Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1‘- Stev. 263 V Ljubljani, sobota 16. novembra 1940 Lelo V Nova nemška pogajanja s Francijo, Španijo, Italijo in Sovjeti Španski zunanji mšnister v Berlinu - Pred Cianovim in LavaEovim obiskom v Nemčiji - Nemški zunanji minister naj bi konec marca obiskal Moskvo Berlin, 16. nov. m. Poučeni krogi zagotavljajo, se v Berlinu znova mudi francoski veleposlanik ocapini z večjim zastopstvom francoskih general-siabnih častnikov. V Berlinu je zdaj tudi soproga francoskega vojn. ministra generala Huntzinger-J3. Francosko zastopstvo, ki ga vodi Scapigni, se fo z nemškimi zastopniki pogajalo o vprašanju franc, čet, ki so se umaknile v Švico. Francozi 01 radi dosegli, da bi Švica omogočila vrnitev dveh divizij, Id sta med vojno pobegnili iz Francije v Švico. Istočasno se mudi v Berlinu tudi pooblaščenec nemške vlade v Parizu veleposlanik Abetz, ki je btl poklican v nemško prestolnico, da poroča o sestanku, ki ga je imel maršal Goering z Lavalom. Pričakujejo, da bo Francija v kratkem spet predli razgovorov. Zato je treba pričakovati, da se bodo mirovna pogajanja s Francijo kmalu nadaljevala. V zvezi s tem napovedujejo v najkrajšem casu tudi nov obisk francoskega zunanjega ministra Pierra Lavala v Berlinu. Španski zunanji minister Serrano Suner je že na poti v Berlin, kamor bo prispel še danes. Su-Jierjev obisk naj bi bil posledica sestanka, ki ga je imel nemški kancler Hitler z generalom Francom. Mislijo, da bi mogel ta obisk prinesti toliko zaželeno končno opredelitev Španije. Pričakujejo tudi, da bo prihodnji teden prispel v Berlin tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Njegov prihod v Nemčijo bo verjetno padel na čas, ko se bo španski zunanji minister Suner še mudil v Berlinu. Turčija je bila predmet razgovorov ob priliki lova na fazane v Šutnavi, ki se ga je, razen Ribben- tropa in nemškega poslanika v Ankari v on Pape-na, udeležil tudi grof Ciano. Čeprav uradni krogi ničesar ne povedo, se vendar zatrjuje, da bo nemški zunanji minister von Ribbentrop odpotoval v Moskvo konec tega meseca. Zdi se, da so se o tem obisku von Ribbentropa v sovjetski prestolnici dogovorili pri zadnjih razgovorih sovjetskega zunanjega ministra z nemškimi v Berlinu. Posredovanje Sv. stolice za mir v Evropi? Za tako posredovanje si prizadeva vlada Združenih držav Sklenitev miru je tudi želja Italije Rim, 16. nov. m. Iz krogov, blizu Vatikana, so se te dni slišale novice, la pa seveda niso bile uradno potrjene, da so v teku nova prizadevanja za mir med državama Nemčijo, Italijo in Veliko Britanijo. Po teh vesteh je visoka politična osebnost iz Združenih držav izrazila zastopniku Va- 20 dan vojne med Italijo in Grčijo: Hudi napadi in protinapadi na albanskem ozemlju pri Korci Nekje v Italiji) 16. novembra. Stefani: 161 italijansko vojno poročilo pravi: V Epiru redno udejstvovanje patrol in artilerije. Naše letalstvo ie izvedlo številna ponovna bombardiranja z običajnim rušenjem vojaških ciljev na Krfu, v Larisi j® Argostoli, most na ožini Prespanskega jezera bil razrušen, z napadi na področje okoli Jani-a®, Kalibakija in Mecova, na okolico Korče in •tlivu Suda na otoku Kreti. Pri spopadih je bilo sestreljenih 13 sovražnih letal raznih vrst (Blen-heim, Potez). Štirim našim letalom, ki so bila zadeta pri spopadih, se je posrečilo prileteti na svoja letališča. Eno naše letalo se m vrnilo. Atene, 16. novembra, o. United Press: Uradno poročajo iz Aten, da so na vsem italijansko-grškem bojišču še vedno hudi boji. Grške čete so spet zajele 700 italijanskih vojakov, deset topov in več drugega vojnega materiala Letalski napadi so tudi zelo živahni. Italijani so pri njih izgubili 3 letala, Grki pa dve. Italijani so bombardirali več mest v Grčiji, prizadejali pa so škodo le na zasebnih hišah in povzročili več smrtnih žrtev. Posebno hudi boji pa so bili včeraj zjutraj pri Korči, kjer so italijanske čete stopile v protinapad, ki ie trajal do popldne. Kljub hudemu napadu se grške čete niso umaknile s svojih postojank. Popoldne pa so grške čete stopile v protinapad, ki je trajal pozno v noč Izid tega napada še ni znan. Severovzhodno od Korče so grške čete Izvedle silovit napad na italijanske postojanke. 'Mci so se pomaknli nekoliko naprej ter zavzeli PH Korči neko važno višino ter poskušajo skle-aiti svoj obroč okoli tega albanskega mesta. Angleška letala so bombardirala oskrbovalne Sete in mesto Korčo, kjer so porušile tudi stavbo, v kateri je bilo italijansko vrhovno poveljstvo. Angleška letala so bombardirala tudi neki most pri jezeru pri Ohridskem jezeru, kjer so *e ta čas premikale italijanske čete, in prizade- jala sovražniku hude izgube. Vsa letala so se s teh poletov srečno vrnila. Vrhovni poveljnik anglegke vojske na Bližnjem Vzhodu general Wawel je odpotoval s Krete, kjer je nadzoroval urejanje angleških pomorskih in letalskih oporišč. tikana željo, da bi Vatikan skušal proučiti možnosti za nov poskus glede sklenitve miru med Veliko Britanijo ter Italijo in Nemčijo. Združene države bi rade vedele, če bi državi osi privolili v tak poskus in če bi se v Veliki Britaniji ustvarilo ugodnejše ozračje, ki bi upravičevalo upanje, da bo poskus res tudi uspel. Vatikan bi bil v tem primeru samo tolmač te ameriške težnje, brez kakršnekoli obveznosti od svoje strani. Vatikan bi to željo sporočil in podprl pri italijanski vladi, ker sodijo, da bi nato Italija sama dalje tolmačila ameriške težnje pri nemški vladi. Takšne ameriške težnje politične osebnosti ▼ vatikanskih krogih spravljajo v zvezo z nekimi pogajanji med Veliko Britanijo in Združenimi državami po zopetni Rooseveltovi izvolitvi za predsednika. V četrtek 14. t m. je sv. oče Pij JUL sprejel v avdijenco papeškega nuncija pri italijanski vladi, Francesca Borgonzinija-Duco, s katerim je imel daljši razgovor. Diplomatski krogi so sprejeli ta obisk z veliko pozornostjo, zakaj po njem so se razširili glasovi, da bi tudi Italija želela s posredovanjem papeža skleniti mir. Strašne posledice potresa v Romuniji Iz zemeljskih razpok je na več krajih začela teči lava in vrela voda Bukarešta, 16. nov. m. United Press poroča: Skupno število mrtvih v Bukarešti po zadnjem potresu znaša 388. Rudarji, ki so bili poklicani iz Transilvanije, še vedno razkopavajo razvaline Carltonskega bloka ter od zdaj pa zdaj tu pa tam še vedno nalete na kakšno truplo. Ogenj, ki je tlel še pet dni po potresu pod razvalinami, zdaj ugaša. Po zadnjih poročilih iz raznih krajev v notranjosti Romunije se vidi, da so se ponekod po- kazale velike razpoke v zemlji. Iz njih je začela teči vrela voda in lava. Zlasti so to opazili okoli Bujiaša in pri Brašovi, kjer so razpoke v zemlji pretrgale cesto. Nekatere razpoke so dolge po 90 metrov. Včerajšnji romunski časopisi prinašajo imena poslopij v Bukarešti, ki jih bo treba podreti, ker predstavljajo neprestano nevarnost za meščanstvo. Silovit angleški letalski naskok na Berlin Angleži so povzročili v nemški prestolnici veliko požarov in tvarne škode Berlin, 16. nov. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Sovražnik je poskušal v noči od 14. na 15. november z močnimi oddelki izvesti napad na nemško prestolnico. Toda ta napad, ki je bil zamišljen v velikem obsegu, se je razbil ob izredno uspešnem učinku protiletalskih baterij. 