa je v časih, ko ostale stranke šele čakajo na cekine, ki jim jih bo dodelil novi zakon o financiranju delovanja političnih organizacij, kljub vsemu privilegij, ob katerem se je bolje kregati le - na sodišču. (DN)
Valentin Birtig, kot drugi beneški duhovniki svoje generacije, si je vedno vsestransko prizadeval, da bi Slovenci na Videmskem ohranili svoj jezik, da bi ostali doma, da ne bi odhajali v tujino ali furlansko nižino. Tudi njega, kot druge beneške duhovnike, smo vedno našli v prvih vrstah tistih, ki so si, s prizadevanjem za ohranitev slovenskega bogoslužja, borili za ohranitev in razvoj slovenskega jezika v teh krajih.
Valentin Birtig se je rodil v RonacU-Majhen in brihten fant se ni posvetil kmetijstvu. Vstopil je v semenišče, 23. julija 1933 je bil posvečen za mašni-ka. Najprej je šel za kaplana v Osoja-ne v Rezijo. Tri leta kasneje je prišel v domač kraj, v Marsin. Tu je ostal dvanajst let. Niso to bili lahki časi za slovenskega duhovnika v Slovenski Benečiji. Fašizem in tudi videmska cerkvena hierarhija so osporavali Slovencem pravico do slovenščine. Med nemško zasedbo mu je uspelo prepričati nemškega poveljnika, da ni dal sežgati Mersina. Po vojni je šel v takrat čisto odrezano vas Dreka. Tam gor je delal v prijateljstvu z ranjkim g. Lavrenčičem. Leta 1978 je postal redni kanonik ter odpoklican v Čedad. Pri njem se spovedujejo še danes še zlasti slovenski verniki, ki pridejo iz okolice v mesto.
Valentin Birtig - Zdravko je tudi znan pesnik. Verze je pisal še zlasti v letih, ko je župnikoval v Dreki. Precej njegovih pesmi je bilo objavljenih.
Veliko slovenskih duhovnikov, hi so se rodili in službovali v Benečiji, je že precej v letih. Za njimi so prišle druge generacije. Tako njim, kot vsem drugim, ki se na kakorkoli in na kateremkoli poročju udejstvujejo, se moramo zahvaliti, da je slovenska beseda v Benečiji še danes živa. (mw)
Monolitnost v srbski partiji se krha
BEOGRAD — Vreme je še vedno je-sensko-pomladansko, kot ga ne pomnijo že 102 leti. Res svojevrsten rekord pa se je že popoldne končal, ko so zapadni vetrovi prinesli rahel dež in poslabšanje vremena. Kot je vreme izjemno, takšno je tudi splošno ozračje, polno negotovosti, napovedanih sprememb, pa zaostrovanja in kot mi pravi ugleden srbski kolega »čiste norosti«.
Včerajšnja »Politika« je Markovičev program objavila sicer na prvi strani, toda s skromnim trikolonskim naslovom, tik zraven pa je že podoben naslov, da se srbska vlada s programom ne strinja. Predvideva namreč zmanjševanje proizvodnje in padec narodnega dohodka, Srbija pa je mnenja, da je treba inflacijo poraziti z zvišanjem narodnega dohodka in proizvodnje.
Beograjska TV je še bolj drastična. Zelo na kratko in na splošno je obrazložila Markovičev program, potem pa so sledile kritike: ministri so zamrznili plače, sebi pa so jih pravočasno povišali na osemkratno plačo povprečnega državljana, pa kako bo s »Smedere-vim« je razlagal razburjeni delavec, sledilo pa je obsežno poročilo o »stavki opozoritve« v Črni gori in obširna napoved protestne stavke, ki bo na celotnem teritoriju Srbije danes in bo trajala eno uro.
Drugi dobro obveščeni srbski kolega pa mi je pojasnil, da je stavka naperjena proti Markoviču, da pa je bila sklicana že prej. Srbsko vodstvo je samo proglasilo stavko, da je ne bi delavci proglasili proti njemu. Zelo prozorna igra.
Ozračje v Beogradu je temeljito spremenjeno. Povsod se izredno mno-
go razpravlja in izrazi kot pluralizem in večpartijski sistem niso več tabu, temveč splošno izražene zahteve od vsepovsod. Prihaja do stalnih zelo konkretnih kadrovskih sporov znotraj skupine Miloševičevih »močnikov«. To je razumljivo, saj je vezno tkivo samo grobi nacionalizem in boljše viška borba za oblast. V bistvu je to nomenklatura stalinistično-boljševiškega tipa, ki pa je pod dvojnim pritiskom: najprej lastnih notranjih zahtev za udobnimi in še zlasti dobro plačanimi položaji, kar je v pogojih visoke inflacije, splošnega gospodarskega propada in predvsem naraščanja brezposelnosti za vsakega posameznika življenjsko vprašanje. Pa vendar je bila razprava na kongresu o partijskem
pluralizmu v ospredju in kongres je moral končati Miloševič, ker bi se drugače lahko zapletlo na razne načine in čeprav so tudi na tak način ponovno poudarili organsko povezavo med srbsko partijo in srbsko državno oblastjo. Ni srbske komunistične partije brez oblasti, ni sedanje oblasti brez partije. Samo kapilarna politično-oblastniška-policij ska povezava lahko jamči sedanje stanje. Toda koliko časa?
Tu pa so mnenja različna. Res voda burno vre pod ledeno ploščo, plošča se bo stopila, toda kdaj? Moji srbski sogovorniki imajo povsem različna mnenja in prognoze gredo od nekaj mesecev, do pol leta in več.
»Blokado prometa s Slovenijo so naredili v lastno škodo,« mi zaupa zgovorni taksist. »Govoril sem z direktorjem podjetja, ki je za Slovence zbiral star papir. Prekinili so odnose, rezulta pa je, da so iz Slovenije hladno in rezko odgovorili: ti ostani doma, plač boš prejel, ostali so na cesti brez ° hodkov. Sedaj govorijo, da so bili oa nosi nam v škodo, toda kakšni trg°v smo bili štirideset let, da smo to se sedaj ugotovili? Prave budale in to J bedarija.«	,
Zadnji vtis pa je z italijanske amo sade. »Vsi pričakujemo, da bo Mark vič uspel in da se celotna dežela pr makne, da se uredi in krene v PoZltne no smer. Uživa polno podporo samo Italije, temveč vsega sveta.«
BOGO SAMSA
Kaj (spet) kuhata Craxi in Furlani?
RIM — Politično zatišje, ki že nekaj časa vlada v rimskih palačah, resno skrbi predvsem novinarje. Najvidnejši predstavniki raznih strank v tem času veliko potujejo, tako da so priložnosti za »poživitev« decembrskega političnega mrtvila pičle. Zgodilo pa se je, da sta se včeraj v parlamentu po golem naključju srečala socialistični tajnik Craxi in demokrščanski tajnik Forlani in se za dolgih 45 minut umaknila v tako imenovano ministrsko sobo, in že je po hodnikih Monte-citoria zavladal preplah.
Novinarji so nestrpno čakali, kdaj bo razgovor končal, nestrpnost pa se je spremenila že v sumničenje, ko se
je Craxi vendarle prikazal in je, tako menijo novinarji, kar žarel od zadovoljstva. Kaj sta si tajnika povedala? Pa ja ni šlo za drugi del razgovorov, ki sta jih Craxi in Forlani imela v kamperju v času socilističnega kongresa v Milanu? Skratka, kaj se kuha v predbožičnem političnem loncu? Nič posebnega, sta enoglasno pojasnila politika s tem odgovorom pa še zdaleč nista zadovoljila novinarjev. »Izmenjala sva si voščila in poklepetala o sprotnih zadevah,« se je nekoliko omehčal Craxi. Novinarska radovednost pa še zdaleč ni pojenjala. »Izmenjala sva tudi nekaj vtisov o zadnjih
političnih dogodkih v svetu, z za voljstvom pa sva tudi ugotovila, bo poslanska zbornica brez teza . večjih zapletov izglasovala ^na.n saj proračun,« je še nadaljeval ^raxk se je le s težavo otepal sitnih n narskih muh.	■ ,es
Nemara sta se Craxi in F°rjeVak pogovarjala samo sprotnih zaa Položaj pa je že tak, da zadostuj ^ nepomembna kretnja v običajne držanju in vedenju politikov, m vinarji napnejo ušesa. Sicer pa, e. Forlani in Craxi zakuhala katK0fnC)lo-nečenje, bo rezultat kaj kmalu doni. Tedaj pa bodo tudi novinar] voljni.
V razpravi na sedemnajstem občnem zboru SKGZ v Čedadu
Velika zavzetost za posodobitev vloge SKGZ
Danes objavljamo drugi del razprave z nedeljskega občnega zbora SKGZ v Čedadu.
PAVEL PETRICIG
Kulturni in politični delavec Beneških Slovencev se je seveda dotaknil problemov, ki zadevajo prostor, na katerem deluje. Glede Maccanicovega zakonskega osnutka, v katerem je vsekakor veliko nejasnosti in netočnosti, je dejal, da je do njega prišlo tudi zaradi prizadevanj na tem prostoru, predvsem zaradi vztrajne diplomatske politike, s katero so se v marsičem spremenili odnosi med manjšino in institucijami ter strankami. Poudaril je še, da ne gre nikakor zanemariti gospodarske politike in poudaril, da bi moral Primorski dnevnik posvečati večjo pozornost njihovemu delu. Zavzel se je za tesnejše stike z Rezijo in Kanalsko dolino in dodal, da bo treba v nadalje vložiti veliko truda v izobraževalni sektor. Glede strukture SKGZ pa je mnenja, da je potrebna boljša in funkcionalnejša porazdelitev odgovornosti tudi na deželni ravni in v tem smislu iznesel nekaj predlogov.
VOJMIR TAVČAR
Izhajajoč iz važnosti velikih novosti v svetu pa tudi v Sloveniji v teku letošnjega leta, je novinar Primorskega dnevnika uvodoma ugotavljal, kako pa se stvarnost v naši deželi, posebej še v Trstu, zelo počasi spreminja. Šele sedaj se začenjata zavedati, da se morata pripraviti na novo vlogo v Evropi. Kaj pa mi kot manjšina? Ni se strinjal s predsednikovo ugotovitvijo, da kot manjšina lahko naredimo bore malo. Po njegovem si moramo vsaj kot načelo postaviti ambicijo, da izkoristimo sedanje burno dogajanje in Postanemo resnično kulturno in politično potrebni temu prostoru in da odigramo vlogo ustvarjalnega povezovalca. Glede vloge SKGZ pa je bil mnenja, da bi si morala postaviti kot prioritetno nalogo in ambicijo, da vodi in usmerja preobrazbo naše skupnosti in kakovostni skok njene prisotnosti. Eno bistvenih Področij, kjer bi se moral začeti ta zasuk je po njegovem prav področje informiranja.
BORIS PERIC
Predsednik Mladinskega odbora bKGZ je bil mnenja, da je v uvodnem Poročilu predsednika Palčiča zaznal nekatera vidna protislovja, predvsem v zvezi s posodobitvijo in s korenito organizacijo delovanja zveze in njenih teles. Predsednik je nakazal dveletno obdobje za prenovitev zveze, po mnenju Perica Pa je to časovno razdobje očitno predolgo, zato je treba s procesom prenove nuj-ho pohiteti. SKGZ je premalo agresivna in preveč stabilna, v svojem delu pa izgublja preveč drag-ocenega časa. Princip kooptiranja pri izbiri vodilnih kadrov, ki ga je Peric odločno kontestiral, gotovo ne predstavlja pravilnega inštrumenta za oblikovanje nove SKGZ, prav nasprotno.
BORIS SIEGA
. Diskutant, ki je govoril o problemih tzobraževanja, je menil, da je na tem Področju še danes preveč aktivistične Prakse in še vedno premalo profesionalnosti, ki je edino jamstvo, da bo SKGZ mdi na tem važnem področju kos novim tn iz dneva v dan zahtevnejšim nalogam. Napovedal je, da se ustanavlja Slovenska 'Zobraževalna matica, ki bo postopoma nadomestila Dijaško matico, to našo pomembno ustanovo, ki jo je čas s svojimi naraščajočimi potrebami nekoliko prehi-®1- Nova ustanova bo morala delovati na Podlagi novih in sodobnih ciljev.
ALFONZ GUŠTIN
Predsednik Kmečke zveze je ugotav-lal, da obstaja nevarnost, da bi nam z aščitnim zakonom priznali manj pravic, 01 jih že imamo. Za izboljšanje tega snutka je zato po njegovem potrebno Potegniti tudi italijanske demokratične 'e' Poudaril je važnost razvoja kmetij-sKega gospodarstva, ki je tesno povezano teritorijem in z vsem, kar nam ta terito-/ Pomeni. Poudaril je še, da nam je vse-da P°trebna enotna družbeno-gospo-SVrGa strategija, pri kateri mora imeti GZ glavno vlogo.
RUDI BARTALOTH
Predstavnik Kanalske doline je spre-„ v°rH v imenu upraviteljev Doma Man-Q_.rt v Žabnicah. Potem ko je na kratko (/j njegovo križevo pot in spremembo Un 'fS maia) njegove namembnosti, je ^gotavljal, da se zaledji iz Trsta in Gori-žalost nista odzvali na to novo po-f “°; Tudi promocionalni sestanki v ni / 'J1 <-"oricl so bili zelo slabo obiska-sta,, 3 /:eprav so bili nanje vabljeni prediv m. vseb slovenskih društev in orga-2e a^1J’ *tl Pa se niso vabilu odzvali. Smo osn! h zaP°stavljeni, v Maccanicovem če, ku nas sploh ni, je poudaril, zaradi h0j moramo sami skrbeti za našo pri-teh n°St' sicar bo vse propadlo. Do vseh k,,., vPrašanj je vsekakor zahteval kon-tnost in korektnost.
SILVIJ TAVČAR
orisii6*51-'-'1'Založništva tržaškega tiska je haia Položaj in težave, v katerih se naje^ , 0žniška hiša, ki pa kljub vsemu z raJa v svojem nepogrešljivem po-
slanstvu, ko se je pred leti opredelila za tak dnevnik in periodični tisk, ki naj bi pripomogla k omiljevanju idejnih in političnih nasprotij v tem našem prostoru. Pripomnil pa je, da se do našega Primorskega dnevnika in založniške dejavnosti mačehovsko obnašajo tako država (ki sicer vestno skrbi za tisk svoje manjšine v Jugoslaviji, nam pa je doslej izplačala le majhen del že obljubljenih sredstev), kot dežela (od katere prejemamo le pičli letni prispevek) in tudi naša matična domovina (od katere kot PD ne uživamo nobene podpore). V zvezi s temi problemi je ugotavljal, da ni posluha ne v deželi in, na žalost, niti v Sloveniji. Podrobneje se je zaustavil ob vlogi Primorskega dnevnika, ki si mora prizadevati za demokratični družbeni napredek, za politiko kulturnega in narodnega sožitja, za iskanje enotnosti med nami in za sodelovanje z našimi sodržavljani in za ustvarjanje čimbolj odprte državne meje. Občnemu zboru oziroma bodočemu vodstvu zveze je predlagal, naj prouči politično umestnost združitve našega Primorskega dnevnika s koprskimi Primorskimi novicami. Predlagal je obenem, naj se tednik Gospodarstvo, ki naj bi ga izdajali v slovenskem in italijanskem jeziku, ponovno osamosvoji.
JANEZ POVŠE
Nastopil je proti zamudništvu, ki preveva tudi dejavnost SKGZ in poudaril, da je treba v tem prelomnem obdobju ustvariti novo strategijo, posebno na kulturnem področju. V novo Evropo moramo vstopati predvsem sami, z lastnimi močni in. se ne smemo preveč zanašati na pomoč matične domovine. V teh naporih bo bistveno vlogo igral vsak posameznik, ki je v prvi osebi nosilec vizije svobode in sožitja. To sožitje (mislil je tudi na SKGZ) ne sme biti usmerjeno samo navzen, a mora gledati tudi navznoter.
JOŽE PIRJEVEC
V našem zamejskem prostoru govorimo večkrat o kvaliteti, ki pa ostaja potem v glavnem prazna beseda. Res je, da je italijanska večina naredila malo ali nič, da bi nas resnično spoznala, če bomo vztrajali samo pri takih argumentih pa ne bomo prišli daleč. Slovenska manjšina nujno potrebuje kulturni inštrument za vsestransko informiranje italijanske in ne samo italijanske javnosti, ob katerem bo moral delovati tudi sodobni tiskovni urad.
BARBARA GRUDEN
Tudi med Slovenci v Italiji je dokončno mimo čas svetih resnic in blagoslovljenih shem. V naši sredi ni resničnega dialoga in premalo sodobne dialektite, mladi pa težko delajo v SKGZ. Mogoče je ta organizacija za njih pretesna, se je vprašala Grudnova, ki je bila mnenja, da je dialog trdna osnova za resnično demokracijo. »Svoboda je v prvi vrsti svoboda drugače mislečega«, Slovenci pa smo preveč prizanesljivi do samih sebe in do številnih naših odprtih vprašanj. Kje sta v naših krogih »perestrojka in glasnost«?
ALEKSANDER KALC
Diskutant je spregovoril v imenu zadruge in kulturnega društva Skala in športnega društva Gaja s Padrič in iz Gropade. Orisal je delovanje teh organizacij in podčrtal važnost povezave med gospodarstvom in kulturo. V zvezi s širšim vprašanjem naše zaščite pa je izrazil mnenje, da nam ta ukrep ne bo rešil vseh naših problemov. Zaradi tega si bo treba krepko zavihati rokave in nadaljevati s trdim delom.
IZIDOR PREDAN
Dragi tovariši! Ne bom vam povedal nič lepega. Tako je z grenkimi besedami začel svoj poseg kulturni in politični delavec iz Beneške Slovenije. Spregovoril je o perečem problemu, do katerega je prišlo v podjetju Beneco-Kronos, kjer bodo v teh dneh odpustili devet delavcev, ki niso navadni delavci, je poudaril, ampak tudi naši kulturni delavci. Sedem jih je iz občine Grmek, ki je trenutno v rokah napredne uprave. Pri tem je opo-
zoril, da bodo prihodnjo pomlad upravne volitve, zaradi česar si lahko mislimo, če bo do teh odpustov zares prišlo, kako se bo spremenila koalicija, ki bo prevzela občino v roke. Opozoril je še na primer podjetja Benedil, ki je imelo pred leti preko 70 delavcev, sedaj pa le peščico. Ce je kdo grešil, je dodal, mora za to tudi plačati. Izrazil je tudi žalost zaradi mednarodnih razprtij, kreganj v Jugoslaviji, kar škoduje tudi nam. Dodal je še, da v Primorskem dnevniku bere tudi članke, ki dišijo po podpihovanju narodnostne mržnje in se vprašal, čemu vse to služi.
TAMARA BLAŽINA
Uvodoma je naglasila, da se mora na straneh Primorskega dnevnika nujno nadaljevati odprta tribuna, ki se je začela pred občnim zborom SKGZ, vprašala pa je tudi, ali se bodo nadaljevali javni sestanki o našem dnevniku. Naša manjšina potrebuje čimširšo akcijsko enotnost, istočasno pa si mora prizadevati, da bi v boj za narodnostne pravice angažirala čimveč italijanskih demokratov. Tudi ona se je zavzela za »glasnost« pri izbirah in pri politiki SKGZ, delo zveze pa bo moralo temeljiti zlasti na kvaliteti in profesionalnosti. Slovenci se moramo enkrat za vselej otresti »manjšinskega viti-mizma«, SKGZ pa bo morala biti bolj odprta do drugače mislečih. Izrazila je vtis, da je zveza še ena redkih preživelijrmas-hilističnih organizacij, Primorski dnevnik pa naj prikaže manjšino tako, kakršna pač je, končala pa je z občutkom, da o vsem v naši sredi odloča le majhna skupina ljudi.
EDI KRAUS
Športna dejavnost ima v našem zamejstvu vse večji vpliv, a tega se ne povsem jasno zavedamo. Komisija za šport pri SKGZ v pretekli mandatni dobi sploh ni izpolnila pričakovanj, kar priča o premajhnem zanimanju za to pomembno področje. Diskutant, ki je predsednik ŠZ Jadran, se je zavzel za globoko vsebinsko reorganizacijo SKGZ in izrazil pričakovanje, da bo zveza vnaprej vendarle pokazala pozornost tudi za samokritično oceno svojega dela.
RENZO MATTELIG
Govoril je v imenu zveze slovenskih izseljencev F-JK. Največjo pozornost je posvetil vlogi SKGZ in njenim odnosom z izseljensko zvezo. Mnenja je, da je treba določiti nove mehanizme za to sodelovanje znotraj SKGZ in pri tem dal vrsto predlogov: SKGZ ne sme biti organizacija posameznikov, ena oseba ne sme imeti istočasno več funkcij, ločiti je treba pokrajinske od deželnih pristojnosti. Kritično se je obregnil tudi ob sklicanje občnega zbora, ker da je bilo premalo časa za diskusijo. Predlagal je, naj se takoj ustanovi nova komisija za spremembo statuta, nato pa bi bilo potrebno sklicati izredni občni zbor za odobritev novih pravil. Obžaloval je, da je zveza izseljencev malo upoštevana znotraj SKGZ, čeprav je veliko naredila. Maccanicov osnutek je označil kot neprimeren in za nas žaljiv.
MARKO KRAVOS
Izhajajoč iz temeljne ugotovitve, da Slovenci v Italiji imamo veliko in tudi dokaj kvalitetne kulture, je predstavnik odbora za kulturo pri SKGZ razvil vrsto razmišljanj, kaj in kako naprej. Na osnovi tega se je obrnil predvsem na kulturnike, pa tudi na vse dalekovidnejše ustvarjalne ljudi z ostalih področij, da uskladijo svoje moči za ustanovitev podjetniško zasnovanega centra za kulturni oz. neblagovni management in za marketinško dejavnost. Ta center bi moral razpolagati s primemo usposobljenimi osebami in s primerno funkcionalnimi prostori. Tak inštrument bi gotovo povezal, spodbudil in ovrednotil našo identiteto in našo potencialno vlogo v tem prostoru in rešil zadušljivih današnjih razmer, ki nas silijo v emarginacijo. Naša skupnost, je poudaril, bi s takim centrom zaživela v dinamičnem razmerju in skladno z osrednjo Slovenijo, ki vse bolj rabi taka okna v svet, prav tako pa bi zaživelo tudi naše obmejno območje. To je po
njegovem minimalen in nujen program za novi odbor za kulturo pri SKGZ.
VLADO KLEMŠE
V	boju za sožitje smo priča borbi med neenakimi, zato moramo mi posegati po orožju inventivnosti in podjetnosti. Slovenci moramo skušati biti povsod tam, kjer se stvarno odloča o nas in o naših vprašanjih. Preveč jamramo in vse preveč se podrejamo občutkom nemoči. Do spomladanskih upravnih volitev nas ločuje dejansko še malo časa, nihče pa pravzaprav ne ve, če se na te volitve, ki so zelo pomembne, sploh kdo pripravlja, zato obstaja konkretna nevarnost, da bomo vse naredili v zadnjem trenutku.
