^štev. 163.
Trat, v sredo 12. junija 1912
Tečaj XXXVI .
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru,
Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka n?.daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo politienega društva „Edinost4* za Primorsko.
,V edinosti je možI*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na ca-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ce ozira. Varočatna na nodvljsko lzd&nj« ..EDINOSTI ' «tan«: sa
celo leto Kron 5'20, za pol leta Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do»). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0DI>'A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštrom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti* štev. 20. PoStno-hranllnitni ratun Stev. 841-652. TELFFOM 5t. 11-57.
DRŽAVNI ZBOR.
Slovenski klerikalci in uradništvo. — Splošni položaj.
DUNAJ 11. (Izv.) Zbornica {e danes skoro soglasno sprejela vse odsekove predloge, ki se tičejo II. skupine službene pragmatike, to je §§ 27 do 81. Glasovanje je bilo jako komplicirano in dolgotrajno, ker je bilo tekom debate podanih neštevilno manjšinskih, izpreminjevalnih in dodatnih predlogov. Proti odsekovim sklepom so glasovali edinole slovenski klerikalci, katerih manjšinski predlogi pa so bili zopet z vsemi proti njihovim glasovom odklonjeni. Slovenski klerikalci so danes sploh Igrali jako čudno vlogo ter so proti koncu glasovanja, ker so bili njih predlogi vedno odklonjeni, začeli zapuščati dvorano, tako da se konečno pti glasovanju njih manjšinskega vota ni dvignil niti eden poslanec, kar je izzvalo v zbornici bučno veselje, pa tudi klice ogorčenja.
Po glasovanju je zbornica takoj preŠia v specijalno debato o tretji skupini in po-sianec dr. K o r o š e c je uporabil to pri liko, da je utemeljil glasovanje oziroma taktiko slovenskih klerikalcev, češ, da je po sprejetju §§31 in 32 v smislu odsekovih predlogov gotovo, da vlada zakona ne bo izvršila in da je naravnost komedija in „švindel" še nadalje razpravljati o službeni pragmatiki. Zbornica naj bi se rajše takoj razšla.
Dr. R y b a f, ki je prišel kot manjšinski poročevalec tik za dr. Korošcem do besede, je jako ostro zavrnil te čudne nazore ter pripomnil, da tako stališče, kakršno zavzema dr. Korošec, vede k absolutizmu, ker bi se moral po nazorih slov. klerikalcev parlament kratkomalo udati vsikdar temu, kar bi vlada želela in zahtevala. Dr. Ryba-reva izvajanja so v parlamentu našla mnogo pozornih in cdobrujočih poslušalcev.
Debata o III. skupini službene pragmatike je bila sicer danes dokončana, vendar se šele {uiri vrši glasovanje. Parlamentarni krogi pričakujejo, da bo zbornica že jutri dokončala razpravo o službeni pragmatiki ter predlogo peifekcijonirala.
Ka] se potem zgodi s pragmatike, to pač pada na odgovornost vlade.
V ostalem je zbornica danes z napetostjo sledila posvetovanjem posameznih klubov, ki so imeli cd!očati o stališču, ki je naj zavzamejo napram včerajšnjim pro-pozicijam ministra Heinolda.
Prvi je sklenil nemški „ National ver-verband", da te vladne propozicije sprejme, njemu so sledili Poljaki, krščanski socijalci in Hrvatsko-slovenski klub. Na odganjajočem stališču še vedno vztrajajo Rusini in Dalmatinci. Hude debate pa so se vršile v „Enotnem češkem klubu", kjer je nastal boj med radikalnimi elementi na eni strani ter mladočehi in agrarci na drugi strani zaradi klubovega stališča. Prvotna poročila, da se klub razbije, se danes še niso uresničila, še vedno upajo, da bo mogoče med obema strujama ustvariti vsaj formalen kompromis, ki bo na eni strani omogočil mladočehom in agrarsem, da pristanejo na Heinoidove propozicije, na drugi strani pa ohranil skupnost češke delegacije.
Jutri pade odločitev. V slučaju, da bo za vlado ugodna, bo najbrže zbornica pre-
nehala s plenarnimi sejami. Brambni odsek bo v celodnevnih sejah rešil razpravo o brambnih predlogah in prihodni teden potem prične v zbornici debata.
Sejno poročilo.
§§ 27—81 pragmatike sprejeti.
V današnji seji se je razpravljalo o II. skupini službene pragmatike (dolžnosti in pravice uradnikov). Govoril je manjšinski govornik dr. Korošec, ki je zlasti ostro nastopil proti paragrafoma 31 in 32 pragmatike. Dr. Korošec Je od zbornice zahteval, da odkloni odsekov sklep glede teh paragrafov, ki garantirajo uradniku koalicijsko pravo, in da sprejme njegov predlog, po katerem naj b< bil uradnik ne samo v plačilni odvisnosti od države, ampak tudi v odvisnosti zvestobe. Govoril je še glavni referent Čeh, ki je imel zaključno besedo.
Po zaključnih besedah glavnega refe« renta posl. Čeha se je pričelo glasovanje. Paragrafa 27 in 29 sta bila sprejeta v obliki odsekovih predlogov, ravnotako tudi § 30. K temu paragrafu stavljeni socijalno-demokratični predlog je zbornica odklonila.
K paragrafu 31 je soc.-dem. poslanec Giockl predlagal poimensko glasovanje glede svojega minoritetnega predloga, po katerem ine sme biti uradnik iz službenih ozirov 'oviran pri izvševanju svojih državljanskih J pravic. Predlog Je bil z 240 proti 126 gla-| sovom odklonjen. Zbornica je na to spre-\jela paragraf 31 v odsekovl sestavi. Zaradi i tega je odpadlo glasovanje o minoritelnem ! predlogu posl. Korošča, ki je zahteval, da se i ta paragraf sprejme v sestavi vladne pred j loge. V odsekovl sestavi je tudi zbornica sprejela paragraf 32, ravnotako tudi paragrafe 33—44. K zadnjemu paragrafu je ! zbornica sprejela tudi dodatni predlog posl. i dr. Steinwenderja, ki se glasi: „Za udele-žitev vpokojenih uradnikov pri upravi ak-■ cijskih družb ali drugih na dobiček računa-jočih družb v predsedstvu, upravnem svetu i in nadzorstvu je potrebno poprejšnje dovo ! ljenje centralnega urada.
Dalje so bili sprejeti paragrafi 45—47. j Zelo komplicirano pa je bilo glasovanje o t paragrafu 68, ki urejuje časovno napredo-| vanje v siužbL
Sprejet je bil predlog Tonelli, kateri določa, da se naj rok časovnega napredovanja v skupini B državnih nastavljencev zniža od 7 na 6 let. Dalje tudi Waberjev predlog, določujoč: Z ozirom na važnost, težavnost in odgovornost službe se zamore] o za posamezne uradniške kategorije določiti tudi krajši reki za časovno napredovanje. Vsi drugi izpreminjevalni predlogi k temu paragrafu so bili odklonjeni. Ostali paragrafi 69—81 so bili sprejeti v odsekov! sestavi in vsi tozadevni predlogi odklonjeni.
Po končanem glasovanju Je zbornica pričela s specijalno debato o 111. skupini službene pragmatike: izpremembe v službenem razmerju in nJega razveljavljenje.
Pri tej priliki je dr. Korošec v imenu slovenskih klerikalcev izjavil, da se ne bo njegova stranka udeleževala nadaljnih posvetovanj zaradi postopanja zbornice nasproti njej.
Dr. R y b ar je dobil takoj za dr. Korošcem kot minori-tetni poročevalec besedo ter je pred vsem
polemiziral proti fzvajanjanjam posl. dr. Korošca, ter je konečno poudarjal, da je nedopustno prepustiti službeno pragmat.lko njeni usodi, kakor to želi dr. Korošec. Če vlada v resnici tako misli, kakor pravi, je vprašanju. Brez ozira na vladne izjave moramo nadaljevati razprave. Govornik je tudi kritiziral razpravljanje v odseku.
Odsek za državne uslužbence je javno razpravljal, zaradi tega so mnogi člani tega odseka prijeli za demagogična sredsva. Dr. Rybar je dalje predlagal k §-u 87. naslednji dostavek: Če se kak uradnik poteguje za kak mandat, se mu naj na njegovo prošnjo (ne uradoma) dovoli dopust 4 tednov, ki se mu naj pozneje pri običajnem dopustu všteje."
Potem ko so govorili še nekateri govorniki sta bila izvoljena generalna govornika posl. Leon L e w i c k i in dr. pl. Miihlvverth. Prihodnja seja Jutri.
Budgetnl odsek.