530.000 kilogramov bomb na angleško mesto Coventry Cez tisoč civilistov mrtvih, mnogo hiš, tovarn in bolnišnic uničenih Berlin, 16. nov. j)NB Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči med drugim: Ko se je vreme popravilo, se je nemškim letalskim silam v noči od 14. na 15. november posrečilo zadati v povračilo za angleške napade na Mimchen sovražniku hud udarec s tem, da so napadle v velikem obsegu zelo važne orožarne v srednji Angliji- Posebno uspešen je bil dolgotrajni ttapad močnih bojnih oddelkov, ki jim poveljujeta •Daršala Kesselring in Sperrle, na Coventry, kjer so bile bombardirane številne tovarne motorjev in velike naprave v industrijskih podjetjih, kjer izdelujejo letalske dele, kakor tudi cilji, ki so v Vojaškem oziru zelo važni. Letalci so jih napadli * bombami težkega in najtežjega kalibra in so !|ombe povzročile ve.iko razdejanje. Nenavadno hudi požari so zajeli tudi velika skladišča surovin In so se videli vse do obale Rokavskega preliva. Razen na orožarne je bil izveden napad tudi na veliko rezervno skladišče britanskega letalstva v Miedlandu ter na neko drugo tovarno. Naši letalci so nadaljevali tudi s povračilnimi načrtnimi napadi na London. Drugi cilji napadov so bili važni vojaški objekti v južni in serdnji Angliji. London, 16. nov. o. Reuter. V vroči in soparni noči od četrtka na petek so nemška letala izvedla zelo močan napd na Anglijo. Pri tem napadu sta bil zadeti dve bolnišnici v Londonu. Letalsko ministrstvo opisuje ta napad za zelo močnega in pravi, da so se letala morala držati zelo visoko zaradi protiletalske obrambe in da so letala na slepo zmetala zažigalne in razdiralne bombe na stanovanjske hiše, trgovine in urade. Povzročili so velike požare, katere pa so z velikim naporom gasilci kmalu pogasili. Zd- se, da ni toliko žrtev kakor preteklo noč. V drugih krajih je bila aktivnost nemških letal manjša in tudi niso povzročili mnogo škode. Ponoči so sestrelili dva bombnika. Včeraj pa je bilo sestreljenih 20 nemških letal, Angleži pa 60 izgubili dve letali, pilota sta se rešila. Nemški napad na industrijsko mesto Coven-try je bil doslej najhujši napad, kar so jih Nemci izvedli na Anglijo. Nemška letala so v noči od 14. na 15. november prihajala nad mesto v veliki višini, v presledkih minut in sicer skupine po 25 letal. Z višine so na slepo metala bombe na mesto in prizadela veliko škodo, zlasti na zasebnih stavbah. Ubitih je bilo čez 1000 civilistov. Mesto je poškodvano tako, da je ni ulice, kjer ne bi bilo podrtih vsaj nekaj hiš. Po dosedanjih ugotovitvah pa industrijska podjetja, ki delajo za angleško obrambo, niso bila znatno prizadeta, prav zaradi tega, ker nemški letalci niso izbirali ciljev. Tudi skladišča surovin niso trpela znatnejše škode, kakor je ugotovil minister za javno varnost Morrison, ki si je včeraj ogledal mesto. Berlin, 16. nov. o. Po pisanju nemškega tiska so nemška letala m mesto Coventry zmetala 530 tisoč kilogramov bomb, od tega 30000 zažigalnih. Tuja letala četrtič nad BttoKem Belgrad, 16. nov. m. Iz Bitolja poročajo, da so se snoči ob 10.08 spet pojavila nad mestom letala tuje narodnosti. To je že četrtič, da so tuja letala letela nad našim ozemljem. Čim je bilo dano znamenje za alarm, je protiletalsko topništvo takoj nastopilo, nakar, so se tuja letala brž umaknila. Tako se je samo 12 britanskim letalom posrečilo prileteti do Berlina. Od njih so bila tri sestreljena nad mestom samim, 3 pa v širši berlinski okolici, kjer jih je zbila na tla protiletalska baterija. Sovražne bombe so povzročile le manjšo škodo na posameznih zgradbah in so ranile nekaj ljudi. Nekaj bomb je padlo na Hamburg in na Bremen ter tudi na dve drugi mesti v severni Nemčiji. London, 16. nov. o. Nocoj so angleška letala izvedla spet izredno močan napad na ladjedelnice, petrolejske rafinerije in druge objekte v Hamburgu. Druge skupine letal so napadle 14 letališč v zasedenem ozemlju ter pristanišča, iz katerih nameravajo Nemci vdreti v Anglijo. Zaradi silnih angleških napadov so nemške čete, okoli 7000 po številu, in civilno prebivalstvo iz francoske luke Le Havreja preselili drugam, poroča dopisnik »Newyork Timesa« iz Vichyja. London, 16. nov. o. V noči od 14. na 15. novembra je bil najhujši napad na Berlin v sedanji vojni. Angleška letala so bombardirala stettinsko, šlezijsko in druge železniške postaje, letališče Tempelhof, železniška skladišča in križišča. Letalci so tako dolgo časa letali nad objekti, dokler niso bili gotovi, da bodo njihove bombe zadele na nameravane objekte. Letalci poročajo o strahovitih eksplozijah in ogromnih požarih. Bombardirali so tudi vvilhelmsdorfsko elektrarno, kjer so povzročili ogromen požar. Druge skupine letal so napadle Hamburg, Bremen in 26 sovražnikovih letališč v zasedenem ozemlju. Napadena pa so bila tudi pristanišča od Narvika na Norveškem do Lorienta v Franciji. Pri teh napadih so Angleži izgubili deset bombnikov. Dosedanje angleške letalske akcije v Italiji London, 16. nov. o. Reuter. V času grško-ita- lijanske vojne, so Anglež; izvedli štiri letalske napade na Napoli, dva na Brindisi, dva na Taramto, po enega pa na Bari, Milano in Torino. V Albaniji pa je bilo izvedenih pet napadov na Valono, tri na Drač, dva na Korčo in Argirokastro ter na neko pristanišče ob grško-albanski meji. Angleško letalstvo je na ogledniških poletih ugotovilo, da so bile pri ponedeljskem napadu na Taranto onesposobljene tri velike bojne ladje po 35.0000 ton, ki leže v vodi pred Tarantom. Letalci 60 v plitvi vodi v pristanišču jasno videli sence dveh potopljenih velikih križark in dveh pomožnih vojnih ladij. Vesti 16. novembra Vrhovni poveljnik nemške vojske general Kei- tel in načelnik italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio sta se včeraj seišla na Brennerju in imela dolg posvet, kjer so najbrž razpravljali o vprašanju, kako preurediti vodstvo italijanske akcije v Grčiji, da bi se ta vojna čimprej končala. Ni izključeno, da je bilo govora tudi o nemškem sodelovanju v vojni proti Grčiji. Angleška vlada od Sovjetov še vedno ni prejela odgovora na svoje predloge. V teh predlogih daje Rusiji poroštva, da se ne bo udeležila nobenega napada proti njej in da bodo tudi Sovjeti sodelovali pri urejanju sveta, če Anglija zmaga, poroča agencija Reuter. Pristaviti je treba, da je na vse angleške predloge in na vsa zanešenjaška pričakovanja Sovjetska Rusija odgovorila dovolj jasno s tem, da je sklenila z Nemčijo nove, daljnosežne pogodbe in sporazume. Sovjetski zunanji minister Molotov je snoči dopotoval v Moskvo, kjer so ga slovesno sprejeli, nakar je takoj šel poročat Stalinu o uspehu svojih pogajanj e Hitlerjem. Italijanska podinorniea »Caponi« je s tremi torpedi zadela angleško bojno ladjo »Ramilliesc in sicer v noči od 8. na 9. november, ugotavlja snočnje italijansko uradno poročilo, ki navaja v dokaz posrečenega torpediranja dejstvo, da sta dva častnika s podmornice videla, kako so trije torpedi eksplodgirali ob kljunu angleške ladje. Angieška poročila o tem dogodku nič ne govore. V dosedanji vojni med Anglijo in Italijo je Anglija izgubila eno lahko križarko, en rušilec in eno podmornico. Italija pa tri največje bojne ladje, tri križarke, deset rušilcev, 29 podmornic. Vse to je ali potopljeno, ali pa onesposobljeno za boj. Angleži so izgubili v bojih z Italijani 42 letal, Italijani pa 233 letal, na tleh pa še 118. Take številke navaja angleško uradno poročilo. Nemčija želi v Sovjetski Rusiji dobiti tako pomočnico, kakor jo ima Anglija v Združenih državah. Razlika je pa v tem, da je Amerika z vso ogromno silo odkritosrčno na strani Anglije, Sovjeti pa Nemčije ne bodo mogli z vso silo podpirati, ker si s tem nehote oja-čujejo svojega bodočega nasprotnika. Najbrž bodo Sovjeti pošiljali Nemčiji letala in živež, sodi angleški Ust »Manchester Guardian«. Poročila o letalskih izgubah ,, Včerajšnje nemško uradno poročilo: I 20 angleških letal zbitih, 5 nemških letal se ni vrnilo, j Današnje angleško poročilo: 20 nemških