ALDO KLODIČ
Predstavnik društva Rečan iz Beneške Slovenije, ki ni včlanjeno v SKGZ, se je polemično vprašal, kakšna je dejansko politika naše osrednje zveze do slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Opozoril je na hude gospodarske težave, s katerimi se soočajo Beneški Slovenci, pri čemer je imel vtis, »da gremo nazaj, namesto naprej«. Govornik je v svojem posegu obširno poročal o položaju in o težavah v tovarni Beneco, obžaloval pa je, da je Primorski dnevnik v zadnjem času popolnoma pozabil na Benečijo.
ADRIJAN SEMEN
Predsednik Glasbene matice je uvodoma z zadovoljstvom ugotavljal, kako Maccanicov zakonski osnutek obravnava tudi vprašanje glasbenega pouka. Za ustanovo je to vsekakor pozitiven premik, ker se tako vsaj upošteva obstoj ustanove. Z zakonskim osnutkom pa GM ni povsem zadovoljna, ker obstajajo določene nejasnosti tako v 13. členu, kot so tudi nejasna tista vprašanja, ki so povezana s finančnim kritjem izdatkov za delovanje ustanove. Poleg teh pa obstajajo še druga odprta vprašanja. Predsednik GM je občnemu zboru tudi izrazil potrebo, da bi Glasbeno matico v tej fazi še močneje podprli in opozoril, da bo naslednje leto praznovala 80-letnico ustanovitve. Vsekakor pa se je strinjal s predlogom Marka Kravosa o ustanovitvi centra za razvoj kulturnih dejavnosti pri nas.
PAVEL VIDONI
Predsednik kulturnega društva Igo Gruden in športnega društva Sokol je v svojem posegu opozoril na za obe organizaciji nerešen problem sedeža in dvorane. S stališča obeh društev je orisal odnose s SKGZ o tem problemu in se ob koncu vprašal: zakaj SKGZ sedaj molči?, je bilo mar finančno nakazilo preusmerjeno? Svoj poseg je zaključil z besedami, da si društvi želita resnico o vsem tem.
ACE MERMOLJA
V	zadnjem času je marsikatero naše upanje zbledelo, kar velja tudi za odnos do Jugoslavije. SKGZ se mora odkrito samoizprašati o lastni zgodovini, kar bi lahko predstavljajo dober štart na poti korenite notranje prenove. Zveza je narodna organizacija, ki deluje v civilni družbi. Kot taka mora sloneti na jasnih programih in privoljenju ljudi. Do strank ne sme nastopati v podrejeni vlogi. V političnem življenju igra važno vlogo število Slovencev v izvoljenih telesih, bistvenega pomena pa je odnos, ki ga razne koalicije imajo do naših vprašanj. SKGZ mora biti oziroma postati motor naše manjšine in ne zgolj njen povezovalec. Zveza po mnenju predsednika ZSKD potrebuje pluralizem, ki pa se mora izražati v demokratični igri in ne v smislu strankarske lotizacije, ki bi bila pogubna. O politični strategiji SKGZ naj razpravlja in sklepa glavni odbor, ki ne sme biti le reprezentančno telo, organizacija pa mora tudi skrbeti, da njene članice dobro in uspešno delajo. Mermolja se je zavzel za večjo vlogo mladih v SKGZ.
JOŽE KOREN
Diskutant, ki je nastopil v imenu Združenja aktivistov NOB in Združenja invalidov, je izjavil, da podpira stališča, ki so jih iznesli nekateri mlajši razpravljalci, posebno pa Barbara Gruden. Nato je obširno seznanil občni zbor o delu in o vlogi teh dveh organizacij, ki jo sestavljajo
Zaključki predsednika Palčiča
ČEDAD — Občni zbor je bil nedvomno zelo živahen. S to ugotovitvijo je začel predsednik SKGZ Klavdij Palčič povzetek zaključkov po obsežni razpravi, v katero je poseglo skoraj 40 diskutantov in ki je trajala ves popoldan. V svojem odgovoru se je Palčič v precejšnji meri skliceval na uvodno poročilo. V tem okviru je ugotovil, da se mu zdi, da z občnega zbora izhaja predvsem obveza, da se SKGZ primerno opremi za nadaljnje delo. To seveda ne bo enostavno, ker si mora SKGZ izoblikovati svoja pravila in ne mora enostavno povzemati pravila, ki veljajo za druge organizacije. To bo eno od področij, ki bo zavezovalo novo vodstvo. Ob tem je Palčič načel tudi vprašanje povezanosti s članicami in se zavzel, da bi ta povezanost prišla bolj do izraza, opozoril pa, da mora biti povezovanje obojesmerno.
V zboru izvoljenih predstavnikov, za katerega se zavzemajo stranke, je Palčič videl potrditev težnje po enotnosti, za katero se zavzema SKGZ. Dodal je tudi, da pobudniki zagotavljajo, da zbor nima teženj po izključevanju organizacij, ki niso stranka. V tem okviru je načel tudi vprašanje odprtosti organizacije in dejal, da mora biti SKGZ tolerantna in pluralistična. Zato je odprta
vsem Slovencem, odprtost pa ni odvisna samo od SKGZ, ker gre tudi v tem primeru za vzajemen proces. Dodal je, da ima narodnostna skupnost potrebo po odprtem prostoru, v katerem naj se prepoznajo vsi Slovenci.
V svoji repliki je Palčič tudi konkretno odgovoril na nekatere postavljene probleme. Tako je glede Primorskega dnevnika dejal, da bi bilo res potrebno povezati vse, ki lahko časopisu pomagajo pri premeščanju težav. Zamisel o razširitvi na sosednje področje je ocenil kot dobro in kot konkretno perspektivo za časopis.
Samu Pahorju je Palčič odgovoril, da so o predlogih, ki jih je dal organizaciji, sklepali vsi pristojni organi. Glede nabrežinskega kulturnega doma je pripomnil, da manjka še vedno občinsko gradbeno dovoljenje ter dodal, da tudi po tem dovoljenju reševanje problema ne bo lahko, ker sredstev ni v izobilju. Predstavnikom društva Rečan pa je dejal, da kolikor mu je znano, podjetje BENECO še ni začelo z odpusti. Pri tem je poudaril, da se SKGZ zaveda težav in problemov, s katerimi se spopadajo ljudje v Benečiji in kako hud je v teh časih problem zaposlitve.
starejši Slovenci, ki pa niso pasivni in nočejo stati ob strani v boju za enakopravno sožitje in za dosego pravic naše narodnostne skupnosti.
ŽARKO HRVATIČ
Diskutant je uvodoma izrazil vso solidarnost Sloveniji in njenim voditeljem ter vsem silam v Jugoslaviji, ki odpirajo politično življenje v smer enakopravnosti. Zaustavil se je nato ob važnem vprašanju odnosov med italijansko večino in slovensko manjšino. Poudaril je, da premalo delamo, da bi nas naši someščani bolje poznali. Povsem se je strinjal s predlogom Marka Kravosa in dodal, da bi delovanje tega centra morali razširiti predvsem na šole, ker se prav v teh ustanovah začenja nepoznavanje naše skupnosti. Mnenja je, da nas bo še najboljši zaščitni zakon potisnil v geto, zaradi česar bomo morali sami skrbeti za kritje tega nespoznavanja naše kulture in jezika. Prepričan je tudi, in to je treba zahtevati - je dodal, da voditelji tistih strank, v katerih se Slovenci prepoznavamo, podrobneje spoznajo naš jezik in kulturo, ker bodo pač tako bolje razumeli naše probleme.
MAJDA KAUČIČ - BAŠA
Predstavnica slavističnega društva za Trst, Gorico in Videm je orisala napore, ki jih društvo vlaga za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Dober del svojega posega je namenila prav Primorskemu dnevniku in poudarila, da se društvo stalno zavzema za take pogoje, ki bi omogočali dober časopis. Eden od teh pogojev je tudi ponovna vzpostavitev lektorske službe. Vztrajala je tudi na spoznanju, da se jezika učimo z rabo, zato je dolžnost manjšinskih inštitucij, da omogočijo posamezniku čim boljše pogoje za učenje in ohranjanje jezika. V skrbi za jezik Primorskega dnevnika se zato kaže volja manjšine po ohranjanju lastnega jezika. Diskutantka je tudi podčrtala, da za časopis sam in za skupnost, katere glasilo je, pa dober ali slab jezik je predvsem zmožnost komunikaciranja. Časopis je zaradi jezika lahko razumljiv ali nerazumljiv. Nerazumljiv časopis nima možnosti, da bi prenašal ideje, ustvarjal mnenje, služil kot povezovalno sredstvo. Reševanje jezikovnega vprašanja pri Primorskem dnevniku je odvisno tudi od tega, koliko se nam zdi komunikacija med Slovenci na tej strani meje potrebna in pomembna.
NIVES KOŠUTA
Nič ne more ostati isto kot je bilo, posebno danes ko živimo v časih globokih sprememb in soodvisnosti, kar prihaja do izraza v gospodarstvu in tudi v kulturnem življenju. Tudi SKGZ se direktno sooča s pojavom soodvisnosti, čeprav se tega ne povsem jasno zaveda. Organizacija daje premalo jasnih znakov navzven, mladi, kot je v svojem poročilu podčrtal sam predsednik, nočemo vihravih površnosti, prav nasprotno, želimo si novih odnosov v naši manjšini.
ANTON BIRTIČ
Znani prosvetni delavec iz Benečije je govoril o svoji dejavnosti posebno na zborovskem področju. Pri tem je izrazil obžalovanje, da kulturne prireditve obiskuje vedno manj ljudi, posebno naših voditeljev, ki bi morali biti za zgled prosvetnim delavcem. V resnici pa ni tako.
NERINA ŠVAB
Uvodoma se je zaustavila ob problemu pomanjkljivega povezovanja med našimi organizacijami in SKGZ. To bi po njenem olajšalo reševanje marsikaterega problema, ki nas neposredno prizadeva. V nadaljevanju je govorila o delovanju odbora za doraščajočo mladino in pri tem podčrtala, da se premalo zavedamo, da mora biti skrb za zdravo rast naše mladine eden najvažnejših problemov. Opozorila je tudi, da ni koordinacije med raznimi odbori SKGZ, ki se ubadajo s temi problemi, zaradi česar ne moremo pričakovati učinkovitih rezultatov. Pri vsem tem napornem in odgovornem delu je treba torej biti prožnejši.
PAVEL STRANJ
Diskutant je govoril o odnosu zveze do znanstveno raziskovalne dejavnosti. Izrazil je nekaj misli o tem vprašanju, ki je po njegovem v zadnjem času precej odsoten v SKGZ. V strnjeni obliki je navedel osem predlogov, ki jih je imenoval teze, da bi se ta dejavnost znotraj in v korist naše manjšine okrepila. Za poživitev tega raziskovalnega dela se je zavzel, potem ko ima občutek, da je občutljivost za ta sektor popustila. Pozval je zato novo vodstvo, da v naslednjih letih tem problemom posveti primerno pozornost.
EDI BUKAVEC
Tajnik Kmečke zveze je svoj poseg osredotočil na problema teritorija in zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki sta med seboj tesno povezana. Vprašal se je predvsem, kdo mora v okviru globalne zaščite urejati in odločati o na-mebnosti teritorija. Doslej velja nenapisano a uveljavljeno pravilo, da je vedno večina, ki odloča, mi pa odločamo le o obrobnih zadevah. Naši skupnosti je treba zato zaj amčitiinštrumente in sredstva, ki so potrebna, da se lahko sama organizira v smeri utrjevanja lastne identitete. Vsekakor se je zavzel za enakopravno vlogo našega gospodarstva in torej tudi kmetijstva, v sklopu družbe.
Ukinili so jo pred več kot dvema mesecema
Služba za prekinitev nosečnosti v Burlu še zmeraj ne deluje
Ženske organizacije, ki jih ob tej priliki podpirajo sindikati in nekatere politične sile, zahtevajo, naj uprava otroške bolnišnice Burlo Garofolo takoj poskrbi za ponovno odprtje službe za prostovoljno prekinitev nosečnosti, ki so jo s pretvezo (kot pravijo ženske), da v bolnišnici ni dovolj osebja, ukinili pred več kot dvema mesecema. Služba za prostovoljno prekinitev nosečnosti ne deluje namreč od začetka oktobra. Službo naj bi prekinili le začasno, so takrat izjavili upravitelji, po več kot dveh mesecih pa je še vedno niso preuredili, predvsem pa niso niti poskrbeli za alternativne rešitve. Sploh niso na primer skušali nuditi ženskam, ki so se obrnile na Burlo Garofolo, da bi prekinile nosečnost, informacij, kam naj se obrnejo po pomoč. Oddelek je namreč popolnoma zaprt, osebje, ki je tam delalo, pa so premestili v druge oddelke.
Po mnenju predstavnic sindikatov CGIL in UIL, strank KPI, PSI, Proletarske demokracije, PRI, Zelenih, Zelenih z marjetico, ženskih organizacij UDI Mimosa, UDI Settima onda, Coordi-namento 06, ARCI Donna, Deželnega odbora za zaščito zakona 194 ter delavk psihiatričnih služb, ki so včeraj sklicale tiskovno konferenco, gre za ponovni napad na zakon 194, ki je državni zakon in bi ga bilo treba torej spoštovati ne glede na osebna prepričanja in politično usmeritev. Da so službo ukinili v trenutku, ko smo priča ponovni ofenzivi proti zakonu 194, je za omenjene organizacije dokaz, da se napad na zakon zaostruje, sicer bi že zdavnaj poskrbeli za ponovno ureditev službe. Če bi namreč dejansko želeli nuditi ženskam možnost, da prostovoljno prekinijo nosečnost - možnost, ki jo je italijanska država uzakonila in ki jo je treba v vsakem primeru zagotoviti-— bi lahko premestili osebje iz drugih v ta oddelek. Po podatkih, s katerimi razpolagajo sindikati, manjka v otroški bolnišnici res veliko osebja, vendar je tudi zaposleno osebje slabo izkoriščeno. V nekaterih oddelkih ga je na primer
celo preveč, drugje pa jim ne uspe zagotoviti niti najosnovnejše nege. Z racionalnejšo namestitvijo osebja bi lahko zagotovili torej tudi to službo, brez katere je v zadnjih časih prišlo do zelo neprijetnih situacij.
Predstavnice organizacij, ki so sklicale včerajšnjo tiskovno konferenco, sicer ne vedo, koliko žensk je v teh mesecih želelo prekiniti nosečnost. Znano pa je, da se je na ginekološkem oddelku glavne bolnišnice, kamor so se zatekle številne ženske, čakalna doba na poseg izredno podaljšala. Nekatere ženske so podvrgli posegu, tik preden se je iztekel rok 90 dni nosečnosti, kar ni samo nevarno za žensko zdravje, pač pa predstavlja tudi veliko duševno trpljenje (ki lahko povzroči tudi hude duševne motnje). Poleg tega pa v glavni bolnišnici ne morejo ugoditi vsem prošnjam (v Burlu Garofolu opravljajo namreč kar 70 odstotkov posegov vse pokrajine, to je okrog 600 letno), zato se ženske sprašujejo, zakaj ni uprava otroške bolnišnice v pričakovanju najugodnejše rešitve podpisala konvencijo z drugimi zdravstvenimi strukturami, v katerih je mogoče prekiniti nosečnost (z zasebnimi klinikami ali najbližnjimi bolnišnicami v goriški pokrajini). Čisto nasprotno: uprava ni namreč niti uradno sporočila javnosti, da ukinja službo. Jasno je torej, zakaj ni poskrbela, da bi ženske, ki se še vedno zatekajo po pomoč v Burlo, informirala o drugih možnostih.
Po mnenju žensk je uprava Burla Garofola z ukinitvijo službe kršila zakon. Zaradi tega so vzele tudi v pretres možnost, da bi upravo bolnišnice prijavile sodnim oblastem.
■ Sekcija KPI Davide Pescatori prireja danes ob 19. uri v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija praznik včlanjevanja. Spregovorila bosta Riccar-do Luccio in deželni svetovalec Ugo Poli. Tema razprave bodo novi predlogi v centralnem komiteju KPI.
Kako rešiti vprašanje prometa v Miljah
Hidrogliser hitrejši od rednega avtobusa
Novi miljski župan Jacopo Rossini se je na dveh različnih srečanjih razgovarjal o tem, kako bi pospešili gospodarski razvoj Milj. Osrednja točka je očitno vprašanje prometa, zato se je Rossini najprej srečal s predsednikom Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT Francom Tabaccom, nato pa še s predsednikom skupščine prevoznega podjetja ACT Liugijem VVeberjem.
Tako Rossini kot Tabacco sta ugotovila, da je za pospešitev krajevnih gospodarskih dejavnosti in še posebno za industrijsko cono pomembno rešiti problem cestnega in železniškega prometa in bolje povezati Milje s tržaškim pristaniščem in industrijsko cono. Ustanova EZIT je v tem okviru sporočila, da je že prejela potrebna sredstva za nov železniški odsek, ki bo peljal do Ospa. Miljski župan Rossini je ob tem dejal, da bi vlak lahko pomenil tudi uspešno in hitro mestno prevozno sredstvo.
Rossini se je istega vprašanja lotil tudi s predsednikom ACT Weberjem. Soglašala sta, da bi bilo treba zmanjšati cestni promet in to s pomočjo železnice in trajektov. Rossini je seznanil predsednika ACT s poiskusom, ki ga je naredilo zasebno prevozno podjetje s hidrogliserjem. Po morju so rabili iz Trsta v Milje 13 minut, za isto progo pa potrebuje avtobus približno 30 minut. Hidrogliser bi torej lahko uspešno nadomestil (vsaj v določenih primerih) avtobus.
Uspešnejše gospodarstvo pa ni odvisno samo od prevozov. Predsednik EZIT Tabacco je zato seznanil župana Rossinija, da je ustanova pripravljena izdelati po naročilu občinske uprave gospodarski načrt, ki bo upošteval celotno miljsko področje in ne samo industrijske cone. Rossini je naglasil, da bi bil načrt koristen tudi za spremembo regulacijskega načrta, ki jo namerava občina izdelati.
V	okviru dobrih odnosov med Miljami in ustanovo EZIT pa namerava slednja odstopiti Občini tudi področje Ob je-zercih pri Orehu. To bi omogočilo, da bi poskrbeli za učinkovito naravno zaščito omenjenih krajev.
V	zvezi z gospodarsko problematiko pa naj omenimo še dodatno domeno med Miljami in Ustanovo EZIT. Tabacco je Rossiniju obljubil zemljišče, kjer bi zgradili paviljon za izdelavo pustnih vozov. To bi bil zelo konkreten prispevek, ki bi znatno olajšal delo vseh, ki sodelujejo pri pripravi miljskega pusta. Pustne skupine bi namreč končno lahko imele svoj sedež in seveda primerno streho za vozove, ki so iz leta v leto večji in razkošnejši.
Vprašanje svetovalca Brezigarja
Zakaj deželna uprava grozi Boru s sodiščem?
Nadaljuje se polemika glede odločitve deželne uprave, da izterja od ŠZ Bor povračilo podpore, ker je bila prošnja napisana v slovenščini.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je tako poslal deželnemu odboru FJK vprašanje v zvezi s podporo ŠZ Bor. Brezigar navaja dejstvo, da je deželna služba za športno dejavnost zahtevala, in to na opozorilo računskega dvora, naj Bor pošlje prošnjo za deželni prispevek v italijanščini. Brezigar pravi, da je Dežela že veliko let upoštevala prošnje v slovenščini in s tem poskrbela za juridič-ni precedens, katerega veljavo so potrdili tudi osimski sporazumi.
Vsekakor je ŠZ Bor zavrnilo poziv, deželna uprava pa je 1. decembra sporočila Boru, da je prispevek razveljavljen, športno združenje pa bi moralo vrniti podporo. Deželna uprava je Boru zagrozila tudi s sodstvom.
Svetovalec Brezigar navaja v svojem vprašanju tudi odločitev Ustavnega sodišča, na podlagi katere imajo Šlovenci v Tržaški pokrajini, in to ne-glede na odobritev zaščitnega zakona, pravico, da se obračajo na javne ustanove v slovenskem jeziku. Brezigar sprašuje deželni odbor, če ne misli, da je grožnja s sodiščem samovoljno dejanje, saj je posledica nelegitimnega dejanja. Svetovalec SSk nadalje sprašuje odbor, če se namerava upreti nelegitimni pripombi računskega dvora o rabi slovenščine v javnosti.
Seveda bo zanimivo, kaj bo deželni odbor odgovoril, saj gre za nenavadno zahtevo, ki pa je načelnega značaja. V bistvu ne gre za denar, ampak za vprašanje rabe slovenskega jezika.
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 Telex 461105
UVOZ - IZVOZ REEKSPORT
TOPLOTNA TEHNIKA REPROMATERIALI BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
Delujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu.
agrar R
IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA
TRST
Ul. Valdirivo 19
Tel. (040) 631900, 631846
Telex 460195
Srečanje italijanskih federalistov s slovensko opozicijo
Tudi za Slovenijo je integracija nujna, vendar vprašanje je, kakšna
Živimo v času, ko svet postaja iz dneva v dan bolj notranje povezan, ko je usoda vsakega njegovega dela vse tesneje odvisna od ostalih. To je razvidno na malodane vseh področjih, od gospodarskega do kulturnega, kakor tudi in še posebej na političnem področju. Države oziroma narodi se vse bolj povezujejo v nadnacionalne enote najrazličnejše narave. Slovenija seveda ni in ne more biti nikaka izjema: je sestavni del Jugoslavije in že dalj časa si med drugim prizadeva, da bi našla pot v evropske integracijske procese. Seveda pa je pri vsem tem bistvenega pomena tudi vprašanje, za kakšno vrsto povezovanja gre, kot dokazuje tudi hud spor, ki je izbruhnil med Slovenijo in Srbijo in globoko načel samo jugoslovansko federacijo.
Tako bi lahko strnili problemsko jedro, okrog katerega se je sukal posvet na temo »Slovenija, Evropska federacija in Vzhodna Evropa«, ki ga je v nedeljo priredila tržaška sekcija Evropskega federalističnega gibanja v sodelovanju s Slovensko prosveto. Resnici na ljubo je treba priznati, da se je posveta v Peterlinovi dvorani udeležilo sorazmerno malo ljudi, v zameno pa je bila razprava vseskozi zanimiva in na dokaj visoki ravni. To je treba pripisati predvsem prisotnosti kvalificiranih predstavnikov italijanske veje Evropskega federalističnega gibanja na eni in opozicijskih gibanj
oziroma zvez iz SR Slovenije na drugi strani.