DUNAJ 11. V budgetnem odseku so danes obstruirali Rusini. K debati o budgetnem provizoriju je posl. vitez Wasiiko 4 ure in pol govoril brez vsakega prenehanja. Po kratkem odmoru Je potem ob četrt na deset prekinil svoj obstrukcijonistični govor, in ga jutri nadaljuje.
Brambni odsek.
DUNAJ 11. Brambni odsek Je danes sprejel v smislu vladnih predlog §§ 1—7 brambnega zakona in sicer neizpremenjene in stilistično enake onim, v ogrski poslanski zbornici sprejetim. Vsi izpreminjevalni dodatni predlogi so bili odklonjeni.
Parlamentarna delazmožnost.
DUNAJ 11. (Izv.) Kako veliko veselje ima parlament do dela, dokaz temu, da je bil danes bosenski odsek nesklepčen. V bud-gentnem odseku so danes Rusini nadaljevali z obstrukcijo. V brambnem odseku je opozicija prav ostro protestirala proti včerajšnjemu ultimatu barona Heinolda.
Enotni češki klub.
DUNAJ 11. Parlamentarna komisija „Enotnega češkega kluba" je sklenila odločno protestirati proti nameri vlade, da parlamentu predpisuje termine za razpravo in rešitev gotovih predlog.
Hrvatsko-slovenski klub.
DUNAJ 11. Hrvatsko-slovenski klub je sklenil delovati na hitro rešitev brambnih • predlog in da se služba pri vojni mornarici j zniža na tri leta. Ako večina temu ne pritrdi, vloži posebni načrt zakona, po katerem bi primorsko prebivalstvo za četrto leto službe dobilo od države podporo.
PODLISTEK
Kraljica se je nalahko stresla in vstala. Ime znanega rablja ji je govorilo več nego tl1*®*	. »j ^	cela knjiga. Vse na tem možu |e bilo vtem
W1162 12 KC16C6 piSG« 1 trenotku strašno in izrazito,
CLe chevalier de Maison Rouge). 111 i _ >£Tile\ Sem>" 1*5 de[al Sa?S0"> »da Ya™
■ odstnkem lase; toda ker ste Vi sami ze
F.om&u ic časov francoske revolucije. — Spisal^ opravili tO delo, Vas lahko pustim, ako že-
| lite, za hip samo."
i „Prosim Vas, gospod," je odvrnila kraljica, „kajti pogumna hočem iskati v mo-
Aleksander Dumas star.
.XLVII. Duhovnik in rabelj.
Ko je kraljica zapustila sodno dvorano, so jo odvedli v ječo. Čim je dospela v
Ogrski parlament.
BUDIMPEŠTA 11. Na vse zgodaj so obkrožili trije bataljoni parlamentno poslopje. V notranjosti parlamenta so bili zopet postavljeni močni policijski oddelki. Pri glavnem vhodu pa so stali policijski uradniki, ki so stiogo revidirali legitimacije došlecev. Ob poli 10 dopoldne so došli nekateri opozicijonalni poslanci z Justhom in grofom Apponyiem na čelu. Vojaški kordon jim je zastavil pot. Policijski nadzornik pa jim je naznanil, da je le grofu Apponyiu in vsem onim, od sej ne izključenim poslancem dovoljen vstop. Drugim opczicijcnalnim poslancem pa Je bil vstop zabranjen.
litvi/
Šanson se je poklonil in odšel. Kraljica je ostala sama, kajti njena stražnika sta se bila obzirno oddalji!a. Po-svojo sobo, je vzela Škarje in si odstrigla kleknila je na stolico, ki je bila nekoliko svoje dolge, lepe lase. Zavila jih je v papir nižja od drugih in ki ji je rabila za klečalo, in napisala nanj:	i in se zaglobila v molitev. Medtem pa se je
„Razdelijo naj se med mojim dogodil v župnišču cerkvice Saint-Landry sinom in mojo hčerko."	J prizor, ki ni bil nič manj strašen od onega,
To je bila oporoka Marije Antoinette. ki smo ga ravnokar pripovedovali. Nato je sela ali se pravzaprav zgrudila | Duhovnik te župnije je bil ravnokar na neko stolico ter zaspala, kakor otrpnela i vstal. Stara upraviteljica mu je pripravljala vsled napora, kajti zasliševanje je trajalo j zajutrk, ko je nekdo naenkrat potrkal na osemnajst ur.	župniŠka vrata.
Ob sedmih jo je nenadoma vzbudil) „Poglejte, gospa Jacinta," je dejal du-šum španske stene, ki jo je nekdo premak- j hovnik, „poglejte, kdo trka ob tako ranih nil; ozrla se je in zagledala moža, ki ji je urah na naša vrata in da-li ni mogoče kako bil popolnoma neznan.	j zelo nujno opravilo, ki ga terjajo od mene.
„Kaj hočejo od mene?" je vprašala. |V tem slučaju recite, da me kličejo danes Mož se ji je približal, jo pozdravil zjutraj v ječo in da moram tja vsaj za tako prijazno, kakor da bila še kraljica, in hipec.
dejal: „Ime mi je Šanson."	H Kakor ji je ukazal gospod, je Jacinta
naglo hitela po stopnicah, ki so vodile na vrt, kjer se je nahajal vhod ; odpahnila je vrata, in ugledala pred seboj zelo bledega in razburjenega še mladega moža, čigar obraz pa je bil mehak in pjošten.
„Ali je doma gospod župnik ?u je vprašal. Jacinta je motrila njegovo obleko, ki je bila vsa v neredu, naznančevo dolgo brado in njegove trepetajoče ude. Vse to ji prav nič ni ugajalo.
„Občan", je dejala, „tu ni niti gospoda, niti župnika".
„Oprostite, madama", je rekel mladi mož, „hotel sem reči, duhovnik cerkvice Sanit-Landry".
Beseda „madama44, je Jacinto kljub njenemu patriotizmu presenetila; toda odgovorila je:
„Ni mogoče govoriti ž njim, sedaj moli". „Tedaj počakam", je odvrnil mladi mož.
„Toda", je dejala gospa Jacinta, ki je je jela ta vstrajnost zopet vzbujati misli, ki so si ji porodile tkkoj začetkoma v njej, „toda zaman boste čakali, kajti poklican je v ječo in odide takoj tja".
Mladi mož je strašno obledel, tako da je bil podoben mrliču.
„Torej je res 1" je mrmral. Nato je dejal naglas :
„Madama, ravno radi te stvari prihajam k občanu Girardu."	(Dalje.) t
Vsi opozicijonalni poslanci so nato cdšli izpred parlamenta.
Ob poli 11 je Tisza otvoril sejo ped običajnimi eljen-kiici vladinovcev, ki so polncštey!lno doŠli v zbornico. V dvorani ni biio niti enega opozicijonalnega poslanca.
Zbornica je danes začela razpravljati o izpremembi poslovnika. V debato je posegel prvi ministrski predsednik p'. Luksc«, ki ie med drugim priporočal sprejem predloga posl. Vćdasza, ki stremi za pooštrenjem hišnega reda in omegočuje skoro vsako hrupno obstrukcijo. Govoril je tjdi reSki zastopnik, vladinovec Vio, ki je poudarjal, da nobeno drugo mesto ni toliko trpelo po obstrukclji, kakor mesto Reka in da je meščanstvo Reke vedno obsojalo obstrukcijo. K reviziji poslovnika je govoril tudi grof Tisza, poudarjajoč, da je dolžnost zbornice za vedno onemogočiti obstrukcijo. — Opravičeval je svoje postopanje napram opoziciji, katera edina je odgovorna za vse škandale zadnjih dni.
Predlog posl. Vadasza je bil na to sprejet z vsemi, 220 navzočimi glasovi. Za predlog so glesovali tudi hrvatski poslanci in sicer skupina mažaronska.
Tiszi je z radostjo naznanil sprejetje novega poslovnika in odredil prihodnjo sejo na 18. t. m. Vladinovci so mu zopet ploskali !n hunski „eljen" se je razlegal po dvorani.
Ogrska magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Odsek mag-natske zbornice je sprejet brambne predloge. Plenum magnatske zbornice se sestane v soboto.
Generalna stavka na Ogrskem.
DEBRECZIN 11. Tu je' izbruhnila splošna delavska stavka. Trgovine so bile cel dan zaprte. Delavci so potolkli nekatera odprta izložbena okna. Časopisi niso izSIi. Socijalni demokratje so prevzeli napram policiji odgovornost za vzdrževanje redu in miru. Stavka je izbruhnila v protest proti nasilnostim v parlamentu.
Vseučiliški profesor dr. Neusser obolel.
DUNAJ 11. (Izv.) Vseučiliški profesor dr. Neusser je zelo opasno obolel.
Pomnožitev črnogorske kraljevske rodbine.
CETINJE 11. Princezinja Natalija je srečno povila princa.