letal uničenih, 2 angleški letali izgubljeni, 2 pilota rešena. Pri predzadnjem napadu na Berlin izgubljenih 10 angleških bombnikov. Italijansko uradno poročilo: 13 grških letal uničenih, 1 italijansko se ni vrnilo. Grško uradno poročilo: 4 italijanska letala sestreljena, 3 grška izgubljena. Poravnava v sedanji vojni ni več mogoča. Vojna bo trajala do zmage enega tabora nad drugim. Pričakovati je treba nemškega ali italijanskega napada na Gibraltar Zaradi vsega tega se morajo Združene države na morju in na kopnem čimbolj pripraviti, je izjavil ameriški mornariški minister Knox pred dvema dnevoma. Tudi če bi se o sovjetskem obisku v Berlinu ne vedelo nič drugega, kakor to, da je ta obisk bil, bi bilo že jasno dokazano, kje si Sovjeti iščejo zaveznike in od koga si obetajo največ za bodočnost. Take možnosti so samo v krogu mladih sil, ki so se znašle v boju proti angleški svetovni državi, sodi »Frankfurter Zei-tungc. Sovjetska uradna agencija Tass že zopet nekaj zanikuje in sicer ameriška poročila o tem, da bi bil japonski poslanik v Moskvi ponudil Sovjetom vso angleško Indijo, če prenehajo boljševiki s pomočjo za Kitajce, če Japoncem odstopijo vzhodno Sibirijo in če pristopijo k zvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Rdeča agencija z vso uradno odločnostjo ta poročila zavrača kot laž. V Rimu je bilo izdano uradno poročilo o posvetih generala Antonesca z Mussolinijem in grofom Cianom. Skupina romunskih legionarjev pod vodstvom profesorja Codreana, očeta ustanovitelja Železne garde, je skušala pred nekaj dnevi izvesti prevrat, ker ni zadovoljna z nemško zasedbo Romunije. Prevrat je bil po kratkem streljanju zadušen. Grška poročila s fronte v zadnjih dneh niso več tako prepričljiva, kakor so bila v prejšnjih dneh, sodi italijanska uradna agencija Stefani. Hud boj proti komunistični propagandi je ofe »- delovanju z nemškimi oblastmi začela pariška policija. Odkrila je 75 organizacij za tiskanje in širjenje letakov ter zaprla okoli 600 oseb. Važne spremembe v naši vojski Belgrad, 16. nov. m. S kraljevim ukazom je-postavljen za poveljnika vojnega letalstva armadni general Dušan Simovič, za poveljnika primorske armijske oblasti armadni gen. Milojko Jankovič, za poveljnika II. armijske oblasti armadni general Vladimir Cukavac. Za šefa kabineta v vojnem ministrstvu je postavljen major Miodrag Mitič. Z istim ukazom pa je postavljen na razpoloženje divizijski genral Vojin Maksimovič, dosedanji inšpektor driavne obramb' Stev. 263. Povsod silni nočni nalivi Sava je pri Tacnu narasla za 2.70 m Ljubljana, 15. novembra. Novembrsko vreme je letos varljivo in spremenljivo. Razvija se navadno v 24 urah prava vremenska revolucija. Je dan topel in jasen, drugi sledi z dežjem in nizko temperaturo. Včeraj je termometer dosegel do + 15 stopinj Celzija. Vel je proti večeru silen piš, močan veter, ki je prihajal od zapada. Topli zračni valovi so povzročali, da se je začel sneg po gorah naglo tajati in posledica se je kmalu pokazala. Mnogi, drugače ponižni gorski potoki, so se spremenili v hudournike, ki so nosili z gora velikanske množine voda. Po noči je besnel posebno po Gorenjskem strašen vihar. Vrstili so se od polnoči do jutra nalivi. Vse te vremenske perturbacije so povzročile, da sta glavni reki v ljubljanskem predelu Slovenije: Sava in Ljubljanica davi silno naglo naraščali in začeli poplavljati ob bregovih ležeče travnike in njive. Ljubljanica je pri Fužinah v 24 urah narasla za 40 cm in je davi dosegla vodno stanje 1.95 m. Silno blatna je. Znak, da so po noči divjali močni nalivi v krajih okoli Polhovega gradca in Vrhnike. Gradaščica je poplavila mnogo polja od Polhovega gradca nizdol in so nekatere vasi ogrožene. Na Barju so razni pritoki na desnem in levem bregu Ljubljanice zvrhani. Ni še hujše nevarnosti za kako katastrofalno povodenj, ko so davi nehali nalivi, ki so bili posebno od polnoči naprej izredno močni. Tako naglo naraščanje Save pa zapiski vodo-merske postaje v Tacnu že kmalu niso zaznamovali. V zadnjih 24 urah je Sava pri Česnovi elektrarni narasla za 2.70 m. Obrat elektrarne je zaradi prevelike vode ustavljen. Včeraj ob 6. uri je bilo pri elektrarni vodno stanje Save 70 cm nad normalo, davi že 3.40 m. Po noči so bili povsod na Posavju hudi nalivi. Drugače je bila noč nenavadno topla. Tako javlja transformatorska postaja, da je po noči termometer kazal + 10° C. Vel je vroč veter, močan, ki je podiral tudi staro drevje. Sava od Mednega proti Črnučam je na mnogih krajih že prestopila bregove in se na široko razlila po ravninah. Pri Črnučah je poplavila na daleč travnike in sega pri Štirnovein kopališču do glavnega poslopja. Sava je pri Sv. Jakobu poplavila banovinsko cesto Ljubljana—Sv. Jakob. Tudi tu so že travniki in njive pod vodo. Kako ravnajo s knjigami po naših knjižnicah Ob koncu šolskega leta 1939-1940 je na prvih . kot Ribničan s svojo robo. Kaj Je njim za lepo . • » v i •__ .. Di.. 1 ' ' . tl T - 1 _ — 1 n 1 « pvnnln^l Irt 11 ITI 1P 01 SV- Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 16. novembra. Batova trgovina bo danes odprta Danes popoldne ob treh bo ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil novo Batovo palačo in novo Batovo trgovino, ki bo z današnjim dnem pričela bratovati. Precej časa je minilo, preden so bila vsaj glavna dela dokončana. Že od leta 1937 grade pomalem veliko palačo. Kot je znano, je vodilo vsa gradbena dela gradbeno podjetje ing. Dukič. Za sedaj je dokončno dograjeno le pritličje, razen kino dvorane, ki bo dogotovljena v nekaj mesecih. Samo prodajalna Bate ima veliko površino, saj meri 500 kv. metrov. Trgovina bo razdeljena na pet oddelkov. V pritličju ima poleg Batove trgovine še svoje prostore tvrdka Bonboniera, lekarna Ustar in po drogerija. Prav svojevrstno je tudi stekleno nadstrešje ob vsej stavbi, ki bo dajalo pešcem streho pred slabim vremenom. V to nadstrešje so postavljene električne žarnice, ki dajejo obilno svetlobo. Vsekakor bo nova palača dajala središču Ljubljane novo, lepše lice. Firbec je prišel na svoj račun Zadnje dni, posebno pa včeraj čez dan, je prišel ljubljanski firbec na svoj račun. Okrog lesene ograje, ki je postavljena okoli nove Batove palače loči delavce od firbcev, je bilo včeraj toliko radovednežev, da so kar drug drugemu gledali čez ramena. Kaj je pa bilo tako zanimivega? Nič posebnega, delali so delavci kot to delajo pri vseh stavbah, le malo več jih je bilo in malo bolj živahno so delali, kajti danes bo trgovina otvorjena, kakor že zgoraj poročamo. Ob začetku Aleksandrove ceste je puhal svoj dim »blagodejni« stroj, ki ga uporabljajo za kuhanje asfalta. Oblaki dima so se valili, delavci so odnašali črno snov onim svojim tovarišem, ki so imeli opravka pri aslaftiranju. Na drugem koncu stavbe so Se zasipavali kleti z gramozom in drugim stavbnim materialom, s strojem so utrjevali hodnik. Da, živahno ie bilo res. Vzdolž stavbe ob promenadi so bile palme in drugo cvetlično okrasje, ki je bilo pripravljeno, da bo danes okrasilo in poživilo odprte prostore. Slabo obiskan trg Na Krekovem trgu je vedno manj mlekarskih 'vozičkov, na katerih dovažajo prodajalke na trg svoje pridelke. Le tri dolge vrste so bile danes na Krekovem trgu. Polno zaseden je bil le perutninski otok na Vodnikovem trgu. Še vedno je dovolj lepe zelenjave. Velika glava solate endivije je veljala po 1.50 din. Kiiogram korenja je veljal 3 din. Korenina hrena je po dinarju. Enako ceno ima petr-šilj in drugi pridatki za juho. Kos črne redkve velja 0.50 din. Novost je bil na današnjem trdil radič, ki ga je prodajala prodajalka merico po dinarju. Radič je sedaj se grenet m je dobra primes