Federalisti, med katerimi sta bila člana italijanskega vsedržavnega vodstva Gino Maiocchi in Giorgio Ansel-mi, so najprej prikazali idejne osnove svojega gibanja. Poudarjali so predvsem potrebo po preseganju »ekskluzivne nacionalnosti«, se pravi teorije in prakse, ki pripisuje politično suverenost v celoti in edinole nacionalnim državam. Kot posebno obetaven primer nadnacionalnega povezovanja so seveda omenjali Evropsko skupnost, ki naj bi se politično organizirala po federalističnih načelih, na kakršnih so se npr. osnovale ZDA. To bi lahko nudilo tudi vzor združevanja vzhodnoevropskim in drugim državam oziroma narodom, ki se zdaj rešujejo iz vladavin »cesarskega« tipa. Po mnenju federalistov pa bi bilo vsekakor napak, ko bi na razvalinah socialističnih federacij prevladale nacionalne države. Storiti bi morali vse za ohranitev stopnje združevanja, ki so ga le-te vzpostavile, pa čeprav bi jo morali potem napolniti z novo liberal-demokratično vsebino. To so poudarjali še posebej v zvezi s Slovenijo, ki bi po njihovem napravila veliko napako, ko bi se na tak ali drugačen način ločila od Jugoslavije.
Temu izvajanju pa so v marsičem ugdvarjali predstavniki opozicijskih gibanj iz SR Slovenije, ki so se udeležili nedeljskega posveta, in sicer predstavniki Zveze socialistične mladine
Slovenije Roman Lavtar, Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel, Socialdemokratske zveze Slovenije Turnšek in Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Vsi so povedali, da se ne zavzemajo načelno za odcep od Jugoslavije, poudarili pa so potrebo, da bi jugoslovanska zveza bila takšna, da bi spoštovala človekove pravice in demokratična načela, pa tudi in še posebej narodnostne pravice ter zgodovinske in razvojne posebnosti sestavnih enot. »Ne moremo sprejeti nobene integracije, ki bi bila osnovana na dominaciji enega naroda,« so dejali. Vsi so se tudi izrekali za vstop v Evropsko skupnost, a pri tem so se pokazale nekatere razlike. Tako je npr. Lavtar dejal, da Slovenija lahko vstopi v ES le v okviru Jugoslavije, Rupel je menil, da ne rabi takšnega posredništva, Peterle pa je rekel, da se za Slovenijo Evropa začenja že v Trstu in Celovcu in da bi morali najprej tu urediti dobre sosedske odnose.
Problematika sožitja ob meji je prišla posebej do izraza v popoldanskem delu posveta, na katerem je govoril tudi italijanski časnikar Eros Bičič iz Kopra. V razpravi se je med drugi® pojavil predlog, da bi skušali spodbuditi pretok informacij čez mejo oziroma med narodoma, ki ob njej živita, s prirejanjem srečanj izven uradnih institucij. Ta predlog je naposled v imenu prirediteljev osvojil tajnik tržaške sekcije Evropskega federalističnega gibanja Giuseppe Trebbi.
Razstavo priredilo Društvo zamejskih likovnikov
Beneški umetniki v KD I. Cankar
»S tem, da odpiramo razstavo beneških likovnikov v prostorih KD Ivan Cankar, želimo doseči dvoje: okrepiti delo našega Društva zamejskih likovnikov, ki je tako pridobilo stalen prostor, v katerem bomo lahko imeli razne razstave in večere, posvečene različnim zvrstem likovne umetnosti; obogatiti pa želimo, skupno s sodelovanjem KD Ivan Cankar, celotno kulturno življenje pri Sv. Jakobu, ki je bilo dolga povojna leta tako uspešno in bogato.«
Tako nam je ob otvoritvi razstave beneških umetnikov, ki bo odprta še do petka vsak večer od 19. do 21. ure, povedal v imenu Društva zamejskih likovnikov ing. Sergij Cesar.
»To je naša prva razstava v teh prostorih v Ul. Giuliani 48. Tej bodo sledile druge podobne prireditve iz različnih področij umetnosti. Da smo otvorili galerijo prav z razstavo beneških likovnikov, je potrditev naše načelne usmeritve, na osnovi katere želimo čim tesneje združiti umetnike s Tržaškega, Goriškega pa tudi iz Beneške Slovenije in Rezije. Naj bo umetnost tista, ki nas bo še bolj povezovala in dajala priložnost, da se srečujemo, med seboj povezujemo in v tem mestnem okraju tudi obogatimo kulturno dejavnost, ki je nujno potrebna povsod, kjer Slovenci živimo, ki pa je še posebej zaželena prav v središču mesta, kjer Slovenci živimo in delujemo, pa moramo to svojo prisotnost na žalost vedno poudarjati in podčrtovati.«
Razstava v novi galeriji je zelo zanimiva. Otvoritve so se udeležili številni tržaški umetniki, kot tudi predstavniki Z SKD, govornik pa je bil prav Sergij Cesar.
Na ogled so dela osmih beneških likovnikov: Antonelle Bertagnini, Giovannija Carliga, Darka, Brunette di Lenar-do, Michele Gubana, Sandre Manzini, Paola Petriciga in
Sabine Trinco. Torej prevladujejo v skupini ženske ustv? e jalke, čeprav je treba poudariti, da ne veže razstavijo homogenost ne po temperamentu, ne po načinu izraza i j niti po starosti. Vendar pa veje iz vseh razstavljenih ' pa naj bodo to grafike, keramični izdelki, tapiserije, t0 . izdelki iz različnih elementov, velika želja po samos ^ nem umetniškem izražanju in ustvarjanju. Vsi predme i ^ razstavi se tako, na tak ali drugačen način, navezu/e; domače kraje in njihove vrednote, na bogastvo l]u kulture, na domačo umetnost pa tudi obrt.
Priporočamo ogled te lepe razstave, (ni)	. bU.
Na sliki (foto Magajna) odprtje razstave pri Sv. Ja
Prepovedano parkiranje v nekaterih ulicah
Danes uradno odprtje silosa z 800 parkirnimi prostori
Danes ob 16. uri bodo končno uradno odprli težko pričakovano parkirišče v silosu, ki deluje sicer že od sobote. V njem je prostora za 800 osebnih avtomobilov. Na sinočnji tiskovni konferenci sta dr. Massimo Pastorelli, predsednik družbe Italinpa, ki je silos uredila in ga bo upravljala, ter občinski odbornik Eraldo Cecchini povedala, kaj nova pridobitev prinaša Trstu in kaj nameravajo narediti v prihodnjih mesecih in letih, da bi omilili problem parkiranja.
Tržaška občinska uprava se je odločila, da nekdanji silos Pri glavni železniški postaji preuredi v parkirišče še preden je bil odobren tako imenovani zakon Tognoli o ureditvi četrt milijona parkirišč v vsej državi. Občinam država plača 90 odstotkov obresti za posojila, namenjena gradnji parkirišč. Državna družba Italinpa, ki že upravlja nekatera parkirišča ter bo v raznih mestih Italije zgradila vrsto drugih, je dala svoj denar za izgradnjo parkirišč. V zameno jih bo Upravljala nekaj let. Načrt za parkirišče v Trstu je naredila arhitektka Gigetta Tamaro Semerani.
V tržaškem silosu bo že kmalu mogoče plačati parkirnino tudi s posebno kreditno kartico ParkSi (kartica bo veljala tudi za druga parkirišča po vsej Italiji). V teku so tudi Pogajanja za uporabo kartic Viacard in Adriacard.
Cene za parkiranje v silosu bodo nekoliko višje od tistih za parkiranje na sedanjih parkiriščih v Trstu. 800 lir na uro do 9. ure, 1.200 lir na uro med 9. in 13. uro, 800 lir na uro od 13. do 22. ure. Dnevna parkirnina znaša 9.000 lir, mesečni abonma pa 150 tisoč lir.
Odbornik Cecchini je tudi povedal, da so v ožjem odboru izdelali načrt, za ureditev več parkirišč v Trstu. Ta bodo v bližini Tovarne motorjev, v Ulici Salem, na Trgu Ulpiano,
Za boljšo ureditev Opčin
Občinska svetovalca Perelli (PSI) in Berce (PSDI) sta tržaškemu županu predlagala, naj bi na Opčinah spremenili lokaci-l° skladišča občinske smetarske službe in krošnjarskih stojnic. Svetovalca ugotavljata, da povzroča skladišče veliko nevšečnosti okoliškim stanovanjem in da hkrati ovira promet. Glede krošnjarjev pa menita, da povzročajo težave predvsem tiste stojnice, ki so na pločnikih v središču Opčin, predvsem na Ul. dei Salici. Skladišče smetarske službe naj bi premestili na območje nekdanje klavnice v Narodni ulici, stojnice pa ob Proseško ulico št. 12.
na Trgu Stare mitnice, na Trgu Foraggi, na prostoru nekdanje tovarne Dreher, v bližini sedeža društva Ginnastica in tudi v neposredni bližini silosa. Rimska vlada naj bi pri razdelitvi denarja upoštevala, da prihaja v Trst veliko število motoriziranih turistov iz Jugoslavije.
Kot smo že poročali, je občinski odbor sprejel ob tej priložnosti celo serijo novih ukrepov glede ureditve prometa oziroma parkiranja na območju od Trga Liberta do Trga Unitd. Na več krajih bodo parkiranje prepovedali, tudi da bi olajšali avtobusni promet. Na tak način so sicer nekoliko izničili blagodejni (a še vedno omejen) učinek, ki bi ga novo parkirišče lahko imelo na tržaški promet. Ni namreč znano, koliko parkirnih prostorov so z novimi ukrepi dejansko črtali. S tem bodo najbrž med med občani povzročili precej zmede. Na županstvu pa so mnenja, da bodo le na tak način ljudi prepričali, da pridejo v mestno središče z avtobusi, in ne z osebnimi avtomobili. Nima pomena govoriti o ekologiji in zaščiti okolja, je dejal odbornik Cecchini, če se sami ne odločimo, da bomo raje pešačili kot pa krožili z množico osebnih vozil. Napovedal je tudi, da bodo v prihodnje odobrili še nekaj podobnih ukrepov.
Ob odprtju silosa je mestno avtobusno podjetje ACT uvedlo novo krožno progo, označeno s črko S. Avtobusi bodo vozili od 7. do 20. ure, vendar samo ob delavnikih. Od silosa po Korzu Cavour do Borznega trga, po korzih Italia in Saba do Stare mitnice, dalje po Ulici Carducci, Oberda-novem trgu, Ulici Ghegha in Trgu Liberta nazaj do silosa. Avtobus bo vozil vsakih petnajst minut. Za vožnjo bo mogoče uporabiti navadne vozovnice, avtomobilistom, ki bodo parkirali v silosu, pa bo dovolj pokazati potrdila parkirišča ali mesečne abonmaje v njem.
Kritičnega mnenja so svetovalci KPI v tržaškem občinskem svetu, ki niso imeli možnosti, da bi o omenjenih ukrepih razpravljali na seji pristojne občinske komisije (odbor je namreč odločal na lastno pest). Zato so vložili v občinski svet nujno interpelacijo, s katero ugotavljajo, da bodo Tržačani pridobili z novim parkiriščem dejansko zelo malo novih parkirnih prostorov, saj so stare z novimi prepovedmi preprosto črtali. Na tak način - ugotavljajo komunistični svetovalci - bo torej zelo težko spodbuditi avtomobiliste, naj se po mestnem središču peljejo z avtobusom, saj na kraju, kjer bi lahko stopili na nov avtobus, ki bo peljal po krožni progi, ne bodo imeli kje parkirati vozila.
S seje repentabrskega občinskega sveta
Negativna ocena osnutka in obsodba mazaških akcij
Repentabrski občinski svet je na ponedeljkovem zasedanju soglasno izglasoval dve resoluciji, ki od blizu zadevata našo narodnostno skupnost. Prva resolucija se nanaša na Maccani-cov zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine. Ob ugodni oceni, da se je to tako pomembno vprašanje vendarle premaknilo z mrtve točke, pa se žal ne moremo strinjati s tako omejevalnim besedilom, nesprejemljivi so tudi kriterij teritorialnosti, uvrščanje v kategorije in osnovanje pravic na preštevanju. Zato repentabrski občinski svet pričakuje, da bodo demokratične sile osnutek vsebinsko popravile med parlamentarno razpravo. Druga resolucija pa ostro obsoja nedavni mazaški akciji, ki so ju dve zaporedni soboti izvedli šovinistični nestrpneži in pri tem poškodovali malodane vse slovenske napise na smerokazih in vaških tablah. Te sovražne in nekulturne izbru-
he morajo pristojne oblasti enkrat za vselej preprečiti in kaznovati krivce.
V uvodnem poročilu je župan Pavel Colja poročal o javnih delih. V teku je popravljanje ceste proti Zagradcu, zaradi nepredvidenih težav se je nekoliko zavleklo izpopolnjevanje omrežja javne razsvetljave, na osnovnošolskem poslopju pa je bil potreben izredni poseg. Od Sklada za Trst je repentabrska občina prejela prispevek 200 milijonov lir, od katerih bodo 32 milijonov namenili za popravilo kapelice pri Fernetičih.
Med številnimi formalnimi točkami dnevnega reda naj omenimo, da bodo uslužbencem podelili nagrado za delovno storilnost. Določili pa so v skladu z zakonom tudi dohodkovne pasove za davek ICIAP. Za dohodke do šest milijonov lir bodo morali zavezanci plačati polovično dajatev, za dohodke, ki presegajo 36 milijonov lir pa dvakratni davek, (bs)
V TK Galeriji bodo jutri odprli razstavo kiparja Petra Jovanoviča
V prostorih Galerije Tržaške knjigarne se bo jutri predstavil eden od najbolj priznanih in znanih slovenskih likovnih samorastnikov, čigar umetnost je prerasla meje njegove domovine. Jutri ob 18. uri bodo namreč odprli razstavo kiparja Petra Jovanoviča (letnik 1938), ki je zaslovel zaradi svojih kiparsko obdelanih drevesnih debel in kiparskih likov slovenskih ljudskih pesmi in pripovedk, kiparskih ilustracij Seliškarjevih Mul
ter Butalcev Frana Milčinskega. Njegove jasne in napete kiparske oblike, ki predstavljajo najvišji dosežek »naivnega« kiparstva, polnopravno uvrščajo v vrh slovenske ustvarjalnosti, kot dokazuje tudi dejstvo, da so Jovanoviča leta 1968 sprejeli na medna-
Jutri odpade občinska seja
KPI hoče odstop župana in odbora
Tržaški župan Richetti je v tiskovni n°ti obrazložil, zakaj se mu ni zdelo Potrebno odložiti ponedeljkovo zaseda11]® tržaškega občinskega sveta. V nJej pravi, da je sicer »pozorno upošteval« zahtevo liberalcev po odložitvi, !?a Pa se opozicijske sile niso strinjale, faradi tega ni bilo soglasnega sklepa lI* torej župan ni mogel odpovedati Seje, ki je bila redno sklicana, in to faradi spoštovanja do te inštitucije, pa tudi, ker to ne spada v županovo prisojnost. To bi bila kvečjemu naloga Političnih skupin, ki so zahtevale odložitev, in ki imajo možnost, da to do-®ežejo bodisi z resolucijami kot s pre-Pfečenjem, da bi dosegli legalno šte-uo prisotnih. In tako je občinski svet 4edno zasedal - pravi župan v noti -j;er je med drugim odobril številne up-avne sklepe, kot na primer onega o ačasnem upravljanju proračuna za eti> 1990, ki je bistvenega pomena. s Zupan Richetti je tudi ugotovil, da o med politično razpravo na pone-aljkovi seji večinske stranke v bistvu Ponovile voljo po nadaljevanju skup-aega dela ter potrdile zaupanje v žu-Pana in v odbor. Prav zaradi koris-Posti ponedeljkove seje in politične J^Prave na njej pa je občinski odbor Kleni! - kot beremo v Richettijevem r?ro£ilu - da v pričakovanju zaključka ocenja med večinskimi strankami , opove sejo občinskega sveta, ki je N naP°vedana za jutri. *
Načelnik svetovalske skupine KPI v Zaškem občinskem svetu Maurizio ossato je dokaj ostro kritiziral pologi nf .Občini in petstrankarsko koali-jg' Ki je »v zadnjih mesecih dokazati' da je nesposobna voditi občinsko j^f^o^Zahteval je tudi odstop župa-
**»to je navedel vprašanja imen-u„.Vani predsednikov in članov raznih hei?n0V'- blokado novih pravilnikov, riščeSn^evanie na^rta za nova parki-klavn,n ^eistvo’ da uprava še ni kupila
nPoessat0 nadalje pravi, da je dokaz cjn-!?os°bnosti očiten predvsem v za-ha a ?neb' ko se petstrankarska veči-j aejansko razkraja brez vidnih raz-oriR ’ v bistvu pa se to dogaja, ker jo i lesposabijajo notranji boji v KD, PSI kp, P V debati, ki jo je zahtevala Pia i6	iasno do izraza, da seda-
Trst K°alicija ni sposobna upravljati Zahtt Svetovalska skupina KPI zato da »n^a oc*stoP župana in odbora, češ ravn hSta sP°s°bna uresničevati ne up-p lh ln niti političnih programov«, le _ ssato nadalje zahteva, da bi mora-katp, JPtcišnji seji občinskega sveta (za kot Pa J6 občinski odbor sklenil, ske omenjeno, da jo odpove) večin-kri2p ranke razložiti javnosti vzroke da s ' °dgovornosti zanjo in možnosti, bij o Paraliza preseže. Komunisti va-Tr$t _ sedaj vse sile, ki jim je pri srcu blernivf'I Se so°daj° ob konkretnih pro-tev ki ln j° mimo sedanjih zavezniš-Vati na*v.° dokazala, da ne znajo reše-Jbolj perečih problemov.
Ob vandalskih dejanjih na slovenskih šolah
Nasilneži ne predstavljajo narodne istovetnosti Trsta
Zveza komunistične mladine Italije je izdala tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na huda protislovenska dejanja, ki označujejo tržaško kroniko zadnjih tednov.
Mladi komunisti navajajo mazaško akcijo na stenah zavoda Žiga Zois in na vandalska dejanja v poslopju zavoda Jožef Stefan, kjer so neznanci vdrli v laboratorij, polomili več naprav in ukradli videoregistrator. Tiskovno sporočilo ZKMI te dogodke povezuje in pravi, da gre ponovno za »običajne neznance«.
V Trstu - pišejo mladi komunisti - je veliko podobnih dejanj, ki govorijo o narodni nestrpnosti in rasizmu. Protagonisti pa so iste osebe, ki povzročajo pretepe na nogometnem stadionu, ki grozijo med svojimi manifestacijami novinarjem in uporabljajo nasilje in grožnje kot politično prakso. Tiskovno sporočilo ZKMI pravi, da njihova prisotnost in nekaznovanost žalita vse Tržačane. Mirno sožitje je možno, vendar je treba izolirati nasilneže, ki ne morejo biti izraz tržaške narodne istovednosti. Ob tiskovnem sporočilu ZKMI velja pripomniti, da so tržaška množična občila, predvsem pa italijanski dnevnik, posvetila dogodkom in protestu slovenskih profesorjev in dijakov malo prostora: nekaj vrstic pod rubriko drobnih dogodkov. In tako bo tudi ta napad na Slovence, še bolj pa na sožitje, ostal prikriti večini someščanov. In seveda tudi ni čudno, da so poleg samih Slovencev na fašistični napad doslej reagirali samo mladi komunisti.
Tudi to dejstvo vsekakor dokazuje, da nekateri nočejo pomirjenja in sožitja. Resnični predstavniki italijanske kulture v Trstu so podpisniki peticije za sožitje, saj je njihova vloga v italijanskem kulturnem in znanstvenem življenju nesporna. Nekdo pa spleta drugačne niti in vodi po ulicah lutke. Pogostokrat so to mladi ljudje, ki so jih okoliščine privedle do nasilja, ljudje v senci pa to nasilje izrabljajo in ga prevajajo v »politično« akcijo.
Na pevskem tekmovanju v Vittoriu Venetu
Lep uspeh dekliškega zbora Vesela pomlad
Pred kratkim je bilo v Vittoriu Venetu 24. vsedržavno pevsko tekmovanje za trofejo »Citta della Vittoria«. V kategorijah ljudskih pesmi in polifonije verske in posvetne vsebine se je med seboj pomerilo okrog petdeset zborov iz raznih krajev Italije.
Že nekaj let se tega pevskega tekmovanja udeležuje tudi Dekliška pevska skupina Vesela pomlad z Opčin, ki jo vodi Franc Pohajač. Prejšnja leta je sodelovala v kategoriji ljudskih pesmi, kjer je žela zares lepe uspehe. Dvakrat si je prislužila tretjo nagrado, lani pa se je povzpela celo na odlično prvo mesto.
Zvrst polifonskega petja je zelo zahtevna, saj je potrebnega veliko truda, da se doseže določena raven izvajanja in interpretacije. V to kategorijo pa se prijavlja tudi največ pevskih skupin. Tako je bilo tudi letos. V ženski skupini je nastopilo deset zborov. Žirija ni imela lahkega dela, čeprav so jo sestavljali ljudje, ki jim je glasba vsakdanji kruh. Med člani žirije je bil tudi tokrat naš tržaški rojak, skladatelj prof. Pavle Merku. Po oceni predsednika žirije, prof. Bologne, je bila kakovost letos nastopajočih zborov na izredno visoki ravni. Zato je še posebno pomembno, da se je Vesela pomlad v izredno ostri konkurenci uvrstila na tretje mesto v svoji skupini. Predstavila se je z zanimivim programom, ki je vseboval Gallusovo Pueri concinnite, Bar-tholdyjevo Hebe deine Augen auf, Kodalyjevo A ve Mario, Florjančevo Basen in Seminijevo Luče nella notte.
Žbor Vesela pomlad je bil na tekmovanju v Vittoriu Venetu edini predstavnik ženskih zborov s Tržaškega. Res škoda, da se naši zbori, tako slovenski kot italijanski, vse premalo udeležujejo pevskih tekmovanj, saj le-ta prinašajo nove izkušnje in pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju.
Svet pevcev je edinstven. Človek tu zares spozna, da »kdor poje, slabo ne misli«. In če se v Trstu tako imenovana »cultura« kot jež zapira pred nevarnostjo »slovenizacije«, dobimo drugod po Italiji ljudi, ki so nas pripravljeni sprejeti za to, kar smo: enakovredni državljani slovenske narodnosti.
Božič za sožitje pri Sv. Ivanu
Tudi ustanova »Pro loco« - prijatelji okraja Sv. Ivan prireja praznovanje božiča. Začelo se je že v nedeljo v Lonjerju in v Podlonjerju, kjer je otroke in odrasle razveselil prihod Božička, ki se je pripeljal s kočijo in se pod božičnim drevesom srečal z udeleženci. Sodelovala je godba »Triestinissima«, ki je obšla ves okraj, od trga pri Bošketu do Trga Gio-berti, kjer je imela koncert.
Danes ob 10.30 pa bo na vrsti srečanje Božička z otroki in odraslimi pri Roton-di. Tja bo prispel v kočiji in bo pred božičnim drevesom, ki ga je rajonu podarila Občina Trbiž, delil darove kakim 400 učencem slovenskih in italijanskih vrtcev in osnovnih šol tega predmestnega okraja.
V nedeljo, 24. t. m., bo spet nastopil orkester »Triestinissima«. Ob 11. uri bo na Trg Gioberti še enkrat prišel Božiček, udeležencem pa bodo ponudili kuhano vino in pečen kostanj.