Vsesokolski zlet v Pragi.
PRAGA 11. (Izv.) Po sedanjem cficijel-nem naznanilu se udeleži letošnjega vses kolskega zleta poleg Čehov 1250 srbskih, 1000 hrvatskih, nad 600 slovenskih, nad 700 poljskih, nad 500 ruskih in nad 300 bolgarskih Sokolov.
Eksplozija v VVollersdorfu.
DUNAJ 11. (Izv.) Zadeva eksplozije na Steinfeldu postaja čim zagonetnejša. Danes po polnoči je vojaška straža pri objektu št. 38 smodnišnice na Steinfeldu oddala alar-mujoči signal, češ, da je videla sumljivo osebo se plaziti okrog smodnišnice. Takojšnja preiskava je dognala, da se je faktično v bližini nahajala neznana in sumljiva oseba, ker so našli vžigalno vrv. Dalje je danes dobilo vojaško poveljeništvo grozilno pismo, v katerem naznanja nepoznana oseba, da v sredo, dne 12. t. m. zleti objekt št. 43 v zrak. Delavci so sedaj tako prestrašeni, da si ne upajo na delo. Včeraj so videli v Dunajskem Novemmestu nekega moža, ki se je jako sumljivo plazil po Steinfeldu.
DUNAJ 11. Vest, da je bil aretiran neki italijanski častnik, ki naj bi bil zanetil nedeljsko eksplozijo na Steinfeldu, merodajni faktorji zanikajo, ker je brez podlage.
Nesrečo noseči zvon.
CELJE 11. V Ribnici pri Celju je zaspal v cerkvi 15-letni Franc Kora. Cerkovnik je zvečer zaprl vrata in tako je ostal deček tudi ponoči sam v cerkvi. Ko se je prebudil pozno v noč, je zlezel v zvonik in začel klicati, naj mu odpro. Nikdo ga ni čul. V obupnosti Je začel deček zvoniti. Z7on pa se je utrgal in dečka smrtno poškodoval.
59 delavcev zgorelo.
PETROGRAD 11. (Izv.) Na zemljiščih grofa Orlov-Damidova v Tambovu je zgo-59 poljskih delavcev, ki so spali v žitni sušilnici. Vzrok požarja je neznan.
Stavka na AngleSkem.
LONDON 11. V pristanišču Southamplon stavka 2000 delavcev. Ravnotoliko v Pfy-raouthu. Stavkujočim so se pridružili vozniki in pristaniški delavci.
Stiau II
„EDINOST" št. 163
V Trstu, dne 12 junija 1912.
Trst, 11. junija 1912. Ni še dolgo, ko smo Slovenci pokopali
Polom v Puli.
Pula 10. junija. Gospod baron Gorizzutti sicer zatrjuje, da se je od zneska K 1,717.180 porabil večji znesek za razne druge svrhe, kakor mestno plinarno itd. Povedal pa g. baron nI, zakaj se je ravno ta znesek porabil za druge svrhe, ko |e bil vendar namenjen izključno za gradnjo vojašnice, dočim je bilo za plinarno že preje najeto drugo posojilo. Kam je potem šlo posojilo, ki je bilo najeto za zgradbo plinarne? Na vsak način bodo za zgradbo vojašnice morali zopet najeti novo dvamilijonsko posojilo. V daljšo polemiko in razpravljanje o tej stvari se radi preiskave seveda ne moremo spuščati in prepuščamo, da ona spravi vso stvar v pravo luč in dožene pravi primanjkljaj. To pa že danes lahko trdimo, da je samo tatinska trojica Borri, Galanti in Fillinich pokradla občini, oziroma davkoplačevalcem najmanje pol milijona kron. Če torej zra-čunimo skupaj vse tatove, ki že sedijo in Še pridejo na vrsto, bo gotovo prekoračena svota dva milijona kron i
Sodna oblast je izdala vsem državnim avtonomnim oblastnijam v Puli nalog, morajo predložiti preiskovalnemu sod-
korenino Mencingerja in že zopet nam prihaja iz Ljubljane žalostna vest, da je tam umrl v še krepki moški dobi veliki slovenski epik, Anton Aškerc, gotovo eden naj-plodovitejših slovenskih pesnikov, krepka individualnost, pravi steber naše literature. Vest o Aškerčevi smrti nas mora tembolj pretresti, saj smo videli v njem in njegovih pesmih neko poosebljeno moč in moško voljo, pesnika vseh zatiranih in vseh onih, ki se bojujejo proti tiranom.
Anton Aškerc! Dasiravno sodobnik Simona Gregorčiča, kaka razlika med obema. Gregorčič, mehka duša, najnežnejši lirik, ki ne more kljubovati napadom škofa Mahniča in ki udano povesi svoje peroti ter vtihne, ko nam je prej v najkrasnejših verzih izlil bol svoje duše, na drugi strani Aškerc, krepka in kljubovalna narav, ki hoče boja in zopet boja proti vsem silam, ki se inu stavijo v bran. Pod psevdonimom „Gorazd" !jn
čitamo v začetku osemdesetih let v „LJub-jda _____#
Ijanskem Zvonu" prve njegove balade, ki niku vse denarne spise od leta 1909 do fe-vzbujajo spjošno pozornos „Zvonovih" bral- ,'bruarja 1912, ki so le količkaj v zvezi z cev. Poleg Gregorčiča tedaj druga pesniškaj občino. Seveda pride tudi o tej priliki mar-individualnost, tem zanimivejša, ker popol- sikaj ua dan*
noma različna od nežnega goriškega slavčka. j o mestnem eksekutorju Seliesu se ču-Siovenci dolgo ne vemo, kdo se skriva pod je|0 čudne stvari, a vendar mož še vedno imenom „Gorazd", dokler ne izidejo leta;pobira denar na račun občine. Sluga Per-1890 „Balade Iti romanceu, zložil Anton covich je že dlje časa gostilničar, a vendar Aškerc.	-§e vleče plačo od občine; enako Tamaro.
Aškerc, ki je bil medtem odložil du-;Xudi tukaj treba poseči vmes. hovniško suknjo, v kateri se ni bil nikoli pfvi aretiranec v občinski aferi, zidar dobro počutil, se je s svojimi „Baladami in ignac Marco je bil pred kratkem obsojen v romancami" imenitno predstavil slovenskemu enomesečni strogi zapor. Poneveril je le občinstvu. Kritika je knjigo sprejela zelo manje svote; bil je namreč „najmanjši" med ugodno in kako bi je tudi ne, saj tako aretiranci.
krepke in jedrnate poezije Slovenci dotlej še. za onih 8 pri občini razpisanih mest je nismo bili vajeni. Aškerc nam je udomačil 5ji0 okroglo 160 prosilcev. Kakor čujemo balado, v kateri igra važno vlogo tudi naša So imenovani le taki, ki poznajo oba de-narodna pesem in naša zgodovina, kakor n. želna jezika; to so pa le naši ljudje, ker pr. kmetski upori. Kdo ne pozna njegove Italijani sploh ne poznajo druzega jezika ko „Stare pravde" in drugih ? Skratka ta knjiga svojega.
je doživela izreden uspeh, v njej se nam je j prj „Giornalettu" so se radi zadnjega razodel naš najboljši in najkrepkejši epik. članka tako razburili, da pretijo s tožbo
Sledili so nato drugi zborniki in sicer ne-le „Polaer Tagblattu", temveč tudi proti I. 1896 „Epske in lirske poezije". V tej vsem drugim listom, ki pišejo proti njemu.
knjigi se je hotel Aškerc poskušati tudi na;Vederemol _
polju lirike* ali kar nam tu podaja, ni naj-
Stjepan, posestnik, Car Emin Viktor, pisatelj,	bil že prav vse, od klerikalca do mazzi-
Cerčić Alfons, pom. kapitan in posestnik	nijanca in ki bi nazadnje postal tudi odločen
Lovran, dr. Červar Gjuro, odv., Gržetlc Ni-	Slovenec, če bi mu tako kazalo. Menda ga
kodem, priv. uradnik, Ivančič Ivan, prof.,	ni urednika pri „Piccolu". ki bi ga ne bil
dr. Janežič Konrad, odvetnik, Jelušić Kazimir,	Kutin že obral prav do kosti in sedaj po-
načelnik Kastav, Justi Anton, notar, Kundić	roča „Piccolo" o „signoru Cuttinu" kot
Milan, posestnik, dr. Landr Josip, zdravnik,	branitelju tržaške „italianita"! Mandič Kazimir, župnik Veprinac, Miran O pristnem Lahu F e r 1 u g i, ki je go-
Julij, načelnik, Mrakovčič Josip, živinozdrav-	voril nato, nam pač ni treba izgubljati
nik, pl. PerŠič Higln, pom. kapitan In po-	besedi.