med drugo solato. Ob robu perutninskega otoka prodajajo kmečke prodajalke kislo zelje, ki ga imajo v velikih lesenilv škafih. Cena kilograma je po 3 din. Kisla repa je cenejša in velja kilogram 2.50 din. Fižola je vedno več na trgu. Letos bo fižol najbrž glavno živilo za siromašne ljudi in je sreča, da je letos dobro obrodil. Danes so prodajali kilogram fižola po 6—8 din. Kilogram češnja je po 12 din, kilogram čebule pa velja 2 din. — Jabolk ni bilo mnogo, kilogram prvovrstnih jabolk je veljal 8 din. Liter kostanja prodajajo po 4 din. Branjevke na Pogačarjevem trgu prodajajo debel štajerski kostanj po 8 din, uvoženi italijanski marčni pa po 12—14 din. Na trgu je vedno več limon, ki veljajo od 0.50—1 din kos. Rozine so Kilogram izbranih fig je po 20 din. dražje in velja kilogram 28—32 din. Na vzvišenem delu Pogačarjevega trga so prodajalci z gobami. Danes je bilo bolj malo sivk, ki so jih prodajali po velikosti. Liter večjih je veljal 2 din. manjši so Da bile dražje in 60 veljale 4 din. Iz bolnišnice V ljubljansko bolnišnico pa so se zatekli po pomoč naslednji ponesrečenci. Ustipetu Petru, delavcu, ki je doma iz Železnikov, je na doslej nepojasnjen način skočil nek drug delavec na prsni koš, pri čemer niu je zlomil nekaj reber. Da so rebra lahko počila, je »skakač« poskrbe! še s tem, da je imel obute težke gojzerice. Čudnega gospodarja ima Klanšek Franc, ki je mlinar po poklicu. Mirno je delal v mlinu, ko je od nekod prikolovratil njegov gospodarski je bil precej okajen. Meni nič tebi nič je udaril svojega delavca tako močno, da se je le-ta moral zateči v bolnišnico po pomoč. Strogo, če ne že surovo šefinjo ima tudi frizerska vajenka Ivanka. Ivanko je njena mojstrica s ključem udarila tako, da je morala po pomoč k zdravnikom. Ziran Rudolf, čevljarski mojster iz Sevnice, je šel zvečer po delu na nekaj »dečkov« v gostilno »Lovec«. V prepiru, ki je verjetno nastal v gostilni, pa se je neka neznana ženska »sposodila« mojstra Rudolfa in ga z nožem sunila v roko. Najtežje pa je izkupil pri delu delavec Kunaver Rajko iz Tržiča. Temu revežu, ki bo nesrečo pomnil vse življenje, je stroj pri delu odtrgal desnico v zapestju. Spet mož, ki je žrtev dela. straneh izvestja državne realne gimnazije v Ptuju napisal naš znani pisatelj Fr. Ks. Meško nekaj lepih besed o knjigah. Iz istih vrst gori vsa velika pisateljeva ljubezen za lepo knjigo, ki jo je čutil že od prvih dijaških let. Poleg tega najdemo v njegovih besedah tudi marsikak lep nauk, ki je namenjen v prvi vrsti naši mladini. Navsezadnje pa ne bi bilo odveč, če bi se seznanili z njim tudi vsi oni, ki imajo opravka s knjigami po nekaterih naših knjižnicah. Neštetokrat je bilo že v naših časopisih in revijah zapisano, da je knjiga zrcalo naroda, ne le avtorja, ki jo napiše. Prav knjiga je tista, ki bo govorila čez desetletja in stoletja, ko bodo že sedanje generacije legle v grob. Knjiga nosi narodovo moč, sposobnost in zavest, spričevalo o delu in energijo, v svet. Zato bi bilo treba knjigo spoštovati, naj je napisana pri nas ali kje drugje, ,jo ljubiti in ravnati z njo kot s pravo prijateljico! V Ljubljani zaidem večkrat v kako javno knjižnico. Vseh knjig pač noben človek ne more imeti doma, zato mora tu pa tam prestopiti tudi prag kake javne knjižnice. Namočil sem nekaj novejših knjig. Le nekaj izmed njih sem jih dobil: saj je vsako delo izšlo vendar le v eni sami knjigi, tu pa ti prinesejo več zvezkov. Pogledam: kar na lepem so vsako knjigo razbili na dva ali tri dele in tako dobiš iz enega samega dela kopico zvezkov. Pripetilo se je celo, da sem dobil drugi ali tretji zvezek kakega' dela, prvega pa ne, ker je bil izposojen. Pa še kako nerodno so ta dela razbita: zelo zelo redko se zgodi, da bi se v novem zvezku začela prva stran z novim poglavjem ali vsaj odstavkom. Navadno je kar brez ozira na enoten stavek in na enotno poglavje stvar raztrgana. Zgodi se pogosto, da je celo beseda ločena v prvem zvezku in se nadaljuje šele v drugem. Vprašal sem, čemu neki se s knjigami tako počenja? Ali je to nujno? Zdi se mi, da se godi tako le zato, ker tisti ljudje, ki imajo s knjigami opravka, nimajo do njih nobenega čuta in ljubezni. Te so jim mrtva roba, s katero tržijo in barantajo knjigo? Le da se z njo lepo zasluži, to jim je glavna stvar! Nobenega nujnega vzroka ne vidim za tako ravnanje, zato se mi zdi to pravo barbarstvo. Izposojevalnine se pri enotni knjigi lahko zaračuna prav toliko kot pri kopici posameznih zvezkov. H e moreni pa si misliti človeka, ki bi prebral le en sam zvezek, ne pa celotnega dela. Prav tako se hitrost kroženja knjige s takim trganjem ne pospešuje prav nič, ker si pravi čitatelj izposodi celotno delo hkrati in ga skupaj prebere ter potem tudi celotnega vrne. Kako neki naj berem delo zbrano, če sem si prvi zvezek izposodil^ danes, za drugega ali tretjega pa pridem na vrsto šele čez teden ali dva, morebiti pa sploh ne pridem do njega? Kje so torej vzroki, da se s knjigami počenja tako barbarski, da ne rečem čisto mesarski. Navsezadnje pa bi tudi jaz in še marsikdo drugi rad videl izvirno opremo knjig naših zaloz-ništev, pa tega ne moreni, ker so dela razbita u* jim izvirna oprema, ki jih dela privlačne, manjka Prav tako bi imel o celotnem delu drugačen vtis, kot ga imam zdaj pri kopici razbitih zvezčičev. Brez dvoma bi mlad človek, študent ali študentka, drugače gledala na knjigo, če bi jo dobila v roke v lepi opremi, nedeljeno in v vsej njeni veličini. Gotovo je vtis, ki ga dobim že ob zunanji knjižni opremi in obliki, precej odločilen, kako in s kakim zanosom bom delo potem prebral in kak vtis bo pustilo v meni. Zdi se mi, da lahko zunanjo lepoto knjige primerjam z lepoto in čistostjo prijaznega doma in razbito ter raztrgano knjigo z razdrapano, umazano in neprijazno kočo. Vsakdo ima rad v svoji knjižnici lepe knjige, da se jih človek more že na prvi pogled razveseliti. Še v večji meri bi za to morale skrbeti tako imenovane javne knjižnice, v katere se zatekajo najširše množice. Mislim, da večini te množice tako postopanje s knjigami prav gotovo ni pri srcu. In če bi se na te, ki prav za prav knjižnice vzdržujejo in jih podpirajo, le količkaj oziralo, bi v bodoče take stvari morale izginiti! Požar povzročil na Dravskem polju 300.000 dinarjev škode Maribor, 15. nov. V vasi Sestrže na Dravskem polju je izbruhnil včeraj dopoldne požar, ki je povzročil katastrofalne posledice za imetje štirih posestnikov. Ogenj je ogrožal vso veliko sestrsko vas ter se je posrečilo vaščanom le z naijvečjimi napori, da so rešili ostale hiše in poslopja pred ognjenim razdejanjem. Požar je nastal na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Sagadina. Kaiko je do tega prišlo, še ni ugotovljeno, verjetno pa so zažgali otroci. Včeraj je pihal po Štajerskem silovit ju-govzhodnik, ki je zlasti na odprtem Dravskem polju, kjer ni zaradi ravnine nobenih ovir, dosegel moč pravega viharja. Ta veter je bliskovito razpihal ogenj na Sagadinovih hlevih ter ga zanesel na sosednja poslopja po- Dva uboja pred mariborskim sodiščem Maribor, 16. novembra. Danes sodi mariborsko okrožno sodišče kar dva osumljenca zaradi uboja. Kot prvi je prišel na zatožno klop 38-letni Kari Šamperl iz Zg. Dupleka, obtožen, da je dne 18. avgusta t. 1. v Vi-nički vasi zabodel z nožem Franca Ropiča v levo stran vratu ter mu prerezal vratne žile, tako da je zaradi izkrvavitve umrl. Omenjenega dne se je zbralo pri v kričanji posestnika Ropa v Virnčki vasi veliko ljudi iz okolice. Med pivci sta bila tudi pokojni Ropič in obtoženi Šamperl. Ropič se je začel prepirati z nekim Kunačem ter sta se tudi dejansko spoprijela. Ko sta ležala oba na