Svetoivanski rajonski svet je medtem sporočil, da bo zaradi božične prireditve danes od 9. do 13. ure zaprta za promet cesta, ki pelje do Lovca. Na delu te ceste bo prepovedano tudi parkiranje, kot tudi ' na levi strani bližnje Vrdelske ceste.
Tržaški socialisti pripravljajo posvet o baškem naravnem parku
Komisija za okolje tržaške PSI je v preteklih dneh priredila pripravljalni seminar " širši posvet o okolju, ki ga namerava stranka prirediti —11—1-1-
?r
:dsi
besedo sta imela pokrajinski tajnik Perelli in predsednik
pa se je gibala od vprašanj urbanistične ureditve Krasa do zamisli o srednjeve"š itinerarju, ki povezuje mesto z njegovo okolico. Vanjo so posegli odgovorni za okolje pri PSI Colosimo, arhitekti Foti, Starec in Gigetta Tamaro ter tržaški odbornik za urbanistiko Cecchini. Seminar je zaključil deželni odbornik za teritorialno načrtovanje Carbone, ki je podčrtal, da kraški naravni park predstavlja cilj, ob katerem bo potrebno usklajevanje med Deželo, Občino Trst, Pokrajino in Kraško gorsko skupnos-
okolja in zaščite kmetijskih in drugih ekonomskih dejavnosti.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel vabi danes, 20. t. m., ob 20.30		iOMKirai^u«
v Soščevo hišo na Proseku		UL. SV. FRANČIŠKA 20
na predavanje		Vas vabi jutri, 21. t. m., ob 18.
Staneta Raztresena		uri na otvoritev razstave
na temo:		kiparaja
NAŠI KNJIŽEVNIKI		PETRA JOVANOVIČA
O NAŠI ZGODOVINI		Ob odprtju razstave bosta spregovorila umetnostni kritik Andrej Pavlovec in pesnik Tone
Vabljeni!		Pavček.
rodno kiparsko srečanje Forma viva v Kostanjevici na Krki. Njegovi kipi krasijo tudi mnoge druge javne ustanove, kot so Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, podjetji Žito in Gradis, v številnih krajih pa so postavili njegove spomenike partizanom in puntarjem.
Jovanoviča bo jutri predstavil umetnostni kritik Andrej Pavlovec, ki je v katalog napisal, da gre v Jovanovičevem primeru za pravo in prvinsko umetniško izražanje, ki že dolgo presega zlorabo naziva »naivno kiparstvo«. Za praznični ton bo jutri s svojim nastopom poskrbel tudi pesnik Tone Pavček.
Na sliki značilna Jovanovičeva skulptura.
t
Po kratki bolezni nas je za-pustilanaša draga
Lojzka Pipan por. Cantarut
Pogreb bo danes, 20. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnicenarav-nost v cerkev v Šempolaj.
Žalostno vest sporočajo mož Alfrede, sestri Marica, Dorina in brat Mario z družinami ter ostalo sorodstvo.
Šempolaj, Trst, 20. decembra 1989
Draga teta Lojzkal Za vedno boš ostala v najinem spominu
Roby in Klara
Sožalju se pridružuje družina Cer-noli.
Ob izgubi drage Lojzke Pipan -Cantarut izreka občuteno sožalje svojcem
Miranda z družino
V Športno-kulturnem središču v Zgoniku
Šest zborov na dobrodelnem koncertu za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk
Predbožični dobrodelni koncert zborovskega petja, ki sta ga že peto leto zapored priredila v Športno-kultur-nem središču v Zgoniku lovski zbor Doberdob in pevski zbor Vasilij Mirk, je tudi letos v celoti dosegel svoj plemeniti namen. Obiskovalci so doumeli solidarnostni pomen prireditve in so širokosrčno prispevali za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk z Opčin. Številna publika je ob pozornem poslušanju dveurnega sporeda bila deležna pristnega kulturnega užitka in je vse izvajalce hvaležno nagradila z burnim aplavzom. Šest zborov s skupno 154 pevci je zapelo 30 pesmi iz ljudske zakladnice in polilonske glasbe. Poslušali smo lepe vokalne interpretacije z umetniškimi vrhunci, ki so jih dosegli nekateri bolj uveljavljeni pevski kolektivi,
Spored, ki ga je povezovala napovedovalka Slava Starc, se je pričel z nastopom zamejskega lovskega pevskega zbora Doberdob, ki ga vodi Janko Simoneta. Kot prva je bila pomenljivo na vrsti Vrabčeva Zdravljica, zatem so se na odru po vrsti zvrstili dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta pod taktirko Stojana Kureta, moški zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom Mirana Žitka, italijanski gost Compagnia di can-to iz Bassana del Grappa v mešani zasedbi, ki ga vodi Fabio Sbordone, lovski zbor Zlatorog iz Vipave z zborovodjo Petrom Vidrihom in mešani
zbor Sv. Jernej z Opčin s solo pevko Marto Fabris-Malalan, katerega je dirigiral Janko Ban. Na koncu so vsi skupaj, kot uvod v božično atmosfero, zapeli Grubarjevo Sveto noč.
Napovedovalka je prebrala pismeni pozdrav župana Miloša Budina, v imenu Sklada Mitja Čuk pa se je tajnica Stanka Čuk iskreno zahvalila organizatorjem in vsem udeležencem, ki so pokazali tolikšno dobrohotnost,
Jubilejni koncert Godbe na pihala iz Ricmanj
Glasba ne pozna meja
Sobotni koncert v gledališču France Prešeren v Boljuncu je ricmanjska godba na pihala veselo otvorila s Kranjčanovo koračnico Obletnica, kot se pač spodobi za vsako tovrstvo instrumentalno skupino. Izbira prve skladbe pa ni bila le naključna: ob tej priložnosti so namreč ricmanjski godbeniki proslavili tudi 20-letni trud svojega dirigenta in obenem pobudnika tamkajšnje glasbene šole. Ennio Krisanovsky je kot profesor flavte prišel v Ricmanje leta 1969, godcem ga je v »Šali«, tedanji dvorani nad Zden-kovo gostilno, predstavil predsednik Milan Komar. Krisanovsky se je najprej posvetil glasbeni šoli, ki jo je leto prej ob obnovitvi ricmanjskega pihalnega orkestra skušal uvesti Franc Benčina. Ob tej hvalevredni pobudi se je število gojencev iz leta v leto večalo, okrepila se je tudi godba, ki je nato ob požrtvovalnem delu pomlajenega odbora in nenehnem trudu novega dirigenta dosegala vedno boljše rezultate.
O le-teh smo se lahko prepričali tudi na sobotnem koncertu. Na sporedu je bila med drugim tudi zahtevna Adamičeva skladba Pobeg, s katero je Godba na pihala iz Ricmanj na letošnjem jubilejnem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v 2. kategoriji dosegla srebrno plaketo. Koncertni program je poleg sodobnih glasbenih del in tradicionalnih koračnic obsegal še priredbe iz klasične glasbene zakladnice in skladbe v prijetnem jazzovskem ritmu. Prav gotovo je bila učinkovita Beethovnova Romanca v F-duru za violino in orkester: za godbo
menjalnica
19. 12. 1989
TUJE VALUTE	FIXING 1 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE		FIXING 1 MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1292,550	1280,-	Japonski jen ...		8,963	8,600
Nemška marka .		 744,900	743.	Švicarski frank .		827,600	828,—
Francoski frank		 218.—	216,500	Avstrijski šiling		105,625	105,500
Holandski florint ... 659,700		657,—	Norveška krona		192,530	191.—
Belgijski frank		 35,446	35,	Švedska krona .		205,510	203.—
Funt šterling ..		 2069,300	2050,	Portugalski eskudo .		8,480	8,—
Irski šterling ..		 1962,500	1950,	Španska peseta		11,554	11,250
Danska krona .		 191,500	190,	Avstralski dolar		1010,900	970.—
Grška drahma.		 8,065	7,600	Jugoslov. dinar		—	0,009
Kanadski dolar		 1112,600	1070,	ECU			1510,600	
						
						
(Foto Magajna)
radodarnost in občutljivost za potrebe otrok v težavah, ki potrebujejo posebno nego. Sklad Mitja Čuk že deset let skrbi za to, toda le s skupnimi močmi in prizadevanji lahko dosežemo zastavljene cilje.
»S to pobudo ste vzbudili v nas občutke zadovoljstva in hvaležnosti, vlili ste nam novega upanja, da zakorakamo boljši bodočnosti naproti,« je zaključila Čukova.	g.
včeraj-danes
jo je prepisal sam Krisanovsky, znano melodijo pa je na klarinet odlično zaigral Marino Marsič, ki je lani z uspehom diplomiral na tržaškem Tartiniju, že pet let poučuje klarinet v ricmanjski glasbeni šoli, lansko jesen pa je pri godbi postal korepetitor za pihala.
Poleg ricmanjske godbe se je na sobotnem koncertu zelo lepo predstavil tudi Tržaški trobilni kvintet. Sestavlja ga peterica mladih, večinoma že diplomiranih glasbenikov iz naše dežele, ki so skupino ustanovili pred dvema letoma. S kvintetom igra tudi tolkalist Claudio Pribetti. ki prav tako kot trobentar Flavio Sgubin poučuje v Ric-manjih. Poleg njiju so še trobentar Giuseppe Minin, hornist Giorgio Raseni, basist Alessandro DAgostino in po-zavnistka Elena Buset. Iz svojega obsežnega repertoarja, ki obsega glasbena dela od renesanse do današnjih dni, je kvintet nadvse zadovoljivo podal skladbe J. S: Bacha, Donalda, Debussyja in Nagleja.
Prijetno je učinkoval tudi trenutek, ko so godbeniki čestitali dirigentu ob lepem jubileju. Rosana Purger in Daniela Macorini sta ob tem izrazili nekaj misli o pomenu in vlogi glasbe, ki od vsega začetka prepleta zgodovino človeštva, ga plemeniti in vedno znova ustvarja pomemben jezik sporazumevanja med ljudmi različnih narodov in narodnosti. V zahvalo za dolgoletni trud in z željo, da bi še navdušeno vodil ricmanjsko godbo, sta mu nato izročili portret, ki mu ga je za to priložnost izdelal Mitja Zonta, (dam)
Na sliki (foto Magajna) solo nastop klarinetista Marina Marsiča.
Danes, SREDA, 20. decembra 1989
BOŽIVOJ
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 0.06 in zatone ob 11.56.
Jutri, ČETRTEK, 21. decembra 1989
TOMISLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 3.26 najvišja 31 cm,. ob 11.20 najnižja -10 cm, ob 14.41 najvišja -7 cm, ob 20.11 najnižja -18 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
15 stopinj, zračni tlak 1008,8 mb raste, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 83-odstotna, v jutranjih urah je padlo 1,6 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Parenzan, Diego Morrone, Alberto Paruta, Marzio Fra-giacomo, Jamil Košuta, Giulia Licinio, Giovanni Bertoia.
UMRLI SO: 80-letni Angelo Sallusti, 75-letni Ferruccio Luchi, 70-letni Antonio De Leonardis, 82-letna Maria Pagani, 53-letna Luigia Pipan, 84-letni Rodolfo Brazzani, 80-letna Francesca Abram, 80-letni Costante Michielin, 75-letna Olga Bratuž, 86-letna Erminia Bestiak, 80-letna Lidia Mozetič.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote,
23. decembra 1989
Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41.
PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
MARIJ ČUK
Lepo je v naši domovini biti
Krstna uprizoritev
Režija JOŽE BABIČ
PONOVITVE:
Danes, 20 t. m., ob 16 uri -
Abonma red i
jutri, 21. t. m., ob 16. uri -
Abonma red H
v petek, 22. t. m., ob 20. uri -
Abonma red K
v soboto, 23. t. m., ob 20. uri -
izven abonmaja
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin VVilliams.
EKCELSIOR - 18.00, 22.00 Ghostbusters II., i. Dan Aykroyd, Bill Murrvay, Ha-rold Ramis, Sigurney Weaver.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Mystery Train - Martedi notte a Memphis, r. Jim Jarmusch.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Kickboxer, il nuovo guerriero, i. J. C. Van Dam-me.
NAZIONALE II - 16.30, 22.10 N on guar-darmi, non ti sento, kom., i. Gene VVilder, Richard Pryor.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 La signo-ra dei cavalli, porn., O □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Senza in-dizio, kom., i. Michael Caine.
GRATTACIELO - 17.45, 22.10 Ouattro pazzi in liberta, i. Michael Keaton, Christopher Lloyd.
MIGNON - 16.30, 22.15 Johnny il bello, r. Walter Hill, i. Mickey Rourke.
EDEN - 15.30, 22.00 Desiderio di femmi-na, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Cocaina, i. James VVoods, Sean Jung.
LUMIERE - 17.00, 22.15 La legge del desiderio.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Voglio tornare a časa, r. Alain Resnais, i. Adolph Gre-en, Gerard Depardieu.
RADIO - 15.30, 21.30 Provocazione sen-suale, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
mali oglasi
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančišjca 20 je odprta razstava ZORANA MUŠIČA - slike in grafike.
V	muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah.
V	galeriji Al Bastione - Ul. Venezian 15 - je na ogled razstava LUCIANA CRI-VELLARIJA.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov.
V	ioyerju Kulturnega doma v Trstu je odprta razstava ob 120-LETNICI SLOVENSKEGA ŠPORTA NA TRŽAŠKEM. Ogledate si jo lahko v jutranjih urah ter na prireditvah v Kulturnem domu.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Venezian 15 - je do 5. januarja na ogled razstava slikarja G. BARISONA.
V	galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ '89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališče Teatro di Genova ponovilo delo I FI-SICI Friedricha Durrenmatta. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Nocoj ob 17.30 bodo v gledališču Ros-setti gledališki igralci iz Genove predstavili občinstvu enodejanko LA MOR-TE DELLA PIZIA. Vstop prost.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Jutri ob 20. uri (red C) bo na sporedu ponovitev opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. Režiser Alberto Fassi-ni, dirigent Daniel Oren.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave STORIE D'AMORE. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Laura Tavanti. Ariella Reggio, Carlo Montagna, Mimm° Lo Vecchio. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje po osnovnih šolah z rusko pravljico POJDI NE VEM KAM v režiji in priredbi Marka Sosiča: danes, 20. t. im ob 9. uri v Zgoniku, jutri, 21. t. m., ob 9.30 v Šempolaju in v petek, 22. t. m., ob 14.30 v Miljah.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE.
Šola Glasbene matice vabi na interna nastopa, ki bosta danes, 20. t. m., ob 18.30 v KD I. Grbec v Skednju in jutri,21. t. im ob 16. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R-Manna 29.
V soboto, 23. t. m., ob 20. uri bo v
cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE, dirigent Stojan Kuret. Božično misel bo podala Lilijana Filipčič.
čestitke
Rodil se je VANJA. Z Milošem, Aljošo in starši se veselijo sošolci, učiteljice in starši osnovne šole Fran Milčinski na Katinari.
Danes praznuje rojstni dan IRMA LEGIŠA por. SARDOČ. Želimo ji zdravja in zadovoljstva oče, mama m vsi, ki jo imamo radi.
OSMICO ima odprto Zvonko Ostrouška. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ferluga pri Piščancih. Vabi na domačo kapljico in pokušnjo sauvignona '88 - zlata medalja Vinskega sejma v Ljubljani leta 1988.
OSMICO sta v Zgoniku odprla Meri in Lojzi. Točita belo in črno vino.
FARMA KRALJIČ - Prebeneg 85, tel. 231846, prodaja žive kokoši po 3.000 lir in posušeni gnoj v vrečah po 25 kg po konkurenčni ceni.
SUHA drva za kurjavo prodam. Tel. 421508 po 20. uri.
■ TERAPEVTIČNE odeje Merinos, priporočljive za revmatike in obolele za artrozo prodajam po ugodni ceni. Informacije: Mario Devetak, Ul. Zanetti 22/A, Sovodnje ob Soči, tel. (0481) 882112 ob uri kosila.
22-LETNA tajnica išče katerokoli zaposlitev. Tel. na št. 229402.
19-LETNI elektronski tehnik z vozniškim dovoljenjem išče tudi začasno kakršnokoli zaposlitev. Tel. 762259.
SLUŽBO DOBI šef/inja za hotelsko recepcijo, strokovno usposobljen/a ter knjigovodja/kinja za hotelsko administracijo last delniške družbe. Samo pismene ponudbe poslati na naslov: Palače hotel, Korzo Italia 63, 34170 Gorica.
PRODAM trgovino sadja in zelenjave v Trstu. Dober zaslužek. Tel. 228390.
PRODAM smrekove tramove, dolge od 5 do 6 m. Tel. (040) 200201 od 18. do 19. ure.
PRODAM 320 i BMW, letnik '85, v odličnem stanju, air condition, pomična streha, hi-fi in druga oprema. Tel. 211340 od 14.00 do 14.30.
PRODAM lancio delta integrale, letnik '88, prevoženih 18.000 km. Tel. 226609 ob večernih urah.
PRODAM smuči rossignol, skoraj nove, po zelo ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 78248 v večernih urah.
PRODAM majhno stanovanje pri Sv. Jakobu. Tel. 228390.
PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega zemljišča v Repnu, v središču vasi, z lepim razgledom. Tel. 228390.
PRODAM 900 kv. m zazidljivega zemljišča v središču Moše. Tel. na št. (0481) 390238.
PRODAM fiat 500 v odličnem stanju. Tel. 229495.
PRODAM audi 80, mod. GLE, letnik 1980. Tel. 229234.
IŠČEM vajenca elektrikarja. Tel. 229100.
IŠČEMO osebo staro od 21 do 27 let, resno in z dobro voljo do dela za trgovino jestvin na Krasu. Tel. 822003 vsak dan v večernih urah od 20.30 do 21. 30.
SILVESTROVANJE NA CIPRU za dve osebi, tudi posamezno, od 28. decembra do 4. januarja 1990, zaradi bolezni oddam. Zelo ugodna cena s popustom. Tel. 394660.
PAPIRNICA SARA pri Sv. Ivanu obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta vsak dan do božiča.
SLUŽBO dobi takoj hitra tipkarica - tajnica. Tel. na št. 62686.
UGODNO prodam dve kozi in seno. Zainteresirani naj tel. na št. 226413 v popoldanskih in večernih urah.
razne prireditve ~~]
Dijaški dom S. Kosovel v Trstu prireja danes, 20. t. m., ob 19.30 vsakoletni kulturno-družabni praznik DOMSKI DAN.
Osnovna šola Albert Sirk vabi na BOŽIČNICO, ki bo danes, 20. t. m., ob
19.30	v Kulturnem domu A. Sirk v Križu-
KD Fran Venturini vabi na ZAKLJUČNI VEČER, ki bo jutri, 21. t. m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar Miro pri Domju.
SKD Barkovlje prireja jutri, 21. t. m., v barkovljanski cerkvi KONCERT Oti SVEČAH V IZVEDBI MePZ MILAN PERTOT iz Barkovelj, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vabljeni-
Učenci šol iz Saleža, Gabrovca i® Briščikov priredijo BOŽIČNICO v petek, 22. t. m., ob 10.30 v društvenih prostorih KD Rdeča zvezda. Vsi toplo vabljeni!
SKD Igo Gruden organizira KONCERT NEW SWING OUARTETA v petek, 22. t. m., ob 20.30 v nabrežinski cerkvi. Brošure (vabila) dobite v knjigarn Terčon v Nabrežini in v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub, Ul. DonizetO 3, vabi v soboto, 23. t. m., vse otroke mladino in starše na FILMSKI VEČER-Na sporedu bodo: Disneyev Dumbo, D* lS" neyev Ostržek in Spielbergov Roger Rabbit. Proste prispevke bodo zbrali z Sklad Mitja Čuk. Začetek ob 15.30 (Za0 nja predstava ob 18.30). Prisrčno vabljen •
Glasbena zadruga Ars nova vabi na ROCK OPOLNOČI. Predstavitev nov« kasete ansambla Agropop bo v Športn kulturnem centra v Zgoniku v sobo 23. t. m., ob 22. uri.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser . nio 27, priredi v soboto, 23. t. m., ob . uri VEČER SMEHA IN GLASBE. V janskem narečju se bosta predstav Vanka in Tonca, na harmoniko bo ig Andrej Sancin.
Godbeno društvo Nabrežina prireja v nedeljo, 24. t. m., ob 16.30 v telovadn^ Nabrežini TRADICIONALNI KONCE* OB ZAKLJUČKU LETA. Gost večera u MPZ Fantje izpod Grmade.	^
Kulturna zadruga Ban obvešča, , nas bodo v nedeljo, 24. t. m., ob 9.30 P.^j vaško cerkvico obiskali KOLEDN . MePZ PRIMOREC - TABOR. Ob te) P‘j liki bo fotograf E. Halupca ovekove^ vse Banovce. Skupinski posnetek možno dobiti na zadružnem sedežu.
Godbeno društvo Prosek priredi v V rek, 26. t. m., ob 17. uri TRADICION NI KONCERT NA ŠTEFANOVO v * turnem domu na Proseku. Sodeluje i monikarski ansambel s Proseka. va ni!	v
Društvo slovenskih upokojencev j. Trstu, Združenje aktivistov in in_-£A-dov NOB na Tržaškem vabita ,*ab-DICIONALNO NOVOLETNO DRUf- orj NOST, ki bo v petek, 29. t. m., °°o!ronio v Kulturnem domu v Trstu, Ul. jago 4. Vstop samo z vabili, ki so na razp na sedežu organizacij.
Ženska in njena stvarnost bredaPahor
Proti krizi obiskov v obalnih kinodvoranah
Kava in video kot lek
Elizabeta nastopa v risanki
LONDON — Časi se postopno spreminjajo tudi v Veliki Britaniji, ki je zelo navezana na nekatere svoje tradicije. Sredstva množičnega obveščanja so si doslej sicer privoščila marsikaj na račun kraljevske družine, kraljice pa se doslej še niso dotaknila.
Tabu prva prekinja zasebna televizijska postaja ITV, ki si je kraljico »sposodila« za svojo risanko »Big Fri-endly Giant«. Risanka bo na sporedu za božič, takoj po neposrednem prenosu Elizabetine poslanice državi.
»Prepričan sem, da se bo njeno veličanstvo zabavalo, saj v naši risanki ni nič žaljivega,« je dejal igralec David Jason, ki je »posodil« svoj - glas protagonistu risanke, dobremu velikanu, ki »piha« prijetne sanje v sobe revnih otrok. Z njegovim posredovanjem bo namreč sirotica Sophie preživela vesel božič v kraljevski palači. »Kraljica ni zahtevala ogled risanke, preden bi jo dali v oddajo,« je dodal eden od voditeljev televizijske mreže. »Kljub temu pa smo kaseto s filmom poslali princesi Diani, ki se je baje zelo zabavala ob tem filmu«.
KOPER — »Zlatih časov, kakršnih so bili še pred desetimi leti, ali srebrnih pred petimi leti, za kinematografe ni več. Obisk se je znatno zmanjšal in dnevno na obali na 9 kinopredstav pride od 400 do 500 ljudi, pa še od tega v koprsko kinodvorano okrog 60 odstotkov,« pravi Giovanni Miglioranza, direktor koprskega kinematografskega podjetja Globus film. Za osvežitev spomina: koprska kinodvorana ima okrog 500 sedežev, ki so bili včasih večkrat tedensko (pa tudi dnevno) do zadnjega zasedeni. Časi so se spremenili in v Globusu se prilaga-jojo novostim ob tem, da osnovne dejavnosti ne zanemarjajo.