' sestnik Lovran, Peručić Pavel, mag. pharm. Končno je prišel na vrsto še Nemec
dr. Ivan Pošćlć, nar, zast. in odvetnik, Ri-	advokat dr. Gasser, da je bila vrsta reše-
barič Josip, prof., Rubeša Franjo, nadučitelj	valcev polna.
Zamet, Spinčić Vekoslav, nar. zastopnik, dr. Mislimo, da nam ni treba pripominjati
Stanger Andrija, načelnik in odvetnik, dr.	k tem imenom prav čisto nič več, k večjemu
Tentor Mate, profesor, Tomašič Leonard,	le to, da se tržaškemu slovenstvu pač ni
posestnik, Troje Josip, odv. koncipijent,	treba bati za svoje postojanke, dckler jih
Vahtar Anton, priv. uradnik, Žiganto Ivan,	bodo napadali taki — Italijani! župnik Moščenice. Gostilničarji, Slovani! Danes od 10.
i Namestniki centralnega odbora : Bokatič	predp. do 3. pop. se bodo vršile v ulici
Mate, zvrš. pravnik, Jelušić Fran, učitelj,	Chiozzza št. 7 nadomestne volitve za od-
Rajčić Albert, učitelj, Tomašfć Rikardo, po-	bor t. zv. konsorcija. sestnik, Verderber Peter, trgovec, Vladiskovič Naj ne izostane nihče! Vsi morajo
Samuel, pora. kapitan in uradnik posojilnice,	enodušno glasovati za narodno listo. Revizorji: dr. Fabijanić Niko, obč. zdravnik, Volilni lokal narodne stranke je v go-
Krrapotic Ivan, ravnatelj filijalke jadranske	stilni „Air Isoletta" v isti ulici, nasproti
banke Opatiji, dr. Trinajstlc Mate, odvetnik,	dvorani „Tersicore", kjer se bo vršila
I Na skupščini se Je odločilo, da usta-	volitev.
novnl, pravi in aktivni člani plačojo K 2, a | podpirajoči nikake vpisnine.
boljše, in Aškerc Je moral priznati sam, da lirika, zlasti ona mehkužna in jokava lirika ni njegovo polje. Bistvo svoje poezije je najbolje označil v verzih:
MoJa Muza ni mehkužna bledolična gospodična; Črnogorka je, Špartanka, deva zdrava ognjevita V levi baklo, v desni handžar kvišku dviga moja Muza; razsvetljuje teme klete in s tirani se bojuje. Sledile so kmaiu nato „Nove poezije", „Četrti zbornik", „Zlatorog" in 1905 „Primož Trubar", epos Iz časov slovenske reformacije. S to knjigo, lahko rečemo, pričenja Aškerčevo propadanje. Pesnik je izčrpan. Njegovi verzi polagoma izgubljajo na prožnosti, jedrnatosti in resnični poeziji. Aškerc je jel precenjevati samega sebe, in kar nam je podal v svojih poznejših knjigah, kakor n. pr. „Junakih", „Mučenikih", „Arabeskah", „Piramidah in Akropoli", „Jadranskih bise- \ rih", nima niti od daleč one vrednosti, kakor n. pr. „Balade in romance". Res se nahaja tudi v teh Aškerčevih delih kako dobro zrno, iz katerega nam odseva oni rezki in jedrniti Aškerc s svojim krepkim slogom, toda v splošnem je v teh delih le malo resnične poezije. Aškerc postaja gostobeseden in vedno bolj tendencijozen. Pesnik se umakne v ozadje, na njegovo mesto stopa verzlfikator in agitator... Zato je marsikdo njegovih prijateljev, opazujoč njegovo literarno delovanje poslednjih let, moral vzklikniti: „Skoda za Aškerca!" A pokojni pesnik ni hotel razumeti, da njegova^ Muza že davno ni več ona ognjevita Špartanka z bakljo in handžarjem v roki... Zato ni čuda, da gleda iz njegovih poslednjih del mesto pesnika arhivar.
Toliko smo morali konstatirati z ozirom na objektivnost. Toda vse to ne zmanjšuje prav nič vrednosti Aškerčeve prave poezije, ki je vedno mogočno vplivala na sodobnike. Aškerc je tvoril mejnik med staro Stritarjevo strujo in novim realizmom, ki se je jel porajati okoli devedesetih let. Mož širokega obzorja, kakor je bil pokojni pesnik, je z bistrim očesom opazoval in bičal naše razmere. Naprednost, narodnost in Slovan-stvo, to so gesla njegove poezije, ki je imela zlasti na mladino poseben čar in vpliv.
Ašicerc je mnogo potoval, zlasti ga je mikal orijent, in v njegovih pesnih, skritih v orijentalsko obleko, se marsikaj nanaša na naše žalostne domaČe razmere.
Aškerca ni več in v dobi, ko nam tako nedostaja krepkih individualnosti, je to dvakrat huje. Zato slava spominu Antona Aškerca, pesnika napredka, moči in svobode !
*
Na krsto pesnika A. Aškerca polože Tržaški Slovenci krasen venec z napisom : Velikemu pesniku — Tržaški Slovenci!
Nadomestne deželnozborske volitve v Puli.
Pula, dne 11. junija.
Za volitve je bilo predloženih 763 reklamacij, ki bodo, kakor se čuje, rešene tekom dveh dni. Vseh volilcev je vpisanih 1596; torej Je reklamacij več nego volilcev. Po tem si more vsakdo vstvariti sodbo, kako *so bili sestavljeni volilni imeniki. Najlepša je pa ta, da niti oba eksemplara volilnih imenikov — oni za občino in oni za okrajno glavarstvo — nista bila enaka, temveč je moralo tudi te popraviti okrajno glavarstvo, da sta se ujemala. Lep anagrafičen urad.
Več kot polovico reklamacij je uložila hrvatska stranka, druge pa italijanska. Vendar bi se bila mogla hrvatska stranka nekoliko več pobrigati, nego se je. Ako bo to imelo posledice, spregovorimo pozneje, ako pa ne — pa tembolje.
Reklamacije, ki jih je predložila italijanska stranka, so večinoma neutemeljene a Italijani so jih uložili, samo da pokažejo javnosti visoko število. Reklamirali so namenoma ljudi, o katerih so dobro vedeli, da bivajo izven Pule in izven volilnega okraja. Politična oblast postopa pri reševanju re-slamacij strogo nepristransko.
Vsled tolikih reklamacij dobi volilski imenik seveda povsem drugo lice.
„Giornaletto" upije že sedaj na ves glas, da je zmaga njihova, in da se hočejo vkljub sedanjim razmeram pokazati Še bolj žive ko kedaj poprej. S tem hoče menda „Giornaletto" reci, da morajo zmagati, četudi nimajo na razpolago občinskega denara.
Sicer je pa to samo pesek v oči, da bi svoje verne čitatelje vzdržal v dobri volji. Kandidata Italijani še do danes niso proglasili, dasi se govori o petih osebah kot kandidatih.
Narodna zajednica za Istro.
V soboto dne 8. t. m. se je vršil v veliki dvorani „Nar. doma" v Voloski ustanovni občni zbor „Narodne Zajednice za Istro". Narodni zastopnik dr. Ivan Poščić je otvoril skupščino z jako lepim in zanosnim govorom, v katerem je očrtal stanje v Istri in potrebo te organizacije, ter Jedrnato in dobro predočil bodoče delo in namen „Narodne zajednice", ter potem dal prečltati pravila. O pravilih se ni razpravljalo, niti se Jih je podrobno tolmačilo, ker je ustanovni odbor izdal v posebni knjižici tolmača in napotek o organizovanju in poslovanju „N. Z.* za Istro; ta knjižica se je razdelila med skupščinarje, da zamore vsakdo mirno proučiti in spoznati cilj, za katerim gre „N. Z." z. Istro. Na sami skupščini so se vsi prisotni do zadnjega prijavili za člane, na kar se je takoj prešlo na volitev odbora, namestnikov In revizorjev. V centralni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: dr. Antončič Ivo, odv. kand., Baf Franjo, nad-učitell v Kastvu, Baša Ernest, priv. uradnik, B.ečič Josip, pom. kapitan in posestnik, Car
Oni, ki še niso dobili glasovnic, naj se za nje obrnejo na permanentni odbor, ki se od 9. predpoludne nahaja v omenjeni gostilni.