tleh ter se držala drug drugega, je iznenada priskočil Šamperl ter z nožem zabodel Ropiča v vrat. Sedaj se zagovarja, da je hotel samo braniti Konača, katerega je Ropič hudo pestil ter da ni imel namena Ropiča raniti ali celo usmrtiti. Obtoženec pa je znan kot strasten pretepač ter je bil zaradi tepeža že velikokrat predkaznovan. Dosti bolj zapletena pa je zadeva z smrtnim primerom v Janževem vrhu, ki se je pripetil dne 5. januarja t. L Tedaj je dobil smrtne poškodbe posestnik Franc Fuks ter je na posledicah zadob-ljene rane umri, na zatožno klop pa je prišel 56-letni posestnik Franc Simonič od Sv. Urbana pri Ptuju. Simonič je prišel omenjenega dne k sosedu Fuksu, pri katerem ima v kleti shranjeno vino, da bi zanesel domov steklenko vina. Povabil je še Fuksa, da sta šla v klet ter tam pila. Fuks je potem povabil Simoniča v hiišo na ocvirke, ta pa je šel v klet po vino in tako sta oba jedla in se na- pajala, pomagali pa sta jima še Fuksova žena in hčerka. Zvečer sta bila oba že precej trda, pa je začel Simonič siliti v hčerko svojega soseda. Mati in hči sta se odpravili spat, hči pa se je vlegla v posteljo k materi, da bi imela mir pred nasilnim sosedom. Fuks in Simonič sta sedela za mizo ter sta pila naprej, mati in hči pa sta zaspali. Naenkrat je zaslišala Fuksova žena krik svojega moža »Jezus nazarenski«. Žena je mislila, da je mož pijan, pa da ga je zgrabil revmatizem in je zato zakričal. Ni se zmenila za krike ter je spet zaspala. Fuks je nato zlezel mimo hčerke in žene v posteljo ter se vlegel ob steni. Ponoči pa so prišli »trije kralji« ter so popevali pod oknom. Ko lim je hčerka, ki jo je petje zbudilo, dala skozi okno dar ter so se pevci zahvalili, se je oglasil Fuks v kotu postelje »Hvala«, saj danes ste mi zadnjič zapeli«. 2ena je prestrašena prižgala _ svetilko ter videla, da je vsa postelja v krvi, mož pa da ima na trebuhu tako rano, da mu sili iz nje črevesje. Sosed Simonič, ki je do tedaj spal v postelji Fuksove hčere, pa se je na tihem izgubil iz hiše. Fuksa so zapeljali v bolnišnico, poškodba pa je bila smrtno-nevarna, pritisnila je še pljučnica ter je siromak umrl. Pred smrtjo je pri zaslišanju dejal, da ga je dregnil sosed Simoni.č z nožem v trebuh, ker mu je branil, da bi silil v hčerko. Simoniča so potem zaslišali, pa je vztrajno dosedaj zatrjeval, da se on Fuksa ni dotaknil, ampak da sta ga najbrže zabodli žena ali hčerka. Zagovor mu seveda ni pomagal ter se je znašel pred sodniki, da se zagovarja zaradi svoje malomarnosti. Obe razpravi ob času poročila še trajata. sestnikov Križanca, Roberja in Pernata. Pri slednjem posestniku ni bilo nikogar doma, ker so bili vsi ljudje na delu na njivah. Preden so se vrnili, je bilo pri njih že vse en sam kup sajastih in pa ožganih razvalin. Sosedje so jim rešili samo živino. Tudi ostalim imenovanim posestnikom so zgorela vsa gospodarska poslopja in stanovanjske hiše, ogenj je uničil vse zaloge krme in živeža ter so si rešili le živino, svinje, nekaj obleke in pohištva. Usodno je bilo, ker v Sestržah nimajo gasilcev, preden pa je prišla pomoč gasilske čete iz Maij-šperga, kateri so se pridružili še tovarniški gasilci podjetja Vunatex, je trajalo precej časa. Gasilsko četo v Ptuju so dvakrat telefonično klicali na pomoč, pa se ni odzvala. Ker pa je vihar gnal cele šope goreče krme in slame po vasi okrog, so bili vsi vaščani zaposleni vsak pri svoji hiši, da so reševali svoje imetje ter ga varovali pred ognjen1’ tako da niso mogli vsi složno priti na pomoč P°~ goreleem. Šele prihod gasilcev je odvrnil1 umevat; nost od ostalih hiš in poslopij v vasi ter jo rešil pred skoraj neizbežno katastrofo. Mnoge strehe, ki so pokrite s slamo, so se namreč že začele vžigati ter so jih posestniki le z največjim naporom sproti gasili. Ogenj je povzročil v Sestržah okrog 300.000 dinarjev škode, Filmi Skušnjava (kino Union). Čedno, povprečno češko filmsko delo z lepo fotografijo in spretno zunanjo režijo. Notranji dramatski konflikti, ki jih je v zgodbi dovolj, so pa podajani premedlo, da bi nas film vsaj sem pa tja do dna pretresel. Videli smo že močnejša češka dela s podobno vsebino: Mlada ljubezen, ki jo življenje pretrga. On inora za kruhom v tujino, kjer mu direktor-jeva hči prestreza dekletova pisma, dekle ostane samo, dobi otroka in se zateče z njim nazadnje na deželo k župniku, bratu ljubega. Vaške govorice njo in otroka spravljajo v zvezo z duhovnikom, dekle zdvonii nad svojo ljubeznijo, toda v tujini se po župnikovem posredovanju stvar pojasni in vse se lepo, toda preveč po amerikan-sko konča. Doživimo celo sloviti in prepričljivi udarec pod brado... Če bi se šli Čehi v tem filmu manj Ameri-kance, bi bili ustvarili z igralci, katerim so dane vodilne vloge v tein filmu, umetnino, tflk0 so naredili samo spreten, dober film. HINO MAIICA Danes premiera velikega mornarskega filma Tel. 22^1 Predstave ^ L A R Pl V SREDOZEMLJU Film, nagrajen z najvišjo francosko nagrado: Grand prix de Cin. Fran^ais. Mornarski boj v Tangerju . . . nemški, francoski in angleški mornarji . . . Strupena megla . . . Bojne ladje . . . Zanimivo ,. . Aktualno ... V gl. yi.: Pierre Fresnay Van Vykc Maion Vendar ni imel sedaj časa, da bi 6e ha vil z vprašanjem glede tega duha, »Šef« v modri obleki, ki je sedel pred njim, je vedno brezobzimejše napadal, »Vi mi torej nočete prav nič povedali o vsebini razgovora z Doro Dabrey, potem mi povejte, kaj Vam je rekel Ro-ger Buntoo pred svojo smrtjo!« »Velikokrat mi je kaj povedal,« mu je. odgovoril Catleen, ki ni hotel povedati še nič točnega. »Sedaj mi ie dosti tega izpraševanja! Povejte mi vse, kar vrete in odgovorite na vsako vprašanje, ki Vam ga zastaviva, če ne .« Catleen je občutil, kako se mu je razum zopet vračal. Imel je samo eno željo: da pridobi časa. Maščevat« mora Mac Naltyievo smrt. Ubogi Mac Nalty! Sedaj je čisto jasno videl vse stvari okoli sebe. Njegov spomin in njegov razum sta zopet v redu delovala. Polagoma in previdno je dvignil svoje skovane roke, da ie bila njegova leva »In kako je z dr. Lo6ejem?« ga je radovedno vprašal Silk.« Okovana Catleenova roka se je dvignila še malo više. »Za boga! To je slavni profesor George Lose! To mi je dovolj.« Silk je postal očividno nestrpen. »Poslušajte me, kapetan,« mu je rekel osomo. »Vi nas še ne poznate! Mi nismo izmed tistih ljudi, s katerimi se lahko po mili volji norčujete, ste me ra-roka v višini zgornjega zunanjega žepa na ZUmeli? Tudi Vi ne bi bili 6lavni kapetan Catleen, če ne bi imeli mnogoštevilnih, zelo značilnih podatkov o tej stvari. ajh z Zlate ceste površniku. , »Kaj Vam je torej Bunton povedal.« »Rekel mi je, da je dobil neka gro- žeča pisma.« »Ste vi videli kako tako grožeče pismo?« , »Nisem ... on mi je pokazal samo košček papirja, na katerem je bilo s pisalnim strojem napisanih nekaj besed, ki bi se eventualno mogle tolmačiti tudi kot grožnja« , Oni človek za mizo je bil videti kot da je nekaj premišljeval. »In kaj je bilo z Johnom Buntonom? Ali je tudi na njega padel 6um?« »Pa kako, gospod . . .« »Ime mi je Silk .,« mu je odgovoril »šef« »Vse osebe, ki so živele z Rogerjcm Buntonom, so osumljene. Tudi Greaber, John Bunton, gdč, Dabrey .. in tudi eden od mojih ljudi.« »Čudno, da lahko pade sum tudi na policaje. Če Vam je kaj do življenja, potem pripo vedujte. Jaz vam to prav resno svetujem, Kaj Vam je rekla Dora?« »Nič posebnega, verjemite mi! Rekla mi je na primer, da ji zelo ugajajo moji lasje,« je rekel Catleen in se nasmejal, Krepko 6e je oprl na noge, da bi lahko hitro skočil, če bi bilo potrebno. Silit je skomizgnil z rameoi kakor bi hotel izraziti svoje pomilovanje »Skoda, g, kapetan! Mislil sem, da boste pametnejši. Poslušaj, Wheetey,« se je obrnil k človeku, ki je stal pri vratih, »pripelji naše ljudi. .. bomo videli, če nam bo potem hotel gospod kapetan ka povedati!