»Med številnimi spremembami in prilagoditvami novim razmeram je gotovo na prvem mestu ta, da se bomo registrirali kot podjetje za proizvodnjo, distribucijo, predvajanje filmov in videa ter za organizacijo prireditev, reklamnih akcij in tudi za gostinsko dejavnost. Če hočemo obstati, moramo predmet poslovanja razširiti in možnosti za to imamo,« trdi direktor, ki je pred šti-
rimi leti, po letu dni družbenega varstva, prevzel krmilo Globusa. Tako bodo še pred novim letom v avli koprskega kina odprli bife, narejeni so načrti za ureditev videoteke in izposojevalnice kaset (kino naj bi se razširil v prostore pionirske knjižnice, ki naj bi se preselila nadstropje više), narejeni so idejni načrti za podobno obnovo kinodvorane v Izoli, za Piran pa še nič ni jasno, ker tam prostorski problemi niso rešeni, saj nimajo sklenjene niti najemne pogodbe, čeprav so pristojne na to že večkrat opozorili.
Z združitvijo z ilirskobistriškim kinopodjetjem se bodo stroški za oboje zmanjšali, program pa se bo lahko izboljšal. Trenutno v Globusu s kinopredstavami realizirajo približno dve tretjini prihodkov, z razširitvijo dejavnosti, pa bo na račun te dejavnosti priteklo le 20 do 25 odstotkov vsega denarja.
V koprskem kinopodjetju se trudijo tudi, da bi prihodnje leto v Kopru začeli graditi tudi novi letni kino.	d. G.
O cvetkah
Da se stalno učimo, je stara in vsega spoštovanja vredna resnica. Vendar pa bi včasih kazalo preslišati kakšen dobronameren nauk, ne v dobrobit tistega, ki mu je namenjen, temveč v znak dolžnega spoštovanja do tistega, ki ga je s prisrčno naivnostjo zaupal javnosti. Dragoceno pravilo, ki ga narekujejo bolj pragmatično usmerjeni današnji časi, nadalje pravi, da je koristno dovolj pogosto zahajati v kraje, kjer »se kroji človeška usoda«. V našem zazidanem prostoru je takšen kraj Slovenska kulturno-gospo-darska zveza, ki zna biti obenem vir in posrednik stare in novejše ljudske modrosti.
V sozvočju s sodobnimi težnjami po korenitih spremembah zadnje čase sicer nekoliko zanemarjamo pristno
in cveticah
staro ljudsko modrost, ki je rada zabrundala »baba je baba, ta boljša je slaba«. Kot novinci v svetovni areni zaznavnih preobrazb pa radi preskakujemo »razvojne stopničke« v želji, da bi dovolj dostojno in opazno iz ozadja prešli v ospredje dogajanja. In ker je znano, da vsebini svojega delovanja ne znamo dati dovolj privlačne oblike, je želja naših vodilnih mož, da bi končno to hibo odpravili in slovensko zamejsko vzajemno aktivnost primerno okrasili, več kot razumljiva.
Samo, če smo zamejske Slovenke uverjene v pravilnost takšne estetske poti v splošno in tudi interno organizacijsko prenovo SKGZ, lahko pravilno razumemo sklepni apel predsednika Palčiča na nedeljskem občnem zboru Zveze, ko je pozval ženske, ki so že v organizaciji, naj ostanejo, obenem pa zaželel, »da bi jih bilo še več, za popestritev in poživitev«.
S kančkom dodatne zlobe bi lahko še trdili, da je tudi uvrstitev tako imenovanega vprašanja ženske prisotnosti v SKGZ na zadnje mesto v predsednikovih zaključkih jasen znak o vrednotenju tega v bistvu nikoli pravilno zastavljenega problema. To je še toliko bolj osupljivo, ker gre za organizacijo, ki je odraz neke drugačnosti, kateri nosilci »norme« in »oblasti« odrekajo možnost po polnokrvnem življenju.
Na 17. občnem zboru Zveze so s čutom za prilagodljivost, ki je ženskam že nekako prilagojen in ki jim pravzaprav omogoča, da se dovolj kakovostno prebijajo skozi vsakodnevne težave, opravile obe funkciji: vsebinsko in okrasno. Za prvo so se ženske potrudile same, saj so zelo številne posegle v razpravo in se brez nepotrebnih besednih igric potegovale za bistvene spremembe. Drugo so jim kot ponavadi naložili organizatorji, saj prisotnost Damjane Kralj, kateri gre vsa naša simpatija, za predsedniško mizo je bil nedvomno tudi poklon vodilnih mož visoko opevanemu čaru Slovenk.
Na sliki (Foto Križmančič) Damjana Kralj na 17. občnem zboru SKGZ
In Zsa Zsa je vihravo zaloputnila duri...
MIAMI — V zadnjih časih je, kot kaže, sreča obrnila hrbet igralki madžarskega porekla Zsi Zsi Gabor. Pred nedavnim jo je losangelsko sodišče obsodilo na nekajdnevno zaporno kazen in na slano globo, ker je opsovala policista, ki jo je ustavil zaradi prometnega prekrška, sedaj pa ji je saudski producent odrekel vlogo v filmu »Šepet v vetru«. Zsa Zsa, ki je kljub sedemdesetim letom ohranila svoj vročekrvni značaj, producentu ni ostala dolžna.
Saudski princ Mohamed Al Fassi, ki je zaradi svoje ekscentričnosti večkrat izzval pozornost časopisov, si je tokrat zaželel, da bi se prelevil v filmskega producenta in finansiral film o življenju prvega saudskega monarha. Med protagonisti filma naj bi bila tudi Zsa Zsa Gabor, kateri bi zaupali vlogo kraljeve matere.
Odnosi med samosvojo zvezdnico in princem so bili od samega začetka zelo napeti, saj je igralka takoj zahtevala povračilo vrste stroškov, ki so se princu zdeli
nepotrebni. Odnos pa se je porušil na sprejemu, kuga je Al Fassi priredil v svoji vili v Miamiju, da bi primerno proslavil filmski projekt, v katerega namerava vložiti 50 milijonov dolarjev. Igralka je na sprejemu enemu od gostov zaupala, da je o princu slišala že marsikaj neprijetnega in da mu ne zaupa povsem. Če bi vedela, s kom govori, bi se igralka najbrž ugriznila v jezik. Njen sobesednik je bil namreč eden od prinčevih zaupnikov, ki je v nekaj minutah obvestil svojega gospoda o dogodku. In princ ni pomišljal: gostom je kar takoj povedal, da Zsa Zsa ne bo več igrala v njegovem filmu. Zvezdnici tedaj ni preostalo drugega, kot da reši svoje dostojanstvo z vihravim in glasnim odhodom.
Al Fassi je v svojem življenju imel z ženskami dokaj problematične odnose. Morda se je zato pred dobrim mesecem odločil, da se raje posveti mačkam. V svojo vilo v Miamiju je namreč sprejel na desetine klateških muc, da bi omilil kruto usodo nezaželenih živali.
[j[ - RAI 1________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9-40 Nan.: Santa Barbara
10.30	Dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika: Fantastico Bis
14.10	Dok. oddaja: Kvarkov svet - Otoki Galapagos
15.00	Odprta šola: Nasilje nad otroki
15.30	Oddaja o kulturi: Nove-cento - It. literatura od leta 1945 do danes
16.00	Mladinska oddaja: Big
17.55	Iz parlamenta - vesti
18.05	Nanizanki: Padri in pre-stito, 18.45 Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La stella di Natale (pust., ZDA 1986, r. Alan Shapiro, i. Edward As-ner, Rene Auberjonois)
22.10	Dnevnik
22.20	Glasbena oddaja: Funi-culi funicula
23.10	Šport v sredo
0.20 Nočni dnevnik - iz parlamenta
0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
4T RAI2________________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, nato risanke
8.30	Nanizanka: Capitol
9.30	Lepote Zemlje (4. del)
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubrika: Diogenes
14.00	Nanizanka: Ouando si ama
14.45	TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa
15.50	Nanizanka: Simpatiche canaglie
16.15	TV igra: (Non) Entrate in guesta časa
17.00	Vesti - iz parlamenta
17.30	Videocomic, nato šport
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Cuore (dram., It. 1984, r. Luigi Comenci-ni, i. Johnny Dorelli, Giuliana de Sio)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Glasbena oddaja: Nagrada Tenco '89
23.50	Dnevnik, vreme in horoskop
0.10 Film: II tetto (kom., It. 1956, r. Vittorio de Sica, i. Gabriella Pallotta)
^ RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Razgovor o dveh največjih sistemih na svetu in Izbrane rime Fran-cesca Petrarce
15.30	Hokej na ledu
16.00	Rekordi v potapljanju
16.30	Drobci
17.00	BlobCartoon
17.15	Nanizanki: I mostri -Una bellezza come tan-te, 17.45 Vita da strega -Un marito per Samanta
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi G. Lopez)
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik, vreme, deželne vesti
19.45	Variete: Blob - Di tutto di piu
19.55	Nogomet U 21: Španija-Italija, vmes (20.45) dnevnik nocoj
21.50	Film: Gente di rispetto (dram., It. 1975, r. Luigi Zampa, i. Franco Nero, Jennifer 0'Neal)
23.45	Nočni dnevni
24.00	Dok.: Pred 20 leti
|	TV Ljubljana 1	|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Dokumentarna oddaja: Od oceana do strehe sveta, 10.45 Osmi dan
11.25	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.25	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Poslovne informacije
16.50	Mozaik (pon.)
18.05	Video strani
18.10	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - O levu, ki je imel samo jagode rad, 18.35 lutkovna igrica Žogica Marogica (2. del)
19.00	Risanka
19.10	TV Okno
19.18 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Žarišče
20.40	Film tedna: Poljub ženske pajka (dram., Braz. 1984, r. Hector Babenco, i. William Hurt, Raul Julia, Sonia Braga, Jose Lewgoy)
22.45	Dnevnik
22.55	Vremenska napoved
23.05	Svet poroča
nmj TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: Glasgow Rangers-Arsenal (pon.)
15.30	TVD Novice
15.40	Ameriški nogomet NFL (ponovitev)
16.45	Rubrika: Fish Eye (pon.)
17.15	Obiettivo Sci (pon.)
18.15	Wrestling spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji
20.30	Košarka NBA
22.00	TVD Novice
22.10	Tednik: Sportime Magazine
22.30	Nočni boks
23.15	Golden Juke Box (pon.)
TV Ljubljana 2
18.30	Studio Maribor
19.00	Izobraževalna oddaja: Napadalnost in razdiralnost (2. del)
19.30	Dnevnik in Premor
20.30	Opera: Ekvinokcij (Ivan Brkanovič, postavitev Opere Zagreb)
21.25	Poskusni satelitski prenosi
C______________________
7-00 Nanizanki: Fantas dia, 8.00 Hotel 9 00 Aktualni oddaji: A zia matrimoniale, Cerco e offro
10.00	Zdravniški pregled
!0.30 Kvizi: Časa mia,
«Bis, 12.40 II pranzo < vito, 13.30 Čari gen 14.15 II gioco delle pie
15.00	Aktualni oddaji: A zia matrimoniale, Cerco e offro
1r q° Zdravniški pregled o-30 Canale 5 vam ponuj "■00 Kvizi: Doppio sle 17.30 Babilonia, O.K. il prezzo 6 g: 19.00 II gioco dei 9,
9n Tramoglie e marito ■25 Variete: Striscia la
20.35 Nanizanki: Dallas, -da Dynasty
^2.30 Aktualno: II mondi terrore
23-15 Variete: Maurizio stanzo Show 105 Variete: Striscia la zia
1,25 Nanizanki: Lou G 2.25 Petrocelli
CANALE5
_____RETE 4___________*
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanke: Una vita
da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 C osi girailmondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - L astronauta cowboy
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 17.00 General Hospi-tal, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Oeravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Salto nel vuoto
20.30	Film: Alvarez Kelly (vestern, ZDA 1966, r. Ed-ward Dmytryk, i. Willi-am Holden, Richard VVidmark)
22.30	Film: Fronte del porto (dram., ZDA 1954, r. Elia Kazan, i. Marlon Brando)
0.30 Film: La zingara di Alex (kom., ZDA 1976, r. John Corty, i. Jack Lemmon)
ITALIA 1________________
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon, 9.35 Operazione ladro, 10.35 Agenzia Rockford, 11.40 Simon & Simon
12.35	Italijanske smešnice
12.40	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.25	Variete: Smile
14.35	Deejay Television
15.10	Italijanske smešnice
15.20	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team,
19.30	I Robinson, 20.00 Cristina - Dov'e finito Michele, 20.30 I ragazzi della3aC
21.30	Glasbena oddaja: La mia moto (nastopata Jova-notti in Rosita Celenta-no)
21.45	Nogomet: Nizozemska-Brazilija
23.45	Glasbena oddaja: Be Bop aLula
0.45 Dok.: Jonathan
1.30	Italijanske smešnice •
1.35	Božič v kinu
1.40	Nanizanka: Zanzibar
2.10	Deejay Television
ODEON________________
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: Film d'amore e
anarchia (kom., It. 1973, r. Lina Wertmiiller, i. Gi-ancarlo Giannini, Ma-riangela Melato)
23.15	Šport: Excalibur
23.45	Variete: Sportacus
24.00	Nanizanka: Ouinta di-mensione - Serata fan-tastica
TMC___________________
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nad.: La lunga notte
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanka: Snack
16.00	Film: Io e Barnaby (kom., ZDA 1979, r. Norman Panama)
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: I giorni dell ira
(vojni, ZDA-Jug. 1974, r. Stole Jankovič, i. Rod T aylor, Xenia G ressos)
22.20	Aktualnosti in vesti
24.00	Film: Horror Hospital (srh., VB 1973, r. Anthony Balck, i. Michael Gough)
TELEFBIUU____________
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Nanizanka: La famiglia Smith
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Custer
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il grande te-atro del West
20.30	Rubrika z županom
22.00	Nan.: Orson VVelles
22.30	Jazz: Poklon Bennyju Goodmanu
23.30	Dnevnik, dražba, vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 Ce-cilijanka 89; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: komorne instrumentalne skladbe Pavla Merkuja; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26;
20.00	Koncert za besedo; 20.25 Umetnost Huberta Berganta; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki;
15.00	Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
V pokrajinski komisiji za okolje razprava o onesnaženosti Soče
Vrsta kulturnih prireditev ob sejmu v Novi Gorici
Odvijale se bodo na ploščadi pred Kulturnim domom
Predsednica pokrajinske svetovalske komisije za probleme okolja Marilisa Bombi nam je dostavila daljše tiskovno sporočilo o vprašanju onesnaženosti Soče, ki mu je komisija posvetila razpravo na svoji zadnji seji pred nekaj dnevi. To sporočilo je sicer sinoči izzvalo polemiko na seji pokrajinskega sveta, kjer so svetovalca Zelene liste Fiorelli in Gior-gi in drugi zanikali, da bi komisija prišla do zaključkov, ki jih Bombijeva navaja v tiskovnem sporočilu. Dejansko so na seji namreč razpravljali o problemih onesnaženosti Soče, o njih je tudi poročal izvedenec inž. Pier Raimondo Cappel-la, niso pa osvojili teh ali drugačnih stališč. Zaključke, ki jih prinaša sporočilo predsednice gre torej vzeti zgolj kot njeno osebno stališče.
Mimo spornega vprašanja zaključkov pa je komisja razpravljala nedvomno o pomembnih in perečih vprašanjih, ki jih gre reševati z večjo zavzetostjo kot doslej. Vzeli so namreč v pretres različne vzroke onesnaževanja, od mestnih do industrijskih odplak pa tudi onesnaževanje, ki ga zlasti v nižinskem delu reke povzročajo pesticidi in druge snovi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu.
Predsednica Bombijeva nadalje ugotavlja, da je poleg omejevanja onesnaževanja zaradi živinoreje in kmetijstva nujna sanacija reke v njenem delu pri Gorici. Tu so vir onesnaževanja mestne odplake iz Nove Gorice, ki se stekajo v Sočo iz Koma, pa tudi na italijanski strani potoki Pevmica, Potok in G roj na dodatno onesnažujejo vodo Soče.
Drug problem so industrijske ali obrtniške odplake, ki jih na nedovoljen način, marsikdaj tudi s podzemnimi cevmi, usmerjajo v strugo reke. Možnosti ukrepanja, ki jih navaja predsednica pokrajinske komisije so večje nadzorstvo v smislu že obstoječih zakonov in preusmeritev novogoriških odplak v prečiščevalne naprave v Gorici, katerih zmogljivost naj bi podvojili.
PSI o Zelenem križu
Pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini se je srečal s skupino članov goriškega Zelenega križa, ki so vpisani ali vsaj simpatizirajo s PSI. Na sestanku so poglobili stanje v organizaciji, ki je zadnje dni sredi vrtinca polemik zaradi velikega deficita v poslovanju in domnevnih upravnih nepravilnosti.
Sklenili so, da bo PSI zahtevala, naj se zadeva povsem razčisti, tako da se javno koristni organizaciji, kot je Zeleni križ, vrne prestiž in verodostojnost. Zaradi tega socialisti zahtevajo, naj organi, ki so pristojni za nadzorstvo nad delovanjem javnih ustanov, brez vsakega zavlačevanja preverijo ali je prišlo do morebitnih kazenskih prekrškov in naj v primem, da se ugotovijo taki prekrški, postopajo proti odgovornim.
V Novi Gorici pripravljajo ob božičnih in novoletnih praznikih, poleg novoletnega sejma, vrsto kulturnih in zabavnih prireditev. Odvijale se bodo na ploščadi pred Kulturnim domom, v Kulturnem domu ter v bližnji galeriji Meblo. Na ploščadi pred Kulturnim domom se tudi odvija sejem in so tu postavili pravcato naselje kioskov v obliki majhnih hišic. Nekateri trdijo, da jih je preveč, obrtniki in delovne organizacije pa ravno obratno. Zanimanje za prireditve je vsekakor veliko, neznanka ostaja seveda vreme.
Pokroviteljstvo nad posameznimi prireditvami so prevzele razne delovne organizacije. Tako bo danes Dan turistične agencije Slovenija turist. Ob 17. uri bo nastopil narodnozabavni ansambel Vrtnica, ob 19. uri pa bo revija mažoretk HIT Nova Gorica. Pokrovitelj četrtkovih prireditev je Ljubljanska banka. V četrtek ob 17. uri bo nastopil kantavtor Andrej Šifrer. Prireditve v petek bo sponzorizirala Zava-
Nepričakovano odpadla seja o šolskem centru
V soboto in nedeljo v Sovodnjah v priredbi ŠKD Vipava
Uspela kotalkarska revija
Na Občini je bil sinoči napovedan sestanek občinske konzulte za vprašanja slovenske manjšine z županom, vodjo del za gradnjo slovenskega šolskega centra, pokrajinskim odbornikom za šolstvo, šolskim skrbnikom, ravnatelji slovenskih šol in predsednikom SSS. Seja je nepričakovano odpadla zaradi odsotnosti vodje del in političnih sogovornikov. Medtem ko so se ob napovedani uri zbrali na županstvu člani konzulte, ravnatelji slovenskih šol in predstavnik sindikata slovenskih šolnikov, drugih od povabljenih ni bilo. Predsednik konzulte Marinčič je bil nekaj ur pred sejo sicer obveščen, da se zaradi nenadne bolezni vodja del inž. Cefarin ne bo mogel udeležiti zasedanja. Kot so lahko kasneje ugotovili, se zaradi odsotnosti načrtovalca ni javil niti župan, pokrajinski 'odbornik Špacapan pa je bil zadržan v pokrajinskem svetu. Odsoten je bil tudi šolski skrbnik.
Zaman zbrani člani slovenske občinske konzulte in ravnatelji so z velikim nezadovoljstvom ocenili, da je zaradi teh odstonosti odpadlo pomembno srečanje, za katero so zaprosili že pred časom. Na njem naj bi namreč razjasnili, katere šole nameravajo upravitelji vseliti v šolsko središče oz. kako nameravajo sploh razmestiti slovensko nižjo in višje srednje šole v Gorici. Menili so, da bolezen načrtovalca še ni zadosten razlog za odpoved sestanka v zadnjem trenutku, ko je med drugim že prepozno za pravočasno obveščanje vseh povabljenih, kot tudi ne opravičuje odsotnosti drugih povabljenih predstavnikov. Obenem so izrekli željo, da bi čimprej prišlo do napovedane seje, preden bo sploh prepozono za razgovor o tem, kdo naj se vseli v šolski center.
Za spomenik
Nadaljuje se zbiranje sredstev za postavitev spomenika deportirancem v nemških uničevalnih taboriščih. V Sklad so v zadnjem času prispevali: Pierina Minen vdova Pizzul 50 tisoč lir, Dario Culot 50 tisoč lir, Angelo Moimas 100 tisoč lir, Dežela Furlanija Julijska krajina 9 milijonov lir.
Številni gledalci so v soboto in nedeljo pozdravili nastopajoče kotalkarje ŠKD Vipava, v občinski telovadnici v Sovodnjah. Soliden program zaključne revije društva Vipava, je obogatil nastop svetovnega podprvaka Sama Kokorovca, ki je občinstvu, med katerim so prevladovali
Drevi spet Naš vrtiljak
Otroci, veste kdo bo danes ob 17. uri v Kulturnem domu vrtel Naš vrtiljak? To bo Bojan Jurca -avtor številnih risanih filmov. Med prijetnim pogovorom bo vsem radovednežem pokazal in prikazal, kako nastane risani film - risanka. Pa še marsikaj zanimivega in smešnega bo zraven.
Ne pozabite, danes ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma!
mlajši, ponudil vrsto izbranih točk.
Lahko povsem upravičeno zapišemo, da so prizadevni kotalkarji navdušili z revijo in dokazali, da se da z vztrajnim delom doseči tudi dobre in zelo dobre rezultate.
Dobri rezultati pomenijo vir zanimanja in navdušenja za tovrstno dejavnost, to pa sta pogoja za pristop novih članov - kotalkarjev. Da je temu tako dokazujejo malčki, ki so pred nekaj tedni prvič nataknili kotalke in ki so, čeprav precej majavih in nesigurnih nog, kljub vsemu nastopili na sobotni in nedeljski prireditvi ter si seveda prislužili veliko simpatije občinstva.
Osrednja točka skoraj poldrugo uro trajajočega sporeda je bila koreografija "Španija". S to točko so kotalkarji nastopili že tudi v Kulturnem domu v Gorici ter poželi topel aplavz publike.
Veliko zanimanje in občudovanje je vladalo tudi za nastop Sama Koko-

INDMA

liplfllS!
Celoletna Mesečna
192.000 lir
20.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.

rovca, ki je v treh točkah dokazal sproščenost in dovršenost gibov, kvaliteto, ki je pogoj za afirmacijo v ostri mednarodni konkurenci.
