Gospodarstfiro. ČebeEarjem spnmladni pf»xcf rasr. Vzbujajoče se narava nas kliče zopet na delo. Zo z novim letom bi se morali začeti gibali — društvetiom delu. Cebelarsko društvo bi ob novera letu mora!o vedeti število svojili članov, uprava ,,Slov. čebeJarja" število svojih čitateljev, a vse to je večinoma to mirno, nedotaknjeno. Kam bi prišle čebcle, ako bi mirno dremale naprej v temi svojega zimskega sta-> novanja fcer čakale, da jih gospodar-čebelar zdrami in pokliče na delo: ,,Cas jo, da se zganele, ako hočete izkoristili vsak-ugoden trenutek za nabiranie vsakdanjega kruha ter si zagotoviti obstanek življenja; na delo lorej, solnce že toplo sije, rožce, že cvetijo!" Ne, čebele ne čakajo na ak poziv, same Cutijo v zaprtem, tcmnemi panju, ko se narava vzbudi ter pride čas njihovega napornega. a vstrajnega dola. Kako pa mi čebelarji? Zal da netako; osramotiti se pustimo od raajhne stvarice, 0 katcri se pravi, da nima uma, človek pa ga iraa, ali vsaj naj bi ga irael — ter preradi pozabimo na svoje stanovsko dol/nosti. Na delo toraj brez odloga! Načelstva podružnic pobirajte udnino, nabirajte nove članft, sklicujte občne zbore in poučne shode. Udnina znaža 24 kron, 2 kroni ostane vprid podružniftni blagnjni, 22 kron od Tsakega »Slana pa sa pošlj« druStveoerau blagajniku, ,«?. Aat. BTnmk, po$ni aatit)nh-*Ior t Celju. 2 <*•¦»*jem TTdd s« pofilj* tudi popolni imenik *lanOT, t S. irrai » poSta: Najprej s« rpišejo dosedanji Clani, po Jem pa uov^ ki se kol Bnovi" označijo. Tainik naj B**tavi dra imenika, enega za odposlati, drugega pa aa vporabo doma. Vojska je budo oškodovala rse sloje žlovošk« družbe, tudi čebelarstvu ni prizanesla. Koliko vrlih Sobelarjev je padlo, koliko čebelnjakov sanja in drem5a praznih, zapuščenih, ko so med vojssko pomrla Šebele, ker so bile brez oskrbe. Ls s pridnim in vztrajnun delom, kakor nam dajejo čebele sarae najlep-•Si vzgled, zamoremo nastale izgube v dogledni dobi izpolniti ter še našo lepo stroko povzdigniti nad prejšuje stališSe. Pristopajte toraj pridno k Cebelarskemu društvu, zlasti vi mladi fantje, ki imate za svoja mlada, brezskrbna in nevarnosti polna leta ravno v 6e beJarstvu najplemenitejšo, nedolžno zabavo, ki pa polegtega !• vsako minuto zamude in dela obilno po plača. Podpisani je s teni mespcem začel zopet potorati na shode. Podružnice, ki želijo predavanja, naj se obrn«jo na njega. Njegov delokrog je: lnariborsko, ptujsko, ljutomersko in konjiško okrajno giavarstvo. V druge kraje bi zaradi dandanašnjih poinih težkoč zamogel le izjemoma, eventualno dogovorno s prpd settnikom ,,Pokrajinske zveze Slov. 'čebelarskega društva", gospodom Ljudovikom Cernej, okr. Sol. nadzpra*k t C«lj«. Ivan Jurančič, čeb. pot. učitelj, pošta Sv. Aqdraž y Sl. gor. Lep« g»»podarsko zborovanje ja priredila mari»orska Kmetijska podružnica dne 21. marca v dvoraai oicrajnega zastopa. Udeležilo se je zborovanja o koii 800 kmetoT ia okolice. Prvi je predaval strckor-ni ufiitelj g. Priol o sadjarstvu. Njegov govor zaslutM, da s« objavi t celoti. Priporočamo g. predavatelju, 4a večkrat Bastopi na gospodarskih. shodili. Za njim je načelnik Majcen govoril o viničarskem vprašanju. O tej todki jo( govoril tudi tajnik Zebot. Na, to se je vršila ToliisT delegatov. Izvoljeni so: Fluclier Ljud.eˇit, Vazjak Jožef, Thaler Ignacijv Pušenjak, Vlado, Majcen Gabriel, Zebot Fr., Jerovšek Anlon, Reber aik Alojzij, Hiter Franc, Kovačič Miha in Ohran Ma35ja. O dolorauju podružnice sta poročala tajnik Hinierlehner in blagajnik Fluher. Podružnica je ena najmofinejšili t Sloveniji. V poletju bo prirejala gospo darske shode t okoliških občinah in župnijah. Knotska zveza je priredila v Poljčanah dne 21. t. m. gospodarsko zborovanje v šoli, ki je bilo jako dobro obiskano. Govoril je nadrevizor Vladimir Pušenjak o vzrokih draginje in o samopomoč- ter pozival navzoče, da se oklepajo konzumnega društva, katero za6ue poslovati, dne 22. t. m. in katero šteje že nad 360 žlanov. Pri nas je ljudstvo ob vsaki priliki pokazalo, da je v taboru Slovenske Kmelske zveze, za liberalno stranko in naj imajo Še tako lepo ime, se nikdo ne, ogreva. Stndenice. V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil pri nas občni zbor Bikorejske zadruge, kateva šteje S2 članov. Izvolil se je nov načelnik, in sicer mlad gospodar Simon Kitek., Na občnem zboru se je raz •¦ pi'avljalo o raznih vprašanjih, ki se tičejo povzdige živinoreje in živinorejskih zadrug. Na občnem zboru ,|e govorii nadrevizor VI., Pušenjak. Novacerkev. Cebelarska podružnica v Novicerl'vi pri Vojniku ima svoj redni občni zbcr na praznik Oznanjenja Device Marije, dne 25. marca 1920 P"": Frano Arličevemu čebeljnjaku v Soki, popoldan »ob 3. uri z ua,vadnim sporedom. Ako ob 3. uri popoldrie ne bi bilo zadostno število članov navzočih, se vr§i drugi občni zbor ob pol 4. uri popoldue pri vsa^kem števiJu članov. Kniet. podrnžnica Maribor in okoliš. Za Mane, Jri si še niso naročili škropiva za vinograde ali ki utegnejo galice manje dobiti kot so naročili, ker namre6 podružnici ni toliko došlo kakor je naročila, bode 4a-le preskrbela pasto Bosno, ki služi brez apna in je popolnoma iste vrednosti kakor galica. Po mnogih <ieželah škropijo že muogo let le s pasto ]3osna; pri nas je doslej znana samo še v nekaterih krajih. Potrebuje se je v kilogramih tolikor kakor galice. Po •družnica pa mora vedeti, koliko je naj narap.i in tu<l! denar naprej založiti. Ker| je stvar zelo nujna, se bodo prijave in predplačila sprejemala san;o do 1. aprila in sicer v veletrgovini g. Ziglerja na Glavnem trgu. Cena pasti Bosni je ista kakor galici, t. j. 13 K za 1 kilogram. Clanom, ki so naročili galco, se pnporofia, da pri g. Zieglerju pogledajo, koliko je gotovo dobijo. Semenskega krorapirja, lepega, ima 24 raeter rakih stotov oddati Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Cena je 4 K za 1 kilogram. Ker ga za ta denar letos ni dobiti, je naraenjen samo najrevnojšim viničarjem in malim posestnikom. Zglasiti se je pri g. profesorju Majcenu, ki kot načelnik podružoice napiSe nakaznice. (Badlove vile št. 10.). Bosnapasta enakovredna modri galici. Vino srradnik nam pige: Imam obširne vinograde v vinorodni^ Hr1f)7n,h. Ker sem že v predlanskem letu dobil Teliko p •, |> rnodre galice, sem se odloCil napraviti poskrs ^ škropljenjem z Bosnopasto. Polovico vinr> grad: ¦ :i škrojiil z modro galico, drugo poiovico pa z Bosnopasto. Isto som storil tudi v lanskem letu. Prišel sem na ta način do sledečega zakljufika: JSftrop^""^ z Bosnopasto je bilo rsaj r^ oi-^ko usp»fino ; inkujoče, kakor Skropljenje f w%>oi galioo, a np < in sitnosti a jBoan« pasrto «•! relilM tnj, nego z modro gaKco. 7« TrsttM osm. »apisal T pomirjenje našib rinogradnikOT, za, slufej primanj kovanja modre galic*. Huielj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je Tsled pomanjksnja hmelja prenehala vsaka hmeljska kup <ži;a- Zatečki hmelj plačujejo po 7000 do 7200 K za 50 kiJogramov, tuj hmelj pa po 3100 K za 50 kilogramov. Hmeljski nasadi v Cehoslovaški so prav dobro prezimili, istotako v Savinjski dolini, dočim so r Nemčiji in na Madžarskem zelo trpeli. Sadite Upe! Navedeni klic je izrekel Nemec, ki si-iatra lipo kot drevo, katerega se radi iijega koristi izplaf-a saditi. Koliko bolj pa velja ša ta klio za •ias! Stari Slovani so lipo visoko čislali ir. jo pridno sadiii na najpomembnejša mesta. Pod lipo sredi vasi so se zbirall vaški prebivalci ob vsoh važnej ših dogodkih. Prav tako so sadili naši jicdniki lipo pred cerkvijo, kar marsikje vidimo.'Primeruo in koristno ni. da se je pričel v novejšem času saditi divji kostanj, ki ne more tekmovati z lipo. CebcUariera — naši predniki so to panogo gospodarstva, ki bi se sedaj dobro izplačala, tudi bolj gojili — je ziiano, ka!:o se čebele dobro počutijo na paši v lipovem cvetju. Oebelarji, poagitirajte, da se po naših sloveiiskih vaseh na primernih mestili zasadijo drevoredi lip, kar bode poleg okrasja tudi povzdignilo čebelarstvo. Po !eg tega nam lahko lipovo cvetje prinaša še druge koristi. Cemu naj kupujemo različne škodljive čaje po fujih neznanih državah, ko imamo na razpolago zdravilen čaj iz1 lipovega cvetja, kateri bode pa še boljši, 6e se pridene par žlic medu. Ni gospodarsko in n« koristno za nas, da bi mesto lipe, orehov, češpelj in druzega sadja sadili — divji kostanj. Lipa jo bila naša in naj š« ostane naša V vsakem ozirtu