« Wheetey se je obrnil, da bi šel, ko je odjeknil strel. Catleen je držal v roki nalivno pero, iz katerega je ustrelil. Silk je bil tako presenečen, da se za nekaj časa sploh ni premaknil z mesta. S tem je pustil Catleena toliko časa, da je vzel iz žepa še drugo nalivno pero, ki mu ni služilo za pisanje, ampak je bil odličen revolver z enim strelom. Vse to 6e je zgodilo z velikansko hitrostjo in zelo nepričakovano. Wheetey se je brez besede zgrudil na tla. Silk je hotel prijeti revolver, ki ga je imel v desnem žepu, Catleen pa je takoj nameril svoje nalivno pero na njega, naravnost v glavo, skočil z naslonjača in mu zaklical: »Dvignite roke! Če Vam je kaj do življenja, potem se ne premaknite!« Catleenove besede so bile tako za-povedovalne, da je oni takoj poslušal njegov ukaz. Catleen je prisluhnil, če bi morebiti čul kake korake in 6e je kdo slišal strel. Minula je minuta, ki 6e mu je zdela dolga kot večnost. Minula je tudi druga, toda nobenega od nikoder. Ni se torej zmotil-Ta soba je bila tako zgrajena, da ni mogel prit« iz nje noben šum. Niti za trenutek ni pustil Silka izpred oči. V »šefovih« očeh se je videlo neiskreno občudovanje. »Revolver v nalivnem peresu? Na to niti pomislil nisem. Valična naprava.« »Govorite tiše!« »Dobro,« je rekel Silk, «A ka) nameravate napraviti 6edaj, g- inšpektor? Tu v hiši imam 15 ljudi. Vi vseeno ne boste prišli živi odtod.« »Mislite, g. Silk? Vseeno bom skušal uiti. Ne premikajte nog!« 1 Previdno, vendar ne dovolj, se 1* Silk začel gibati, trudeč se, da bi se s svojim kolenom dotaknil zvonca za alarm, ki se je verjetno nahajal na notranji strani mize. . . , »Takoj vstanite! Hitro!« mu je ukazal Catleen. »Čemu?« , Slik je nerad poslušal njegovo zapoved in vstal. Catleen mu je vzel velik avtomatski revolver iz desnega zunanjega in drugega iz notranjega žepa. Potem ko je imel orožje v rokah, se je obrnil k Wheeteyju, ki je še vedno brez zavesti ležal na tleh, iz rane pa mu je tekla kri. Torej ni bil mrtev. Catleen je vedel, da so minute dragocene 24 urah. Vsi trije so bili mrtvi. Nove petindvajsetparske kovance bo začela Narodna banka dajati v promet 21. t. m., obenem pa bo začela umikati iz prometa stare kovance, ki bodo izgubili popolno veljavo 21. maja prihodnje leto. Novi kovanci po 25 par bodo imeli v pre- meru 2 cm in bodo 25 gramov težki. V sredini bodo imeli luknjo v premeru 4 milimetre. Rob kovancev bo gladek. Izkovani so iz mešanice bakra in aluminijeve bronse. Preiskava o zverinskem umoru bogatega ba-njaluškega juda Poljokana, njegove žene in sina je bila dolgo brezuspešna. Prijetih je bilo mnogo osumljencev, toda vse je policija izpustila, ker ni bilo podanih nobenih znakov za njihovo soude- ležbo. Šele nedavno je bil prijet bivši delavec tobačne tovarne Ilija Italo, pri katerem so našli na stanovanju dva noža in samokres. Poleg tega je imel na svoji desnici večjo rano, za katero ni znal povedati opravičljivega in verjetnega razloga. Mož za sedaj taji vsako zvezo z umorom. Svoj kongres so imeli v Zagrebu predstavniki hrvaških železničarskih organizacij. Razpravljali so o svojem težkem gmotnem stanju kakor tudi o težavah, s katerim se bore železnice na Hrvaškem. osebno težko občutijo hrvaški železničarji pomanjkanje osebja, kajti mnogo železničarjev odide v pokoj, novih moči pa ni. Predlagali so kot edino zdravilno sredstvo, da se decentralizira generalno ravnateljstvo državnih železnic in da se posli, v kolikor se tičejo hrvaških železnic, preneso v pristojnost zagrebškega železniškega ravnateljstva, odnosno banske oblasti. Novo palačo za svoje urade bo v Zagrebu zgradila banska oblast. Ban je dobil v proračunu pooblastilo, da sme najeti 50 milijonov posoiila za zgraditevjnovega poslopja, v katero bi se del banskih uradov preselil. Ti uradi so sedaj razmeščeni po raznih tujih hišah in mora banovina zanje plačevati drage najemnine. Načrti so novo palačo, ki bo iniela 70 sob, so že izdelani. Gradnja bo ve- Odličen češki film Skušnjava Pretresljiva ljubavna zgodba mladega dekleta, ki kljub vsem premetenim spletkam vztraja v ljubezni in zvestobi do svojega zaročenca Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri! Jutri v nedeljo ob 10'30 ljudska predstava po znižanih cenah in ob 15., 17., 19. in 21. uri 1 KINO UNION Tel. 22-21 Portugalska in njena stanovska ureditev Na drugem prosvetnem večeru je o tem predmetu govoril g. Gabrovšek Ljubljana, 16. novembra. Včeraj zvečer je številno poslušalstvo na drugem prosvetnem večeru seznanil z nam malo znano državo Portugalsko ravnatelj Gabrovšek. Predavanje je bilo v frančiškanski dvorani in so ga pojasnjevale številne barvane skioptične slike, ki so nazorno prikazovale vse, kar je utegnilo poslušalce zanimati. Prav letošnje leto praznuje svobodna Portugalska 800-letnico, odkar je bila ustanovljena, vendar pa svečanosti niso tako slovesne, kot bi bile sicer, če ne bi po svetu divjala vojna. G. predavatelj je poslušalcem najprej opisal zemljepisni in narodnostni položaj portugalske države. Z nekaterimi slikami je pokazal, s čim se vse bavijo, kaj vse pridelujejo. Poudaril je, da je vse portugalsko življenje, predvsem pa gospodarstvo, navezano na Anglijo. Več kot 60% prebivalcev je kmetov; ribiči se bavijo predvsem z lovom na sardele. Najjasnejše pa si predstavimo Portugalsko, če jo primerjamo z našo Dalmacijo. Portugalska zemlja je porazdeljena med male posestnike; veleposestev ni. V nadaljevanju je g. predavatelj omenjal narodne obleke, jezik, izgovorjavo. Narod je veren in pošten, le prostozidarstvo mu je bilo mnogo v kvar. V krvi Portugalcev je mogoče najti feničansko, egipčansko in grško ljubezen do morja, kajti vsi ti narodi so po trgovskem poslu prihajali na Portugalsko. Na Mavre pa jih spominja predvsem stavbarska umetnost. G. predavatelj je opisal prvi zametek svobod- ne Portugalske, njene borbe z Mavri in sosednjimi Španci, ki so Portugalce podjarmili pod Filipom II. Seznanil nas je s portugalskim^ osvobodilnimi vojnami in kulturnimi središči države. Navedel je tudi, kako je v srednjem veku naraščala portugalska kolonialna oblast in moč, dokler v 16. stoletju ni dosegla svojega viška. Predavatelj je potem razlagal, kakšen družabni red uvaja sedanji predsednik vlade Salazar v Portugalski. Ko ga je državni predsednik Car-mona poklical z vseučilišča, mu je najprej poveril nalogo, da ozdravi državne finance, kajti narodno gospodarstvo je šlo rakovo pot. Ko je po tem uspehu dobil od državnega predsednika diktatorska pooblastila, se je lotil preurejevanja družabnega sistema. Izbral je srednjo pot med liberalizmom in socializmom. Izbral je korporativizem. Državo namerava preurediti po načelih združitve dela in kapitala, po načelih, da v državi odločajo vsi, ki za njo delajo, prav tako pa tudi vsi nosijo skupno odgovornost. Vse naj v korporativnem sistemu druži vzajemnost in ljubezen do dela. Salazar je v sodobni Portugalski ustanovil 24 korporacij za posamezne stanove. Za politične zadeve pa je prav tako ustanovil posebno politično zbornico. Vseh 24 korporacij je včlanjenih v osrednjo korporacijsko zbornico, v katero so voljeni člani posameznih korporacij. Portugalska je prva država, ki je stopila na novo srednjo pot za obnovo človeštva. Vremensko poročilo Ne sprašujte vojakov o naši vojski! Ivan Fric, ki je iskal podatke o vojski, obsojen na 4 mesece laradl 3 dinarjev pred sodnike I Ljubljana, 15. novembra. Kot orel je srepo okrog gledal visok, vitek človek, ki ga je pripeljal v veliko