Vsi za narodno listo! Društvom in udeležencem nedeljske slavnosti na znanje. Vsled sklepa „Trža-Iz Malega Lošinja smo včeraj dobili sokolske župe* ne bo dovoljeno na brzojavno poročilo, da je tam nenadno nedeljski sokolski slavnosti nobeno nabiranja umrl deželni poslanec Šime Kvirin Kozulić. fo prodajanje raznih listkov, niti ne za eno Pokojni Kvirin — tako so ga navadno ime- ali drugo sokolsko društvo, novali ožji prijatelji in znanci — je bil eden( k opremi dreadnoughtov. Včeraj jutro sobojevnikov pokojnega — za Dobrilo —'je dospelo iz Pule veliko dvigalo, ki je bilo prvega istrskega narodnega buditelja Dinko spravljeno s pomcčjo dveh remorkerjev Vitezica. Njegova zasluga Je, da se je na si- naravnost v tehnični zavod pri Sv. Marku, cer zaspanih otokih vendar-le začel gibati s tem dvigalom spravijo na mesto dva ve-narod. — Osobito Je pokojnikova zasluga,; topova kalibra 30 5 cm za drugi stolfj da je zopet oživelo narodno življenje v si-j ^Viribus unitis" in turbine za „Tegetthoffa1*. cer že skoro popolnoma potujčenem Malem; Državni nameščenci so dobili cd Lošinju.	j tržaške občine potom svojih predpostavljenih
Pokojnik je bil pri narodu posebno pri- vprašalne pole v zadevi stanovanj. Te pole ljubljen, ker je bil vsakomur vedno na raz-' so izključno italijanske. Kakor so sedaj razpolago z dobrim nasvetom In narod se je (mere, občine ni možno prisiliti, da bi Izdala tudi vedno z zaupanjem obračal za njega, take stvari v slovenskem jeziku, a slovenskih Osobitih zaslug si je pridobil za „Hranil- državnih uslužbencev ne more nihče prisiliti, nico in posojilnico" v Malem Lošinju, katero; da bi te pole izpolnili v italijanskem jeziku, je vodil od ustanovitve pa vse do svoje j Zatorej slovenski državni uslužbenci, izpolnite smrti.	! vsi vprašalne pole v slovenskem
V znak priznanja za njegove zasluge jeziku! ga je ljudstvo tudi volilo že več desetletij; Sedeži na tribune in vstopnice k zaporedoma v istrski deželni zbor.	sokolski slavnosti na Opčinah v pred-
Bilo mu je še-le 60 let. Ker je bil vedno proaaji. Z današnjim dnem so pri vratarici krepkega In trdnega zdravja, in tudi ni bilo j „Narodnega doma" gospej Bičkovi v pred-nikomur nič znanega o njegovi bolezni, je 1 prodaji sedeži na tribune fn v pritličju, sto-nepričakovana vest o njegovi smrti zelo:ji^a na tribunah ter vstopnice na nedeljsko pretresla vse njegove številne prijatelje v j sokolsko slavnost na Opčinah. Trstu.	; Sedeže si lahko vsakdo po tam nahaja-
Pogreb se vrši danes ob 9 predpoldne. jočem se načrtu pogubno izbere. Želeti je, — Blagemu pokojniku bodi med narodom da si vsakdo pravočasno preskrbi sedež in časten spomin!	; vstopnice.
Klub tržaških slovenskih mestnih za-j Opozarjamo, da kdor se bo izkazal stDpnikov je poslal na klub istrskih, hrvatskih' z vstopnico, dobi znižano ceno na openski in slovenskih deželnih poslancev v roke taj- električni železnici.
nika dr. Poščića sledečo brzojavko:	Izlet „Narodne delavske organiza-
Odvetnik dr. Poščić,	: cije". Kakor smo že poročali, se izlet v
tainik kluba hrv.-slovenskih dež. poslancev1 Sežano preteklo nedeljo vsled razvitja za-
Volosko ' stave bratskega društva Šentjakobske Ut il-
Ob smrti uzornega rodoljuba, značajnega 'niče ni mogel vršiti. Prihodnjo nedeljo bo
narodnjaka, zastopnika Širne Kozulića, Izre-' sokolska slavnost na Opčinah, dne 23 t. m. kajo globoko sožalje.	: P* ima veselico krajna skupina „Mestna
Tržaški slovenski mestni zastopniki. plinarna" in se zato izlet tudi ne more vršitii
--; Ker pa smo že pred tremi meseci sklenil.
HAmflAii	; s podružnico NDO v Gorici, da priredimo
uumace V93I!.	; dne 14. Julija izlet v Gorico in obi-
Smrtna kosa. Po kratki bolezni je ščemo naše sotrpine, goriške tovariše-člane včeraj umrl v zgodnji mladosti 18 let vrli tamkajšnje podružnice, naznanjamo, da bo narodni mladenič Vladimir Vrabec, dne 14. julija izlet s posebnim vi a-zelo marljiv član pevskega društva „Trst", kom v Gorico. Izlet v Sežano pa pre-Pogreb se bo vršil jutri popoldne. N. p. v m. nesemo na poznejši čas. Natančen spored Lepi bratci so se našli v ponedeljek izleta v Gorico objavimo v prihodnjih dneh zvečer na „protestnem" shodu „Patrie" v „Edinosti". Za danes sporočamo samo, proti slovenskim porotnim razpravam v Trstu da se bo vršil takoj po prihodu v Gorico v gledališču „Politearaa Rossetti". Na-avnost velik m a n i f e s t a c i j s k i shod. -smešno je namreč, kake branitelje in varihe Met se vrši z društveno zastavo in godbo tržaškega italijanstva vidimo v zadnjem času „Narodne delavske organizacije"
**«_*_	i-t __ t_	^IrkUPncb-i Hplauri ! Ohra^s
plavati po površju tiste mlakuže, ki se izdaja za najpristnejšo italijansko kri, očiten dokaz najskrajnejše degeneracije, ki mera prej ali slej končati s popolno pogubo.
Shodu je predsedoval Žid dr. Ara, poročevalec je bil poitalijančeni Ć i č dr.
Slovenski delavci! Obračamo se tem potom do vas, da pridno agitirate za izlet v Gorico. Dne 14. moramo vsi tržaški slovenski delavci v Gorico, da navdušimo naše tovariše goriške sobojevnike; dati jim moramo poguma, da bodo odločno korakali
Vidakovič, kot prvi priglašeni govornik pa nap^J — v trdni zavesti, da niso osamljeni!
je govoril zopet Zid dr. Pincherle. Nato pa je prišel na vrsto edini pristni Italijan, neki Balbi, s katerim pa naj se pobavimo nekoliko obširnejše, ker je mož sicer prav dobro znan italijanskemu, ne pa slovenskemu tržaškemu občinstvu.
Ta Balbi |e bil namreč pisar v odvet-
Nenadno umrl je v ponedeljek zvečer 74 letni trgovec Karol Vtnezian, stanujoč v ulici del Acquedotto.
K Sokolski slavnosti na Opčinah. Kakor vsako leto, se postavijo tudi letos na Sokolski slavnosti dne 16 Junija paviljoni z okrepčili in kolo sreče. Zato se obračamo
niški pisarni dr. Robbe, toda dr. Robba ga	do vseh prijateljev „Sokola" s prošnjo,
je spodil zaradi raznih poneverjenj,	da darujejo kako malenkost za omenjene
zaradi katerih je bil tudi sodnijsko kaznovan,	paviljone.
Sedaj je ta Balbi pisar v pisarni dr. Rossija. Sprejemajo se vsakovrstna jedila, pe-
Da se Balbi zanima za poroto, je potem-	civo, vina, iikerji, galanterija in denar,
takem pač umljivo, kajti ljudem njegove	Darove naj se blagovoli pošiljati gospej
vrste ne more biti vseeno, kakšni so porot-	Zinki dr. Rybarevi, ulica Valdirivo št. 11,
niki, s katerimi bi človek morda imel še	ali pa vratarici „Narodnega doma", gospej
kaj opraviti. V „Piccolu" Je bilo svoj čas	Bičkovi. Darila zgornje okolice pa gospej
tudi čitati neko izjavo dr. Robbovo, v kateri	Kariževi na Opčinah. so bile omenjene BalbiJeve grožnje proti Odbor ženskega odseka dr. Robbi in potem one poneverbe. In ta telovadnega društva „Sokol* v Trstu. Balbi sedaj nastopa na javnih shodih in Zavod sv. Nikolaja priredi drugo ne-
„Piccolo" mu poje slavospeve 1	deljo, dne 23. t. m. veselico v Rojanu. Na
Nadaljni govornik je bil B o v č a n	sporedu Je med drugimi veseloigra in kolo
Kutin, urednik najgnus-ejšega lista nasvetu,	sreče. Ta zavod obstoja že lepo vrsto let
takozvanega „Hudičevega repa", mož, ki Je	in ima mnogo zaslug za velik del našega
V Trstu, dne 12. junija 1912,
EDINOST" št. 163.