Kokorovec je nastopil samo na sobotni reviji, medtem ko je v nedeljo solo točke izvajala Katja Tomasi.
Predpraznična revija kotalkarjev se je sklenila s prihodom dedka Mraza, božičnimi in novoletnimi voščili ter zahvalo vaditeljicama, Marizi Flore-nin in Nadi Devetak in vsem, ki so s svojim delom na katerikoli način pripomogli k uspehu predstave.
Na sliki: med sobotnim nastopom (foto Čubej)
V Novi Gorici predstavijo knjigo o Stenmarku
Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici in založba Slovenska knjiga vabita ljubitelje knjige in smučanja jutri, 21. decembra, ob 19. uri v oddelek za mladino in odrasle v Ul. Gradnikove brigade 25 na predstavitev slovenske verzije foto-monografije Stenmark, ki je izšla pri italijanski založbi Pentaphoto. Besedilo knjige so napisali Stenmarkovi smučarski tekmeci. Knjiga je bogato opremljena, saj je na 164 straneh dvesto slik. Predstavili jo bodo Elanovi strokovnjaki. V pogovoru bo sodeloval tudi Stenmarkov serviser Jure Vogelnik. Knjigarna Naša knjiga bo ob predstavitvi prodajala foto-monograiijo z 10-odstotnim popustom.
Obsojen na preturi
Na preturi v Gorici so včeraj po hitrem postopku sodili 26-letnemu Stefanu Ciubeiu iz Gorice, Ul. Mazzini 7. Fanta so aretirali v soboto zvečer v Ul. Crispi. Cuibei se je okrog 22. ure sprl s prijateljico R. P. in jo začel pretepati. Nekdo je poklical policijo, toda ob prihodu agentov je bil prepir mimo. Policisti so se ponudili, da dekle pospremijo domov, toda ko se sedla v njihov avto, se je vsilil v vozilo tudi Ciubei. Začelo se je prerivanje, med katerim je Ciubei z brcami nekoliko poškodoval vozilo in lažje ranil enega od agentov. Zaradi tega so ga pri priči aretirali.
Včeraj so mu sodili zaradi upiranja javnim funkcionarjem, povzročitve telesnih poškodb in gmotne škode. Branilec odv. Giannattasio je zaprosil za pogajanje z javnim tožilcem, tako da sta se domenila za zmerno obsodbo: 2 meseca in 20 dni zapora. Kazen je pogojna in so zato Ciubeia takoj po obravnavi izpustili na prostost.
rovalna skupnost Triglav. Ob 17. uri bodo nastopili Goriški fantje, ob 20.15 pa Goriški pihalni orkester s solisti. Koncert bo v dvorani Kulturnega doma.
V	soboto ob 11. uri bo V Panovcu tek Dobrih želja, ob 17. uri pa napovedujejo nastop narodnozabavnega ansambla Zagrebški muzikaši. Sponzor sobotnih prireditev je MIP.
Nedeljske prireditve se bodo odvijale v znamenju Primorja Gorica -TOZD Grosist, PRIMEKA Nova Gorica in AGORESTA. Ob 17. uri bo igral narodnozabavni ansambel Vrtnica.
V	ponedeljek, 25. decembra, bo ob 17. uri nastopil Big Ben Hit kvartet.
Sponzorizacijo torkovih prireditev je prevzelo podjetje HIT. Ob 17. uri bo nastopil kantavtor Marko Brecelj, ob 20.15 pa bo v Kapeli na Kostanjevici koncert božičnih pesmi v izvedbi okteta Vrtnica in Big Bena Hit kvarteta.
Prireditve bodo tudi v sredo, četrtek in petek. V petek, 29. t. m., je na sporedu novoletni pravljični sprevod z dedkom Mrazom.
»Zgaga« danes tretjič na sporedu
Danes ob 18. uri bosta na valovni dolžini 101 MHz Gledališka skupina Gorica in Radio Val Gorica izvedla že tretje nadaljevanje humorističnega besedila "Zgaga vojvodine Kranjske" Miloša Mikelna. Priredba je delo Janeza Povšeta, glasbena oprema Tanje Vižintin, tehnično vodstvo Petra G rušo vina. Brali bosta Vesna Češčut in Dušan Košuta. Zgago bodo ponovili v nedeljo ob 14.30.
razna obvestila
Radio popolare - Ljudski radio bo
danes ob 18. uri oddajal pogovor o liku in delu goriškega družbenega delavca in sindikalista Roberta Battija (Batiča).
Silvestrovanje 'društva slovenskih upokojencev iz Gorice bo v četrtek, 28. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ob odlični silvestrski večerji bosta za veselo razpoloženje poskrbela tamburaški orkester in ženski trio Slavček iz Trbovelj. Vpisovanje na sedežu društva samo še jutri, 21. t. m., od 10. do 11, ure in pri poverjenikih po vaseh do vključno 21. decembra. Vstop samo z vabili.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi silvestrovanje v osnovni šoli v Dolu. Vpisujeta Ettore Moro in Marjo Semolič samo še danes, 20. decembra.
V	Kulturnem domu v Sovodnjah bo v petek, 22. t. m. božična prireditev učencev osnovnih šol v sovodenjski občini. Pričetek ob 10.30. Ob tej priložnosti bo tudi izmenjava daril, za posebno presenečenje pa bo poskrbela Posojilnica.
V	Občini Sovodnje ustanavljajo skupino prostovoljcev za civilno zaščito. Delovala bo pod pokroviteljstvom Občine in Dežele. Člani društev in posamezniki, ki nameravajo pritej pobudi sodelovati, naj svojo namero sporočijo na županstvu, do sobote, 23. t. m.
______________kino_________________
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Willy signori e vengo da lontano«.
VERDI 17.15-22.00 »Lattimo fuggente«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Dear Fanny cal-da bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert srednjeveške glasbe.
EKCELSIOR Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi - Don Boscova ulica 175 tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. E. Toti 52 - tel. 410701-
pogrebi
Danes ob 9.30, Angela Bolla iz splošn® bolnišnice na glavno pokopališče, ob n-uri Silvano Missi iz bolnišnice San Gius-to na glavno pokopališče, ob 11.40 Mic-hele G roso vin iz splošne bolnišnice v stolnico in v Romans, ob 12.30 Carin Kuklar iz mrliške veže glavnega pokopa-lišča, ob 13.15 (zaprtje krste) Angelin® Tantolo vdova Lacurre iz splošne bolnišnice v Gradišče.
”TRASPARENZE“ Zorzenon B. & Tabai M. s.d.f. Gorica - Korzo Verdi 61 - Tel. (0481) 33324
Začne se pri nogavicah
DECEMBRA SMO ODPRTI VSAK DAN
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
Pravljica SSG za najmlajše
Pojdi ne vem kam.
Lučka Počkaj in Alda Sosič
Skoraj ni leta, da ne bi pripravilo Slovensko stalno gledališče igrice za najmlajše. Navadno se to zgodi ob Miklavžu ali neposredno pred božičem, tako da je razpoloženje med mladimi gledalci res praznično, celo posebno. No, tudi letos se je »zgodila« igrica (nekakšna predjed, saj se obeta tudi večja in zahtevnejša mladinska predstava), gledališka pravljica. Pravljica, ki v vseh časih, civilizacijah in obdobjih ohranja svoj fantazijski čar, lepoto in neposrednost. Kajpak, namenjena je predvsem in izključno otrokom in taka je tudi ruska »Pojdi ne vem kam in prinesi ne vem kaj«, ki jo SSG daje na ogled že nekaj časa, Predvsem po šolah (reprizo smo si ogledali na šoli Fran Venturini v Bo-Ijuncu, protekcija pač, ker tam poučuje moja žena).
Človek se malce zdrzne, ko mu sporočijo, da traja pravljica, ki jo je za nastope priredil in zrežiral Marko Sosič, celih petinštirideset minut. A strah je odveč, saj teče pripoved hitro, brez zastojev, v sproščenem in intenzivnem ritmu, skratka sodobno in simpatično. Vsi junaki pravljice so prisrčni, predvsem lovec Andrej, ki ga čakajo težke Preizkušnje, da se dokoplje do sreče, ki jo pooseblja carična Marja. Spotoma se mora Andrej vojskovati s hudobneži, položiti najrazličnejše težav-n°stne izpite, pri čemer mu seveda P°Tnagajo naklonjene sile in osebe, Predvsem vsemogočni stric Naum. Mravljica in pol, torej. A o tem, kakšna Pravzaprav je, bi znali povedati kaj otroci sami, ki jih vodstvo gleda-hsča vabi, da pošljejo svoje risbice in
spise.
Na tem mestu bi raje podčrtali dejstvo, da lahko postane vsakršen način gledališkega izražanja zanimiv, če ga ne podcenjujemo, če je prisotna ustvarjalna volja. In ta je bila očitna, kljub skromnim sredstvom in rekvizitom, ki jih je imel režiser Sosič na razpolago. Sama režija je privilegirala dinamiko, jasnost in konciznost pripovedi, kar sta igralki Alda Sosič in Lučka Počkaj znali prevesti v izrazno prepričljivo in vseskozi koncentrirano Podajanje. Širše vzeto pa bi lahko navedli misel, da se nam je zdela pravljica gledališki laboratorij, ki zaobjema strok razpon posredovanja najrazličnejših situacij, občutij in razpoloženjskih hipov. S to mešanico mnogih stilov in variacij bi se moral najbrž soočiti vsakdo, ki stopa na odrske deske. Počkajeva in Sosičeva sta pravljico in-
(foto Križmančič)
terpretirali razkošno in prepričljivo, mestoma še duhovito, k čemer so lep delež prispevale tudi lutke Giuliane Gerd°t	MARIJ ČUK
Nova premiera v Primorskem dramskem gledališču
Lepa zabava z Erdmanovim Samomorilcem
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice se poslavlja od leta, ki mu je bilo umetniško še kar naklonjeno, radoživo in veselo. Na oder je namreč postavilo komedijo Nikolaja Robertoviča Erdmana (1902-1970) »Samomorilec« (predstavo sem si ogledal teden po premieri, 14. decembra). V njej ruski dramatik opisuje vse »lepe lastnosti« uveljavljajočega se realnega socializma, kar je avtorja seveda vrglo v politično nemilost in leta 1940 celo v Sibirijo, kajpada ne na izlet... »Samomorilec« je bil napisan leta 1928i prvič pa uprizorjen šele leta 1969 v Goteborgu. Zakaj ?
Ce se ozremo v čas nastanka komedije, bo stvar zagotovo takoj jasna: Erdman opisuje bedo proletariata oziroma ruske družbe, ki mora čakati v dolgih vrstah pred »skupnimi« stranišči, da se očisti, opisuje brezposelnost, ki je v komunistični družbi ne bi smelo biti, obup posameznika in naklepan samomor, ki si ga hočejo prilastiti najrazličnejši predstavniki najrazličnejših plasti, da bi uveljavili svojo idejo. Torej smrt drugega kot propagandistično orodje za poudarjanje vsakršnih parcialnih interesov. Že to, čeprav zelo milo in neradikalno izraženo, je bilo seveda dovolj za prepoved dela, katerega uprizoritve ni mogel izbojevati niti Gorki, ki je posredoval pri Stalinu. Danes pa se kaže »Samomorilec« kot povsem linearna in absolutno »nedolžna« igrica, ki je izgubila svoj satirični družbeni naboj, saj smo v teh časih vajeni vse drugačne kritike in konfrontacije misli. Zato bi bilo narobe, ko bi »Samomorilca« brali zgodovinsko, ker take teže komedija ne prenese.
Režiserka Vida Ognjenovič se je z dramaturgom Igorjem Lampretom tega očitno zavedala. Zato je »Samomorilca« postavila v skoraj izključno funkcijo humorja, čeprav je dokaj nazorno in z očitno skrbjo tematizirala tudi »pre-
prodajo« smrti in misel, da so za konec pravzaprav krivi drugi in ne posameznik, ki samouboj naklepa in ga je prisiljen izvesti prav zaradi teh drugih. Skratka, gledali smo nekoliko razvlečeno, a dopadljivo predstavo, ki je tu pa tam vzbujala nezadržen smeh, kar pa je predvsem zasluga odličnega Janeza Starine v naslovni vlogi brezposel-neža in samomorilca Semjona Semjonoviča Podsekalniko-va. Starina je svoj lik gradil na neobremenjenosti in tako ustvaril karikaturo »malega ruskega človeka«, ki sploh ni junaški, ampak boječ, istočasno srečen pa razočaran, v omami in obupan. Pravo malo mojstrovino je Starina izklesal v prizoru s kontrabasom oziroma trombonom in s tem nudil avditoriju velik užitek. Pa tudi Marjanca Krosi in Mira Lampe-Vujičič sta ustvarili lepi podobi, razposajeni in duhoviti. A tudi vse ostale kreacije, ki so jih izoblikovali predvsem Teja Glažar, Sandi Krošl, Jože Hrovat, Dušanka Ristič, Metka Franko, Iztok Mlakar, Tone Šolar, Stane Leban in Milan Vodopivec (nastopili so še Lojze Krumber-ger, Dragica Kokot, Nevenka Sedlar, Breda Urbič, Berta Ukmar, Janko Česnik in drugi) so bile ujete v lepo celoto, kjer je bilo vse na mestu. Tudi scena Borisa Maksimoviča in kostumi Ljiljane Dragovič.
»Samomorilec« v uprizoritvi Primorskega dramskega gledališča je torej duhovita predstava z lepo izklesanimi liki in podobami, a brez tistega ščepca popra, ki ji pravimo satira, karikatura in podobno. To pomeni, da vzbuja smeh in ustvarja dobro razpoloženje, kar bo za ta čas v matični domovini (in pri nas) kar dovolj, čeprav nemara le prema-
Ia	MARIJ ČUK
V Cankarjevem domu? predstavili Fontano in ZKP
Odprta razprava o možnostih primorskih književnikov
Prejšnji torek je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavitev koprske revije Fontana in revialnega tiska na Primorskem ter predstavitev Združenja književnikov Primorske. Dogodek je bil bolj pomemben za urednike primorskih revij in primorske pisce, manj ugoden pa je bil odmev ljubljanskega občinstva, za katerega kaže, da je dogajanje na obrobju slovenskega ozemlja manj privlačno; po drugi strani pa mora skoraj popolna odsotnost ljudi "iz središča" spodbuditi primorske ustvarjalce, da bodo bolj zanimivi in bolj izzivalni, saj jim samozavesti ne manjka. Vsekakor večer, ki ga je v Cankarjevem domu pripravila revija Fontana, ni bil kar tako! Njegova vsebina je bila razgibana in polna raznolike duhovne tvarine, polemične in intelektualno plemenite, odprte v ves slovenski prostor, pa tudi zazrte v zdaj bolečo, zdaj razveseljujočo specifiko Primorske na obeh straneh meje.
Večer je tudi pokazal, kako je literarno snovanje na tem koncu slovenske zemlje živo in sveže, in kako prizadeto jemljejo primorski pisci in uredniki v poštev možnosti, ki jih ponuja literarna umetnost. Upravičeno lahko govorimo o pravem razmahu pisanja in izdajanja revij. Literarna Primorska od Trsta, preko Kopra, Tolmina, Bovca, do Beneške Slovenije in Rezije, je v torek doživela prikaz sodobnega snovanja na področju poezije, proze in esejistike; zbrisala se je politična meja med Slovenci v Italiji in Sloveniji in misel o enotnem kulturnem prostoru ni izzvenela deklarativno, temveč zelo stvarno in resnično.
Severjeva nagrada tudi Lučki Počkaj
Pred kratkim so posebne strokovne žirije objavile imena Severjevih nagrajencev za leto 1989. Med nagrajenimi je tudi članica SSG Lučka Počkaj, ki je prejela priznanje za najboljšo študentsko stvaritev. »Lučka Počkaj je posebej opozorila na svojo kreativnost z vlogo zahtevnega, psihološko kompliciranega in nenavadnega lika poštne uradnice Ines v Sartrovi igri Zaprta vrata. Lik je podala z izjemno dožive-tostjo in lahko rečemo, da je ustvarila nepozabno igralsko upodobitev«. Tako piše v obrazložitvi strokovne žirije, ki je podelila letošnje Severjeve nagrade. Ostali nagrajenci so Olga Kacjan, Janez Škof, Srečko Centrih in Ksenija Mišič.
Predstavitveni večer revije Fontana je vodil predsednik Združenja književnikov Primorske Boris Pangerc, ki je tudi spregovoril o tej organizaciji, ki je nastala spomladi, ki vključuje književnike z obeh strani meje, in ki deluje kot pododbor Društva slovenskih pisateljev. Sicer pa so na predstavitvi tehtno in poglobljeno spregovorili: Danilo Japelj, član uredniškega odbora Fontane - razpredel je nekaj misli o začetkih revije, ki je kot glasilo tovarne Tomos prvič izšla marca 1986. Njen vzpon pa je bil nagel in prodoren in je danes mogoče govoriti o njej kot o vseprimorski reviji. Pod okriljem Fontane je izšlo tudi nekaj samostojnih pesniških in proznih del primorskih avtorjev. Med načrti za leto 1990 pa je tržaška številka, ki se vsebinsko že oblikuje na uredniško pobudo Marjuče Cendove in Borisa Pangerca. O literarni plati Primorskih srečanj je spregovoril urednik Vlado Šau, ki je za naslednje leto napovedal dve literarno-esejistični številki revije. Dal pa je tudi zanimiv predlog, in sicer da bi se uredniki slovenskih revij domenili in ustvarili skupen fond prispevkov, ki sicer prihajajo na naslove uredništev, ki pa iz različnih razlogov (še) niso ali pa ne bodo objavljeni. Z izmenjavo prispevkov bi si revije med seboj pomagale, se vsebinsko bogatile in dopolnjevale, avtorji pa bi ne predolgo čakali na objave. O Idrijskih razgledih je spregovoril Jože Janež, Jožek Štucin pa je predstavil revijo Sotočja (Tolmin), katerih tretja številka je pravkar izšla.
Na večeru je bilo večkrat tudi jasno poudarjeno, da je vsa ta uredniška, založniška in ustvarjalna dejavnost plod ljubezni do literature in dobre volje posameznikov, ki (razen pri Primorskih srečanjih) ne prejemajo za svoje čestokrat obilno, zamudno in naporno delo nikakršnega honorarja.
Kljub temu so vse revije, o katerih je tekla beseda, v težkem položaju, ker nimajo zagotovljenih stalnih sredstev in je njihovo izhajanje nenehno pod velikim vprašanjem.
Zora Tavčar je v kratkem, strnjenem, vendar jasno in nazorno podanem referatu osvetlila senčne in sončne strani književne situacije na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, rekoč, da je bil doslej bolj važen politič-
ni predznak in da je uradno literaturo predstavljala samo tista stran, ki je bila ideološko oprta na vladajoči režim v Sloveniji. Tudi zastopstvo na literarnih večerih je bilo vedno isto. Dejansko pa je pri nas prisotna vsa široka paleta slogovno in motivno najrazličnejših avtorjev, medtem ko prevladuje zdaj v Sloveniji postmodernizem z mladim rodom na čelu, ki podcenjujoče gleda na starejše pisatelje.
Zaključno besedo je imel Jaša Zlobec, ki je načel bolečo problematiko koprske založbe Lipa in poudaril, da bi morali Primorci zastaviti vse svoje sile, da se ta založba ne ukine. O zbirki Rob, naslednici pesniških listov, ki
izhaja pri omenjeni založbi, in katere je Jaša Zlobec (po lastni izbiri in hotenju) edini urednik, pa je dejal, da bi bilo zanjo porazno, če bi v njej izhajali samo primorski avtorji, ker bi bil prehud regionalizem odbijajoč za ostalo beroče občinstvo.
V razpravi - mestoma tudi polemični - ki jo je načel Jaša Zlobec, so se oglasili Zora Tavčar, Edo Jurinčič, Andrej Lutman, Jožek Štucin, Andrej Blatnik, Vlado Žabot in Vlado Šau. Iz nje je izzvenelo, da bo kljub denarnim težavam in generacijskim konfliktom literatura še naprej obstajala kot eno najbolj živih in tvornih področij človekovega duhovnega udejstvovanja.
Mušičeva dela še danes na ogled v TK Galeriji
O Zoranu Mušiču bi lahko rekli, da je izkusil vse: od dachauskega pekla do sijaja elizejske palače. Kot marsikateri slovenski umetnik je spoznal uboštvo, pregnanstvo, tujstvo, kot malokateri mednarodno slavo, naklonjenost mogočnežev tega sveta in blagostanje, ki vse to prinaša. V tem vrvežu življenja pa je Zoran Mušič vendarle ostal zvest svoji muzi. Ko gledaš njegove grafike in olja, ki so tu razstavljena, ne moreš mimo ugotovitve, da gre za umetnika, ki si je v pragozdu sodobne likovne umetnosti krčil pot, ne da bi dosti gledal na levo in desno, gotov, da je govorica, ki mu je lastna, tista prava. Predvsem te prevzame njegov občutek za materijo, za njeno zemeljsko prvinskostjo, strukturalno kompleksnostjo in zveriženostjo. Izkustvo je pokazalo, da so posebno v našem času veliki umetniki znali poustvariti oblike, ki so izgledale povsem fantastične in izmišljene, pozneje pa se je izkazalo, da obstajajo v naravi, samo da jih do odkritja elektronskih mikroskopov nismo zaznali. Taka asociacija se mi ponuja tudi, ko gledam katero od Mušičevih grafik, kjer umetnik, kakor da odkriva notranjo tkivo materije in nam odpira vizije, kakršnih človeško oko še ni videlo.


Podobno prvinski je Mušič tudi v svojih bolj figuralnih delih: v svojih dalmatinskih pejsažih, na primer, s komaj zaznavnimi skalami in z bežno zarisanimi osliči, ki v svoji osnovnosti spominjajo na živalske črede. V svojih mrtvecih Mušič prav tako ničesar ne skuša olepšati, ničesar ne filtrira skozi kaligrafijo spomina, temveč prikaže smrt neposredno takšno, kot je: mirno, odmaknjeno, onkraj trpljenja, pa vendar tako zgovorno v svoji nemi ob-tožbi.	JOŽE PIRJEVEC
Ob izteku obširne radijske nadaljevanke »Rosa L.«, kronike o neki revolucionarki - v času, ”° so umetniške oddaje naše radijske hiše kar Preredke - je nedvomno prav, da vzporedno osvetlimo razlage in smisel poglabljanja v ži-V-jenje Rose Luxemburg. In to v času prelomnih °9odkov, ki prihajajo z evropskega Vzhoda, se Prehitevajo iz dneva v dan, mečejo ostro luč na Pretekle in polpretekle resnice »realnega socia-rzma«, komunizma, ki se ga marsikje vsaj v aslovu dobesedno odrekajo; v času takšnih dogodkov torej, ki na vsak način pričenjajo nekaj ovega, še neznanega, rušijo pred seboj vse pre-‘yelo in se odpirajo iz sebe v svet z nepredvid-Pvo močjo in posledicami. Avtor in režiser Jože ohič je očitno namerno »poiskal« zgodbo ideal-,e revolucinarke iz prvih časov delavskega gi-. Qjr)a, Rose Luxemburg, Poljakinje in Židinje, ki k rojena leta 1870 pri Lublinu ter leta 1919 °t »komunistka« ustreljena v Berlinu, skupaj s °Prn somišljenikom Karlom Liebknechtom do Tujstvo je, in tukaj bo ostal v zadregi vsak-v°' hi se bo zgolj maščevalno pridružil razčišče-*nju polpreteklega obdobja, da je bilo delav-° gibanje po svojem izviru globoko človeško
_______radijski odmevi - radijski odmevi_
Kronike o neki revolucionarki
gibanje, ki se je nemara razcepilo prav v času pred prvo vojno v dve veliki smeri - vsaj tako nas v problem uvaja radijska priredba: na eni strani idealni borci socialistične internacionale, ki si z Roso na čelu prizadevajo, da ljudstva ne bi padla v sovraštvo prve katastrofalne vojne -kar se je seveda zgodilo - zakaj v tej vojni naj bi po mnenju idealističnih borcev šlo za interese vladajočih, pri čemer naj bi bile ljudske množice le hrana za tovarne - kar se je tudi zgodilo. Toda tovrstna pacifistična, razredna agitacija mednarodnih razsežnosti je propadla, s tem pa seveda tudi predana in v idealnost življenja zaverovana Rosa, skupaj z mnogimi drugimi.