dvorano št. 79 jetniški paznik. Že na obrazu je bilo poznali, da je človek z gostimi, sivimi lasmi, gladko obrit, orlovskega nosu, moral doživljati viharno življenje in da je prejadral že mnogo sveta. Malemu kazenskemu senatu, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Brelih, se je kratko in formalno takole predstavil: Ivan Fric, trgovski pomočnik, 2 razreda gimnazije, trgovsko šolo, spreten risar, rojen 9. maja 1886 v Gorišnici, občina Sv. Marjeta pri Ptuju, ločen, brez posla in nestalnega bivališča. Ta človek vedno potuje. Letos je prehodil kraje od Sušaka, Delnic tja do Osijeka in naposled tja do Jesenic. Poleti je prišel v neko večje naselje 't. a. 4 Tam so bili nastanjeni vojaki. Ni prenočil v kaki gostilni, poiskal je samotnega kmeta. Tam je bilo nastanjenih več vojakov. In ta človek se je začel zanimati za različne vojaške zadeve. Spraševal je vojake o vseh mogočih stvareh. Vojaki, dobro disciplinirani, mu niso odgovarjali in so nato na njega opozorili poveljnika. Človek je bil aretiran. In naposled obtožen pred ljubljanskim kazenskim senatom zločina zoper obstoj države po § 109 I. k. z. Po tem paragrafu zakrivi vsakdo kaznivo dejanje že s tem, da zbira le podatke o raznih za- Športne vesti Tekme v slovenski ligi. Jutrišnje ligaške tekme v slovenski ligi bodo verjetno prinesle nekaj več jasnosti v prvenstveni tabeli. Spored bo na vseh igriščih prav zanimiv. Ljubljana :Železničar. Nedvomno najzanimivejša tekma do 6edaj v Slovenski ligi. V Mariboru se bo jutri odločilo, kdo bo letošnji slovenski prvak v nogometu. Ljubljana vodi pred Železničarjem za eno točko. Prvo moštvo ima 15 točk, drugo 14. V primeru, da zmaga Železničar, bodo Mariborčani prehiteli Ljubljano za eno točko in utegnejo to prednost obdržati vse do konca prvenstva. Niti Ljubljana niti Železničar nimata v kasnejših tekmah tako nevarnih nasprotnikov, ki bi utegnili prvenstveno tabelo do konca tekmovanja spremeniti. Prvo tekmo v Ljubljani je Ljubljana s tesnim rezultatom odločila v svojo korist. Jutrišnja tekma bo mnogo težja. Železničar je na svojem igrišču skoraj nepremagljiv nasprotnik. Vendar pa upamo, da Ljubljana v jutrišnjem srečanju ne bo odpovedala. Tekma se začne ob 14.30 na igrišču Železničarja v Mariboru. Zaradi prav posebne važnosti te tekme jo bo sodil hrvaški sodnik. Mars:01imp. Začetek ob 14.30 na igrišču Ljubljane. Sodil bo g. Vrhovnik. Zmagovalca v tem srečanju ni težko uganiti. Mars je zmagal že v Celju in bi moral imeti jutri prav hudo smolo, da no bi dobil obeh točk. Tekma pa bo prav gotovo lepa in živahna in bo ljubljansko nogometno občinstvo, ki ne more v nedeljo prestai brez sporeda, gotovo prišlo na svoj račun. Amater :Kranj. Redko katero moštvo je prišlo iz Trbovelj domov z zmago v žepu. Najboljši klubi so to občutili na svoji koži. Moč in sposobnosti trboveljske enajstorice so Kranjčani občutili tudi že na devah, ki se nanašajo na obrambo države. Ni važno, da-li kak človek zbira te podatke za kako tujo državo, glavno in bistveno je, da jih samo zbira, in že zapade pod udarec tega paragrafa. Zato ljudje, nikar ne nadlegujte vojakov Jomenu Schreiinerjevega dela za slovensko pedagogiko«. Predavala bo ga. Anica Čemejeva in to v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 18 v dvorani Mineraloškega inštituta na univerzi. Vstop prost. Po predavanju se bo vršil redni letni občni zbor pedagoškega društva. Aranžersko društvo se zopet predstavlja s svojo delavnostjo vsej trg. javnosti ter vabi vse gg. trgovce, nameščence in aranžerje, da posetijo aranžersko razstavo, ki bo odprta od sobote, 16. t. m. do nedelje, 24. t. m. vsak dan od 9 dopoldne do 20 zvečer v bivšem kino »Tivoli«. Na tej razstavi bodo novi aranžerji, ki so obiskovali pravkar zaključeni aranžerski tečaj, pokazali svoje na tečaju pridobljene sposobnosti sodobnega aran-žerstva. Vstop prost. — Odbor. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer Sobota, 16. nov: »Lepa Vida«. Izven. Nedelja, 17. nov. ob 15: »Neopravičena nra< Izven. Znižane cene od 20 ain navak>l. — Ob 20: »Cigani«. Izven. Ponedeljek, 18. nov.: Zaprto. Torek, 19. novembra: »Tekma«. Red Torek. OPERA — začetek ob 8 zvečer Sobota, 16. nov.: »Traviata«. _ Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje V. Leventove. Nedelja, 17. nov,, ob 15: »Grof Luksemburški«. Izven. Znižane cene od 80 din navdzol. Ob 20: »Jenufa«. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in tenorista Josipa Goetiča. Ponedeljek, 18. novembra: Zaprto. Nedelja v Dramf. »Neopravičena ura« je naslov Bekefyjeve sodobne veseloigre, pri kateri se občinstvo sijajno zabava. Prizori iz šolskega in domačega življenja, na skrivajo poročene osmo-šolke, so sila zabavni. Delo bo igrano prvič v letošnji sezoni v nedeljo popoldne. Glavni vlogi bosta igrala: Levarjeva in Kralj. Režija je prof. Šesta. — Zvečer bo prva repriza Fr. Milčinskega burke »Cigani«. Ta satirična burka je namenjena smehu, zabavi in kratkočasju.. Režiser prof. Sest. Mariborsko gledališče Nedelja, 17. nov., ob 15: »Nenavaden človek«. Znižane cene. — Ob 20: »Na cesaričin ukaz«. Prihodnja dramska novost v Narodnem gledališču bo Cankarjeva komedija »Za naroi1 blagor. Celjsko gledališče Sreda, 20. nov., ob 20: »Nenavaden človek«. Gostovanje mariborskega gledališča. Spremembe v potniškem prometu na železnici Pričenši od ponedeljka, dne 18. novembra se stavijo zopet v promet sledeči potniški vlaki: 1. Na progi Ljubljana—Kamnik mesto vlaka št. 8414 in št. 8415. Vlak št. 8414 odhaja iz Ljubljane ob 8.10 in prihaja v Kamnik mesto ob 9.03. Vlak št. 8415 oc.haja iz Kamnika mesto ob 0.47 in prihaja v Ljubljana ob 10.40. 2 Na progi Kranj—Tržič vlaka št. 8512 in 8513. Vlak št. 8512 odhaja iz Kranja ob 9.05 in prihaja v Tržič ob 9.34. Vlak št. 8513 odhaja iz Tržiča ob 10.49 in prihaja v Kranj ob 11.15. 3. Na progi Celje—Velenje vlaka št. 9120 in 9121. Vlak št. 9120 odhaja iz Celja ob 19.05 in prihaja v Velenje ob 20.13. Vlak št. 9121 orhaja iz Velenja ol) 20.33 in prihaja v Celje ob 21.43. Ta dva vlaka vozita le ob delavnikih. 4. Na progi Ljutomer — Gornja Radgona vlaki št. 8822, 8813, 8814 in 88i\ Vlak št, 8822 odn. 8814 odhajata iz Ljutomera ob 6.10 odn. ob 14.19 in prihajata v Gor Radgono ob 6.51 odn. ob 14.58 Vlak št. 8813 odn. 8825 odhajata iz Gor. Radgone ob 7.03 odn. 15.10 in prihajata v Ljutomer ob 7.44 ocn. ob 15.49. 5. Na progi Slovenji Gradec—Dravograd-Meža jjotniška vlaka št. 9124 in 9125. Vlak št. 9124 odhaja iz Sloveniega Gradca ob 9.25 in prihaja v Dravograd-Mežo ob 5.48. Vlak št. 9125 odhaja iz Dravograda-Meže ob 20.37 in prihaja v Slovenji Gradec ob 21.05. Od istega dne, t j. od ponedeljka, dne 18. novembra pa no vozijo več sledeči potniški vlaki: 1. Na progi Celje—Grobelno vlaki št. 2132, 2131, 2136 in 2135. Vlak št. 2132 odn. 2136 z odhodom iz Celja ob 7.15 odn. ob 19.50 in s prihodom v Grobelno ob 7.35 odn. ob 20.10. Vlak št. 2131 odn. 2185 z odhodom iz Grobelnega ob 6.18 odn ob 19 s prihodom v Celje ob 6.3S odn. ob 19.20 2 Na progi Ljubljana — Jesenice samo ob delavnikih vlaka št. 926 in 919. Vlak št. 926 z odhodom iz Ljubljane od 2330 in s prihodom na Jesenice ob 1.31. Vlak št 919 z odhodom iz Jesenice ob 19.50 in s prihodom v Ljubljano ob 21 50 >• 3. Na progi Jesenice—Bistrica Boh, jez. samo ob delavnikih vlaka št. 920 in 913. Vlak št. 920 z odhodom iz Jesenic ob 755 in s prihodom v Bistrico Boh. jez. ob 8.36. Vlak št. 913 7 odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 9.10 in s prihodom na Jesenice ob 10. 