Stran III.
tržaškega ženstva. Saj posveča vse svoje delovanje le gmotnemu in moralnemu napredku slovenskih služkinj. Zato prosimo naše občinstvo, da bi se blagohotno odzvalo prošnjam deklet, ki bodo prihajale prositi eventuelne prispevke v prid omenjeni zavo-dovi prireditvi. _
Koledar in vreme. — Danes: Ivan spoznavaiec. — Jutri: Anton Padovanski, Zorica.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne -+- 19 3 C°. — Vreme včeraj: Toplo.
Vremenska napoved za Primorsko: Nestanovitno. Dež. Lokalni vetrovi.
Porotno sodišče.
Predseduje viŠ. sod. svetnik dr. An-drich, prisednika dež. sod. svet. bar. Far-foglia in sodnik dr. Alberti; drž. pravdnik dr. Barzal; branitelj dr. Robba.
Obtoženka : Ana B i t o n j a k, stara 25 let, roj. v Drnišu in tjakaj pristojna, Kat; samska, nepismena, prostitutka, brez premoženja, že kaznovana; ki je obtožena, da je v noči od 19. na 20. oktobra 1911 v Trstu s sovražnim namenom opetovano udarila z nožem po Antonu Seitzu, tako da je Anton Seitz zadobil poleg lahke poškodbe na desnem sencu težko poškodbo na dlani leve roke, ki je povzročila trajno nesposobnost za delo v njegovem poklicu, da je torej zakrivila.
hododelstvo težke telesne poškodbe v smislu §§ 152, 156 in 156, b, c, k. z.
Obtožnica pripoveduje, da so prišli v noči od 19. na 20. oktobra 1911 Anton Seitz z Vaclavom Seitzem In Leopoldom Hatschko v tolerančno hišo v zagati Mari-nella št. 12, kjer so se vsedli in pili kavo v družbi današnje obtoženke.
Po kratkem prepiru je Anton Seitz udaril s pestjo obtoženko, nakar je ta odšla, ne da bi reagirala nato, v sosednjo sobo, pa se kmalu vrnila, se obrnila proti Antonu Seitzu in ga je dvakrat udarila z nožem.
Poškodba na levi roki, ki je bila sama po sebi težka, je imela za posledico trajno pohabljenje leve roke in trajno nezmožnost za delo v njegovem poklfcu.
Obtoženka se je zagovarjala, da je storila to le v samoobrambi, da bi se obranila Seitza in njegovih tovarišev, česar pa priče ne potrjujejo.
Izžrebani so bili sledeči porotniki: Ivancich G^ovanni, Slavič Štefan Ignac Tre-visini Giorgio, Sfetez Giovanni, Zgur Leopold, Clemencich Giuseppe, Cambon Ugo, Bartach Carlo, H»IIebrand Emilio, Bozzini Enrico, Maun Ernesto, Brainovich Ermanno.
Zasliševanje obtoženke in prič
Obtoženka je izpovedala, da je že sedem let prostitutka, da ne pozna starišev in da je šla z 12 leti v svet. O dogodku samem je pripovedovala, da so prišli trije moški v hišo, da je priŠio do prepira, v katerem so jo oni trije napadli in jo začeli pretepati. Prepir pa se je začel s tem, da so jo oni trije, ki so govorili nemški, žalili s tem, da so jo imenovali „sporca Italiana-Anton Seitz da jo je udaril s pestjo, pograbil za vrat in vrgel iz sobe. Odšla je v svojo sobo in se potem vrnila v „salon", kjer so jo zopet hoteli pretepati. Kaj in kako se je zgodilo potem, ne ve. Ne ve, kako je vzela nož v roke in udarila Antona Seitza.
Pozneje je prišel stražnik in so Jo tedaj vsi zopet pretepali. Vsekakor je rabila nož le za to, da se ubrani onih treh, ki so jo tepli.
Priča Anton Seitz, rodom iz Brna, krovec, je govoril nemško, pa slabo, in pripovedoval, da je prišel s svojima prijateljima okrog polnoči v ono hišo In so naročili tri črne kave. Obtoženka je prišla zraven in so ji ponudili tudi kavo, ki jo Je pa ta zavrnila z grdo besedo vsled česar jo je tovariš Hatschka porinil iz sobe, priča pa sunil z roko. Prišla je pa nato nazaj z nožem v roki, in udarila pričo najprej po sencu, potem pa po roki, da je nož predrl roko. Začeli so klicati na pomoč, nakar je prišel stražnik. Delati ne more niti sedaj, kakor sicer in zahteva 1300 kron odškodnine.
Obtoženka, konfrontirana s pričo, ostane pri svoji izpovedbi.
Nad&IJna priča Matej Kovaschitz, lastnik one tolerančne hiše, se je v času, ko se je dogodil oni dogodek v „salonu", nahajal v kuhinji in ne ve povedati nič natančnejšega. O obtoženki je povedal, da je bila zelo nervozna, skoraj vsak večer pijana in je rada izzivala nacijonalne prepire ter zlasti rada žalila Italijane.
Priča Vaclav Seitz, brat Antonov, je izpovedal enako, kakor njegov brat, in zlasti potrdil, da sta se začela prepirati Haschka in obtoženka, da Je Haschka obtoženko porinil skozi vrata, pri čemer Jo je tudi sunil Anton Seitz. — Zanikal je od-očno, da bi se bil pozneje, ko je prišla obtoženka nazaj, le dotaknil kdo obtoženke.
Priča Ida Kožuh, ki je stanovala tedaj v hiši, ki je ravno nasproti tolerančni hiši, kjer se je vršil ta dogodek, je izpovedala, da Je bila že v postelji, ko je začula krik na pomoč, da je vstala in Šla gledat, kaj je. Ker ni videia preko ulice, kaj se godi, |e
napravila z desko za likanje most čez ulico, in šla gledat od blizu ter tu videla, da so trije moški tepli obtoženko.
Konfrontirana je bila nato z lastnikom j tolerančne hiše, ki pa je odločno zanikal, j da bi se iz njenega stanovanja moglo vi-j deti v njegov salon, vsled česar je predlagal! državni pravdnik ogled na licu mesta vsaj po preiskovalnem sodniku, če ne po sodnem. dvoru in odposlancih porotnikov.
Branitelj se je priključil temu predlogu, i toda s pripombo, da prisostvujejo ogledu na j licu mesta vsi porotniki.
Nato zaslišana priča, prostitutka Regina■ EI m o t je izpovedala v smislu obtožnice in je potrdila, da Je Hatschka porinil obto- i ženko po prepiru zaradi kave, v katerem je obtoženka udarila Hatschko s ključem iz „salona", pri čemer jo je sunil tudi Anton Seitz. Po kakih treh minutah je prišla obtoženka nazaj v salon, stala morda eno mi-j nuto pri oknu, potem pa udarila Antona Seitza.
Priča je mislila, da je obtoženka storila to s ključem in je še-le pozneje videla, i da je imela obtoženka nož. Ko je na krik j prišel stražnik, je od onih treh največji« (Hatschka) parkrat klofutnil obtoženko. — j Obtoženka sicer ni slaba, pa je nervozna < in se rada prepira z „gosti". Tisti večer je; bila zelo nervozna in tudi pijana, menda! zato, ker njen ljubinec ni hotel govoriti ž njo.
Obtoženka, konfrontirana s pričo, Je zanikala vse in pripomnila, da je priča sicer j njena prijateljica, da pa zato govori proti! njej, ker je poškodovanec njen ljubimec j Obtoženka je tu tudi trdila, da jo Je straž -1 nik udaril s pestjo.. — Nož je prinesla j stražniku priča iz kuhinje, ko je vprašal j zanj.	;
Obtoženka je ob vsaki priliki poudar-[ jala, da so bili jezni nanjo, češ ker je „ita-j liana", tako da je bilo lahko izpoznatl, da j naj bi to veljalo „italijanskim" porotnikom. Predsednik Jo je končno, vprašal, ali je ni morda tudi stražnik udaril za to, ker je — „italiana*.
Ker se nahaja priča Leopold Hatschka • na delu v Opatiji, je predsednik prečital! njegovo izpovedbo, ki se sklada z iz- j povedbama obeh Seitzev. Nadalje je čital j zdravniški izvid o rani in njenih posle- i dicah.	1
Policijsko poročilo pravi, da je obto-j ženka nasilnega značaja, ki je bila večkrat; policijsko kaznovana in trikrat tudi sodnijsko ' zaradi lahke telesne poškodbe.
Sodni dvor je nato sklenil, da se izvrši, sodni ogled na licu mesta, da se dožene, j ali je mogoče videti iz stanovanja priče Ide Kožuh v „salon" tolerančne hiše v zagati Marinella štev. 12. Za izvršitev ogleda je določil sodni dvor prisednika dež. svet. bar. i Farfoglio, nakar Je predsednik prekinil raz-: pravo.
Na licu mesta.