Na drugi strani pa zgodovinski realist Lenin, ki je igral na gotovo in kruto karto: na stranko,
ki vodi ljudi in v prelomnem obdobju ukrepa brez milosti - tudi nasprotnik namreč ne pozna milosti. Rosa se v tej točki z velikim voditeljem ni strinjala, stranka, partija ne more biti vodilo, ne more biti avantgarda, to je lahko le ljudstvo samo. Ljudstvo je torej subjekt in partija njegov aparat, ne pa narobe.
Radijska priredba je s svojevrstno poetičnostjo, hitrimi, moškimi zasuki in poezijio, ustvarila prikaze iz Rosinega življenja, iz časov, ki so se zgoščevali v svetovni spopad in kjer je - vsaj po mislih mlade revolucionarke - delavski razred še enkrat nasedel in šel v vojno za buržoazne ali monarhične interese, v vsakem primeru za interese vodeče manjšine. Minu Kjuder kot Rosa,
Vladimir Jurc kot pozitiv ec, Adrijan Rustja kot negativec in Tone Gogala kot nevtralec, so občuteno in miselno prodorno postavili pred nas zdaj in tukaj velika vprašanja zgodovine in sedanjosti: kaj se je zgodilo, kadar so bili ljudje _ vodeni od peščice izvoljenih in odločujočih? Se je že kdaj v teh primerih zgodilo kaj dobrega? V interesu življenja vseh? In končno, kdaj bo prišel čas, ko ne bomo več živeli sredi neštetih meja, bili postavljeni v sovražne vloge drug nasproti drugemu, seveda vedno v imenu visokih interesov in zamisli? Kdaj bo svet osvobojen toliko - in kdo se tej osvoboditvi upira? - da bo resnično prevladal interes življenja vseh, prav vseh?
Nemara se to obdobje odpira ravno sedaj ali pa - če smo za vsak slučaj nekoliko previdnejši in neuspavani - smo na pričetku višje, osvobo-dilnejše stopnje razvoja zgodovine. Za vsakršne srečnejše perspektive pa so nedvomno najbolj zaslužene neštete brezimne žrtve vsakršnih anomalij in seveda tudi takšni izpostavljeni posamezniki, kot je bila: Rosa Luxemburg.
JANEZ POVŠE
Jutri važna prijateljska nogometna tekma v Cagliariju
Kakšna Italija proti Argentini?
CAGLIARI — Jutri bo v Cagliariju na sporedu (v neposrednem prenosu po RAI1 ob 14.25) važna mednarodna nogometna tekma med italijansko reprezentanco in svetovnim prvakom Argentino, saj se bosta srečali enajsterici, ki naj bi bili (skupno z Brazilijo) glavni favoriti za osvojitev naslova svetovnega prvaka prihodnje leto. Nobena od obeh ekip naj ne bi bila v posebni formi, predvsem pa je zaskrbljen italijanski zvezni selektor Vidni, ki verjetno ne bo razpolagal s trenutno najboljšim italijanskim nogometašem Baggiom, ki se je sicer lažje poškodoval na nedeljski prvenstveni tekmi, vendar pa še ni okreval.
Vsi igralci obeh reprezentanc so že dospeli v Cagliari in seveda v raznih intervjujih in izjavah razlagajo »svojo resnico«. Tako je npr. Ma-radona celo zatrdil, da je bil nedavni žreb skupin za svetovno prvenstvo dobro zrežirana sleparija, argentinski trener Carlos Bilardo pa izkazuje naravnost neverjetno fleg-mo, kot da bi bila potrditev naslova prihodnje leta zanj le formalnost.
V Cagliari so tudi dospeli trije Milanovi igralci Baresi, Donadoni in Maldini, ki so na noč med soboto in nedeljo postali svetovni klubski prvaki in ki bodo po vsej verjetnosti tudi stopili na igrišče. Medtem pa so vstopnice za jutrišnjo tekmo sko-
raj razprodane, saj so jih na 38 tisoč prodali že trideset tisoč.
Under 21 v Valenciji
Španija - Italija
VALENCI J A — Danes bo na sporedu v Valeciji važna prijateljska tekma mladih reprezentanc izpod 21 let med Španijo in Italijo. Trener Maldini, ki je med nekim pogovorom s časnikarji izjavil, da je v Italiji vse manj napadalcev, je objavil postavo, ki bo jutri stopila na igrišče in ki je sledeča: Peruzzi, Bortolot-ti, Rossini, Fimognari, Amoroso, Sor-do, Lantignotti, Favalli, Melli, Orlando in Corini. Na klopi rezervnih igralcev pa bodo sedeli Antonioli, Di Čara, Luzardi, Maspero, Masoli-ni, Malusci in Carbone.
Danes v Rotterdamu Nizozemska - Brazilija
ROTTERDAN — Danes bo v Rotterdamu prijateljska nogometna tekma med Nizozemsko in Brazilijo, ki je vsekakor velikega prestižnega pomena. Pri domačinih bo manjkalo mnogo bistvenih igralcev (Gullit, R. Koeman, Bosman, Ruties itd.), medtem ko bo brazilski trener Lazaroni razpolagal z vsemi igralci, ki nastopajo tako doma, kot tudi v Evropi.
Italijanski košarkarski pokal
Znani polfinalisti
V	polfinale italijanskega košarkarskega pokala so se uvrstili Scavolini Pesaro, Knorr Bologna, Ranger Varese in Messaggero Rim.
V	sinočnjih povratnih četrtfinalnih srečanjih so tako igrali: Vismara - II Messaggero 94:95 (55:50), prva tekma 87:90; Scavolini - Kleenex 104:84 (45:33), prva tekma 79:82; Knorr -Jollycolombani 83:83 (38:39), prva tekma 85:73; Ranger - Ipi-fim 107:92 (54:41), prva tekma 103:105.
Wasley Matthevvs izključen za štiri kola
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je Wasleya Matthewsa (Ranger Varese) izključila kar za štiri kola, ker je na sobotni tekmi proti Phonoli žalil in pljunil sodnika. Pri društvu sedaj razmišljajo, da bi ga odslovili, še zlasti, ker se ne razume preveč s trenerjem.
Jugoslovanska košarkarska A liga
Spodrsljaj Smelt Olimpije
Da bi kljub sobotni pavzi zaradi tekem za super pokal opravili vsa načrtovana kola v jugoslovanskih zveznih košarkarskih ligah pred koncem meseca, so 10. kolo v 1. moški ligi odigrali že sinoči, zadnje letošnje kolo pa bo v soboto.
Sinočnje srečanje se je slabo končalo za ljubljansko Smelt Olimpijo, ki je v gosteh v Kralj e vu pri Slobodi Diti izgubila z dvema točkama ralike (94:92).
OSTALI IZIDI: Bosna - Zadar 98:92 (43:50), Gibona - Partizan 90:80 (47:44), Crvena zvezda - Novi Zagreb 87:84 (50:46), Jugoplastika - Vojvodina 102:79, danes: IMT - Zorka.
Camel trophy prihodnje leto v SZ
MILAN — V Milanu je bila včeraj predstavitev »Camel Tropyhija '90«. Izvedli ga bodo V'Sovjetski zvezi, in sicer na 1500 km dolgi progi v vzhodni Sibiriji, v okolici Bajkalskega jezera. Predvidenih je 15 posebnih voženj.
MILAN — Milanovi igralci so se pred kratkim vrnili odmov iz Tokia, kjer so po hudem boju premagali južnoameriškega nogometnega klubskega prvaka Nacional iz Meddelina. Na letalilišču jih je pričakala velika množica navijačev, ki so dolgo ploskali svojim utrujenim, a srečnim varovancem. Med »posebnimi gosti« je bil tudi Milanov predsednik Silvio Berlusconi, ki se je daljše pogovoril s »svojimi« nogometaši, nato pa se je z njimi veselil.
Na sliki: od leve Donadoni, trener Sacchi, Berlusconi in kapetan Milana Baresi.
Po povratku iz Tokia s prestižno trofejo
Veselje ob Milanovi zmagi
Manifestacija v dobrodelne namene v Trstu
Uspela »Supercoppabonta«
-

Piantanida še vedno
na oddelku za oživljanje
BOČEN — Zdravstveno stanje italijanskega smučarja Giorgia Piantanide, ki se je huje poškodoval na sobotnem smuku v Val Gardeni, je še vedno nespremenjeno. Zaradi pomirjevalnih sredstev, ki mu jih dajejo, je Piantanida v dremavici, vendar na zunanje dražljaje (na primer klice) reagira. Zdravniki računajo, da bo danes povsem pri zavesti in da bodo lahko izključili naprave, s katerimi mu pomagajo pri dihanju. Vsekakor Piantanida ostaje v oddelku za oživljanje.
Sovjet za Triestino
TRST — Vaterpolsko ekipo Triesti-ne bo v prihodnjem prvenstvu B lige, ki se prične februarja, okrepil sovjetski igralec Georgy Mševenieradze iz moskovskega Dinama. Mševenieradze igra vaterpolo že 19 let in je v svoji karieri osvojil vrsto naslovov, od državnih do olimpijskih in svetovnih. Trener Triestine Felice Tedeschi računa, da si bodo z novim nakupom izborili prestop v A ligo.
Odobrili obračun Triestine
TRST — Pri tržaškem nogometnem drugoligašu Triestini so včeraj odobrili obračun do 10. junija letos. Obračun izkazuje okrog 19 milijonov lir pasive.
Novoletni maratonski tek skozi oba predela Berlina
BERLIN — Šport bo proslavil poru-šenje berlinskega zidu z maratonskim tekom, ki bo atlete popeljal skozi Vzhodni in Zahodni Berlin. Zadnji maratonski tek skozi združeni Berlin je bil leta 1949.
Odložili paralelni slalom
BERGAMO — Sobotni paralelni slalom v Silvinu (Bergamu) so morali zaradi neugodnih vremenskih razmer (pomanjkanje snega) odložiti. Izpeljali naj bi ga 30. decembra.
Na Tržaškem UNDER 18
SKUPINA I
BREG - GIARIZZOLE	1:3 (0:2)
STRELEC za Breg: Škabar (11-met-rovka)
BREG: Turco, Schiavon, Crissani, Škabar, Sancin, Ota, Bandi, Luisa, Švara, Buzzi (Paiano), Visintin (Majovski).
V zadnji letošnji tekmi pred zimskim premorom so Brežani žal ponovno izgubili. Nasprotnik je bil zlasti tehnično boljši in je večkrat spravil v težave domačine. Srečanje ni bilo preveč zanimivo, priložnosti za zadetek je bilo na obeh straneh malo. V prvem polčasu so imeli terensko premoč gostje, ki so, čeprav posrečeno, dosegli dva zadetka. V drugem polčasu se igra ni spremenila, vsaj dokler ni padel tretji zadetek Giarizzol. Po tem golu so Brežani končno reagirali in ustvarili nekaj priložnosti predvsem s Švaro. Ko je manjkalo okoli dvanajst minut do konca, je sodnik zaradi prekrška nad Schiavonom, ki je bil eden izmed najboljših na igrišču, dosodil 11-metrovko. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Škabar, ki je tako dosegel svoj prvi zadetek v Bregovih vrstah. (E.B.)
TRST — Ekipa Cividina je osvojila prvo mesto na četrti izvedbi manifestacije »Supercoppabonta«, ki jo že vrsto let v tržaški športni palači prireja deželna sekcija italijanskega združenja športnih novinarjev USSI in katere se redno udeležujejo vodilne tržaške športne ekipe Cividin, Stefanel in Tri-estina ter še reprezentanca športnih novinarjev. Zanimivost pa je ta, da športniki nastopajo v različnih športih kot običajno, tako da med igro prihaja večkrat do komičnih situacijah, pri katerih pridejo gledalci na svoj račun.
Rokometaši Cividina so spet dokazali, da so najbolj popolni športniki, saj so po vrsti prehiteli novinarje, ki so se sicer še kar izkazali, košarkarje
OSTALI IZIDI 15. KOLA: Fortitudo - Olimpia 0:2, Azzurra - Costalunga 2:2, CGS - S. Nazario 2:1, S. Sergio -Domio 2:1, Campanelle - Muggesana prek., Opicina - Edile Adriatica prek.
LESTVICA: CGS 20, S. Sergio 17, Edile 16, S. Nazario in Muggesana 15, Giarizzole 14, Fortitudo in Costalunga 13, Olimpia 12, Opicina 10, Domio 8, Campanelle in Breg 4, Azzurra 3.
ZAČETNIKI
SKUPINA A PONZIANA B -
ZARJA ADRIAIMPEK 0:6 (0:3)
STRELCI: Cocevari, Lipovec 2, Furlani 2, Ban.
ZARJA ADRIAIMPEK: Družina, Omari, Metlika, M. Urdih, Cocevari, Ražman, Ban, Umek, Križmančič, Lipovec, Furlani (Danieletto, Balbi, L. Urdih).
V nedeljski tekmi so se zarjani prav dobro izkazali, saj so visoko zmagali proti ekipi, ki ima prav toliko točk na lestvici. Tekma se je začela z napadom zarjanov, ki so takoj v začetku povedli s Cocevarijem. Par minut kasneje sta zatresla mrežo še Furlani in Lipovec. V drugem polčasu so nekaj priložnosti imeli tudi domačini, vendar jih niso izkoristili.
Stefanela in nogometaše Triestine, ki so očitno iztrošili vse svoje energije na nadeljski prvenstveni tekmi v Comu.
Drevi bo ob 20.30 pa v tržaški športni palači spet zelo živo. Na sporedu bojiamreč manifestacija »Buon Nata-GefSport e Musiča«, ki jo prireja tržaško občinsko odborništvo za šport. Nastopili bodo tako priljubljeni pevci kot tudi vrhunski športniki, saj bo občinstvo lahko uživalo ob nastopih Gina DElisa, Stefana Franca in Witz Orchestre in še mnogih drugih, kot športniki pa bosta med drugimi nastopila državna prvaka v skateboardu Francesco Ugolini in Lorenzo Tabac-chi.
Kmalu zatem pa so Lipovec, Furlani in Ban rezultat še povišali. Z visoko zmago so zarjani zadovoljni zapustili igrišče, saj to je bila zadnja letošnja tekma in tudi zadnja v prvem delu prvenstva. (B. Andrej)
OSTALI IZIDI 13. KOLA: Fulgor -S. Vito prek., Campanelle - Domio 1:1, Portuale - Esperia 2:1, Muggesana -Altura 0:2, S. Andrea - Soncini A 0:3, S.L. Vivai Busa - Fani B prek.
LESTVICA: Soncini A 26, S. Andrea 23, Portuale 18, Domio in Fulgor 17, S.L. Vivai Busa 12, Fani B 10, Zarja Adriaimpex 11, Ponziana B in Campanelle 9, Esperia in Altura 6, S. Vito 4, Muggesana 2.
SKUPINA B
DON BOSCO *■ BREG	NEOD.
PRIMORJE - S. GIOVANNI 0:0 OSTALI IZIDI 13. KOLA: S. Sergio - Fortitudo 1:1, S. Nazario - CGS 1:1, Montebello - Chiarbola prek., Soncini B - Opicina 0:1, Zaule - Ponziana A prek.
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA B
ZARJA B - ALTURA	4:0
OSTALI IZIDI ZAOSTALIH TEKEM: Fani - Ponziana B 0:5, S. Andrea A - Fulgor 3:1, Junior - Esperia 1:4.
V raznih namiznoteniških ligah
Dragocena zmaga Krasa
ŽENSKA B LIGA	MOŠKA C LIGA
Vodja bocenske ekipe Recoaro Agostini Edith Santifaller je morala podpisati poraz. Krasova dekleta Sonja Milič, Sonja Doljak in Biserka Si-moneta so v gosteh osvojile najpomembnejšo zmago v ženski B ligi. Z rezultatom 3:5 so premagale doslej še neporaženi Recoaro. Krasovke so odšle na gostovanje pod velikim psihičnim pritiskom. Zmaga ali poraz v tem srečanju naj bi odločala o zmagovalcu B skupine. Sedaj sta si Recoaro in Kras enakovredna po točkah. Prehojene pa je šele pol poti. Počakati je treba še na povratno kolo. V njem Kras ne bi smel narediti nobenega spodrsljaja.
Zmagovalec te skupine se bo moral pomeriti s prvouvrščenim A skupine. Sele zmagovalec tega srečanja bo napredoval v A ligo. Lani prvoligaški Recoaro goji željo po povratku v višjo ligo, Kras, da bi obdržal ekipo v prvenstvu A lige. Borba na srečanju 7. kola je bila zato ostra. Da zmaga ni bila lahka, pričajo izidi posameznih srečanj. Z doprinosom Sonje Milič in Sonje Doljak (po dve zmagi) in končno uspeha mlade Simonetove je bilo veselje v Krasovem taboru razumljivo veliko.
Po pričakovanju so krasovci v 7. kolu izgubili z vodečim CMM, ki še naprej ostaja neporažen. Izid derbija 2:5 je realen odraz moči obeh ekip-Gostje so nastopili z drugokategorni-koma Erichom Schusterjem in Albertom Pacillom ter Aldom Coscianijem, tretj ekategornikom na deželni ravni. Proti slednjemu sta Štoka in Mersi osvojila točko. Brez globljega vzroka je Štoka v prvem setu uvodne tekme imel z njim težave in končno zaključil set na razliko z rokometnim rezultatom (27:25).
Najmlajšemu krasovcu Marjanu Miliču, poleg izkušenj manjka tudi kanček samozavesti, čeprav je bilo jasno, da ne more biti kos Pacillu, niti Schusterju. Pohvaliti pa gre Kristjana Mersija, ki je v zadnji tekmi proti Schusterju dosegel celo boljši izid kot proti nasprotnikovemu igralcu štev. 2 Pacillu. Pokazal je veliko mero požrtvovalnosti in mu bil enakovreden nasprotnik. Po treh zaporednih porazih in končanem prvem delu prvenstva so krasovci na petem mestu. Nižje ne smejo, sicer bo ogrožen njihov obstanek v ligi. Po novem letu (13. januarja) bodo doma že lahko štartali na prvenstvene točke proti bocenskemu Recoa-ru.
RECOARO AGOSTINI - ŠK KRAS 3:5
Fasolt - Simoneta 2:0 (21:10, 21:16); Oberrauch - Milič 0:2 (15:21, 20:22); Fi-lippi - Doljak 0:2 (17:21, 20:22); Oberrauch - Simoneta 2:0 (23:21, 21:15); Fasolt
-	Doljak 1:2 (18:21, 21:15, 19:21); Filippi
-	Milič 0:2 (5:21, 14:21); Oberrauch -Doljak 2:0 (21:15, 21:16); Filippi - Simoneta 0:2 (11:21, 13:21). (j.j.)
Bor FARGO je v sobotni tekmi ženske namiznoteniške B lige igral brez trenerja, ker je bil poklicno zadržan, zato predstavlja zmaga mladih Tržačank nad dobrim Karneidom iz Bočna velik uspeh. Zmaga Tržačank s 5:4 je pravzaprav presenetljiva, glede na to, da je Gorkičeva izgubila srečanje s Segrerjevo in tako zapravila načrtovano točko. Po njenem porazu je bilo le malo verjetno, da bi Posegova in Ber-sanova lahko nadomestili izgubljeno, toda prav to se je zgodilo.
Odločitev je dejansko padla prav v zadnjem srečanju, za podvig pa j e. poskrbela Bersanova. V dvoboju z močno Zagrebčanko Sosičevo (proti kateri je resnici na ljubo odlično zaigrala tudi Posegova, ki je imela kar dve odločujoči žogi, a ju ni izkoristila) je vzdržala hud psihični pritisk, saj je bilo stanje 4:4 in je tudi to tekmo hladnokrvno odločila v svojo korist ter osvojila zmagonosno peto točko za svojo ekipo.
Vsekakor pa je treba pohvaliti vso ekipo za res izredne nastope, ki jih je pokazala, saj so vse igralke dale od sebe vse svoje sile, kar je bila najpomembnejša postavka za dosego tega uspeha, (-boj-)
IZIDI 7. KOLA (SKUPINA B); Fin-cantieri Trst - Azzurra Gorica 2:5; Recoaro Agostini Bočen - ŠK Kras Zgonik 3:5; Bor Farco Trst - Carneid 5:4; TT Rencio počival.
LESTVICA: Recoaro Agostini Bočen, ŠK Kras Zgonik 10; Bor Farco 8; Carneit, Azzurra Gorica 6; Rencio Bočen 2; Fincantieri Trst 0.
ŠK KRAS - CMM	2:5
Štoka - Cosciani 2:0 (27:25, 21:12); M-Milič - Schuster 0:2 (8:21, 11:21); Mersi - Pacillo 0:2 (17:21, 13:21); Stoka -Schuster 0:2 (11:21, 10:21); Mersi - Cosciani 2:0 (21:13, 21:12); M. Milič - Pacillo 0:2 (11:21, 10:21); Mersi - Schuster 0:2 (17:21, 19:21).
IZIDI 7. KOLA (SKUPINA E): Cassa Rurale Villazzano - Fincantieri Trst 1:5; ŠK Kras Zgonik - CMM Trst 2:5; Azzurra Gorica - Redentore Este 5:0: Alto Adige Bočen - Recoardo Agostini Bočen 3:5.
LESTVICA: CMM Trst 14; Fincantieri Trst 12; Cassa Rurale Villazzano. Alto Adige Bočen 8; Azzurra Gorica' ŠK Kras Zgonik in Alto Adige Bočen 6; Recoaro Agostini Bočen 4; Redentore Este 0. (J. J.)
Turnir za neregistrirane igralce
Krašovci uspešni
Turnir za neregistrirane igralce je poleg mladinskih iger edino tekmovanje, na katerem mladi športniki, ki -nimajo članske izkaznice, preizkusi] pridobljene spretnosti s trening0^ Takšen turnir za tržaško pokrajino J bil tudi te dni na COŠ Conti v Trst • Nastopila so društva Ricreatori, Aqu linia, COŠ Conti in ŠK Kras, ki je sodeloval s sedmimi deklicami in petim dečki.