4. Na progi Bistrica Boh. jezero—Podbrdo vlaka št. 912 in 915 Vlak št. 912 z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 11.30 in s prihodom v Podbrdo ob 11.41. Vlak št. 915 z odhodom iz Poabrda ob 12.11 in s prihodom v Bistrico Boli. jezero ob 12.22, mm ' Ji ARNOLD NISMO EDINI R O Iti » II I podeželskega zdravnika 15 I »Ali vam lahko pomagam, gospa?« Jessica je hladno odklonila: »Ne, hvala. To delo me veseli.« Leni je že segla po rožah, pa je v zadregi na pol pola obstala. Z nemirnimi prsti je začelu trgali čipke na koncu rokava. Hladni Jessicin glas jo je ošinil, kakor sever. Nastopil je premolk, ki je bil zelo mučen. Leni ni vedela, kaj bi in je spet poskusila, da bi ustregla strogi gospe: »Razumem, da imate radi rože. Tudi jaz imam rada rože, zlasti divje, s polja. Z Geraldom sva jih prej nabrala polno naročje. Vse sobe sva okrasila z njimi.« Jessica je ni nič pogledala, temveč je začela: »Zdi se mi, da imate Calderburry sploh radi —« »Seveda. Ugaja mi tu. Prav to sem malo prej povedala tudi gospodu doktorju.« »Povedali ste mu? A kaj vam je odgovoril?« Leni se je zasmejala: »Zdi se mi, da sploh ni slišal, kaj sem rekla.« »Res, njemu je težko dopovedati, da bi slišal tisto, kar vedo že vsi ljudje in o čemer vsi tudi govore.« Jessica je te besede izgovorila na dušek in posebej poudarjala posamezne besede. Leni se je njenega glasu ustrašila in osuplo vprašala: »Gospa, kaj morda ni kaj v redu? »Da, prišli so nekaki zapletljaji.« Dekle je bilo vedno bolj prestrašeno in je moglo reči samo: »Ne razumem vas, gospa.« Priprave na sončni mrk 21. IX. 1941 v Rusiji Na področju med Arabskim jezerom in Kitajsko mejo bo z novim optičnim »orožjem« prežalo nanj kar 30 znanstvenih komisij Učenjaki, ki se bavijo s pojavi na našem nebu, so že davno vnaprej izračunali, da bo prihodnje leto, in sicer točno 21. septembra 1941, velik sončni mrk. Ponekod bo tedaj sonce celo čisto »ugasnilo« in bo sredi najlepšega dne, če bo res lepo vreme, nenavadno nastopila za nekaj časa noč. Posebno pozornost so temu mrku posvetili ruski zvez-d os lovci, vsaj tako bi človek mislil, če bere porodila, ki jih v zvezi s tem prav pogosto daje sovjetska uradna agencija Tass. 2e zadnjič smo pri neki priložnosti napisali, oziroma ponatisnili sovjetsko poročilo, da so v Moskvi ustanovili poseben odbor, ki so v njem najodličnejši sovjetski zvezdogledi in ki je njegova naloga predvsem ta, da pripravi vse potrebno za čimprejšnje opazovanje sončnega mika 21. septembra 1941. Podpredsednik Akademije jnanosti Sovjetske zveze in obenem predsednik odbora za opazovanje omenjenega sončnega mrka, profesor Mihajlov, je te dni časnikar- jem, ki se morajo seveda zanimati tudi za takšne stvari, kakor so sončni mrki, o napovedanem mrku dejal med drugim tudi naslednje: Področje, kjer bodo ljudje lahko priča popolnega sončnega mrka, je tisto med Arabskim jezerom in kitajsko mejo, torej predvsem Turkestan in južni del Kirgizijske steze. Najbolj se bo stemnilo nad mestom Alma, ki je že precej blizu kitajske meje. Popolni sončni mrk bo tu trajal približno dve minuti. V zvezi s tem pa so se zdaj zvedele še naslednje zanimive podrobnosti o pripravah na ta mrk: Na področju popolnega sončnega mrka od Arabskega jezera do kitajske meje bo razporejenih kar trideset znanstvenih komisij. V tovarnah optičnih predmetov pa že zdaj izdelujejo posebne leče in instrumente, s katerimi jim bo opazovanje sončnega mrka prineslo čim več novih odkritij, ki bodo obogatile to panogo znanosti. Smrt, ker sta med zatemnitvijo kradla Zanimiva razprava pred sodiščem v Genovi, proti članom tolpe, ki je v zločinske namene izkoristila alarm Pred izrednim sodiščem v Genovi so imeli te dni svojstveno razpravo. Na zatožni klopi so sedeli člani neke razbojniške tolpe, ki je meseca oktobra t. 1. izkoristila zatemnitev v Genovi ter uprizorila razbojniške napade in tatvine. V več primerih so razbojniki po samotnih ulicah zaustavljali ljudi in s samokresi v roki zahtevali od njih denarja, jim grozili, kruto postopali z njimi, vnekaterih primerih pa celo vlomili v osamljene domove ter tam kradli. Dva glavna krivca sta bila obsojena na smrt, trije obtoženci pa vsak na 30 let robije, potem ko bodo kazen prestali, pa bodo morali plačati še po 40.000 lir. K potresu v Romuniji: Graditelji ffCar2tona" zaprti V četrtek ob 16.38 so v Bukarešti občutili spet potres v jakosti treh stopenj. Potres ni naredil nobene škode. Prestolniški državni pravdnik je odredil aretacijo arhitekt*, in nekega drugega inženirja, ki sta zgradila razdejani carltonski blok, kajti ugotovljeno je, da so pn tem zlasti trpele vse tiste zgradbe, ki so jih gradili isti inženirji, kot »Carl-tonc. V četrtek so potegnili izpod razvalin tega bloka še 8 trupel. Kakor se je ešle zdaj zvedelo, je cesta med Brašovom in Vuzauo popolnoma razdejana v dolžini 200 m ,ker so od potresa nastale globoke razpoke, tako da je promet na cesti popolnoma prekinjen. Reko Buzao so na več mestih popolnoma zadelali celi skalnati bloki. Iz razpok dere sivkasta tekočina. Prispevek Indije Veliki Britanci »Bombay Croniclec piše, da je Indija dosedaj poslala Angliji 60.000 indijskih vojakov, 100 milijonov nabojev, 400.000 granat in velike množine drugega vojnega materijala. Da bi pokrili vse vojne stroške, bodo morali vse davke zvišati za 25 odstotkov Postelja naj bo postavljena v smeri sever-jug V devetnajstem stoletju je mnogo ljudi verjelo, da mora človek, če hoče mirno spati, posteljo postaviti tako, da je vzglavje obrnjeno proti severu. Ta vera se je opirala na to, da gre magnetični tok od severa proti jugu in da more človek spati mirno samo takrat, če d igračami 'plošče) — 7.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust Rad. ork, — 18.40 Pogovori s poslušalci —19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.|0 Vesele ruske pesmi (plošče) — 20 Zunanje.po-litični pregled (g dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Zapozneli ženin. — Vesela zgodba za radio. Napisal Milan Pavlovič. Izvajaio Slani Radijske igralske družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Rud. ork. — Konec ob 23. Drugi programi Sobota, 16. novembra. Belgrad: 21 Operne arije — Zagreb: 20.30 Ork. in solistični konc. — Praga; 17.15 Zab. gl — Sofija: 20 Lahka gl. — Beromiinster: 18.25 Harmonikarji — 20.20 Benatz-kyjeva opereta »Moja sestra in jaz« — Budimpešta: 17.15 Cig. ork. — Ital. postaje: 20.50 Lahka gl. — Sbttens; 20.20 Spevoigra. Mesto Izfahan je za Perzijo nekako isto kot so za Grke nekdanje njihove Atene. Tudi na področju tega 6tarodavneega perzijskga mesta in v njegovi okolici 6e arheologi kaj pridno udejstvujejo. Dragocene umetniške predmete iz stare dobe pa zdaj zbirajo v velikem novem muzeju, ki so ga na pobudo perzijskega prosvetnega ministra zda) zgradili in uredili. jo je začel objemati in tolažiti, potem jo je odvlekel, čeprav se je branila, na vrt, in jo s svojo burno radostjo prisilil, da se je morala z njim igrati. Ob veselem otroku, ki ga je imela tako rada, je še snma pozabila na vso žalost in nehala misliti na to, kaj jo je zadelo. Igrala se je z njim skoraj do mraka in ji ni bilo mar, kaj bo rekla gospa. Igrala se je z Geraldom, kakor da je sama otrok. Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani: Jote Kramarit ~ Izdajatelj: int Jote Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vratamo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih |e |u • ra n jib ~ Mesečna narofnina |e 14 din. ta inoiemstvo 25 din — Samo ponrdeljskl »Slovenski dom« velja mesefno S dinarjev, polletno 25 dinarjev, reloletno 50 dinarjev. Ur«Hniš(vo: Kopitarjeva ulica 6^III ~ Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telefon 40 01 do 10 05 ~ Poiir uiolce: Maribor. Celje. l*tuj, Jesenire, Kranj. Novo meglo. Trbovlje.