Opoldne Je prišel na „lice mesta" dež. j sodni svetnik baron Farfogla z zapisnikar-j jem, drž. pravdnikom dr. Barzalom in bra-! niteljem.
Zagata Matinella je pač med najgršimi staromestnimi ulicami, široka morda dobra dva metra, in vodi iz ul, Crosada okrog par hiš zopet nazaj v to ulico.
Priča Ida Kožuh je bivala tačas v hiši! št. 6 v ul. Crosada, imela pa je v drugem I nadstropju sobo oz. okno obrnjeno proti j tolerančni hiši v zagati Marinella. Tolerančna J hiša ima v vsakem nadstropju stranišče na zunanji strani, pred straniščnimi vrati pa! majhen pomolček ograjen z navadno železno j ograjo. Okno pričinega stanovanja Je 95 j centimetrov višje od one ograjice. Prinesli; so ono likalno desko dolgo kakih 2 metra 1 20 cm, ki pa je komaj dosegla vrh ograje In na cnl strani pa gledala komaj za 10 cm preko oknovega roba. Navzoči mestni gasilec je izjavil, da se ne upa po tej deski j iz ene hiše v drugo, dočim pa je Kožuhova' izjavila, da je tisto noč v sami srajci in spodnji obleki po oni desni, ki jo je na zgornjem koncu držala njena mati, zlezla v tolerančno hišo in zopet nazaj. Vsem, ki so bili navzoči pri ogledu, se je zdelo to naravnost nemogoče.
Z vrh stopnjic Je potem gledala v „sa- j Ion" v prvem nadstropju in videla tri možke,' ki so tepli obtoženko.
V resnici se ne vidi z vrh stopnjic skoraj čisto nič v „salon", mogoče je videti le človeka, ki se nahaja tudi pri vratih in še tu le skoraj same noge.
Večerna razprava.
Ko se je ob 5 nadaljevala razprava in je sodišče podalo poročilo o ogledu na licu mesta, Je sodni dvor dal porotnikom sledeča . vprašanja:
Glavno vprašanje: ali je obto-; ženka kriva hudelstva težke poškodbe, ki je povzročila poškodovancu trajno pohabljenost in nesposobnost za delo v njegovem poklicu?
1.	dodatno vprašanje: ali je obtoženka storila svoje dejanje v upravičeni samoobrambi ?
2.	dodatno vprašanje: ali je obtoženka pri svojem dejanju ostala v mejah potrebne obrambe?	1
3.	dodatno vprašanje: ali je prekoračila meje dovoljene samoobrambe le vsled strahu?
Eventuelno vprašanje: ali je obtoženka zakrivila, prestopivši meje potreb-
>
9 žrebanj na leto
s sledečimi glavnimi dobitki in sicer :
2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO.OOO, 76.000 In 20.000 In I po K 30.000 In 20.000
nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz L 1885. |	iz L 1888	| srca Jćsziv iz 1.1888
Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na
■v 50 mesečnih obrokov po K 3'50
s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne listine, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne obroke se vplačuje potom postnih položnic. — Izkaz vseh druolh skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr.
i
Potrtim srcem naznanjamo prijateljem in znancem tužno vest, da je danes ob 12. uri v bolnišnici pri Sv. M. Magdaleni v 18. letu preminul naš preljubljeni sin, oziroma brat
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek 13. t. m. ob 2llt popoludne iz hiše žalosti na Greti št. 126.
TRST, 11. junija 1912.
Anton in Franica Vrabec, stariši. Anton, brat. Erminija, sestra.
Pri zdravju+fllla Salute
GIOVANNI SAMBO
THST - borzni trg št. 14 - TRST
(zraven kavarne Fran^ai«)
Pod vodstvom GUSTAVA GALA.
Higijenski predmeti tucat po kron 2, 4, 6, 8, 10-16. Diskretne pošiljatve na dtželo, poštnine prosto, če Be pošlje deDar naprej. Jfadalje: elsBtične nogav ce in obveze za skrčene žile, pasovi, suspenzorji, vzrav-nalci. Predmeti za bolnike. Vsakovrstni predmeti iz gumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj, j banje in posode, cevi iz gumija, irigatorji itd itd. j
Nepremočljlvl, pristni angleški površniki Konkurenčne cene. po meri. Konkurenčne cene. j
ALEKS. FRASC MAYER - TRST!
žgalmca kave
TELEFON 1743.
Najboljši vir za dobivanje pečene kave.
¥ Tržiču (Monfalcone) ;
i
odda se Hotel
v lepi legi sredi mesta, z gotovim dobrim letnim pridelkom, s 18 opremljenimi sobami, konjskim hlevom, s senčnatim dvoriščem v najem, ali toliko od litra, ali
pa se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje lastnik Ivan Peric v Tržiču Via Trieste Št. 117.
OGLAS.
Kotarska bolestnima blagajna u Voloskom obdržavati će 11 nedelju, dne
23. junija 1912, u 10 sati prije podne u dvorani „Narod, doma" u Voloskom svoju
redovitu godišnju glavnu skupštinu
sa sliedećim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika posliednje glavne
skupštine;
2.	Izvješće uprave 0 društvenom poslo-
vanju u god. 11)11; o. Izvješće nadzornog odbora ; 4. Zaklj ičak o godišnjem izvješću uprave
i absolutorij upravi za god. 1911 ; "). Izbor upravnog odbora;
6.	Izbor nadzornog odbora;
7.	Izbor obraničkog suda;
8.	Slučajni predloži.
Pravo glasovanja na glavnoj skupštini imadu odaslanici blagajničkih članova i zastupnici poslodavaca, koji bijahu izabrani dne 2. junija li>12.
Svi odaslanici i zastupnici, koji dodju na glavnu skupštinu, moraju donesti sobom izkaznicu.
U slučaju, da ne bude na odredjeni sat pristupio dovoljan broj odaslanika, ob-državat će se istoga dne u 10 l/% sati prije podne ovogodišnja glavna skupština sa istim dnevnim redom bez obzira na broj prisutnih odaslanika.
Kotarska DolestnlčRa blagajna
VOLOSKO dne 7. junija 1912. Predsjednik: Dr. Matko Trinajstić.
G. A. MOHOUICH-TRST
ulica Ponteroaao St. 6, telefon 728; ulica Artisti St. 7, telefon 1736. - Refcm, Cono.
j	Ustanovljeno 1890.
Glavno zastopstvo in skladišče sve-tovnoznanih pisalnih strojev
UNDERWOOD"
na vidno pisanje in tabulator.
f«
Pisalni stroji in reproduktivni aparati vseh sistemov.
PRITIKLINE. — REGISTRATORJI. AMERIKANSKO POHIŠTVO. = TVORNICA ŽIGOVA. =
Rimske toplice v Tržiču
(MONFALCONE)
odprte Od 1. junija do 1. oktobra. — Toplice 400, slovite močvirnate kopelji s tr-žiškicn blatom, masaže, elektroter - pija. Uspešno proti kroničnemu revmatizmu v členkih in mišicah, posledicam, ki nastajajo vsled zlomljenja in zvitja kosti, ishiasu, starim izpahom itd. V kopališču izborne sobe 11 hrana. — Zmerne cene.
Vodilni zdravnik: Dr. Karaman. — Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. GrSf.
tržažUn posojilnico in hranilnica
V lastni hlSL	reglstrovana zadruga z 1 :: onejenln poroitvom n |		Telefon št. 952.
Trst Ptazza Časoma 2, L n. (nhod po Slavnih stopnicah).			
Hranilne Tlogt sprejem« od vsakega, Ce tudi ni od in ^^^ M 11 01 jih obrestuje iS |4 |0 Butat davek od hranilnih vlog plačuje uvod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Poeojlla daje na vknjiibo po dogovoru Na menjice po 67* na sastav« , • -----«----«-		po 5 v7. In ne amortUaoljo sa dalj* •o dobo po dogovoru. o o o o Uradne are: od 9.—12. ure dopolodne in od 8.—B. popoludne. ZzplaAoJe ee vsaki ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad saprt. Poštno - hranllnlčal račun 816*004. - — --■----■--1 llafi* IM	
kakor »udi krasili* peilae,
Biran IV.
»EDINOSTc St. 163.
V Trsta, dne 12. junija 1912.
ne samoobrambe, dejanje, ki ga Je mogla spozra i za kot nevarno za telesno varnost druge osebe?