Vsi krasovci so se vpisali med z®]a govalce. Med krasovka Erika
ran Simoneta	—,----
nastopajočih krasovcev pa so bili slednji: Nina Milič (2.), Nataša M« (4.), Ketty Furlan (9.), na 10.-15. me sta se uvrstili Jana Obad in Gaia . ga, Peter Satini je bil 5., 9. mes o delita Robi Pavletič in Goran Sim ta, 13. je bil Goran Obad. ŠK Kr« J osvojil pokal za prvo mesto (f*9ijraii prvi štirje uvrščeni so se kvaliti na deželni turnir, (j.j.)
deklicami je zmay Radovič, pri fantih M. rifraci i isnehi ostali*
V Borovem športnem centru
Borov telovadni odsek je v preteklem tednu počastil letošnje slovenske športne jubileje v Trstu z lepo akademijo, ki jo je pripravil v Borovem športnem centru. Nastopile so najmlajše telovadke štirih društev: Udineseja, Narodnega doma in Most iz Ljubljane ter seveda borovke.
Nastop ni imel tekmovalnega značaja, zato se je 28 točk sporeda zvrstilo izredno hitro in tekoče. Mlade telovadke so svoje skupinske vaje in vaje posameznic prikazale sproščeno, saj jih ni obremenjevalo ocenjevanje in prav to je doprineslo, da so bili posamezni nastopi še bolj prikupni kot sicer.
Naštevanje posameznih točk bi zahtevalo preveč prostora, zato naj strnemo oceno prireditve z ugotovitvijo, da je taka vrsta nastopanja v športno-ritmični gimnastiki nekoliko neobičajna, bi jo pa veljalo uvesti pogosteje, zlasti za naj-mlajše, ki se prvič srečujejo s tekmovalnim kvadratom in občinstvom, (boj)
Pri goriškem CONI
Nov predsednik
Guido Fornasir je novi predsednik go-riškega odbora Coni. Na skupščini predstavnikov športnih federacij je namreč s 14 glasovi »premagal konkurenco« Gior-gia Brandolina (9 glasov) in Elvia Feriga (2), ki je bil dosedanji predsednik. Novi odbor Coni sestavljajo še Mario Borghes, Elvio Ferigo in Arrigo Marri.
Fornasir se ne ukvarja le s športom. Pred leti je bil občinski odbornik na listi KD, danes pa je goriški predsednik Leg-he Nazionale, ki je že večkrat pokazala, kako gleda na vprašanje Slovencev in obmejnega prijateljstva.
SK DEVIN
obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: 4 prevozi 55.000 lir, 1 prevoz 15.000 lir, samo tečaj 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236.
TPK SIRENA
vabi svoje člane na silvestrovanje, ki bo v društvenih prostorih. Igral bo priznani »One man band«. Vpisovanje po tel. 422696 do vključno 22. t. m. Mesta so omejena. Pohitite!
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira 4 nedeljske iz-‘ete in tečaje, ki jih bodo vodili naši yaditeiji. Izleti bodo v Sappado v dneh 14-- 21. in 28. 1. ter 4. 2. 1990. Vpisovale in informacije na sedežu društva v telovadnici v Dolini v dneh 2., 4. in 8. t- od 19. do 21. ure.
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih
Podvig Kontovelovih naraščajnikov
Premagali so nič manj kot Don Bosco - Domovi kadeti presenetljivo premagali moštvo UGG - V derbiju mladincev Kontovelci boljši od cicibonašev
KADETSKI TURNIR ALPE-ADRIA
AP TRICESIMO - KONTOVEL
TEHNA 78:102 (41:46)
KONTOVEL TEHNA: Ban 8, Emili 3, Budin 16, Gulič 17, Danieli 1, Vodopivec 12, Krevatin 6, Gregori 39.
3 TOČKE: Vodopivec 2, Gregori 1. PON: Ban, Emili.
Po nepričakovanem porazu s tržaško ekipo Santos so Kontovelovi državni kadeti prvič nastopili na turnirju Alpe Adria. Z dobro, a še nepopolno igro so sicer nezasluženo premagali šibko postavo Tricesima. Prvi polčas je bil povsem enakovreden. Domačini so z borbeno igro zaustavljali Kontovelove uspešne akcije in zaključili polčas z razmeroma rahlim zaostankom petih točk.
V nadaljevanju se je Kontovelova igra končno izboljšala. S klasično obrambo mož-moža in z elegantnim protinapadom so plavi vsilili delni izid 12:2, povišali do rezultata 81:61 in to prednost nato še utrdili. (B. E.)
DEŽELNI MLADINCI
KONTOVEL TEHNA - CICIBONA
116:109 (61:47)
KONTOVEL TEHNA: Ban, Emili 4, Kralj 14, Budin 14, Gulič 28, Danieli 9, Vodopivec, Krevatin 14, Gregori 17, Sterni 16.
CICIBONA: Prešel, Bajc 9, Simonič 7, Cecco 8, Berdon 7, Lippolis 19, Bevi-lacgua 12, Cupin 32, Pertot 4, Bogateč 11.
PON: Danieli, Krevatin, Gregori, Sterni. 3 TOČKE: Gregori 1, Kralj 1, Cupin 1, Bajc 1, Simonič 1.
S pomočjo veterana Sternija in z bliskovitimi protinapadi so Kontovelovi deželni mladinci zasluženo osvojili derbi proti močni ekipi Cicibone. Vsem je bilo znano, da je ekipa cicibonašev favorit, saj je doslej bila na vrhu razpredelnice. Kljub temu so domačini pokazali, da se tudi v tem prvenstvu lahko enakovredno merijo z vsako postavo in s to zmago so končno osvojili prvi dve točki.
Že v prvih minutah igre so Medeno-vi varovanci izsilili delni izid 8:0 in zaključili polčas s prednostjo 14 točk.
Tudi v nadaljevanju so s hitrimi podajami in zanesljivim skokom dobro napredovali. Kljub nihanju v zadnjih minutah zaradi nekaterih nepotrebnih osebnih napak (štirje igralci so morali zapustiti igrišče) so Kontovelci dokončno zapečatili prvo sezonsko zmago.
(B.E.)
LESTVICA: Inter 1904, Cicibona in S. Benedetto 10, Barcolana, Ferrovia-rio in Corridoni 6, Latte Carso, Dino Conti, Staranzano in St. Azzurra 4, Kontovel Tehna 2.
DRŽAVNI KADETI
KONTOVELTEHNA -
PALLACANESTRO PN	80:68
(55:39)
KONTOVEL TEHNA: Ban, Emili 2, Kralj 3, Kapun, Budin 10, Gulič 29, Danieli 4, Krevatin 10, Gregori 22.
3 TOČKE: Gregori 4.
V	zadnjem kolu prvega dela so Kontovelovi državni kadeti zasluženo premagali solidno ekipo iz Pordenona. Medenovi varovanci so dobro začeli. Z razigranim in natančnim napadom so povedli z 49:39 in z bojevito consko obrambo zaustavili nasprotnikove uspešne akcije.
V	nadaljevanju je prišlo do nekaterih težav. Treba je omeniti zelo borbeno obrambo in odličen skok nasprotnika v napadu. Kljub temu so domačini, tokrat z dobro taktično igro v napadu, obdržali precej solidno prednost in dokončno zapečatili četrto sezonsko zmago. (B. E.)
LESTVICA: Fosam Videm 12, Leg-nonord 10, Bor Radenska, Kontovel Tehna in Fantoni Videm 8, Pall. Por-denon 4, Ferroviario in Autosandra 2.
DEŽELNI KADETI
DOM - UGG	78:66 (35:39)
DOM: Silič 22, Sfiligoj 2, Primožič, Bordon 41, Zavadlav, Spacal 10, Covi 3, Lo Grasso.
V	lepi tekmi je Domovim kadetom uspelo premagati mestnega tekmeca, moštvo UGG. Belordeči niso tekme začeli najbolje, saj se nikakor niso mogli razigrati, tako da so si nasprotniki takoj nabrali osem točk prednosti. Naši so jih ujeli šele sredi polčasa.
Prešli so tudi v vodstvo, ki pa so ga zaradi nekaterih naivnih napak precej poceni izgubili in zaključili polčas v rahlem zaostanku.
Pravo moč pa so Brumnovi varovanci pokazali v drugem polčasu, ko je prišla na dan boljša fizična pripravljenost domače peterke, ki je tekmo povsem zasluženo osvojila in z razmeroma visoko razliko. (vm Prinčie)
NARAŠČAJNIKI
KONTOVEL - DON BOSCO 76:72
(42:42)
KONTOVEL: Budin 34 (2:3), Cinger-la 10 (0:2), Emili 16 (2:4), Černe 6 (0:2), Križman 8 (2:3), Spadoni 2, Gruden, Škerk, Danieli, Colja.
3 TOČKE: Budin 2, Cingerla 2.
Nihče ni mislil, da bo Kontovel prišel do zamge, čeprav je že od uvodnih minut bilo jasno, da bo tekma zelo borbena. Kontovel je kar dobro začel, saj si je nabral nekaj točk prednosti. Zatem pa so se mu nasprotniki zaradi nekaterih njegovih napak zelo približali in sami prešli v rahlo prednost. Prvi polčas pa se je končal izenačeno.
Po odmoru so bolje nadaljevali nasprotniki. Čim pa je eden le malo popustil, ga je drugi takoj prehitel. Na obeh straneh je bilo manj natančnosti in razumljivo tudi manj doseženih košev. Kontovel je zadnje tri minute pred koncem bil v nevarnosti, saj je zaostajal za šest točk, vendar je razliko nadoknadil in zmagal.
Skoraj vsi Kontovelci so zelo dobro igrali in njihova zmaga je zaslužena. K uspehu so pripomogli tudi gledalci, ki so z navijanjem spodbujali domačine.
(Dejan Černe)
POLET - SERVOLANA A 72:100
(35:50)
POLET: Pro 5, Devetak 10, Gerli 6, Clarich 8 (0:2), Vatta 15 (3:10), Švara, Malalan, Vavpetič 18, Vidali 10.
TRI TOČKE: Pro 1.
Servolani A so se poletovci občasno tudi enakovredno upirali, več pa niso zmogli, saj so bili gostje tako telesno kot tehnično boljši.
Med' posamezniki je tokrat solidno igral Aljaž Vavpetič. (A. Granier)
LESTVICA: Stefanel, Don Bosco in Ricreatori 16, Latte Carso A 14, Ferroviario 12, Kontovel 10, Bor 8, Poggi 6, Servolana Latte Carso B 4, Polet 2, Santos 0.
DEČKI
STEFANEL - BREG 129:55 (57:29)
BREG: Šturman 4, Koren, Pintarelli 8 (0:1), Tul 13 (1:2), Gobbo 9 (1:2), Can-ziani 4, Žerjal 17 (5:15).
Proti Stefanelu so Brežani zadovoljili le v drugi četrtini, ko so z dobro igro v napadu prisilili nasprotnika na izenačenje (delni rezultati je bil namreč 23:23). Kot priča tudi končni izid, so naši košarkarji igrali v ostalih delih srečanja povsem podrejeno vlogo. Zadovoljivo je tokrat opravil svojo nalogo Fabio Gobbo. (D. Čok)
BREG - BARCOLANA 116:53 (48:26)
BREG: "Cah 10 (2:3), Koren 10 (2:3), Pintarelli 5 (1:2), Mingot 11 (1:6), Benčič 16, Gregorič 2, Gobbo 20 (8:13), Canziani (0:2), Žerjal 42 (0:3)
Proti šibki Barcolani so Brežani z lahkoto dosegli svojo drugo zmago v letošnjem prvenstvu. Že v 6. min. je bil rezultat 21:2 v korist naših, tako da je bilo že tedaj tekme praktično konec. Vsi naši košarkarji so tokrat igrali zadovoljivo. V napadu se je izkazal Žerjal, najboljši na igrišču pa je bil Mingot. (D. Čok)
LESTVICA: Poggi 10, Stefanel in Don Bosco B 8, Don Bosco A 6, Modia-no, Breg in Tecnoluce 4, Santos 2, Ferroviario in Barcolana 0.
PROPAGANDA TURNIR SPITFIRE
RICREATORI COMUNALI TS -
BOR 34:109 (16:49)
BOR: Kovač 2, Colja 5 (1:2), Sancin 12 (2:6), Oberdan 16 (0:1), Uršič 11 (1:2), Štokelj 8, Požar 14 (0:2), Jogan 33 (1:2), Buda 8 (0:1).
Proti leto mlajši ekipi niso borovci imeli nobenih težav. Končna razlika bi gotovo bila večja, če bi naši imeli bolj resen odnos do tekme, saj so veliko grešili. Z drugačnim odnosom bodo morali plavi nastopati v petek (ob 15.00), ko se bodo na domačih tleh pomerili z dobro ekipo Stefanela, saj bodo lahko tudi iztržili točki nasprotnikom, čeprav so ti favoriti. (U. A.)

naše šesterke v mladinskih prvenstvih - naše šesterke v mladinskih prvenstvih
	
UNDER18 ŽENSKE
breg agrar - sloga koimpek
0:3 5:15, 6:15, 3:15)
BREG AGRAR: Canziani. Giorgi, Seganti, Žerjal, Pertot, Sancin, Gabur-fo, Ota.
, SLOGA KOIMPEX: Škerk, Fabrizzi, Žbogar, Ciocchi, Maruccelli, Lupine, Bogateč, Starc.
Slovenski derbi se je tudi v'povratnem delu prvenstva zaključil po predvidevanju v prid slogašic. Tekma je trajala le 45 minut in se je praktično odvijala le na strani gostinj, ki so popolnoma nadigrale domačo ekipo. Bila le zelo enolična in le občasno je bilo nekaj lepih akcij. Postavi pa sploh nista zadovoljili z igro. Brežanke so bile vsekakor preobzirne do nasprotnic.
(Ota)
°MA - BOR FRIULEXPORT	1:3
(15:3, 5:15, 15:17, 7:15)
Bor FRIULEXPORT: Vidali, Fučka, ^rbec, Vitez, Flego, Pernarčič.
Zaradi odsotnosti nekaterih standardnih igralk so si Borove mladinke “izposodile« pri mlajših vrstnicah dve jSralki letnika '77. Kljub temu da so Pile le v šestih, so se vse odzvale zelo niotivirano in zbrano navodilom trenerja Kalca in razen spodrsljaja v prvem setu so dobesedno nadigrala nasprotnice. Nekoliko bolj napet je bil r.etji niz, ko se je Orna približala pla-vhn v končnici in borovkam nevtrali-?lrala štiri set žoge. Toda tudi tokrat le prevladala zbranost plavih, ki so se spretno izognile tie-breaku. (Igor) r, LESTVICA: Sloga Koimpex 22, Bor Pfiulejcport 18, CUS 16, OMA 12, Breg p9rar, Kontovel Electronic Shop 10, ^lub Altura 6, Prevenire, Julia 0.
UNDER 18 MOŠKI
VOLLEY CLUB TRST - BOR 3:0 tf5:13, 17:15, 15:8)
,. BOR: Štrajn, Rizzo, Zaina, Martino-lcn, Pavlica, Stulle in Chert. v Mladi odbojkarji Bora so tudi poletno srečanje z Volley Clubom izgu-y ti in za nameček še z istim izidom. , sekakor pa je poraz s 3:0 prehuda vazen. Omeniti moramo, da so borovci Prvem nizu vodili s 13:11 in potem so mogli več osvojiti točke. V dru-9em je bilo njihova vodstvo še izdat-®!se, 14:9, a nesrečne petnajste točke so bili sposobni izbojevati. Po vod-^ uv z 2:0 je bilo srečanje praktično h dPano in nasprotniki so zasluženo pospravili tretji par točk. (G. F.)
SLOGA - PALLAVOLO TRST 3:0
(15:1, 15:4, 15:7)
SLOGA: Bevilacgua, Čuk, Kralj, Malalan, Maver, Riolino, Rupel, Stopar.
Tudi v povratnem kolu Pallavolo ni bil dorasel tekmec naši ekipi. Slogini fantje so slavili zmago brez najmanjšega naprezanja. Povsem jasno pa je, da bo o pokrajinskem naslovu odločalo povratno srečanje z Interjem, ki bo na vrsti takoj po novoletnem premoru.
(Inka)
LESTVICA: Sloga 12, Inter 10, Vol-ley Club 6, Pallavolo TS, DLF, Bor 2.
UNDER 16 ŽENSKE
SKUPINA A
SLOGA SAG OR - BREG AGRAR 3:0
(15:4, 15:10, 15:3)
SLOGA SAG OR: Spetič, Kosmina, Race, Ferluga, Mahnič, Brišnik, Tence, Bogateč, Bizjak, Spacal, Kalc, Fonda.
BREG AGRAR: Kosmač, Bastia, Pet-tirosso, A. in S. Mauri, Bandi, Cadena-ro, Laurica, F. in M. Sancin, Gobbo.
Derbi na Opčinah se je po predvidevanju končal z gladko zmago domačink, ki so sevskozi prekašale svoje vrstnice. Brežanke so se sicer srčno borile. Odigrale so svojo letošnjo najboljšo tekmo, kar pa ni bilo dovolj, da bi lahko ustavile zmagovito pot sloga-šič, ki imajo kljub svoji mladosti za sabo že tudi več tekmovalnih izkušenj. (Inka)
LESTVICA: Sloga Sagor 8, Zaule Rabuiese, CUS, Virtus Cart. Leonardo 4, Ric. Com. A 2, Prima Sc. Pall., Breg Agrar 0.
SKUPINA B
BOR FRIULEXPORT - OMA 3:0
(15:8, 15:8, 15:1)
BOR FRIULEXPORT: Ažman, Gregori, Čok, Legovič, Vodopivec, Neubauer, Zubalič, Krapež, Giugovaz.
Borove mlajše mladinke so tokrat naletele na najmočnejšega nasprotnika v svoji skupini. Tekma je bila tokrat nekoliko bolj izenačena in končno so prišli na svoj račun tudi zvesti navijači. Orna pa plavim ni bila dorasla predvsem glede tehnične plati, saj so borovke pokazale, da so daleč pred svojimi vrstnicami. Nekoliko lažje je bilo v zadnjem setu, ko so igralke Orne popustile tudi kar se tiče borbenosti in točki sta tako zanesljivo ostali doma. (Igor)
LESTVICA: Bor Friulexport 8, OMA 6, Club Altura, Ricreatori B, Kontovel Electronic Shop 4, L Arcobaleno 0.
UNDER 16 MOŠKI
SLOGA - ACLI RONKE	0:3
(10:15, 4:15, 3:15)
SLOGA: Čuk, Grgič, Kralj, Marc, Maver, Milič, Miot, Purič, Radetti, Spetič.
Ekipa iz Ronk zaenkrat deli prvo mesto na lestvici in seveda ne skriva svojih ambicij po visoki uvrstitvi. Jasno j gr da je bil tudi ta nasprotnik za naše fante premočan. Vsekakor so na igrišče stopili prav vsi Slogini igralci. Izkušnje, ki si jih tu nabirajo pa jim bodo še kako prav prišle za prvenstvo under 14, v katerem bodo nastopili skoraj vsi. (Inka)
LESTVICA: ACLI Ronke, CS Prata 10, ASFJR Čedad, Tekno Progress 8, Volley Bali Videm, Pallavolo TS 6, Volley Bali Maniago 4, CCR II Pozzo, AP Vivil 2, Volley Čorno, Sloga 0 (ASFJR, Vivil, II Pozzo in Volley Cor-no imajo tekmo manj).
NA GORIŠKEM UNDER18 ŽENSKE
FRESCO DISCOUNT - AGOREST 3:0
(15:7, 15:13, 15:13)
AGOREST: Braini, Krašček, Fajt, Fabi, Tabaj, Paulin.
Proti vodilni ekipi so predstavnice Agoresta, ki so nastopile v nepopolni postavi, kljub porazu dobro igrale. V zadnjih dveh setih sta si bili ekipi povsem enakovredni in malo je manjkalo, da bi naše igralke slavile uspeh.
(-jo-)
AGOREST - FARRA	2:3
(15:13, 10:15, 11:15, 17:15, 12:15)
AGOREST: Maša in Magda Braini, Florenin, Fajt, Gaeta, Fabi, Krašček.
V	zadnji prvenstveni tekmi so mlade predstavnice Agoresta klonile proti vrstnicam iz Fare šele v petem setu. V delno opravičilo za ta neuspeh pa velja povedati, da so ista dekleta v treh dneh odigrala tri prvenstvena srečanja, kar jih je seveda namučilo, (-jo-)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
GRADO - AGOREST	0:3
(12:15, 7:15, 4:15)
AGOREST: Fabi, Krašček, Tabaj, Fajt, Braini, Paulin, Pavšič, Černe, Gaeta.
V	uvodni prvenstveni tekmi so dekleta Agoresta brez vsakršne težave premagale ekipo iz Gradeža. Naše so
se tokrat izkazale predvsem z natančnimi servisi, ki so res velikokrat spravili v težave nasprotnice, (-jo-)
UNDER 18 MOŠKI
SOČA SOBEMA - ARMONIA
E SALUTE 3:0 (15:8, 15:8, 15:3)
SOČA SOBEMA: Tomšič, Klede, Čavdek, Zaccaron, Pelicon, Pellegrin, Pisk.
Proti skromnim nasprotnikom iz Gradišča so igralci Soče zmagali brez večjega naprezanja. Sama igra ni bila na zanimiva, saj je bila kakovostna razlika med ekipama dokaj vidna.
TURRIACO - SOČA SOBEMA 0:3
(15:2, 15:2, 15:2)
SOČA SOBEMA: Tomšič, Čavdek, Pelicon, Pellegrin, Čevdek, Zaccaron, Kovic, Milocco, Pisk.
Nasprotniki Soče so v treh setih zbrali le 6 točk, kar zgovorno priča o premoči sovodenjskih odbojkarjev, ki so v Turjaku sicer nastopili v okrnjeni postavi. Kljub temu pa je bila razlika med ekipama dokajšnja in trener Jela-vič je izkoristil priložnost, da je dal priložnost tudi mlajšim igralcem.
(Christian Pellegrin)
LONGINES
URADNI ZASTOPNIK
URARNA-ZLATARNA
CEPAK
Trst
Ul. Udine 33 - Tel. 421263
PODLOGE
GALANTERIJA
A. PERTOT
prijeten božič s koristnimi darili

•	žensko in moško perilo
•	pletenine
d
•	metrsko blago
•	zavese ^ ^0'
•	prti in posteljnina
TRST - Ul. Ginnastica 22	Tel. 761-029
V nedeljo in ponedeljek odprto
park
Danes bo slovesno odprtje parkirišča Silos na Trgu Liberta. Mestu bo tako povrnjeno poslopje stare tradicije, zgodovinsko središče pa bo pridobilo na prostoru in na bivalnosti.
societa infrastrutture di sosta e di commercio p.a.
gruppo
iri-italstat
■\ts \p8omojy