Po govorih državnega pravdnlka, ki je predlagal obsodbo, ia branitelja, ki |e priporočal oprostitev zlasti na že osemmesečni preiskovalni zapor, ter predsednikovem rea-sumeju so porotniki potrdili glavno vprašanje z 10 „da" 2 „ne", izključivši trajno po-habljenost in manjšo delazmožnost, potrdili z 10 „da* 2 „ne" silobran, zanikali z 10 „ne" in 2 „da" pravo mejo silobrana, potrdili pa z 9 „da" in 3 „ne" prekoračenje silobrana iz strahu in zanikali eventualno vprašanje a 7 „da" in 5 „ne", nakar je sodišče izreklo oprostilno razsodbo, zavrnilo zasebnega udeleženca z njegovo odškodninsko zahtevo na civilno pot in izreklo, da se oproščenka izroči policijski oblasti.
Pri razpravi je bilo značilno to, da je bil pač poklican tolmač za nemščino, da pa je predsednik brez ugovora porotnikov iz-praševal v nemškem jeziku priče in je imel tolmač zelo malo opravka.
* *
Jutri ni porotne razprave, pač pa se najbrž pomnoži vrsta sedanjih porotnih razprav še za eno. V ponedeljek je namreč stal pred deželnim sodiščem neki Štefan Durnjak iz Splita, obtožen, da je dne 9. decembra 1911 v skupni spalnici udaril po čelu svojega rojaka Lazarja Kriviča s tako silo, da mu je prebil lobanjo in so možgani pogledali Iz nje. Krivic se je moral podvreči težki operaciji in je ležal 4 mesece v bolnišnici. Durnjak je, ko je bil aretiran, priznal da Je udaril Krivica, je pa to pozneje preklical.
Ker je pri ponedeljkovi razpravi zahteval branitelj dr. Mandić z ozirom na izvedeniško menenje zdravnikov v šibeniški bolnišnici, da ostane poškodovanec trajno pohabljen in bi torej stvar spadala pred porotno sodišče, naj se sodni zdravniški izvedenci izrečejo ponovno o stvari, je bila razprava preložena.
Će se izvedenci Izrečejo za trajno po-habljenost, pride stvar najbrž pred poroto i>e v tekočem zasedanju.
Društvene vesti.
Telovadno druStvo Sokol v Trstu.
Opozarjajoč brate, ki hočejo v letošnjem letu nastopati v kroju, na sklep, da se smejo udeleževati javnih nastopov v kroju le oni bratje, ki so izvežbanl v redovnih vajah, naznanjamo, da se vrše vsako sredo od 8. do pol 9. zvečer redovne vaje za telovadce in netelo-telovadce. Pridite v obilem številu!
Za vaditeljski zbor:
Ambrožič, načelnik.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer pevska vaja za ženski zbor; jutri v četrtek pa za moški zbor. Začetek točno ob 8. Prosim točno in vsi.
Pevovodja.
Pevsko društvo „Trst". Vsi pevci so naprošeni, da pridejo prav gotovo vsi danes točno ob 8. zvečer v društvene prostore, kjer se vrši p e v s-k a vaja za nagrobnico umrlemu članu VI. Vrabcu.
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu opozarja gospice pevke in gospode pevce, da bo dre?i ob 8. pevska vaja v „Kon-sumnem društvu-.
Učiteljsko društvo vabi na predavanje v slovensko šolo na Acquedottu jutri ob 5 30 popoldne. Tema: „Preko Bospora na Akropolis" predava gospica Marica Gregorčičeva.
Šentjakobska Ciril - Metodova podružnica vabi vse gg, odbornike k redni mesečni seji, ki se bo vrš>la v gostilni „Jadran" v Četrtek, dne 13. junija. Na dnevnem redu je neka zelo važna zadeva.
Pevsko druStvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu naznanja slavnemu občinstvu, da priredi dne 23. junija izlet v Rodik ter v obširnem senčnatem gozdu veliko gozdno veselico z raznimi zabavami. Natančni spored se naznani pravočasno. Toliko naznanje bratskim društvom in slavnemu cbčinstvu. Pričakuje se obilne udeiežbe.
G.ce pevke in gg. pevci so uljudno naprošeni, da se točno udeležujejo pevskih vaj, ki se vršijo vsako sredo in petek od 8. do 10. zvečer. Nocoj (sreda), vaja za mešan zbor.
Nar. del. organizacija.
—	Delavcem v plavžih! Vaša skupina se prav lepo razvija, le žal, da Je agitacija samo pri eni partij7, druga pa ni tako vneta za organizacijo. Mislimo pa, da so razmere pri obeh partijah enako slabe in da se bo končno tudi do danes zaspana partija vzbudila ter se poprijela organizacije. Jutri bo sestanek, sklican specijelno za to, da se v tem smislu uredi vse potrebno, da bo moč skupine Še bolj narastla. Zato, delavci v plavžih, Jutri na sestanek!
—	Osrednji izvrševalni odbor N. D. O. Danes ob 8. zvečer redna odborova seja.
—	Krajni skupini N. D. O. „Plavži" In „Čistilnica" petroleja" v Skednju sklicujeta za Jutri ob 7 zvečer važen sestanek v prostorih ,Gospodarskega društva".
—	Zidarji! Vabljeni ste na sestanek, ki se vrši danes ob 6 zvečer v društvenih društvenih prostorih ul. sv. Frančiška 2.
—	Krajna skupina zidarjev N. D. O.! Danes ob 7 zvečer važna seja v društvenih prostorih.
—	Krajna skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej" vabi odbornike na važno odborovo sejo, ki bo v petek ob 8 zvečer pri KosiČu.
—	Tov. Verčon Je nabral ob priljki slavnosti razvitja zastave šentjakobske Čitalnice K 25 85 za zastavo skupine zidarjev.
PASOVI
—	Za paviljone na „Sokolski" slavnosti na Opčinah darujejo sledtče:
G. Florijan Čehovin, Braniča, 3 steklenice vina.
—	Mesto venca na grob svojemu dolgoletnemu zvestemu oodpiratelju pokojnemu JuriJu Čok, je darovalo pevsko društvo „Adrlja* v Barkcvljah K 10 — podpornemu skladu za revne otroke v Barkovljah.
—	Postranski zaslužek K 5*— daruje g. A. C. moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. Denar hrani uprava.
'n kuhinja v novi hiSi pri sv. Ivanu se O v lici cddajo takoj v najem mali družini. Naslov pri inseratnemu oddelku Edinosti.	1251
Državni uslužbenec
26 let star, a t srednješolsko izobrazbo žeii v svrho bodoča Ženitve znanje z gospico visoke in čedne postave, neomadeževan? preteklosti. — Resne ponudbe poi „SeniuB amorie-glavno postno ležeče, Trst.	1252
Mirn3 8lraDba i5če priprosto stanovanje zunaj IVIirila Grete ali Rojana. Pisati pod ,,Penriir> nistu na ineer. oddelek Edinosti.
Slovenska
Btenogratinja in strojepiska, veSča tudi nemškega jezika, išče primerne službe. Nastop 1. julija. Ponudbe pod „Bobi" na inseratni oddelek Edinosti.	1251
V »I P ki gostilni zidam nov Štedilnik. Stari Šteli Cl\| dilnik, ca katerem 9e se kuha.^prodam z vsem železom vred. Marim Gergia, ulica Bosco št. 18, III. nad.	1255
Mladenič
Edinost.
za trgovino jestvin (vajenec> b? išče. Ponudbe pod „Trgovina- na
125S
Pariško m°de, garnirani klobuki 10 kron, za I ČilioIVC otroke od K 2 dalje. Kimodernirajo se. — Ul. Nuova 46, I.
14 i C "a je ca prodaj na lepem razgledu. Valle di nlOfi Kozzol St. 76».
PrOdSjit bombaževine, slik in dežnikov. V.a
K 1 u n.
Stadion št19, I. nadstropje. Iva3
431
Qlll¥hfl 'ščecu kakor prodajalka ali blagajni-OlUfcUlJ čarka v trgovini ; govorim slovensko, nemško, čeSko in italijansko. >~sslov pove inseratni oddelek Edinosti.	1250
Stalni krajevni agenti L^tir«
sprejmejo ali pa nastanijo a strino plačo za pro N-janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponu i' pod „Merknr% Brno Neag&sse 2«.	i**
Odprla se je
nova pekarna
s prodajo sladčlc, rezilih vin In likerjev v botiljkah
v Trstu, ulica Raffimeria 9,
Priporoča se udani voditelj
Serafin Siega.
:: Prvo tovarna ('zgotovljenih oblek
Corsu 37
nasproti kavarne „Al Corso"
Najbogatejši izbor moških in deških oblek; kakor tudi konfekcij za gospe ::
Ker sva sama izdelovatelja, prodajamo lahko cenj. občinstvu svoje izdelke za najmanj
o
manj
kakor so navadne cene. — Da se prepričate, vas uljudno prosiva, da obiščete najino bogato zalogo, ne da bi bili tudi prisiljeni kupiti.
Z odličnim spoštovanjem
Filijalka Richter & Glaser, Trst
Corso štev. 37.